aKti ffl ŠT. 44 PTUJ, dne 5. novembra t 965 Din 40 1 Letnik XVIII. »Tednik« Izhaja pod terrs »krajla- nlm imenom od 24 aov 1961 da- lje na predlog Obetnsfcib odborov SZDL Ptuj to Ormož - lidaja zavod »Tednik« Ptuj — Odgovor- i nI urednik: Anton Bauman — Uredništvo to uprava Ptuj Lac- kova 8 — Tel 150 - St tek ra- čuna: NB Ptuj «04-19-603-?? — Tiska časopisno oodjetle »Mari- borski tisk« — Rokop'sov ne vra- čamo — Celoletna naročnina za tuzemstvo 2000. za Inozemstvo 3000 din NA OBČINSKI KONFEREN- CI SZDL V ORMOŽU BO 250 DELEGATOV. KRAJEVNE KONFERENCE SZDL BODO OD 15. DO 30. NOVEMBRA. VEC SKRBI ZA OLEPŠANJE KRA- JEVNIH CENTROV. Na zadnjem plenumu Občin- skega odbora SZDL občine Or- mož so člani plenuma in povab- ljeni razpravljali o pripravah na krajevne in občinsko konferen- co SZDL in o nekaterih komu- nalnih problemih v občimi. O pripravah na občinsko in krajev- ne konference je na plenumu po- ročal predsednik občinskega od- bora SZDL Vlado Ožbolt. Na ob- močju občine je 12 krajevnih organizacij SZDL in bodo imele od 15. do 30. novembra svoje krajevne konference. Konferen- ce bodo imele delovni značaj. Poročila, ki jih pripravljajo kra- jevne organizacije SZDL za kon- ferenco, bodo vsebovala delo krajevne organizacije SZDL v preteklem letu, politično in go- spodarsko stanje na terenu v zvezi z izvajanjem gospodarske reforme. Poročila bodo zlasti po- drobno obravnavala stanje kme- tijstva in delo krajevne skup- nosti in družbcno-političnih or- ganizacij. Poročilo bo uvod v razpravo in bo nakazalo kon- kretne naloge, ki izhajajo iz tre- nutnega stanja, in ocene nadalj- njega razvoja. Krajevne konfe- rence bodo potrdile delegate za občinsko konferenco, ki so bili izvoljeni decembra lani. Na kon- ferenci bodo po potrebi izpopol- nili krajevni odbor SZDL ter menjali neaktivne člane. V ča- su priprav na konference bodo krajevne organizacije pobrale članarino iri pridobile nove čla- ne SZDL. Na plenumu je obveljalo mne- nje, da je v krajevnih centrih premalo zborov^volilcev in zbo- rov občanov, na katerih bi' ob- ravnavali davčno politiko, delo krajevne skupnosti, potrošniških in poravnalnih svetov in drugo. Člani SZDL morajo imeti več stika z volilci, bolj se morajo za- nimati za njihove težave in pro- bleme ter jih na za to primernih mestih reševati. Člani SZDL, elani ZKJ in člani drugih druž- beno-političnih organizacij so dolžni probleme hitreje reševati in vse napake ter pomanjkljivo- sti energično odpravljati. Občinska konferenca SZDL bo 21. ali 23. decembra ob 9. uri in se je bo udeležilo nad 250 dele- gatov in povabljenih gostov. Na konferenci bo izvoljenih 21 čla- nov v občinski odbor SZDL. Novi občinski odbor SZDL občine Ormož naj bi sestavljalo 6 kmetij cev iz družbenega sek- torja, 5 zaposlenih v industriji, v gradbeništvu in v trgovini, 4 zasebni kmetovalci, 3 prosvetni delavci, 2 zdravstvena delavca in 1 uslužbenec. Izvršni odbor bo sestavljalo 7 članov, in sicer: predsednik, sekretar, 1 zastop- nik kmetijstva, 1 bo zastopal gradbeništvo, industrijo in tr- govino, 1 zasebni kmetovalec, 1 učitelj in 1 zdravstveni dela- vec. Poročilo za občinsko konfe- renco SZDL pripravlja pred- sednik občinskega odbora SZDL in bo obsegalo približno 15 strani. Zajemalo bo občinsko organizacijo SZDL v družbenem in gospodarskem razvoju komu- ne. Med ostalim bo obravnavalo večje politične akcije v zadnjem triletnem obdobju, osnovne po- datke, ki dajejo oceno gospo- darskega razvoja po panogah, gospodarske ukrepe in naloge gospodarskega razvoja v občini, probleme kmetijstva in per- spektivni razvoj, zavzemanje za večjo produktivnost dela, ka- drovska vprašanja in politiko kadrovanja, organizacijo in ra- cionalizacijo proizvodnje, bla- govni promet, delovne odnose, vrednotenje dela, sistem nagra- jevanja po učinku, probleme in naloge družbenih služb (šolstva, zdravstva), poročilo bo nadalje nakazalo razvoj samoupravlja- nja v občini, vlogo družbeno- političnih činiteljev pri nadalj- nji graditvi samoupravnega me- hanizma. Članstvo v SZDL je ustavna pravica občanov. Zato naj po- stane krajevna organizacija SZDL tribuna občanov, v kateri bodo reševali vsa odprta vpra- šanja. Delo družbenopolitičnih organizacij naj bo še bolj ko- ordinirano in usklajeno s po- trebami občinskega gospodar- stva in občani. V času priprav na občinsko in krajevne konference SZDL je kadrovska politika postala pred- met širokih in javnih razprav, kar je pomemben činitelj demo- kratizacije družbenega življe- nja. SZDL je koordinirala ka- drovsko politiko družbenih organizacij in samoupravnih organov, smotri koordinacije pa so bili v razširitvi družbenih aktivov, v močnejši aktivizaciji mlajših kadrov, pri razbreme- njevanju funkcij in kadrovanju žena v samoupravne organe in za odbornike občinske skupšči- ne. SZDL je skrbela za izobra- ževanje družbeno političnih ka- drov, za delo večerne politične šole in drugo. Poročilo bo nadalje nakazalo rezultate družbene dejavnosti v zadnjih treh letih na kulturno- prosvetnem, telesnovzgojnem in na drugih področjih v okviru posameznih društev in družbe- no političnih organizacij. Opi- salo bo probleme sodobnega amaterizma v kulturi, vzgojo v prosvetnih in telesno vzgojnih društvih in njihovo nadaljnje delo. O nekaterih komunalnih pro- blemih v občini je na plenumu poročal sekretar občinskega od- bora SZDL Ormož in direktor Komunalnega podjetja Ormož Ivan Vencelberger. Iz njegovih tez in poznejših razprav je moč razbrati, da bi naj SZDL tesne- je sodelovala s krajevno skup- nostjo pri popravilu cest, ure- ditvi parkov, pri gradnji mo- stov, brvi in bi naj za take ak- cije nudila izdatnejšo moralno pomoč. Nekateri pomembnejši sklepi plenuma so bili, da naj KO SZDL ustanovijo odbore, ki bo- do krajevni skupnosti v pomoč pri organiziranju čiščenja jar- kov, potokov, pri urejanju cest, pokopališč za olepšanje kraja, skratka, da bo odbor s krajevno skupnostjo skrbel za lepši iz- gled krajevnega centra. Kmetij- ski kombinat naj bi po mnenju plenuma zadržal vsaj en del vrt- narije, saj ni opravičila za uki- nitev te poslovne enote, in da se naj v "najkrajšem času sesta- nejo krajevni odbori SZDL, z mladinskimi aktivi in ostalimi družbeno političnimi organiza- cijami in društvi ter naj pri- pravijo vse potrebno za krajev- no konferenco SZDL. D. R. Odpuščanje zaposlenih in gospodarska reforma Gospodarska reforma je pri- nesla v naše gospodarstvo šte- vilne novosti, spremembe in do- polnitve. S tem da se naše go- spodarstvo vključuje v medna- rodno delitev dela, so delovne organizacije pričele gospodariti po novem. Hitra preusmeritev gospodarjenja od starega na novo je nekaterim delovnim or- ganizacijam napravila precej skrbi in težav. Najprej je bilo treba odpraviti dosedanje po- manjkljivosti 'in slabosti, ki so se v gospodarstvu ponavljale, in preiti na ekonomičnejše gospo- darjenje. Ekonomično gospodar- jenje pomeni izkoriščanje notra- njih rezerv, večjo disciplino na delovnem mestu, večjo produk- tivnost, uvajanje boljših tehno- loških postopkov v proizvodnjo in podobno. Na območju občine Ormož so delovne organizacije razumele načela gospodarske reforme, toda nekatera izmed njih preveč enostransko. Nič ni boljše tudi v ostalih občinah v Sloveniji, saj so po uvedbi go- spodarske reforme delovne or- ganizacije iskale notranje re- zerve v odpuščanju delovne sile in ne v razširitvi proizvodnje, v odpiranju novih delovnih mest, v uvajanju boljše tehno- logije, v angažiranju vseh raz- položljivih kapacitet, v uvajanju treh izmen namesto dosedanjih dveh in podobno. Ob uvedbi go- spodarske reforme so se neka- teri samoupravni organi gospo- darskih organizacij brez teme- ljitih analiz odločili o ukinitvi nekaterih obratov, zmanjšali so proizvodnjo in podobno. Do te- ga zaključka jih je vodila misel, češ da ti obrati niso rentabilni in da se jim skratka ne izpla- čajo. Namen gospodarske refor- me je popolnoma drugačen in so taka mnenja ter odločitve napačne in zgrešene. Poiskati je treba vzroke, zakaj ta ali oni obrat gospodarske organizacije ni ekonomičen. Morda so temu kriva kadrovska vprašanja, za- starela in neorganizirana pro- izvodnja, slaba kadrovska za- sedba, slaba disciplina na de- lovnem mestu, premalo zavze- manje kolektiva in podobno. S tem da so nekatere gospo- darske organizacije ukinile ne- katere obrate, se je zmanjšalo število zaposlenih, nižje so da- jatve socialnemu zavarovanju in manjši je dohodek občine. Nekateri odpuščeni delavci so ostali brez zaposlitve in breme- nijo zavod za zaposlovanje de- lavcev. Ker zavod večkrat pra- vočasno ne najde za nezaposlene primernega dela, jim plačuje določen procent osebnega do- hodka in socialno zavarovanje. Gospodarska organizacija, ki je ukinila kak obrat in s tem zmanjšala število zaposlenih, se je trenutno »znašla«, toda napr- tila je družbi nepotrebne skrbi in težave. Z odpuščanjem de- lavcev gospodarska organizacija ni dosegla smotra gospodarske reforme, saj je s tem zmanjšala proizvodnjo in ni angažirala vseh razpoložljivih proizvodnih kapacitet, kar je v nasprotju z načeli gospodarske reforme. S tem da so gospodarske organi- zacije ukinile ali ukinjajo neka- tere obrate, se za vodilne ljudi v gospodarstvu ustvarjajo boljši pogoji ob istem osebnem do- hodku. Ni več potrebno skrbeti za ljudi in za proizvodnjo v uki- njeni delavnici, se ukvarjati s problemi proizvodnje in drugim. Ostane pa vprašanje, kakšna je perspektiva take gospodarske organizacije in kam vodi nji- hovo gospodarjenje? Čeprav se samoupravni orga- ni resno ukvarjajo s problemi proizvodnje in stremijo za tem, da bi čimveč in kakovostno pro- izvajali, se na drugi strani pre- hitro in nepremišljeno odločajo. Gospodarjenje po novem naj bo resnična praksa v vseh de- lovnih organizacijah, treba je stremeti za razširitvijo in izbolj- šanjem proizvodnje, ker bo bla- ga potrebno vedno več, če hoče- mo zvišati življenjski standard, kar je končni cilj uvedene re- forme. DR REELEKCIJA DIREKTORJEV DO 26. APRILA PRIHODNJEGA LETA NAJ BI IZVEDLI RE- ELEKCIJO V TISTIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH, V KA- TERIH SO DIREKTORJI ZE OSEM IN VEC LET S sprejemom nove ustave leta 1903 smo med drugim uvedli tako imenovano reelekcijo direktorjev in uslužbencev na vodilnih delov- nih mestih. Načelo o možnosti ponovne izvolitve smo s temelj- nim zakonom o volitvah delavskih svetov dokončno postavili na dnevni red in zato je volilna komisija pri glavnem odboru SZDL pretresla to vprašanje, kajti do 26. aprila prihodnjega leta naj bi izvedli reelekcijo 648 direktorjev od skupno 2750 delovnih organi- zacij. Vsakokrat, ko smo v javnosti načeli vprašanje, kako naj zago- tovimo uveljavitev ustavnega na- čela, smo lahko slišali zagovor- nike in nasprotnike tega r.ačela. Najbistvenejše pri reelekciji je vsekakor to, da je izvedba naloge zaupana delovnim organizacijam oziroma odločitvi samoupravljav- cev, tako da je mnenje o nekakš- nem pritisku za zamenjavo direk- torjev neutemeljena razlaga načel reelekcije. Do 26. aprila prihod- njega leta bodo izvedli reelekcijo le v tistih organizacijah, kjer so direktorji dalj kot osem let. Datum, ki ga navajamo, ne po- meni, da morajo v delovnih or- ganizacijah izvesti reelekcijo prav tega dne. Do tega dne naj bi na- logo končali, kajti nekatere orga- nizacije so reelekcijo že izvedle, v nekaterih pa so že imenovali nove direktorje in bo postalo vprašanje njihove reelekcije ak- tualno štiri leta po imenovanju. Ce bodo delovne organizacije objektivno pretresle reelekcijo, pregledale uspešnost gospodarje- nja svojega podjetja, svoj polo- žaj na trgu, poslovno sposobnost in predvsem odnos direktorja do samoupravljanja ter vprašanje, ali tudi njegova formalna izobraz- ba ustreza za uspešno vodenje podjetja, bo uspeh zagotovljen. Pri takšni objektivni oceni se bo- mo izognili prepričanju, da gre pri reelekciji za obvezno zamenja- vo. Gre za ponovno imenovanje prejšnjega direktorja ali za spre- jem novega. Za občinsko skupščino pripravljen predlog rebalansa občinskega proračuna V četrtek, 11. novembra 1965, bosta zasedala občinski zbor in zbor delovnih skupnosti skup- ščine občine Ptuj. Sveti in ko- misije so pripravili za to sejo več problemov, in predlogov odlo kov ter sklepov, imenovanj, raz- rešitev in izvolitev, ki so spreje- ti v predlog dnevnega reda te seje. V ospredju vseh vprašanj te seje bo problematika štipendira- nja v ptujski občini, rebalans občinskega proračuna, o občin- skih prispevkih in davkih ob- čanov, o komunalnih taksah v občini Ptuj ter o prometnem davku od nepremičnin in pravic občanov. V ostalem pa bodo od- ločali na tej seji o obrestni meri, p:> kateri plačujejo obresti od poslovnega sklada komunalne delovne organizacije ter podje- tja storitvene obrti, gostinske dejavnosti in dej&vnosti turistič- nega posredovanja v občini Ptuj, o povračilu stroškov za prevoz učencev, dijakov in študentov z avtobusi v občini, o najnižjih zneskih nagrad vajencev, o do- volitvi kupovanja odpadkov po nabiralcih »Surovine« Maribor, o prevzemu poroštev in o prome- tu z nepremičninami družbene lastnine. V ostalem bodo odločali o imenovanju predsednika in čla- nov komisije za štipendije, o raz- rešitvi članov arbitražne komisi- je občinske skupščine, o izvoli- tvi sodnika za prekrške občin- ske skupščine ter o predlogih in vprašanjih odbornikov. Tudi tokrat je pripravljen za povabljene odbornike komentar k posameznim točkam dnevnega reda, da se lahko pripravijo na razpravo z dopolnitvami pred- logov. V. J. tillSKl MORNARJI ZAVRNILI AMERIŠKO PONUDBO Posadki grških tovornih ladij Stamatis Ampirikos in Marinela Pi sta zavrnili ponudbo ZDA v višini 90.000 dolarjev, da bi pre- ■ '! ojaškl material iz Ameri- ke v Vietnam. Časnik Avgi pire, da ji bila ta akoi' deležna odo- bravanja tudi pri posadkah dru- gih grških tovornih ladij, ki so čestitale tema dvema posadkama h njuni odločitvi. Posadki grških trgovskih lad;i ovijata, da bodo druge grške trgovske ladje zavrnile morebitne podobne po- nudbe. TE DNI PO SVETU Po obisku francoskega zunanjega ministra v Moskvi Zanimiva pota evropske diplomacife Obisk francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla Moskvi je posebno močno vznemiril zahodne zaveznike, četudi nimajo, kot pravijo uradno v Parizu, za to nobenih razlogov. To- da če na kratko ocenimo razmere med zahodnimi zavezniki bo- disi v obrambnem Atlantskem paktu, ki je v svojem bistvu na- perjen proti Vzhodu, bodisi v obeh gospodarskih organizacijah »konkurenčne narave« evropske gospodarske skupnosti in zadru- ženja za svobodno trgovino, se nam razburjenost ne bo zdela ta- ko odveč. Še preden je francoski minister dejansko krenil v Moskvo, so pričeli razširjati vest o nekakšni »osi Pariz-Moskva«, potem ko je »os Pariz-Bonn« v praksi propad- la. Francoska politika naj bi se bolj obrnila na Vzhod tudi v Ev- ropi, pri čemer naj bi napol po- kopala francosko-zahodnonemško zbližanje. Politika »miniranja za- hodnih organizacij« predsednika de Gaulla naj bi s tem dosegla novo točko v spopadu, naperje- no proti Nemčiji, Britaniji in ZDA. Resnica je, da je Couve de Murville prinesel s seboj pova- bilo de Gaullu, naj obišče Mosk- vo. Na šestdnevnem obisku se je francoski gost menil s pred- sednikom vlade Kosiginom, zu- nanjim ministrom Gromikom in prvim sekretarjem CK KP Sov- jetske zveze Brežnjevim. Očitno je, da so predvsem obravnavali evropsko varnost, razorožitev in vprašanje Nemčije. Povsod niso našli skupnega je- zika. Pomembno pa je, da na obeh straneh obsojajo nemški re- vanšizem in zahteve, ki jih ta postavlja, ker bi ta utegnil po- vzročiti novo evropsko žarišče. Obe vlada nasprotujeta ustano- vitvi večstranskih jedrskih sil NATO. Glede evropske varnosti si nista enotni, tudi ne glede nemške združitve. Značilno je, da predsednik de Gaulle govori o združeni Evropi »od Pirinejev do Urala«, pri če- mer nekako briše sedanje blo- kovske meje iz časov hladne voj- ne. Seveda se njegovo združeva- nje, če bi ga pojasnil v podrob- nostih, razlikuje ne le od zahod- nih zaveznikov, temveč tudi od načrtov sovjetske vlade in Vzho- da nasploh. Vendar je pomemb- no že to, da je odvrgel pretesne okove blokovskega mišljenja. Nekateri očitajo francoski di- plomaciji, da se namenoma bolj veže na Moskvo, da bi spodrinila ZDA, ki je prva pričela resen in delno tudi uspešen razgovor s sovjetsko vlado. V Bonnu pravi- jo, da je močno porušeno (če že ne zrušeno) vse, kar sta svoj čas ustvarila de Gaulle in nekdanji kancler Adenauer. Nič čudnega ni, če se je diplo- macija močno razvnela. Konec tega meseca ali na pričetku pri- hodnjega Pričakujejo v Moskvi britanskega zunanjega ministra Stewarta, v kratkem obisk za- hodnonemškega zunanjega mini- stra Schroderja v Veliki Britani- ji, nato obisk Erharda v ZDA* Minister Stewart je pred nedav- nim obiskal Beograd, Varšavo in Prago. Trditi smemo, da so po«> vsod s posebno pozornostjo ob- ravnavali evropsko varnost, ra- zorožitev in nemško vprašanje in da se bodo teh vprašanj lotili tu- di na vseh predvidenih sestankih* Diplomacija torej išče v seda- njem svetu nova pota, ki naj bt odkrila najprej jasno sliko o tem, kaj določene vlade mislijo o teh vprašanjih (gre torej za po- izvedovanje), nato pa bi rodila tudi nove diplomatske pobude. Kaže, da se evropska diplomacija spet bolj vrača »domačim« pro- blemom, t. j. problemom Evrope. Vendar to ne pomeni, da ne bi sproti obravnavala tudi gorečih mednarodnih vprašanj in še_ po- sebej vojnih žarišč. Slednjič so le-ta pogostoma tudi razlog za slabe ali neprimerne dvostranske odnose. Moskva ponoči OsUili dogodki Konferenca azijsko-afriških de- žel, imenovana tudi drugi Ban- dung, je preložena. V teh dneh, ko so zunanji ministri predvide- nih dežel obravnavali vprašanje, ali naj sestanek skličejo in kdaj, je bilo slišati nešteto komentar- jev o tem, kdo pravzaprav ovira prizadevanja za »afro-azijski vrh« in kaj se skriva za tem. PRELOŽENI AFRO-AZIJSKI VRH Zapisali smo že, da se pekinško vodstvo boji, da se ne bi zase- danje, ki naj bi imelo po mnenju kitajskih voditeljev protisovjet- sko ost poleg napadov na kolo- nializem in neokolonializem, sprevrglo v obtožbe zoper naj- novejšo kitajsko politiko v Aziji. Kitajska »bojevitost«, ki so jo pokazali v odnosih do Indije, enostransko stališče v indijsko- pakistanskem sporu, vztrajni očitki, da SZ »ni azijska dežela« (samo zaradi ideološkega spora Moskva-Peking): vse to je strez- nilo mnoge afriške dežele, da so na kitajsko politiko »novih sil« pričele gledati s treznejšimi oč- mi. In ta treznost se je navzven kazala tudi v tem, da so odločno zavračale bojkot Sovjetske zve- ze, ki je brez dvoma prav tako azijska kakor evropska dežela. Zato je upravičena sodba, da pomeni preložitev konference de- jansko poraz kitajske politike. Peking se je umaknil, potem ko je ugotovil, da bi s svojimi sta- lišči ne prodrl. Zal so tisti krogi na Zahodu, ki še niso opustili svojih neokolonialističnih teženj, preložitev z veseljem ocenili kot dokaz neenotnosti afro-azijskega sveta. Ali naj to pomeni, da bodo imeli lažje delo? Seveda so taka i njihova pričakovanja preveč roi- ' nata. V INDONEZIJI: PREGANJANJE KOMUNISTOV Četudi si je predsednik Sukar- no prizadeval, da bi nekako obrz- dal verske in nacionalistične strasti, ki so jih pokazali ob zna- nem poskusu upora v Indoneziji predvsem muslimanski krogi in del vojske, v deželi ni miru. Uradno pravijo, da so bili v za- roto vmešani tudi člani KP Indo- nezije. Tako se je zgodilo, da so oblasti prepovedale delovanje partije, vojska pa je pričela mno- žično zapirati komuniste in člane komunistične mladinske organi- zacije. Seveda je prišlo marsikje do trenj in nasilja. Gonja proti KP se je odrazila tudi v odnosih do Kitajcev, ki jih je v Indoneziji precei Prevladu- je mišljenje, da je KP Indonezije pod močn;m vplivom Pekinga. Demonstracije pred kitajskimi uradnim: predstavništvi v Dža- karti in drugod so na dnevnem redu. Tako je morala kitajska vlada odločno protestirati in opo- zoriti indonezijsko vladn na mo- rebitne posledice takeqa ravna- nja. Položaj v vzhodni In osrednji Javi je še vedno napet, tako da je vlada morala razglasiti voino stanje. Poročajo tudi še o spopa- dih s pristaši ponesrečenega pre- vrata. Verjetno bo minilo še pre- cej časa, preden se bo vrn lo mir- no stanje. (Nadaljevanje na 2 strani) Stran 2 »TEDNIK« — petek 5. novembra 1965 • / Stran 3 OSNUTEK PRAVILNIKA 0 DELOVNIH RAZMERJIH PRED KOLEKTIVOM TGA 2e nekaj dni je v vseh de- lovnih eriotah Tovarne glinice in aluminija izobešen osnutek pravilnika o delovnih razmer- jih v tem kolektivu. Osnutek, ki bo ostal izobešen 30 dni, kot to predvideva zakon in bodo tako imeli člani kolektiva možnost dajati svoje pripombe in pred- loge, je še posebno privlačen, zato ker bodo z novim pravil- nikom določeni tudi redni letni dopusti, saj je pred tem bilo slišati vsemogoče govorice prav na račun letnih dopustov. Zna- no je, da temeljni zakon o de- lovnih razmerjih določa le to, da letni dopust sme trajati naj- manj'14 in največ 30 delovnih dni, vse ostalo pa je prepuščeno delovnim organizacijam, da do- ločijo kriterije, po katerih se bo določal redni letni dopust. Kot že omenjeno, je prav to pod- ročje trenutno najbolj privlačno za proizvajalce, ker so pred izidom osnutka razpravljali naj- večkrat za vogali, kako bo do- pust skrčen, in da bo spet »šlo vse po domače.« Vse to je z iz- idom osnutka demantirano, če- prav so sicer res nastopile ne- katere spremembe manjšega po- mena, vendar pa prav vse v okviru temeljnega zakona in v interesu normalnega poslovanja podjetja, člani kolektiva, ki se ustavljajo pred izobešenim osnutkom, na razne načine ko- mentirajo zakon o delovnih raz- merjih. Tako je bilo med dru- gim slišati tudi tole: »Ja, v tem pravilniku je -vse zelo lepo na- pisano za delavca, samo da se to ne izvaja«. Nedvomno je osnu- tek pravilnika izobešen prav zato, da proizvajalci dajejo svo- je pripombe in predloge, pa bi zato naj vsi konkretno povedali, kaj je v osnutku lepo napisano, pa se ne izvaja, kajti glavni na- men razgrnitve osnutka za čas 30 dni je nedvomno ta, da člani kolektiva vse jasno in odkrito povedo in predlagajo boljšo re- šitev, če nekje nekaj ni v redu, ker bo edino tako mogoče do- seči >to, kar želi celoten kolektiv: da bi ta pravilnik bil res tak- šen, kot mora biti. Nobeno tar- nanje in kritiziranje za vogali ne vodi k cilju, da bi naj pra- vilnik bil dober in ustrezen. Do- sedanje izkušnje kažejo, da člani kritizirajo takrat, ko bi morali odkrito povedati, kaj ni prav, ne dajejo pripomb in predlogov, po sprejetju pravilnika pa trdijo, da je zanič in da ga je sprejelo le nekaj ljudi. Bo tokrat boljše? -ko,- Nlov način gradnje cest se je dobro Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, ki je delal prve poizkuse izdelave no- silnih plasti vozišča v Trubar- jevem naselju z bitumensko ce- mentno stabilizacijo, je s stalnimi- merjenji ugotovil, da je nosilna plast na vseh voziščih, ki so iz- delana po tem sistemu, popolno- ma intaktna in raste njena no- silnost; na primer modul podaj- nosti, merjen na Trubarjevi ce- sti takoj po izdelavi, je bil 960 kg/cm2, letos spomladi, apri- la je bil 1100 kg/cm2. Pri nedav- nih meritvah pa je ugotovljen modul podajnosti 1280 kg/cm2. Nosilna plast vozišča, ki je bila stabilizirana, je brez deformacij in je dosežena planirana nosil- nost. Poizkusi v Ptuju so trajali lansko leto pozno v jesen ob precej neugodnem vremenu. Ob: rabno zaporno plast je uspelo izvršiti Zavodu za komunalo v Ptuju s' površinsko obdelavo. Zaradi neugodnega vremena je prišlo do izpiranja veziva, zla- sti na Trubarjevi in na vez- ni cesti. Pozimi se je začela obrabna plast zaradi tega počasi krhati, in spomladi1 so nastale majhne udarne jame. Obrabna plast bo morala biti na novo obdelana. Ta dela bo opravil Zavod za komunalno dejavnost v Ptuju takoj spomladi 1966. Na sličen način kot v Ptuju je obdelal Zavod iz Ljubljane rekonstruirano vozišče na cesti Kalce—Idrija, odsek Kalce—Go- dovič, v dolžini 7 km. Izkušnje iz Ptuja je prenesel na to delovišče in je dosegel nadaljnje rezulta- te. Investicijski stroški so za dve tretjini manjši od doseda- njih stroškov, doseženi pa so konstruktivno boljši rezultati, j Zadnji poizkusi so izvršeni na cesti pri Radomljah pri Lj ubij a-j ni, kjer je imel investitor z deli j na 1100 m še manjše stroške. En kilometer izdelave ceste na ta novi način stane sedaj nad 24 milijonov din vštevši zemeljska, stabilizacijska dela ter 7 cm as- faltne plošče. Prejšnji način pa > bi stal skoraj 70 milijonov di- | narjev. V petek, 29. oktobra 1965, je bila v Radomljah zaključna slo- . vesnost, ki ji je prisostvoval v j imenu Zavoda inž. Miloš Polič, j vodja oddelka za ceste in izo- lacijo v Zavodu. Imenovani je namreč dimenzipniral vozišča v Ptuju.jn vodil vsa dela v Ptuju in. v ostalih krajih. Kot je ime- novani dejal, ga je zelo veselilo, da je predsednik občinske skup- ščine Domžale v nagovoru pou- daril, da so vsi poizkusi, začeti v Ptuju, koristili skupnosti in s tem tudi njim. Sedanje stanje cest v ptujski občini bo prav gotovo vplivalo na to, da se bo občina Ptuj v bodoče odločala za nadaljnje so- delovanje z Zavodom iz Ljublja- ne, ker ji dajejo prve izkušnje iz Trubarjevega naselja, s Trat in s Pristana vsa jamstva, da tako vložena investicijska sredstva ne bodo zaman. V. J. Pokopališče v Ptuju je prekrilo s cvetjem V ponedeljek, 1. novembra 1965, je bila na mestnem poko- pališču v Ptuju koniemoracija, ki sta jo pripravila občinsko in mestno združenje borcev NOV. Udeležilo se je je mnogo Plujča- nov, svojcev padlih, predstavni- kov političnih organizacij, ob- lasti, gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov, pa tudi mno- go dijakov in učencev iz ptujskih srednjih in osnovnih šol. Poleg častnega voda JA je bila navzo- ča tudi godba na pihala »Svobo- de« in pevski zbor »Svobode« Ptuj. Ko je prispel sprevod z zasta- vami in venci na pokopališče, je našel pri spomeniku, nad grobni- co 40 borcev, talcev in žrtev fa- stičnega nasilja častno stražo; 4 borci so stali pri spomeniku na častni straži pol ure pred kome- moracijo in med njo. Po pokopa- lišču je bilo vse v cvetju in zele- nju, enako na grobnici levo in desno od visokega spomenika ter pri spomeniku talcev izza po- kopališkega obzidja. Izza obla- kov je pogledalo sonce in topel veter je sproti ugašal goreče svečke na grobnicah in pod spo- meniki. Komemoracija je bila dobro pripravljena. Krajšemu nagovo- ru predsednika občinskega odbo- ra socialistične zveze Franja Re- bernaka je sledila žalostinka god- be na pihala »Svobode«, častna salva, petje moškega pevskega zbora »Svobode«, polaganje ven- cev in končno še deklamacije učencev iz osnovne šole Toneta Znidariča. Natp je bila še kome- košarico ali šopek, za sveče in še prej za okrasitev grobnice ali za obnovitev spomenika. Pri spomeniku nad grobnico heroja Jožeta Lacka in vseh dru- gih tam počivajočih borcev in talcev, katerih imena so vkle- sana z zlatimi črkami na vseh štirih straneh spomenika, je ostalo več lepih vencev in mno- go šopkov ter več prižganih svečk. Po komemoraciji so pri- stopili svojci. Vsak je prinesel nekaj cvetja in prižgal svečko. Tudi šolarji so prinesli cvetje in trudili so se, da bi vse svečke gorele, čeravno jih je veter po- novno ugašal. Še sedaj je pokopališče vse v cvetju. Ker ni dežja, je cvetje nekoliko ovenelo. In marsikje še stoji nedogorela svečka. V. J. moracija pred spomenikom tal- cev za pokopališkim zidom. Večina ljudi je bila v črnini. Nekateri so prišli iz oddaljenih krajev na pokopališče na grob svojcev. Videli so se s ptujskimi znanci in prijatelji. Resni so se pomenili o tem in onem in se kmalu razšli. Že v nedeljo in v ponedeljek je bilo pokopališče v Ptuju pol- no ljudi. Kljub temu da so ob- čutile letošnjo neugodno ledino tudi krizanteme, ljudje grobov niso manj okrasili. Vsakdo je rad žrtvoval največ, kar je mogel za čim lepše krizanteme, za venec, AVT0LSČARSKA DELA SO ZAHTEVNA V »Avtoremontu« Gornja Radgona, obrat Ormož, imajo do- volj dela. Poleg tega, da generalno popravljajo, imajo tudi več servisov. Kolektiv obrata se vsestransko zavzema za razširitev svoje dejavnosti in svoje delavnice postopoma urejuje in izbolj- šuje. Na sliki: avtoličar Alojz Puklavec med delom. D. R. KONCEM NOVEMBRA OTVORITEV FARME BEKON0V NA TURNIŠČU Dela na zgradbah farme bekonov Kmetijskega kombinata Ptuj na Turnišču pri Ptuju se bližajo koncu, zato bo lahko ob 29. novembru letos otvoritev te farme in izročitev vseh novozgraje- nih objektov za to farmo svojemu namenu. Nekaj notranjih del bodo lahko opravili še po otvoritvi. V izgotovljenih objektih že več mesecev pitajo prašiče in jih prodajajo za zakol. Osebje farme si je že pridobilo potrebne izkušnje in mu gre delo že dobro od rok. V torek, 2. novembra 1965, si je ogledal farmo na Turnišču pri Ptuju tudi Viktor Avbelj, sekretar CK ZKJ Ljubljana, v spremstvu predsednice občinske skupščine Ptuj Lojzke Stropni- kove in drugih funkcionarjev, še prej pa se je zanimal za investi- cijske probleme v ptujski občini v zvezi z regulacijo Pesnice in drugim. ' Slika prikazuje enega izmed objektov farme, ki že služijo na- menu. Dostop do posameznih boksov je po mostu po sredini ob- jekta. Z njega je dober pr-egled nad vsemi pitanci. Z njega tudi izpira v objektu zaposlena delavka bokse s curkom vode, ki od- nese v kanal vso nesnago, da so pitanci stalno v čistem. » V. J. Ostali dogodki (Nadaljevanje s 1. strani) OSVAJANJE VESOLJA Medtem ko je iz ZDA prišla vest, da bodo prav kmalu, verjet- no že decembra letos, izstrelili v vesolje vesoljski ladji Gemini z kozmonavtoma, ki bosta skušala uresničiti srečanje v vesolju (ba- je na razdalji 30 cm!), so v Sov- jetski zvezi izstrelili 12,2-tonsko ladjo, »obroženo« z najrazličnej- šimi znanstvenimi aparati. Gre za doslej največjo koristno težo, ki so jo umetno spravili na krožno pot okroq Zemlje. Ladji so dali ime Proton-1. 2e ime samo pove, da Je na vrsti več takih poletov, vsekakor kmalu z živo posadko. V Moskvi so doslej sporočili, da imajo rakete, ki pošiljajo tako ogromno težo na vesoljski polet, moč 60 milijonov konjskih sili Kot kaže, si obe vodilni sili v raketni tehniki in astronavtiki prizadevata, da bi čimprej ures- ničili svoj načrt — pristanek na Mesecu, poprej pa seveda še vse tisto, kar pogojuje tak podvig. Če ne bi bilo na svetu neposred- nih vojaških žarišč, ki terjajo dnevno več sto žrtev, bi se člo- vek ob tej ugotovitvi še nekam znebil tesnobe, ki ga pri tem ob- daja. Indonezija — ognjenik Agung Almanah o Mariboru in o kolki Lepa in koristna publikacija Mariborski mestni svet je v založbi turističnega društva Mari- bor izdal lepo opremljen slikovni almanah — monografijo o Ma- riboru in njegovem turističnem zaledju. Takšno publikacijo smo že dolgo pogrešali, saj kaj podobnega doslej skorajda nismo imeli. V dokaj velikem formatu prinaša domačinu in tujcu razgled po me- stu ob Dravi in njegovi okolici. Slikovni del so prispevali številni znani fotografi. Med prispevki je nekaj prav imenitnih, celo nagra- jenih del. Fotografije so smiselno razvrščene in popeljejo bralca oziroma gledalca od mestnih četrti na Pohorje pa spet v gorice ali Dravsko dolino. Nekaj uvodnih besed je napisal za knjigo Janko Markič, ob- širnejši tekst pa je duhovit ekskurz prof. Branka Rudolfa skozi mestno zgodovino. Svojevrstno — lahko bi rekli, da se zamisel od- likuje sprieo večkrat tako dolgočasnih in standardnih besedil po- dobnih publikacij — seznanja bralca z mariborsko zgodovino, z mestno rastjo in razvojem. Knjigo almanah je uredil širši uredniški odbor, glavni urednik pa je bil Marijan Kožuh. Da so uvodni tekst prevedli tudi v an- gleščino, francoščino in nemščino, priča o širšem namenu knjige, ki bi jo veljalo poslati tudi v bližnje zamejstvo. Zunanja oprema knjige je enostavna, vendar okusna. & Ptujska trgovska podjetja »Iz- bira«, »Merkur« in »Panonija« so v resnih skrbeh za kader gle- de na to, da v trgovinah v sre- dini meseca ni več navala strank, da bi bili vsi zaposleni s postrežbo. Tudi same zaposlene zanima, kako bo s prometom po trgo- vinah v novem letu, ko bo v veljavi novi denar in ko bodo vse cene prilagojene novi denar- ni vrednosti. IZ REPFP.MSKF SKUPŠČINE (Po »Večeru«) POTREBNA CELOVITA OBRAVNAVA VISOKEGA ŠOLSTVA SKUPŠČINSKI ODBORI RAZPRAVLJALI O STATUTIH VISCKIH IN VIŠJIH SOL IER AKADE- MIJ Kot teden noprej predloge statutov fakultet In univerze so vče- raj odbor za prosveto in kulturo r«»rubliškega zbora, začasni odbor prosvetno kulturnega zbora za raziskovalno delo in visoko šolstvo t - • v1 onodajnopravna komisija republiške skup: ~ine obravnavali predloge statutov vseh visokih in višjih šol, akademij in združenja visokošolskih zavodov v Mariboru, ki jih bo prav tako morala po- trditi republiška skupščina. t Tudi tokrat r,e je razprava po vnaprejšnjem načelnem dogovo- ru omejila na ocenitev skladnosti teb statutov s pozitivno zakono- dajo. Nekateri vsebinski problemi, ki jih načenjajo tudi ti statuti, pa boc za zdaj ostali Odprti. kajti skupščina bo o njih razpravljala posebej v ok/iru oredlagtme ce- lovite razprave o problemih viso- kega šolstva Sloveniji. Pripombe, ki so se izoblikovale v včerajšnji razpravi, bodo skup- ščinski odbori >oslali ustreznim visokošolskim zavodom, za skup- ščinsko zase -n jo zmanjšujemo, ker ni elektrike i Kako naj računamo z večjimi 31. oktobra 1965 - končana trgatev v Jeruzalemu Otroci radi sodelujejo v trgatvi V Jeruzalemu je bilo zadnjega | dne letošnje bratve zelo živahno. ; Kolektiv je bil razpoložen, v gori- cah se je zbralo staro in mlado, da bi uspešno opravilo bratvo. V jeru- zalemskih goricah se je ves dan zadrževala filmska ekipa Foto ki- no kluba Ljutomer ki je snemala barvni film na področju jeruza- lemskih goric, prešanje in sprav- ljanje mošta. Računajo, da bodo končali film do dneva republike. Lani so pridelali- v Jeruzalemu rekordni pridelek 125 hI na ha ali skupaj 51 vagonov vinskega mošta — letos pa je ta znatno manjši, kar opravičuje vrsta objektivnih , vzrokov. Letos 10. maja, ko je tr- ivta zbrstela, je toča nasade zelo prizadela. Glede na rekordni lan- skoletni p. idelek je bil že letoš- nji nastavek nekoliko manjši. Ve- getacija je bila za en mesec poz- nejša od lani. slabe vremenske prilike, bolezni in drugo pa je vnlivalo na zmanjšanje oridelita. Sušna meseca september in okto- ber sta precej izboljšala stanje glede dozorevanja grozdja, "eidar je pridelka letos le 25 vagonov. Razmerje sladkorja in kislin pa je ugodno. Količinsko je proizvodnja torej letos zelo nizka, pridelek pa se odlikuje po kvaliteti. Računajo, da bo to vnlivalo na ceno in na dohodek kombinata in zaposlenih proizvajalcev. sredstvi, namenjenimi osebnim dohodkom in modernizaciji, ie pa imamo milijardne izgube zaradi pomanjkanja elektrike? Letos smo že veliko zapisali in povedali o milijardnih škodah, ki jih ima jugoslovansko gospodar- stvo zaradi tega, ker ne le, da niso zgrajene nekatere načrtovane elek- trarne, ampak tudi niso pravočas- no dograjene tiste, na katere smo zanesljivo računali. Zavoljo tega ni doslej nihče odgovarjal. Vse drugačna pa bo odgovornost pod jetij, ki ne bodo ustvarila pred videne proizvodnje in s tem sred- stev, ali pa občinskih skupščin; te so zansovale svoje proračune tudi na določenem obsegu proizvodnje, ki pa sedaj ne bo uresničen. Ali naj tudi. takrat porečemo, da je le- tos pač najbolj sušno leto po letu 1928? Stran 3 »TEDNIK« — petek 5. novembra 1965 • /_Stran 3 Jakobu Zavrniku v slovo Pred kratkim je preminil v Ptuju Jakob Zavrnik iz Ptuja, ki mu dolgujemo tudi ptujski gasilci nekajj besed v spomin in zahvalo za vse njegovo marlji- vo prizadevanje v gasilskem društvu Ptuj. Imenovani je bil eden izmed najstarejših preživelih ptujskih gasilcev — Slovencev, ki so s svojim članstvom in materialno podpirali gasilsko društvo Ptuj v času njegovega obstoja — in je tudi vsa leta po osvoboditvi rad sodeloval v društvu kot član in funkcionar. Največ let je bil vesten in točen blagajnik. To funkcijo je opravljal do svoje smrti, ker mu je ob vsa- kem občnem zboru glede na vestno delo ostala zaupnica za odbornika in potem za blagaj- nika društva. Mnogoštevilna udeležba Ptuj- čanov ob njegovem pogrebu je pokazala, da je bil Jakob Za- vrnik v mestu in okolici znan kot dobrosrčen mož, ki je mno- go dosegel v svojem trgovskem poklicu. Tudi on je skupno s Slovenci v času okupacije ob- čutil fašistično raznarodovalno in razlaščevalno nasilje, zato je rad podpiral OF in ostal član SZDL po osvoboditvi. Svoja si- nova je izšolal, da sta danes na uglednih mestih. Kot poslovod- ja poslovalnice »Varteks« iz Varaždina je vestno opravljal svoje službene naloge, poleg te- ga pa svoj prosti čas žrtvoval za udejstvovanje v gasilstvu. Kot domačin iz Mestnega vr- ha je bil vsem Ptujčanom do- bro znan, saj je v predvojnem času zalagal čevljarje iz svoje obiskane trgovine v Ptuju in jih tako pridobil za Slovence, da niso kupovali od Slavitschev, ki so tudi imeli trgovino z ena- kim materialom. Tudi po osvo- boditvi, ko ni imel več lastne trgovine, je rad pomagal orga- nizacijam in društvom ob raz- nih nabiralnih akcijah, zato so se mu tudi ob zadnji poti na ptujsko mestno pokopališče mnogi oddolžili s spremstvom. V nagovorih ob odprtem grobu mu je bilo izrečeno priznanje za vse, kar je storil dobrega v svojih 70 letih življenja. Mest- na godba na pihala »Svoboda« Ptuj mu je zaigrala v slovo ža- lostinko. Gasilski prapor se je sklonil nad njim v grob — naj mu bo lahka svobodna sloven- ska zemlja! PS * Gostje iz sosedne Avstrije še vedno prihajajo Hotel Petovio Ptuj je sedaj v jesenski sezoni zaseden pred- vsem z gosti iz sosedne Avstrije, ki pridejo v Ptuj N na obisk ob sobotah in nedeljah v skupinah z avtobusi, s kombiji in z oseb- nimi avtomobili. Za izlete skrbi- jo razne turistične organizacije kot npr. Naturfreunde Gra^, Reissbureau Springer iz Celovc& in drugi. Najraje si ogledajo Ptuj, potem se odpeljejo v Ha- loze ali v Jeruzalem, od koder se vračajo čez Radgono nazaj. Mnogo je tudi kolektivnih izle- tov. Pred nedavnim so bili v Ptuju profesorji iz gimnazije v Grazu in še nekaj drugih ko- lektivov. Nekateri si zagotovijo prenočišče z rezervacijo, neka- teri pa pridejo in se zadržijo v Ptuju le nekaj časa, potem pa odpotujejo dalje. Iz Italije pri- hajajo lovci, ki imajo dogovore z občinsko lovsko zvezo Ptuj za pohode v tukajšnje lovske re- virje. »Haloška klet« zopet odprta Grajska restavracija, ki je obrat gostinskega podjetja »Ha- loški biser« Ptuj bo zaprta od 2. novembra do 1. aprila 1966. 2e od 19. oktobra dalje je zopet od- prta »Haloška klet« v hotelu, ki je čez poletje zaprta in na raz- polago le raznim skupinam na njihovo izrecno željo. 2e z ureditvijo »Haloške kleti« je želel obrat »Petovio« Ptuj ustvariti za domače in za tuje goste za večerne ure udoben družabni prostor. Zal so to željo in namen nekateri posamezniki napačno razumeli. V pijanosti so pozabljali na svoje okolje in na druge goste, ki niso niti malo razpoloženi občudovati pijanih in kričavih »važičey«, ki v tem lo- kalu niso zaželeni niti dobro- došli. Sčasoma je uspelo dostop takim omejiti ali popolnoma one- mogočiti, da se sedaj solidni gostje v »Haloški kleti« dobro počutijo. Vičava: kaj je z našo potjo ob Dravi? IZ RAZPRAVE NA ZBORU VOLILCEV V torek, 26. oktobra t. 1., se je zbora volilcev terena Vičava - Orešje udeležilo zadovoljivo šte- vilo volilcev. Glavna točka je bil rebalans proračuna občine, ki so ga vo- lilci z razumevanjem sprejeli in potrdili. Vendar se je pri tem razvila živahna razprava o neka- terih perečih problemih, ki že dalj časa tarejo občane tega ob- močja. Stanovanjske zgradbe ra- stejo na Vičavi kot gobe po dež- ju, s tem pa se iz dneva v dan veča število prebivalcev. Edina dovozna in dohodna -pot na Vi- čavo je Cesta Olge Meglič, ki pa ni več cesta, saj že počasi več ne bo prehodna, kaj šele prevoz- na. Kljub temu pa drvi po njej vsak dan več vsakovrstnih avto- mobilov in drugih vozil. Splošna varnost ljudi je iz dneva v dan bolj ogrožena, zato je bilo vpra- šanje ureditve te ceste postavlje- no zelo ostro. Kot prvi ukrep je bil sprejet sklep, ki bo posredo- van pristojnemu organu, da se omeji hitrost vožnje na mini- mum, ki ga določajo predpisi. Nadalje so volilci razpravljali o že tolikokrat od raznih organov obravnavani poti ob Dravi, ki bi jo bilo treba urediti. Volilci so | pri tem posebno živahno raz- J pravljali o ugotovitvah in za- ključkih komisije, ki je pred kratkim na licu mesta ugotavlja- la stanje in tudi določila roke, do kdaj mora Zavod za komunal- no dejavnost to urediti. Z olajša- njem so prisluhnili načelniku za gospodarstvo občine Ptuj tov. Makovcu, ki je menil, da bi se kljub težaven, ki so nastale z znižanjem proračuna občine, le še dalo dobiti nekaj sredstev za to ureditev. Volilci pa dvomijo v izvršitev del s strani komunale, ki se ve- činoma hladnokrvno in ravno- dušno loteva svoji nalog. Skle- njeno je bilo, da je potrebno res- no stopiti v stik v vojno pošto, da bi tudi ta po svojih močeh prispevala k vzdrževanju okolja P. R. Kari Pertekel - 70 letnik Dne 2. novembra 1965 je iz- polnil 70 let KAREL PERTE- KEL, upokojeni vodja sodne predsedstvene pisarne iz Ptuja, ki ga pozna Ptuj kot upokoje- nega marljivega in vestnega sodnega uslužbenca in kot ak- tivnega družbenega delavca, odlikovanega z medaljo dela. Ob njegovem življenjskem ju- bileju mu znanci in prijatelji iskreno čestitajo in mu kličejo: »Še na mnoga leta!« Ko je prišel Karel Pertekel 1920. leta v Ptuj v službo na sodišče z ljubljanskega sodišča, je imel za seboj že dokaj zani- mivo življenjsko pot, ki jo je začel 1895. leta v Ljubljani. Kot učiteljiščnik, pozneje kot sodni uradnik in v avstroogrski vojski kot vojak se je dobro zavedal svojega mesta med zavednimi Slovenci in uporniškega duha za pravice Slovencev in za združi- tev južnih Slovanov. Kot ujet- nik je spoznal Rusijo. Živel je v Kijevu in Harkovu. Po okto- brski revoluciji se je 1918. leta vrnil v Ljubljano, kjer se je pridružil prostovoljcem za jugo- slovansko vojsko. Med borci za severno mejo se je vrnil 1919. leta v Ljubljano in je tam na- stopil potem službo na sodišču. Po prihodu v Ptuj se je ok- tobra 1920 udeležil" koroškega Komemoracije na ormo- škem območju V soboto, nedeljo in ponede- ljek. na dan mrtvih, so bile v vseh krajevnih centrih na ob- močju občine Ormož ksmemora- cije, katerih se je udeležilo ve- liko ljudi. Množično obiskana je bila komemoracija v Ormožu, ki je bila pred kulturnim domom, na katerem je pritrjena spomin- ska plošča. Na komemoraciji je govoril predsednik Krajevne or- ganizacije ZB Ormož Martin Puklavec, predstavniki krajevne organizacije SZDL in ZB pa so položili vence. Ob tej priložno- sti so nastopili godba na pihala, pevski zbor in recitatorji. Vse spominske plošče borcev in žr- tev fašističnega nasilja so bile nrormoškem območju lepo okra- šene s cvetjem, venci in šopki. Grobovi padlih borcev in ostalih na pokopališčih so bili lepo okra- šeni in na njih so svetile številne lučke. Množična komemoracija je bi- la tudi pred rojstno hišo narod- nega heroja Vinka Megla pri To- mažu, na Kogu, kjer je organi- ziral osvobodilno gibanje narod- ni heroj Jože Kerenčič, v Sredi- šču pred spomenikom padlih borcev in žrtev fašističnega na- silja, pred spominskimi plošča- mi pri Veliki Nedelji, pri Mi- klavžu, v Ivanjkovcih in drugod. D. R. plebiscita. V Ptuju je bil gospo- dar in tajnik »Sokola«, odbor- nik »Jadranske straže« in »Rde- čega križa«, član »Čitalnice«, blagajnik »Zveze Maistrovih borcev in blagajnik »Zadruge državnih nameščencev.« Kmalu po fašistični okupaciji 1941. leta so ga v Ptuju aretirali gestapovci in so ga enako kot druge zavedne Ptujčane depor- tirali na Bori, od tam pa skup- no z družino 13, junija 1941 s tretjim transportom izgnali v Srbijo. V Paračinu, Zaječaru in v Veliki Kikindi je preživel okupacijo. Prvotno kot vršilec tajniških poslov slovenskih iz- gnancev, nazadnje pa kot usluž- benec okrožnega sodišča v Ki- kindi je lahko mnogo pomagal soizseljencem, zlasti zaprtim partizanom s stiki z njihovimi svojci. Po osvoboditvi Kikinde 6. oktobra 1944 je bil takoj ime- novan za nadzornika zaporov vojnega sodišča NOV in POJ v Kikindi, potem pa za vodjo ad- ministracije v partizanski bol- nišnici v Kikindi. Tam je bil tudi tajnik SKUD »Jože Roz- man« in poverjenik narodno- osvobodilnega sveta za Sloven- ce. Po ustanovitvi okrajnega sodišča v Kikindi je bil imeno- van Slovenec Vladimir Kraut za sodnika, Kari Pertekel pa za administrativnega uradnika te- ga sodišča. Julija 1945 se je vr- nil z družino v Ptuj, kjer je 21. julija zopet nastopil službo pri ptujskem sodišču. Sindikalna podružnica pravo- sodnih ustanov mu je .zaupala posle tajnika, teren SZDL — II. teren v Ptuju, ga je izvolil za i predsednika, na II. terenu SZDL ! je bil tudi predsednik civilne zaščite. Fizkulturno društvo ga je imenovalo za tajnika, zatem pa je postal okrajni tajnik tega I društva, podpredsednik civilne zaščite, blagajnik Turističnega društva Ptuj itd. Priznanje za | vso marljivost in požrtvovalnost j v službi in v društvih mu je j medalja dela. Tudi po upokojitvi 1950. leta Kari Pertekel ni miroval. Vest- no je izpolnjeval vsako nalogo, ki jo je prevzel v društvih in ! organizacijah, kamor so ga va- bili kot marljivega Ptujčana. Muzeju ljudske revolucije v Ptuju je prispeval precej doku- , mentarnega materiala. Ob ne- j deljah je še sedaj v pomoč Mu- j zeju v Ptuju kot vodič gostov in turistov iz domovine in iz tujine po ptujskih muzejskih zbirkah in po samem Ptuju. Ob jubileju 21. novembra 1965 so mu prijatelji in znanci krep- ko stisnili roko z željo, da bi ostal čil in krepak še mnoga ' leta. Krajevne skupnosti naj (načrtno) urejujejo pokopališča Na območju občine Ormož je osem krajevnih skupnosti, ki se ukvarjajo predvsem s komunal- no dejavnostjo. Med ostalim skr- bijo tudi za urejanje pokopališč. Na zadnjem občinskem plenu- mu Občinskega odbora SZDL v Ormožu je obveljalo mnenje, naj krajevne skupnosti načrtno urejujejo pokopališča. V občini sta pokopališči v Središču in pri Tomažu lepo urejeni, ostala pa bo treba urediti v najkrajšem času. Najprej je treba izdelati načrt, iz katerega naj bo natanč- no razvidno, kdo je kje pokopan in koliko let. Načrt naj bo izdelan tako, kot si krajevni činitelji predstavlja- jo urejeno pokopališče in samo na osnovi načrta se lahko pristopi k urejevanju. Tak načrt naj bo izdelan v dvojniku ali trojniku, saj bi en izvod služil grobarju, ostala dva pa za ostale potrebe krajevne skupnosti. Nadalje je bilo na plenumu poudarjeno, da nekatere krajevne skupnosti v občini premalo sffrbijo za ure- jevanje pokopališč in da bi naj temu vprašanju v bodoče posve- tili več pozornosti. KONCERT STARE GLASBE V PTUJU V sredo, 10. novembra, bo go- stoval ob 20. uri y koncertni dvo- rani glasbene šole ljubljanski ansambel za staro glasbo z ime- nom Schola Labacensis in nam predvajal glasbo iz 13. do 16. stoletja. Sodelovali bodo mezzo- sopranistka Eva NOvšakova, ba- ritonist Jože Cerne ter instru- mentalisti Jože Pogačnik in Franjo Bregar (blokflavta in angleški rog), Jože Šivic in An- ton Čare (viola, viola da gamba, lutnja), Kristijan Ukmar (tenor- ska blokflavta, spinet in tolknia). Koncert bo vodil in komentiral Janez Hofler. Opozarjamo na ta ne samo zanimiv, ampak tudi lep koncert, ki nam bo posredoval intimno glasbo iz dobe med kon- cem srednjega in začetkom nove- ga veka. Koncert bo razen tega še tudi poučen, ker bodo lahko obi- skovalci neposredno spoznali zvočne posebnosti nekaterih sta- rih glasbil. Vabimo vse ljubitelje glasbe, zlasti naše redne obiskovalce, na ta naš prvi koncert v tej sezoni, ki nam ga bo posredovala Kon- certna direkcija Slovenije. Vstopnice lahko kupite v torek in sredo, 9. oziroma 10. novembra t. L, v glasbeni šoli od 15. do 17. ure in eno uro pred koncer- tom. D. H. Ptujska tiskarna bo ostala v sedanjem obsegu Ptujska tiskarna tiska več me- j sečnih listov gospodarskih oraa- I nizacij in združenj, in sicer meseč- nike na 8 straneh. To ji omogoča : sedanja tehnična oprema in iz- | šolan ter pri delu preizkušen ka- j der. Kolikor ji še manjka teh- j nična oprema kot npr. za izdela- vo klišejev, si pomaga s sode- lovanjem s podjetji Mariborski tisk in s Celjsko tiskarno, pa tudi z drugimi podjetji. Odje- malce ima v Sloveniji in tudi v drugih republikah, ki naročajo razne tiskarske in kartonažne izdelke pri tiskarskih podjetjih v Sloveniji. Ob novih gospodar- . skih spremembah nima tiskarna j v Ptuju možnosti povečati svo- jih obratov in nabaviti novo opremo. Kolektiv se ni zmanj- šal, ker nikogar ni odpustil. Ne- kaj članov-si je med letom po- magalo drugam v zaposlitev. Dela jim ne primanjkuje, ker se trudijo obdržati prejšnje in no- vp stranke z dobavnimi roki in s solidnimi izdelki. Vse stranke danes iščejo konkurenčne doba- vitelje, zato se kolektiv zaveda resnosti položaja in dela. KOLEKTIV NI POZABIL NANJE Kot je znano, se je konec sep- tembra pripetila v TGA Kidri- čevo v obratu gldnice huda ne- sreča, ki je na žalost zahtevala dve smrtni žrtvi kljub vsem naporom in prizadevanju zdrav- niškega osebja mariborske bol- nišnice in štirih tovarišev iz kolektiva, ki so žrtvovali del svoje kože, da bi ponesrečenim sodelavcem rešili življenje. Ob dejstvu, da humanega dejanja štirih delavcev, ki so v najbolj kritičnem času prostovoljno da- rovali svojo kožo, zares ne od- tehta nobena nagrada, je de- lovni kolektiv TGA pokazal svojo solidarnost z njimi ter tako dokazal, da ni pozabil na- nje. Na seji delavskega sveta dne 28. oktobra 1965 je bilo sklenjeno, da se tovarišem: Alojzu Menoniju, Janku Zura- nu, Juriju Simoniču in Janezu Bombeku dodeli za njihovo po- žrtvovalnost in humanost po 250.000 dinarjev nagrade, da se jih pošlje za 14 dni na okreva- nje na stroške kolektiva ter iz- reče javna zahvala v dnevnem časopisju. Sočasno je sklenil delavski svet nagraditi požrtvo- valno zdravnico plastičnega od- delka mariborske bolnišnice dr. Janžekovičevo, ki je vložila vse svoje znanje, da bi rešila dve življenji. Omenjena zdravnica je dan in noč bedela nad pone- srečenci in jim nudila vse, kar je mogla, ne meneč se pri tem za svoj dopust itd. Priznanje velja tudi dr. Bičaninu ter strežnemu osebju tega oddelka, ki so dan in noč požrtvovalno opravljali svoje delo in se tru- dili, da ne bi prišlo do najhuj- šega. Delovni kolektiv tovarne glinice in aluminija jim je zelo hvaležen za vse. kar so storili za ponesrečene tovariše, in se jim javno zahvaljuje za njiho- vo nesebično pomoč. Kolektiv TGA je ponosen na svoje čla- ne, ki so vedno pripravljeni,- ne glede na žrtve in bolečine, pomagati svojim delovnim to- varišem v nesreči. M. F. Nov 12-stanovanjski blok pri Tomažu V kratkem bo predan namenu 12-stanovanjski blok pri To- mažu, ki bo služil za potrebe učiteljev in uslužbencev postaje mi- lice. Blok je gradilo4;radbeno podjetje »Ograd« Ormož, gradnja pa je veljala 60 milijonov dinarjev. Z novo zgradbo bo pri To- mažu rešen stanovanjski problem za prosvetne delavce in mi- ličnike. D. R PTUJ Noro fasado je dobila v Ptuju poslovno stanovanjska stavba na Trgu mladinskih delovnih brigad, v kateri je trgovina čev- ljev »Peko« in skladišča »Pano- nije«. Sedaj je to poslopje v ze- lenkasti barvi. Pogled nanj je mnogo mirnejši kot prej, ko je bilo to poslopje v svetlejši barvi, ki je naravnost motila harmonijo barv v svoji okolici. — ^ | Tovarna »Getaldus« i/ Zagre- ba je začela urejati prejšnji lo-'i kal »Borova«, ki je sedaj v no- j vem poslopju pri hotelu »Peto- vio«, vendar dela za preureditev tega lokala počivajo, ker tovar- na nima sredstev za investicije. Ko bo ta lokal urejen, bo imela poslovalnica optike »Getaldus« lepše prostore, kot jih ima se- ( daj. in tudi v prometnejšem de- lu Ptuja. Kolektiv Kmetikombi- nata Ptuj je dobil te dni 5. šte- vilko svojega lista »Poročeva- lec?. ki mn ga tiska Ptujska tiskarna na 8 straneh. List iz- ba ia vsaj vsake "5 mesece. Tndi v tej številki so napisali delavci iz podietja več i 7 rod- budnih ugotovitev o letošnjih uspehih in gospodar jenju kom- binata. Do konca letošnjega le- ta bo prejel kolektiv vsaj še eno številko, če ne bo izšla tudi novembrska številka »Poroče- valca«, ki je predvidena. Vsebinsko je tudi ta številka dokaj bogata, saj izstopa iz vsa- kega sestavka želja, da bi vsi skupaj, vsi obrati in vsi člani kolektiva dobro gospodarili, da bi bila potem tudi dobra deli- tev dohodka. Pomanjkanje deževja zelo ne- ugodno vpliva na jesensko se- tev. Zemlja je v globini suha in se kadi za oračem po njivi kot za avtomobilom na makadamski cesti. Posejano zrnje slabo kliie ali pa ga še prej pozobajo pti- či. Če ne bo kmalu deževja, bo- do žitarice močno prizadete v svoji prvi rasti. Poslovno-stanovanj^ka znrad- ba nasproti hotela »Petovio« v Ptuju dobiva že zidoA-e za 1. nadstropje. "Gradi jo srradbeno podjetje »Gradnje« Ptuj. ki je prežiA-elo zadnje mesece nekaj težav s pomanjkanjem betonske- ea železa in drugega gradbene- ga materiala. MflRKOVCI Krajevna organizacija SZDL in združenje borcev NOV Mar- kovci sta pripravile dboro obi- skano komemoracijo, ki je bila v ponedeljek, 1. novembra 1965, dopoldne na markovskem po- kopališču, pred spominsko plo- ščo pri kulturnem domu in v šoli. Poleg svojcev padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega na- silja so se udeležili komemora- cije predstavniki krajevne skupnosti ter organizacij in društev pa tudi več prebivalcev, zlasti pa mnogo šolarjev. Nago- vor je pripravil predsednik SZDL Janez Horvat, ki je go- voril pri spominski plošči na kulturnem oziroma zadružnem domu, na pokopališču pa je go- voril Jurij Simonič, predsednik krajevne organizacije borcev NOV. Učitelj stvo in učenci osnovne šole so pripravili de- klamacije, pevski zbor učencev je zapel nekaj žalostink in bor- benih pesmi, godba na pihala pa je zaigrala Internacionalo in žalostinko. Pionirji so odnesli venec pred spomenik padlih ku- rirjev v Spuhlji. Lepo vreme ob letošnjem dnevu mrtvih je pripomoglo, da se je potrudila vsaka družina z območja krajevne skupnosti za ureditev grobov. Pokopališče je bilo kot revija jesenskih cvetic v spomin na mnoge padle in umrle odrasle in otroke. Ljud- je v črnini so napolnili ta dan pokopališče dopoldne in popol- dne in so zamišljeni ter molče obstali ob grobnicah kot vsako leto na dan, ki je posvečen spo- minu na mrtve. SV. Člani sindikatov, vabi vas deiffvski klub »Franca Kramberger j a« v Ptuju s. Sobota. 6. novembra 1965, ob 17. uri SE POMNITE. TOVARIŠI? Komisija za prenašanje revolucionarnih tradicii NOV pri Združenju zveze borcev NOV občine Ptuj prireja ob otvoritvi klubskega življenja v Delavskem klubu »Franc Kramberger« v Ptuju, Ormoška 2, prvi klubski večer pod naslovom »Še pom- nite. tovariši?« V programu sodelujejo: Tomislav Jagačič, Narodno gledali- šče »Avgust Cesarec« Varaždin. ki bo nredaval O POTEH BOJA PROLETARSKIH UDARNIH DIVIZIJ. Predavanje bo spremljalo 130 barvnih diapozitivov. Moški pevski zbor DPD »Svoboda« Ptuj bo pel partizanske pesmi. Torek, 9. novembra 1965, ob 17. uri VEČER LJUBITELJEV ŠAHA Klubski večer priredi šahovsko društvo Ptuj ob sodelovanju vseh ljubiteljev šaha. Petek, 12, novembra 1965, ob 18. uri LITERARNI VEČER Program priredita Ljudska in študijska knjižnica Ptuj in Gimnazija Ptuj Delavski klub »Franc Kramberger« Ptuj vabi vse člane sin- dikatov. da se udeležijo klubskih prireditev v Ptuju. Klub bo odprt vsak dan od 17. do 22 ure, razen ob sredah, ko bp odprt od 19. do 22. ure in v nedeljo od 9. do 22. ure. V klubu so na razpolago revije, časopisi, šah, televizijski in radijski sprejemnik. DOBRODOŠLI V DELAVSKEM KLUBU! Delavski klub »Franc Kramberger« Ptuj t Kari Pertekel Stran 4 »TEDNIK« — petek 5. novembra 1965 • / Stran 3 TEDNIKOV INTERVJU DELAVSKA UNIVERZA ORMOŽ OB ZAČETKU IZOBRAŽEVALNE SEZONE Direktor delavske univerze Ormož Edvard Pajek je o delu DU in o njenih nalogah ter prob- lemih za naše bralce povedal na- slednje: kakšne so perspektive izobraževalne dejavnosti v tekoči sezoni? Sektorske konference, ki jih je organizirala Zveza delavskih uni- verz Slovenije, so pokazale, da je ponekod čutiti rahlo stagnacijo, kar je posledica pomanjkanja sredstev za potrebe izobraževa- nja. Delno so to povzročili go- spodarski ukrepi in večje var- čevanje, Vendar je jasno, da go- spodarski ukrepi ne samo, da ne zavirajo izobraževalne dejavno- sti, temveč jo postavljajo na pra- vo mesto. Praksa je pokazala, da kadri niso povsod dovolj uspo- sobljeni, za-to je nizka produk- tivnost. Usposobljeni kadri z ustrezno mehanizacijo, s popol- nejšo tehnologijo itd. omogočajo boljše proizvodne rezultate. Osnovni element v proizvodnji je človek, ki mora poznati de- lovni proces na svojem delov- nem mestu in mu je zato po- trebno mnogo strokovnega in družbeno-političnega izobraževa- nja. Večji tehnični napredek zahte- va načrtnejše strokovno in druž- beno politično izobraževanje. Hiter vsestranski razvoj naše družbe zahteva vedno boljše in popolnejše strokovnjake, ki bodo s svojim delom in zavzemanjem pospeševali nadaljnji napredek. katere izobraževalne oblike ima v načrtu du ormož? Za vsako DU so zanimive in- tenzivne oblike izobraževanja. DU Ormož posveča tem oblikam izobraževanja največ pozornosti. Prireja razna občasna predava- nja. V občini Ormož so raztre- sena naselja in slabe prometne zveze, kar slabo vpliva na izo- braževanje. Tudi letos bo delav- ska univerza Ormož organizirala večerno politično šolo, šole za odrasle, šole za življenje, razne seminarje družbene problemati- ke, oddelke osnovne šole za odrasle, tečaje za kvalifikacijo kovinske stroke, jezikovne teča- je, dela pa tudi oddelek III. let- nika ekonomske3 srednje šole za odrasle. Poleg poljudnoznanstvenih pre- davanj iz raznih tematskih pod- ročij, filmskih predavanj, so to osnovne oblike izobraževanja; po potrebi ali po naročilu pa bo DU uvedla še druge oblike izobra- ževanja. kakšna je organizacij- ska struktura du ormož in kje boste katere izmed oblik izobraževanja izva- jali? Območje občine Ormož je or- ganizacijsko razdeljeno na 10 izobraževalnih centrov, ti pa na 37 izobraževalnih enot. Izobraže- valne centre vodijo izobraževal- ni odbori SZDL in so vsklajeni s šolskimi okoliši. Vodje izobra- ževalnih centrov so prosvetni delavci. Taka oblika dela se je pokazala kot najboljša. Šole nu- dijo DU največ pomoči in zato je določena takšna organizacij- ska oblika izobraževanja. V večjih centrih skušamo or- ganizirati več izobraževalnih ob- lik, v manjših manj, vendar ta- ko, da je sleherna izobraževalna enota deležna vsaj nekajj izo- braževalne dejavnosti. Tako ni na območju občine Ormož vasi, kjer DU ne bi opravljala izobra- ževalne dejavnosti, če že ne drugega pa prireja občasna pre- davanja. problemi in težave? Pri vsakem delu se pojavljajo problemi in težave, s katerimi je treba že vnaprej računati. Po- glavitni problemi in težave kul- turno prosvetne dejavnosti so v pomanjkanju finančnih sredstev. Mnoge delovne organizacije bi rade nudile zaposlenim več stro- kovnega in družbeno političnega izobraževanja, tovarna »Jože Kerenčič« pa je v tem pogledu znatno napredovala. Res pa je tudi, da nekatere delovne orga- nizacije v občini ne dajejo do- volj za izobraževanje. Za stro- kovno izobraževanje bi naj v bodoče delovne organizacije več prispevale, mnogo več pa posa- mezniki, saj bodo imeli sami od tega največ koristi. Dopolnilno izobraževanje od- raslih ni samo vprašanje zapo- slenih ali DU, temveč je to na- loga širše družbene skupnosti in v tem pogledu so občinska skup- ščina Ormož in politične organi- zacije v občini mnogo storile in je njihova pomoč pri DU drago- cena in pomembna. in vaše Zelje? Hotel bi delovnim ljudem v pogledu izobraževanja nuditi še več in na sodobnejši način. Pomoč in nasvet, mnenje in konstruktivna kritika slehernega je dobrodošla, da bi delo DU še izboljšali. R. D. Umetnik-slikar Janez Mežan bo razstavljal Za 20-letnico osvoboditve in za 20-letnico slikarskega ustvar- janja v Ptuju je pripravil umet- nik — slikar Janez Mežan razstavo, ki bo v Ptuju od 7. do 17. novembra 1965 v sejni dvo- rani bivšega magistrata (II. nad- stropje) v Ptuju. Otvoritev raz- stave bo v nedeljo, 7. novembra ob 11. uri, za kar so že prejeli posebna vabila predstavniki po- litičnih organizacij, oblasti ter podjetij, zavodov in ustanov iz Ptuja in iz drugih krajev Slo- venije, ki poznajo umetniške sposobnosti in uspehe razstav- ljavca. Na tej razstavi bo razstavlje- nih nad 30 najboljših umetni- kovih del, ki so ustvarjena v krajih Slovenije, kjer se je umetnik Janez Mežan zadrževal dalj ali manj časa, da bi odne- sel s seboj v Ptuj novo umet- nino. Vse za razstavo zbrane slike prikazujejo motive iz rav- ninskih in hribovitih predelov Slovenije, iz vseh letnih časov, s katerih razbere gledalec vso lepoto jm toplino prirode in člo- veških ustvaritev, ki jih je ob- čudoval tudi umetnik Janez Me- žan ter jih odnesel na platnu s seboj v Ptuj. Bil je na Gorenj- skem, na Dolenjskem, na Koro- škem, v Prekmurju in povsod po ptujski okolici, ki jo je ove- kovečil s svojimi umetninami, sedaj raztresenimi po stanova- njih kupcev njegovih del, pa tudi v uradih in pisarnah pod- jetij. Njegova razstava ima pred- vsem namen spodbuditi mlade ljudi, da bi videli na svoji živ- ljenjski poti lepoto, ki jo je vi- del in ovekovečil umetnik, pa tudi vso ostalo, ki je on ni na- šel in opazil. Ptujske srednje šole imajo mnogo mladih talen- tov, ki se lahko razvijajo v poz- nejše umetnike — slikarje, če jim bo znalo njihovo okolje pravočasno zbuditi smisel za umetniško ustvarjanje. Umet- nik — slikar Janez Mežan je že doslej prejel od znancev in pri- jateljev več čestitk in priznanj k odločitvi, da se bo tokrat predstavil ptujski javnosti s svojo lastno zbirko. J. V. SKRITE REZERVE Danes mnogo pišejo o notra- njih ali skritih rezervah. Pri tem seveda mislijo predvsem na rezerve v gospodarstvu. Toda, ali niso tudi v samem človeku (recimo v njegovem srcu) take rezerve? Vsi jih imamo, le od- kriti jih je treba. Prenapolnjen avtobus Mari- bor—Ptuj. kolikor je sedežev, so pač zasedeni z ljudmi, ki so vstopili na prvih postajah; osta- li stoje. Med njimi tudi mlada Boljši pogoji za učitelje na Runču na runcu gradijo eno- nadstropno hišo za uclteljstvo Šolski okoliš podružnične osnovne šole Runeč leži v sever- nem delu centralnega šolskega okoliša osnovne šole Ormož. Zajema predvsem valovit svet Slovenskih goric. Šola Runeč je 5-razredna in jo obiskuje 140 otrok. Povprečna oddaljenost otrok do šole je 3 do 4 kilome- tre, skoraj ena tretjina otrok pa je oddaljena več kot 5 kilo- metrov. Prometne zveze z ob- činskim centrom so slabe in edina prometna cesta je v zim- skem času in ob večjih nalivih težko prevozna. Šolska zgradba se nahaja v središču šolskega okoliša. Za- radi določenih geografskih in ekonomskih pogojev se pri šoli ni razvilo kulturno in trgovsko središče kraja. Zato imajo učite- lji in tamkajšnji prebivalci še vedno precejšnje težave z na- kupom potrošnega blaga. Do nedavnega je bil precejšen pro- blem tamkajšnjih učiteljev oskrba z vodo in to vprašanje je bilo rešeno letos z izkopom no- vega studenca. Vse to se je od- ražalo v fluktuaciji učnega ka- dra. V letošnjem šolskem letu Pionirska tribuna OBISKALI SO NAS KNJIŽEVNIKI Nekega dne smo zvedeli, da nas bodo obiskali pisatelji in pesniki. Zvedeli smo, da nas obi- ščejo: Jože Šmit, Marija Znidar- šič in Tone Seliškar. Težko smo čakali dneva nji- hovega prihoda. Učenci vseh raz- redov smo se zbrali v veliki učil- nici in čakali. Kmalu so prišli in pozdravila sem jih. Segla sem jim v roko in vsak od njih se mi je predsta- vil. Opazila sem, da ni Toneta Seliškarja. Ne, nisem se zmotila. Prišla sta tovariš Jože Šmit in tov. Marija Znidaršič. Sprem- ljali sta ju dve tovarišici iz Ptuja Pionirji naše šole so jih pozdra- vili z navdušenim ploskanjem. Poklonili smo jim majhen dar, v katerem se skriva pristna halo- ška kapljica. Najprej nam je tovarišica Zni- daršičeva izročila tople pozdrave Toneta Seliškarja, kajti ta zara- di bolezni ni mogel priti. Potem nam je prečitaia svoja dela, sa- me pesmi za mladino. Večina pesmi obsega tematiko iz NOB. Tovarišica Znidaršičeva nima več očeta. Povedala je mnogo pesmi o svojem očetu, po kate- rem je močno hrepenela. Za- vzeto smo jo poslušali. Kmalu je končala. Potem je prevzel besedo tova- riš Šmit. Za začetek nam je pre- čital črtico. Tudi pesmi, ki jih je prečital, so nam ugajale. Posebno všeč so nam bile pesmi, name- njene cicibanom. Ko sta končala, smo jima sta- vili vprašanja. Bilo jih je mnogo. Tovarišica nam je povedala do- godek iz svoje mladosti. Tovariš Šmit je povedal dogodek iz voj- nih dni. Na koncu smo jim za- peli haloškc narodno pesem. Po- tem sem se zahvalila za obisk na naši šoli. Poslovili smo se in odšli vsak na svojo stran z veselim srcem, kajti to je bil za nas velik do- godek. Predstavnica pionirskega odreda Podlehnik: Regvart Branka Podlehnik, 28. okt. 1965 so vsi učitelji na Runču novi. Prejšnje šolsko leto je ostal na šoli samo en učitelj, vendar se to ni zgodilo prvič. Učitelji na Runču nimajo pri- mernih stanovanj. V šoli je le eno stanovanje, ostali pa stanu- jejo v neurejenih sobicah po tamkajšnjih zidanicah. Osnovni pogoj za razvoj šolstva na Run- ču so primerna stanovanja. Letos so pričeli na Runču gra- diti enonadstropno, dvostano- vanjsko hišo. Gradnja te po- trebne zgradbe na Runču bo ve- ljala 16 milijonov 300 tisoč in bo 30. julija prihodnjega leta predana namenu. Nova zgradba bo v celoti služila za potrebe tamkajšnjih učiteljev, investi- tor je Občinski-kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš, iz- vajalec del pa Franc Sever, za- sebni gradbeni mojster. Gradnja dvostanovanjske hiše na Runču je v polnem teku. Po zgraditvi objekta bodo v dvoj- ček in v šolo napeljali vodovod iz novozgrajenega studenca. Največji problem investitorja je rekonstrukcija obstoječega elek- tričnega omrežja, ki več ne od- govarja potrebam. Z zgraditvijo dveh stanovanj na Runču bo rešen stanovanjski problem učiteljev, obstoječe stanovanje v šoli pa bo koristno uporabljeno za pouk. D. R. Za kvalitetnejše storitve Stanovalci na podeželju so ze- lo prizadeti zaradi pomanjkanja raznih strokovnih delavcev, kot zidarjev, tesarjev itd. Najbolj se to čuti v visoki ceni za njihove storitve. Nji- hove pogoje lahko sprejmejo le najboljše situirani in tisti, ki so prisiljeni izpolniti vsako njiho- vo zahtevo. Dnevno že zahteva- jo poleg hrane in pijače po 4.000 do 5.000 din. Nekateri so res sposobni mojstri in zagoto- vijo naročnikom del kvalitetna dela, nekateri pa so slabo pri- učeni, ki tega ne morejo zagoto- viti, čeprav zahtevajo enako plačilo kot pravi mojstri. Vsakogar zanima, kakšne ce- ne bodo postavljali za svoje usluge, ko bo veljal novi dinar. Najtežje je to, da nimajo kra- jevne skupnosti toliko vpliva na te pojave na svojem območju, da bi bile cene zmernejše ali pa usluge kvalitetne. mati z otrokom v naročju. Sta- rejši možakar vstane in ji reče: »Sedite, prosim!« Ona: »Le vi sedite!« (Hotela je menda reči: »Vi ste starejši.«) Možak pa ni hotel več sesti: »Šestdeset let že stojim na teh nogah, bom pa še teh deset minut do Ptuja.« Mla- da mamica je sedla na njegovo mesto. Po ptujski Lackovi ulici gre človek, ki se pri hoji čudno smešno zaletava. Na prvi pogled bi človek mislil, da je pijan. Ne! Invalid je. Desno nogo tako čudno vleče za seboj, da se maj- hni otroci (bilo je pol osmih zjutraj), ki gredo v šolo, zbirajo okrog njega in ga gledajo. Otro- ci so pač otroci. Človek postane na vogalu in nekaj jeclja. V ro- ki drži listek in nekaj sprašuje mimoidoče. Ljudje hodijo mimo po opravkih. Nekdo pride mimo in ga bara: »Kaj bi radi, kam bi radi?« On: »Kom... komu- nalni zavod za soc ... socialno zavarovanje.« Človek ga prime za rokav in ga pospremi do po- slopja, kjer je ta ustanova, in gre z njim še po stopnicah v prvo nadstropje. Invalid, ki je prišel s podeželja urejevat v Ptuj svojo nekoliko boljšo novo invalidnino. Ptujska gostilna. Pri prvi mi- zi sede štirje mlajši ljudje, ki so naročili jedačo in pijačo. Mi- za je obložena, da se kar šibi. Praznujejo rojstni dan ali nekaj podobnega. Pri drugi mizi sedi človek, ki si je naročil dva deci vina. Iz cekarja vzame dve žem- Iji, si jih položi na mizo, pije pomalemvino in prigrizuje žem- ljico. Zapitek za vino je plačal natakarici že naprej, preden se je vina dotaknil. Zemlje pa je kupil pri peku, ker so tam za nekaj dinarjev cenejše kot v go- stilni. Človeku se roke že tre- sejo. Ko plačuje, skrbno našteje na mizo sto osemindvajset di- narjev. Tretja miza. Tu sedi človek, ki ves čas opazuje ti- stega, ki použiva svojo skromno južino. Pokliče točajko in ji ne- kaj pošepne na uho. Potem pla- ča, vstane in odide. Človeku pri drugi mizi prinese natakarica pečenko in solato, »To nisem jaz naročil,« pravi človek pri drugi mizi. »To je za vas naročil neki tovariš.« »Kateri tovariš?« »Je že odšel.« V. K. Mopedist je podrl pešca 29. okt. 1.1. ob 17. uri se je pri- petila lažja prometna nesreča na Ljutomerski cesti v Ormožu, ki jo je povzročil mopedist Jakob Štampar s tem, da se je pri pre- hitevanju pešca Alojza Gregla premalo umaknil proti sredini cestišča, zato je zadel vanj in ga podrl. Pri- padcu je pešec dobil odrgnine po glavi, mopedist pa pod desnim očesom. Na vozilu je nastalo za 10 tisoč dinarjev ško- de, ponesrečenca pa sta si po- iskala zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu v Ormožu* Clark Howard Ob treh zjutraj sta dva polica- ja pripeljala Georgea Carterja v preiskovalni zapor. Celica, v ka- tero so ga potisnili, je bila praz- na. Ko so se vrata za njim zaprla, je legel na eno izmed štirih le- žišč in si prižgal cigareto. »Kak- šna smola,« je grenko premišlje- val. »Kako skrivno sem pripravil načrt, zdaj pa je splaval po vodi.« Pred nekaj urami, ko so trgov- ci zaprli svoje lokale, je vdrl skozi zadnji vhod v neko trgovi- no z žganimi pijačami. Lastnika je zvezal, mu zamašil usta ter ga potisnil v stranišče z zamreže- nim oknom. Odnesel je čedno vsoto tri tisoč dolarjev in mimo- grede pobral še tri steklenice najboljšega škotskega whiskyja. Do tod je šlo vse v redu. In bi šlo tudi naprej, če se ne bi iz tr- govine grede zaletel v trgovče- vega brata, ki je bil policaj... Samo zaradi njega sedi zdaj v zaporu. »Prekleta smola,« si je dejal in globoko zavzdihnil. Kako uro, preden se je začelo daniti, so pripeljali v celico no- vega zapornika. Bil je skrbno oblečen, približno istih let kot Carter in nosil je naočnike. Vi- deti je bil ves iz sebe. »Kaj pa ste storili, da so vas zaprli?« se je pozanimal George, ki j'e sam že tretjič tičal v zaporu. »Ničesar nisem storil. Pričati bi bil moral na sodišču, pa sem jim pobegnil.« George je nagrbančil čelo. »Te- ga ne razumem, prijateljček.« »Vse je zelo preprosto,« mu je začel razlagati mož. »Imenujem se Harold Craig. Do pred krat- Dobra zamenjava kim sem bil v službi v nekem knjigovodskem biroju v Kansas* Cityju. Eni od družb, za katere smo vodili knjige, je načeloval neki Alfred Tulo. Morda ste že slišali o njem?« George ga je debelo pogledal. Če je že slišal o Alu Tulu? To je bil vendar kralj gangsterjev na srednjem zahodu. »Ze vem, ko- ga imate v mislih,« je dejal in se zarežal. »Nadaljujte.« Harold Craig se je odkašljal. »Za njegovo knjigovodstvo sem bil zadolžen prav jaz. Kaj je družba pravzaprav počenjala, ne vem. Brigal sem se le za številke in imena. Nekega dne sta dva kriminalistična uradnika prine- sla v biro zame in mistra Tula vabilo na sodišče. Do tega kaj- pak ni prišlo, ker je še isto noč izbruhnil v pisarni požar in so vse knjige zgorele. Čudno na- ključje, kajne? Drugo jutro sta prišla k meni dva Tulova človeka in me pova- bila k svojemu gospodarju. Mi- slil sem, da želi Tulo rekonstru- irati z mojo pomočjo tisto, kar je bilo v knjigah. Ko sem mu dejal, da se spomnim imen v njegovih knjigah, mi je ukazal, da moram nemudoma zapustiti mesto in naj si ne drznem pričati na sodišču. Rekel sem mu, da tega ne mo- rem storiti, ker je to prepoveda- no in me bodo kaznovali. Po teh besedah je ukazal svojim fan- tom, naj mi obtežijo noge s ce- mentom in me vržejo v reko. Po- mislite, natanko tako jim je uka- zal! In mislim, da bi to tudi sto- rili, če ga ne bi eden od njego- vih fantov opozoril, da bi bilo to prenevarno zanj. Tako se je zadovoljil z mojo obljubo, da zapustim mesto, in mi izročil pet tisoč dolarjev. Pred tremi dnevi sem prišel v to mesto. Danes ponoči, ko sem se vrnil iz nekega bara, pa so me čakali v hotelski sobi trije policaji in me pripeljali semkaj. Dejali so, da bo jutri zjutraj prišel neki po- licijski uradnik iz Kansas City- ja in me odpeljal tjakaj. Prav zato sem želel govoriti z advoka- tom. Da bi preprečil svoj povra- tek.« »Zjdaj je prepozno, Craig. No- ben advokat vam ne more več pomagati. Edini človek na svetu, ki vam lahko pomaga iz stiske, sem jaz.« Pol ure pozneje Craig še ved- no ni bil prepričan o tem. »Vem zagotovo, da se bo vse dobro izteklo,'< je silil vanj George. »Razložil vam bom. Naj- prej bova zamenjala obleki. Dali mi boste tudi svoje naočnike. Po zunanjosti sva si dokaj podobna. Ko bo prišel tisti uradnik iz Kansas Cityja, bom šel z niim, vi pa boste ostali v celici. Prepri- čan sem, da nihče ne bo opazil zamenjave. Odpeljal se bom to- rej v Kansas City in šele tam jim bom razkril prevaro. Ker me na tamkajšnji policiji nimajo za- beleženega, me bodo morali po zakonu izpustiti.« Craig še vedno ni mogel razu- ( meti. »Toda saj jim bodo od tod i sporočili, kdo ste.« »Ah, kaj,« je odvrnii George z I narejeno mirnostjo. »Tukaj bodo I dovolj dolgo verjeli, da ste vi George Carter. Ostanite lepo v celici, in ko vas bodo odpeljali k preiskovalnemu sodniku, ki vas bo obtožil roparskega napa- da, recite, da ste nedolžni. Šele naslednji dan, ko vam bodo dali branilca, pridite z vso resnico na dan.« »In kaj se bo zgodilo z menoj? Gotovo me bodo kaznovali, ker sem vam pomagal pobegniti.« »Kje neki!« je z veselim gla- som vzkliknil George. »Recite, da sem vas do nezavesti premi a- til in ste šele mnogo pozneje opa- zili, da sem zamenjal z vami obleko. Malo neumnega se nare- dite. Ko bo branilec ugotovil, da res niste George Carter, vas bo- do izpustili iz zapora.« »Hm... ne vem. Bojim se, da iz vsega tega ne bo nič dobrega.« »Ali bi se raje odpeljali v Kan- sas City in se spustili v borbo s Tulom?« je vprašal George z grozečim glasom. Craig je odrevenel od strahu. »Ne, ne, saj nisem bedak. Ne bom se dal ubiti.« Ob osmih in trideset minut je prišel policijski uradnik po Craiga. Premeteni Carter, ki je imel na sebi njegovo obleko, mu je rahlo pomežiknil, preden je zapustil celico. »Moje ime je Downer,« se mu je predstavil policijski uradnik iz Kansas Cityja. Iz žepa je po- tegnil lisice. »V Kansas se odpe- | Ijeva z jutranjim vlakom. Poto- i vanje bo trajalo štirinajst ur. Od vas je odvisno, kako bo poteka- lo.« George se je nasmehnil, ko so zaškrtale lisice. »Z menoj ne bo- ste imeli sitnosti,« je dejal vljud- no. »Želim samo to, da bi bilo vse skupaj že za menoj.« »Rad verjamem,« je policist odvrnil s hladnim glasom. »Poj- diva torej! Vlak odpelje čez pol ure.« »Kdaj pridemo v Madison?« je vprašal sprevodnika, ki je prišel mimo njunega oddelka. »Deset minut pred postajo me, prosim, obvestite. In skrbite, prosim, da naju med vožnjo nihče ne bo mo- til.« V roko mu je stisnil dolar- ski bankovec. Ko je sprevodnik odšel, je Downer snel Craigu lisice. Dovo- lil mu je sleči suknjič in mu pri- trdil desno zapestje ob naslonja- lo sedeža. Tudi sam si je slekel suknjič. »Vi ste pa knjigovodja, mar ne?« ga je vprašal Downer. »Da, da. Knjigovodja sem.« Skoraj bi se bil izdal. »Slišal sem, da knjigovodje dobro zaslužijo.« »O, da! Še kar dobro.« »Posebno, če delajo za ljudi, kot je na primer Alfred Tulo.« George se je spomnil, kaj mu je pripovedoval Harold. »Poslu- šajte, mister Downer,« mu je de- jal le posredno. »Bil sem pač za- poslen v biroju, ki je vodil knji- govodstvo za njegovo družbo « Downer je pokimal. »Potem gotovo veste, kaj je bilo zapisa- no v knjigah, če se Tulo tako trudi, da bi vam preprečil priče- vanje na sodišču.« »Morda.« Čez nekaj minut je sprevodnik potrkal na vrata. »Deset minut do Madisona!« »Hvala za uslugo,« je dejal po- licaj in mu stisnil v roko še en dolar. »In — kot rečeno: pazite, da naju nihče ne bo motil.« George je presenečeno gledal, ko si je začel Downer oblačiti suknjič. »Ali boste izstopili,« je vprašal. »Da, v Madisonu bom izstopil, vi pa se boste peljali naprej,« je dejal začudenemu Georgeu,med- tem ko mu je kazal hrbet in br- skal v svojem kovčku. Ko se je spet obrnil, je George opazil, da drži v rokah revolver. »Ali ste mislili, gospod Craig, da bo mi- ster Tulo res dovolil, da bi priča- li na sodišču?« George je glasno požrl slino. »Tako torej,« se mu je posvetilo. »Downer sploh ni policaj, tem- več poklicni ubijalec. S ponare- jenimi dokumenti se je izdajal za policijskega uradnika, da bi prehitel pravega in preprečil Craigu pričevanje na sodišču.« Nenadoma mu je prišlo, da bi se začel na ves glas smejati. »Po- slušajte me, gospod,« je dejal hlastno. »Jaz nisem Harold Craig, temveč George Carter. S Craigom sva zamenjala obleki. Ponoči —« Downer se mu je zarežal. »Ne- hajte, Craig! Nehajte s temi pravljicami!« Napel je revolver. »Prisegam, da je resnica, kar govorim. Zaprii so me zaradi vloma v neko trgovino. Verjemi- te mi, za božjo voljo!« »Sedaj vam verjamem, Craig,« je dejal Downer ledeno. Georgeu se je še vedno zdelo, da bi se najraje smejal, ko mu je mladi mož pognal kroglo v glavo. Stran 5 »TEDNIK« — petek 5. novembra 1965 • / Stran 3 UNIV. PROF. DR. HERMAN SW OBODA STAREGA VINA ŠE NOVI MOŠT NI IZPODRINIL Ali so levičarji res nerodni? Mnogi starši imajo otrokovo levičarstvo za zlo, ker ga sprem- ljajo, kot izkušnja uči, razne ne- ugodnosti; tako že v šoli pri pi- salnih vajah, ki so prikrojene Zd desničarje. Posebno hudo je bilo svoje dni za levičarje pri vojakih. Ne samo, da so imeli težave s pravilnim pozdravlja- njem in z ravnanjem z orožjem, razen tega so jih še zasmehovali kot »nerodneže«. Toda levičarstvo ima tudi svo- je prednosti in je pri določenem udejstvovanju, tako npr. pri igranju na klavir, naravnost po- treba. Pianist mora imeti močan udar na basovske tipke na kla- virju, ki dajejo krepko podporo k taktu in ritmu, sicer ne more niti valčka pravilno igrati. Sko- ro vsi veliki virtuozi na klavir — Liszt, Chopin, Schumann, Go- dowski itd. — so bili levičarji. Tudi pri skladatelju lahko skle- pamo na levičarja iz pasaž, ki jih prisoja pianistu. Najmanj pa mora biti klavirski virtuoz »am- bitexter«, to je, biti mora z obe- m rokama enako spreten. To je potrebno tudi pri nekaterih dru- gih umetnikih, tako pri poklic- nih plesalcih in drsalcih. Eno- stranski desničar je samo na pol dober izvajalec lokov na ledu; manjka mu uravnovešenost. In pri tem vsa vaja nič ne pomaga. Desničarstvo kakor levičarstvo sta prirojena, zato ni moč z ni- čimer vplivati nanju. Ako pa gre samo za enostransko izurje- nost, so desničarji in levičarji enakovredni. Pred desetimi leti je živel na Dunaju neki, po posebni spret- nosti slaven kirurg, ki je bil le- vičar. Levičarstvo pa je še v nekem drugem pogledu pomembno; je namreč zanesljiv znak premoči celic nasprotnega spola: — levi- čarii imajo več ženskih, ženske- levičarke več moških spolnih celic. Ta medsebojna povezanost je preizkušeno dejstvo. Kot je znano, so že pri dveh čistih spolnih tipih vse mogoče meša- nice. Zdi se, kot da bi bila oba spola lokalizirana na polovicah človeškega telesa: pravi spol na desni, drugi na levi polovici. Pri levičarjih je po navadi bolj raz- vita ne samo leva roka, marveč tudi vsa leva stran telesa. Tako je govora celo o levičarskih no- gah. Ako se kdo bolj nagiba na levo stran, se da to ugotoviti po tako imenovani »palčni preiz- kušnji«: desničar položi pri skle- nitvi rok desni palec čez levega, levičar obratno, levega čez des- nega. Nasprotje občutita oba kot nenaravno in jima zato dela te- žave. Z levičarstvom zvezani na- sprotni spolni tip je dalje po- memben zaradi tega, ker sood- loča pri umski nadarjenosti člo- veka. Splošno je znano, da pri umsko visoko stoječih ženah, zlasti v panogah umetnosti, pre- vladuje nasprotni, torej moški tip. Naj omenimo samo slavno Mme. de Stael, pesnico George Sand, slikarico Rozo Bonheur, ki je v dokaz svoje moškosti nosila moške obleke in kadila debele cigare. Nasprotno pa je pri mno- gih moških-umetnikih opaziti pretežno ženski tip; tako npr. pri Chopinu, ki je bil ravno zato pravo dopolnilo moške George Sand. Najizrazitejši primer tipa nasprotnega spola je bil veliki umetnik in učenjak Leonardo da Vinci. Zato ni imel prav nikakih ožjih stikov z ženskami in je svoj »Codex atlanticus«, ki vse- buje njegove zapiske, spisal z levico, in sicer v poševni, obrat- ni legi, od desnega na levo, ka- kor ustreza levičarjem. Levičar je bil tudi slikar Adolf Menzel. Obstaja neka njegova slika z napisom: »Moja desna roka, narisana z mojo levico«, i Dobro se je zavedal svojih, z , levičnostjo zvezanih posebnosti i svojega spolnega življenja in je j v svoji oporoki zapisal: »Ne sa- ; mo, da se nisem poročil, sem se j tudi vse življenje odrekel vsa- i kemu stiku z drugim spolom. Kratko, manjkalo je vsakega naravnega spojila med menoj in zunanjim svetom.« Kar zadeva »odrekanje«, je bil vsekakor v zmoti. Pri njegovih zmožnostih se mu pač ne bi bilo treba odre- kati. — Istega spolnega tipa ka- kor Menzel in Leonardo da Vinci je bil tudi ruski skladatelj Čaj- kovski. — To so skrajni primeri. Obstajajo razne stopnje dvo- spolnosti. Neki znani avstrijski slikar," ki se je nekoč ranil na desni roki, je slikal neovirano dalje z levico. Spet drugi je imel navado, slikati hkrati z obema rokama. Za glasbo in arhitekturo nadarjeni Siegfried Wagner je bil levičar in je dirigiral z le- vico. Pesnica Izolda Kurz je imela brata, ki je bil po njenem opisu v mladosti dekliške lepote in ženske narave. Čudno pa, da se je posvetil kirurgiji, ki je iz- razito moški poklic. Toda operi- ral je z levico, ki je bila spret- nejša, in je bil pri svojih paci- entih zelo priljubljen zaradi svo- jega blagega značaja. Mimo tega se je ukvarjal s pesništvom. — Tu je bilo združeno vse v eni osebi: levičarstvo, ženska nara- va in nadarjenost za umetnost. So cele družine z umetniškim ta- lentom. V neki taki so bili arhi- tekti, slikarji, skladatelji, pevke, pisateljica, in temu ustrezno le- vičarstvo in dvospolnost. Grški kiparji so dobro spoznali zvezo med spolnim tipom in umetniško nadarjenostjo ter pri obdelavi kipov obeh bogov — zaščitnikov umetnosti: Apolonu in Ateni vdahnili temu ustrezno prvemu ženske, drugemu moške poteze. O znamenitem, v Narod- nem muzeju v Neaplju shranje- nem oprsju Atene Lemine so dolgo časa dvomili, ali ni to mladenič, in grški pesnik Lukian se je v svojih »Pogovorih bogov« norčeval iz Atene, češ da je ta- ko moška in nedostopna. Prepričevalen dokaz zveze med levičarstvom, dvospolnostjo in nadarjenostjo dajejo tako ime- novani »dvojčki v zrcalu« (Spie- gelbildzwillinge). To je posebna vrsta enojajčnih dvojčkov, ki zavzemajo približno eno četrtino vseh enojajčnih dvojčkov. Ti so si tako močno podobni, da bi ju lahko zemanjali, ali v neki bi- stveni točki so različni. Pri le-teh postane desna, močnejša stran leva in leva, slabotnejša desna. Na podlagi tega je eden od teh dvojčkov zmeraj levičar. Na sliki je levičarska sestra razpoznavna po tem, da z levo nogo, ki je močnejša, križa de- sno. Tudi pri pašni zaponki je razvidna razlika. Pri levičarki je nameščena obratno, zaradi večje priročnosti. Razlika takih dvojčkov se od- raža tudi w njihovem značaju in nadarjenosti. Pri moških ima le- vičar zaradi svojega ženskega tipa pohlevnejši značaj in v otroški dobi nekaj dekliškega po svoji zunanjosti. Pri ženskem dvojčku je nasprotno opaziti v otroštvu nekaj fantovskega, kar se kaže že pri igračah. Pozneje pa je razlika vidna v nadarje- nosti. Tako je bila v nekem ta- kem primeru desničarska sestra samo srednje nadarjena in poro- čena, levičarka nasprotno izred- no nadarjena in spričo bolj mo- škega tipa neporočena. Vendar ni neporočenost nikaka nujna posledica. Za vsako stopnjo dvo- spolnosti je ustrezno dopolnilo in s tem dana možnost harmo- ničnega zakona. Navadni enojajčni dvojčki imajo na temelju enakih telesnih in umskih darov tudi enako uso- do, zakaj le-ta se odloča ponaj- več po človekovi naravi. Preis- kava o kriminalnih dvojčkih, ki so jo izvedli v Nemčiji, je dala presenetljiv izsledek, mnogi taki dvojčki, ki so živeli v raznih krajih in niso bili v nikakih med- sebojnih stikih, so zagrešili ob istem času enak zločin. Levičarstvo predstavlja za ne- katere vzgojni problem. Starši, 1-i jim ta otrokova posebnost povzroča skrbi, preudarjajo o možnosti neke prevzgoje. Ta pa se razbije ob strukturi možgan, katerih neenaki polovici sta pod- rejeni obema polovicama telesa, in sicer močnejšemu delu večja polovica možgan. Na tem dejan- skem stanju ni moč ničesar iz- premeniti. Kljub navedenim dejstvom pa se seveda desničar, ki bi morda po nesreči izgubil desno roko, lahko dosti dobro priuči uporab- ljati levico, kar velja v obratnem smislu tudi za levičarja. Vzgoja ima pri otrocih-levičar- fih samo eno nalogo, namreč, da skrbi za to, da ne pride pri njih do občutka manjvrednosti, ozi- roma da se jim tega ne sme do- povedovati; zakaj, sam po sebi se manjvrednostni kompleks ne pojavi. Starši in vzgojitelji na- sploh naj otroka ne karajo, ako ob pozdravu poda levo roko; ima pač »lepo« roko na drugi strani. Levičarstvo ni nikaka osam- ljena telesna posebnost, temveč je povezana z omembe vrednimi kvalitetami značaja in umskimi darovi. Mimo tega ni ltevičarstvo noben znak izrodka, kakor je to moč brati včasih celo v znan- stvenih knjigah. Levičar more biti v skrajnem primeru poseb- než, ali tudi — kakor nas uče zgodovinske osebnosti — nekaj posebnega. Da pa je levičarstvo lahko združeno z enakimi sla- bostmi in pomanjkljivostmi kot desničarstvo, je samo ob sebi umevno; ni pa njihov vzrok. Sa- mo na sebi ni niti hiba niti zlo. Prevedla Marija Gogala Koristni nasveti Madeže od saj odstranimo z raztopino vinskega kamna ali z gosto kašo iz krede in bencina. Zatem dobro izperemo. Zadrge se^pogosto zatikajo. Dobro bodo tekle, če jih včasih malo nadrgnemo z ostankom sveče ali s trdim milom. Plesniva mesta na tapetah premažemo s 5-odstotno salicil- no raztopino. Premaz naj se po- suši, nato s krpo prah odstra- nimo. Zamet potrebuje skrbne nege. Če ima žametna obleka ali plašč že nekaj pritisnjenih mest, obe- simo oblačila nad kopalno kad in spustimo vanjo zelo vročo vodo, da se tvori čimveč pare. Otroške obleke obesimo nad lonec s kropom. Potem pritisnjena mesta rahlo nad paro skrtačimo v smeri proti dlačicam. Stisnjena mesta takoj zginejo. Pri čiščenju madežev moramo biti silno previdni. Pri nedolžnej- ših, kakor kavnih, mlečnih ali čajnih madežih napolnimo čisto platneno krpo z malo vročega peska in jo položimo na madež. To pa storimo le takrat, kadar so madeži še povsem sveži. Vro- či pesek maščobo vsrka. Madeže nato speremo s čisto, mlačno vo- do. Vinske madeže odstranimo z etrom. Priporočljivo je žamet pogo- steje snažiti z alkoholom ali špi- ritom; namesto krtače pa raje uporabljajmo mehko gladko kr- po ali gobico. Zamet likamo takole: nekdo naj drži likalnik z likalno plosk- vijo navzgor, drugi pa naj po- tegne žametno tkanino nekajkrat čeznjo. Zavese — seveda le pletene — po pranju takoj obesimo na kar- nise, brž ko prva vlaga odteče. S tem si prihranimo likanje, pa tudi zavese se ne obrabijo tako hitro. Ostanke kuhanega krompirja pogrejemo za večerjo tako, da stresemo hladne koščke v vrelo vodo, jih kako minuto kuhamo, vodo odlijemo in nato dušimo. Tako lahko uporabimo tudi krompir od prejšnjega dne. V kleteh obrata Kmetijskega kombinata Ptuj »Slovenske gorice« je s prevzemom mošta domačega pridelka in kupljenega mošta ogromno dela zlasti v sprejemni kleti. Glavna vinska klet v Trstenjakovi ulici je kljub temu vzorno čista in urejena. Sko- raj dnevno jo obiščejo razni kupci vin, ki se na lastne oči prepri- čajo o vzornem kletarstvu in o izborni kapljici v lesenih sodih in v cisternah \ Uprava hotela »Petovio« Ptuj je že večkrat zaprosila Kme- tijski kombinat Ptuj, da bi dovolil raznim skupinam turistov iz inozemstva ogled kleti v Trstenjakovi ulici in pokušnjo vin. Vse skupine, ki jim je bilo to dovoljeno, so bile z ogledom zelo za- dovoljne, še bolj pa s prvovrstno haloško kapljico prejšnjih let- nikov vinskega pridelka. Slika prikazuje del kleti s hrastovimi sodi levo od vhoda v klet, kjer obstanejo skupine na povratku iz kleti in počakajo za- ostale in vodiča, ki jim je razkazal zanimivosti ptujskega pod- zemlja. Uspelo predavanje V ponedeljek, 18. oktobra 1.1., je bilo predavanje »S POTOVA- NJA PO JAPONSKI«. Tone LOGAR iz Ljubljane se je kot delegat SEZ udeležil od 31. julija do 7. avgusta 50. ju- bilejnega SVETOVNEGA ES- PERANTSKEGA KONGRESA V TOKIU, kjer je zborovalo okoli 1700 esperantistov iz 45 držav. Na predavanju je govo- ril o svojem potovanju v deželo vzhajajočega sonca. Moral je v Amsterdam, od koder je z leta- lom potovalo 112 esperantistov iz 14 dežel. Predavatelj je orisal zgodovi- no in zemljepisno lego Japon- ske, ki jo sestavljajo štirje glavni in več manjših otokov. Dežela je gorata, obdelovalne zemlje je 14%. Mnogo je aktiv- nih in že ugaslih ognjenikov. Gostota prebivalstva je 248 na kvadratni kilometer. Glavno mesto Tokio ima toliko prebi- valcev kot polovica Jugoslavije. Tam je 40.000 avtotaksijev po- leg velikega števila avtomobi- lov. Prikazal je življenje in vr- venje v mestih v velikanskih železnih stavbah ter skromno življenje v značilnih japonskih hišicah. Kongresne prireditve so se razvijale točno po programu in brezhibno. Ptuj Za letošnji dan republike pri- pravlja Mestno gledališče v Ptu- ju otvoritev obnovljene gledali- ške stavbe in opreme v gleda- lišču, in sicer z akademijo. Ptuj močno občuti, da je bi- la gledališka hiša več mesecev zaprta in da v Ptuju ni bilo gledaliških predstav. Zato ni čudno, da je vedno večje zani- manje za obiskovanje gledališča, v Varaždinu in v Mariboru. V letošnji zimski sezoni je v na- črtu več skupinskih obiskov gle- dališča v Varaždinu in v Mari- boru. Upravi gledališča v Mari- boru in v Varaždinu sta navdu- šeni za obiske Ptujčanov in bo- sta tudi storili vse, da bo do obiskov čimprej prišlo. Pred letošnjim dnevom mrt- vih so bile krizanteme dragoce- na posebnost, saj je stal povsod, kjer so jih prodajali, en cvet 300 din. Cene za razne iz- delke iz cvetic, naravnih in umetnih, so se sukale nad 2.000 din, kljub temu pa so ljudje vse pokupili in so odnesli sko- raj vse pozno cvetje na poko- pališče. Tudi na podeželskih pokopa- liščih se že močno čuti vpliv cementa in poljčanskega peska, saj je večina grobov ograjenih v cementne brušene okvirje, imena pa so vklesana v lepe marmorne plošče raznih oblik in obdelav. Tudi večina poko- pališč je že lepo ograjenih. Iz tisočletne zgodovine Ptuja u Gospodstvo ptujski grad Okoli Ptuja si je že v drugi polovici 9. stoletja pridobila po- sest salzburška nadškofijska cer- kev. Po zavrnitvi Madžarov sredi 10. stoletja je Salzburg za- čel obnavljati to svojo posest v Spodnji Panoniji. Središče salz- burške posesti je bil Ptuj, ki pa se do 12. stoletja ni mogel po- vzpeli do prave veljave. Nepo- sredna bližina ogrske meje in neprestani vpadi divjih Ogrov v obmejno ozemlje so ovirali raz- voj mesta in njegovega zaledja. Šele salzburškemu nadškofu Konradu I. (1106—1147) se je posrečilo, da je sklenil z Ogri mir in tako zaustavil nadaljnja pustošenja. Nadškof Konrad je tudi postavil v Ptuju namesto starega razrušenega gradu nov grad, ki je kmalu postal uprav- no središče celotne salzbuške posesti v Štajerskem Podravju. Meje salzburške posesti okoli Ptuja so popisane v urbarju iz leta 1322. V njem sicer ni popi- sana vsa salzburška posest, ki je segala na levem bregu Drave do Vurberga prek Slovenskih goric po razvodju med Dravo in Mu- ro do ogrske meje pri Središču in do Drave, ki je v glavnem tvorila mejo salzburške posesti proti jugu. Salzburški nadškof si je bil namreč obdržal v lastni upravi samo manjši del tega ozemlja vzhodno od Ptuja pri- bližno do črte Formin—Polen- šak—Gomila; ostale vasi in na- selja v vzhodnem delu Sloven- skih goric do ogrske meje je oddajal v fevd. Imetniki teh fevdov so bili v prvi vrsti go- spodje Ptujski in razni njim pod- | rejeni vitezi in plemiči nižje i vrste, kakor na primer Pesničarji, vitezi iz Ormoža, Središča, Go- rišnice itd. Razen tega pa so že v drugi polovici 13. stoletja na- vedeni v listinah kot fevdniki tudi ptujski meščani in uradniki salzburške uprave v Ptuju. Z razdelitvijo vzhodnega obmejne- ga ozemlja na številne fevdnike je Salzburg skušal zagotoviti varnost ozemlja, ki je bilo šele okrog leta 1200 v hudih bojih iztrgano iz rok Ogrov. Popis salzburške zemlji- ške posesti iz leta 1322 Salzburški urbar iz leta 1322 nam sicer ne da točne slike o gospodarskem stanju salzburške posesti ob Pesnici in v Slov. go- ricah. V njem so v glavnem na- štete vasi in navedeno število kmetij in njihove dajatve. Zal urbar ne navaja imen kmečkih ! podložnikov. V urbarju je naštetih sledečih 29 vasi: FORMIN s 7 kmetijami, od katerih ima župan 2 kmetiji in daje enega prašiča ali 16 denar- jev. Kmetje dajejo kot dajatve pšenico in oves, delno plačujejo tudi v denarju. — BUKOVCI imajo 35 kmetij; naseljenih je samo 26, od teh imata po dve Wolfhard iz Ptuja in vaški žu- pan. Dajatve v denarju so na- domestilo za dajatev svinj in ovac. — ZAGOJIČI (v urbarju Niderhardj imajo samo 9 kme- tij; naseljenih je 8, dajatve daje 5 in pol kmetij in so enake onim iz Formina. — SOBETINCI (v urbarju Medio Hard) imajo 12 kmetij; vse so naseljene razen ene polovične. Tudi v PRVENCIH (v urbarju Oberhard) je 12 kmetij; vse so naseljene, dajatve daje 8 kmetij. — MEZGOVCI imajo 20 kmetij in eno polovično, razen tega pa še 5 dvorcev. Dve kmetiji in 5 dvorcev imajo v posesti strelci. Vse kmetije so nageljene. — V BREZOVCIH je 7 celih in ena polovična kmetija ter so vse na- seljene. — Isto število kmetij ima tudi SPODNJI VELOVLEK in so vse naseljene. — LIVANJCI imajo 9 in pol kmetij, ki so vse naseljene. V DESTINCIH je 7 in pol kmetij; dajatve so običajne, cela vas pa da še eno jagnje in eno svinjo. — V JANEZOVCIH je enako število kmetij kakor v Destincih, tudi dajatve so enake. — VINTAROVCI imajo 14 kme- tij, od teh je naseljenih samo 9. Dajatve so enake kakor v Destin- cih. — JIRŠOVCI imajo 11 kme- tij, vse so naseljene; dajatve so enake onim v Janežovcih. — GERNCI imajo 7 in pol kmetij; dve kmetiji ima župan, kakor je to v vsaki vasi. — V DOLIČU je tudi 7 in pol kmetij, ki že dajejo po 10 mer rži in 6 mer ovsa ter po 18 denarjev. Razen tega še daje vas v blagu eno jagnje in enega prašiča. — ZGORNJI VE- LOVLEK (v urbarju Dobramisel) ima 16 kmetij; naseljenih je sa- mo 7 in pol. — V MOSTJU je 7 in pol kmetij; z dvema županovi- ma vred je naseljenih samo 4 in pol; dajatve dajeta samo 2 pod- ložniški kmetiji. — GABRNIK ima 13 in pol kmetij, vse so na- seljene,- dve sta županovi, kakor v vsaki vasi; od podložniških zopet daje dajatve 10 vasi. — V GRLINCIH je 12 kmetij in so vse naseljene. — BRNCA (v urbarju Berrncz, danes te vasi ni) ima 14 kmetij, od katerih pa je — z dvema županovima vred — na- seljenih samo 5 in pol. — V vasi SV. LOVRENCA je 13 kmetij, ena ni naseljena. — OBLAKI imajo 15 kmetij, naseljenih je 11; dajatve daje samo 6 in pol kme- tij. — V BRATISLAVCIH ali ŠKOFJI VASI je 14 kmetij; na- seljenih je le 10, od teh jih daje dajatve že 7. — SLOMI imajo samo 7 in pol kmetij, naseljenih je samo 5; dajatve dajeta samo 2 in pol kmetiji. — Tudi ZAL- MANCI (v urbarju Salamancz ali Petko) imajo samo 7 in pol kme- tije; župan ima 2 kmetiji; razen teh sta naseljeni 2 celi in ena polovična kmetija. — Po poznej- šem pripisu je bila cela vas da- na v fevd strelcu Nikolaju in njegovemu bratu Štefanu. — V BODKOVCIH je 13 kmetij, z dvema županovima vred je na- seljenih 8; dajatve dajejo samo 4 in pol kmetije. Pri Ptuju so še 3 vasi: Spuh- Ija, Nova vas in Podvinci. V SPUHLJI je 8 kmetij, ki so vse naseljene. — V NOVI VASI je 11 kmetij, ki so tudi vse na- seljene. Eno kmetijo ima birič in od nje ne daje dajatev. V POD- VINCIH je 31 kmetij in 5 dvor- cev, 23 kmetij je naseljenih, od njih 20 že daje dajatve. Vse navedene vasi so dajale svojemu zemljiškemu gospodu kot dajatev v pridelkih: 268 mo- dijev ali približno 42.000 litrov pšenice, 1240 litrov rži in nad 48.000 litrov ovsa. Od domačih živali so dajale 5 ovac in 100 prašičev. Denarne dajatve same niso bile velike, saj so znašale samo 20 mark in 40 denarjev. Te dajatve so bile-seveda ob- veznost v urbarju. Zaradi težkih gospodarskih razmer pa so bile tu in tam dajatve znižane. O tem nam priča pripis v urbarju sa- mem, ki se glasi: »Toda zaradi velikega siromaštva in pomanj- kanja mnogi ne dajejo predpisa- nih dajatev v celoti, temveč sa- mo delno. Nekateri pa ne zmo- rejo prav nič dajati, vendar jih pustimo, da bi ljudje ne zapustili posestev.« Podložniške dajatve od gorni- kov (posestnikov vinogradov) so bile verjetno popisane v poseb- nih zapisnikih, ker jih v urbarju, o katerem govorimo, ni. GOSPODARSKE IN SOCIALNE RAZMERE SALZBUR- ŠKIH KMEČKIH PODLOŽNIKOV OKROG PTUJA V 14. STOLETJU Iz precej posplošenih podat- kov omenjenega urbarja vidimo, da so podložniki plačevali da- jčtve v blagu ali pa v denarju. Glavna dajatev v naravi je bilo v salzburškem Podravju žito, ki ga dajejo vse vasi brez izjeme. Glavni vrsti žita sta pšenica in oves; rž in proso se omenjata le tu in tam. Od dajatev živine so običajne dajatve prašičev, ovac in perutnine. Vsak župan, ki je imel praviloma dve kmetiji, je dajal letno po enega prašiča ali 16 denarjev, vsi kmetje v vasi skupaj pa tudi po enega prašiča in po eno jagnje, vredno 8 de- narjev. Zanimivo je, da ptujski urbar ne omenja najtežje kmečke služ- nosti, tlake. V 14. stoletju kmetje niso bili več obvezani, da so tla- ko tudi dejansko opravljali; na- mesto nje so lahko plačevali v denarju posebno dajatev od dveh in pol do 10 denarjev. Razen že naštetih dajatev v blagu, ki jih urbarji imenujejo tudi »velike pravice«, so navad- no v urbarjih zabeležene tudi ta- kozvane »male pravice«. To so manjše dajatve, ki se dajejo ob določenih dneh v letu. Navadno i štejemo med nje dajatev perut- i nine (kopunov), jajc, pšeničnega j zdroba, lanu, belega kruha, itd. i I Ptujski urbar teh dajatev ne po- zna, pač pa mora vsak kmet na- mesto teh dajatev plačevati na leto posebno dajatev 18 denarjev. Težko gospodarsko stanje, v katerem se je v začetku 14. sto- letja nahajalo tudi salzburško Podravje, je razvidno iz poročil o številnih pustih, nenaseljenih kmetijah na tem področju. Po po- datkih urbarja je bilo okrog leta 1322 358 kmetij, od teh je bilo pustih 63 in pol ali okrog 15%. Iz ptujskega urbarja iz leta 1495 pa vidimo, da se je ob koncu srednjega veka to stanje še po- slabšalo. Tedaj je od 330 kmetij, kolikor jih je popisanih v vaseh, ki so skoraj iste kot leta 1322, pustih, to je nenaseljenih kmetij že 111, torej nad 33 %. Razumljivo je, da je salzburška uprava od kmetov jemala celo manj, kot je bilo v urbarju do- ločeno, ali začasno celo nič, sa- mo da bi preprečila beg kmeta z grude in propadanje opustelih kmečkih domačij. Vse kaže, da je v začetku 14. stoletja tudi ta del slovenske zemlje zapadel v težko gospodar- sko krizo, ki je hudo pritisnila našega slovenjegoriškega kmeta in viničarja. AR — Zgodovinski arhiv v Ptuju (Nadaljevanje sledi) Stran 6 »TEDNIK« — petek 5. novembra 1965 • / Stran 3 » Ž P O R T # Ž R. Q R T NOGOMET Slovenska nogometna liga ALUMINIJ : KLADIVAR 3:0 (0:0) Aluminij: Bračič, Gerečnik, Muršec, Loboda, Mesaric, Vodu- šek, Miloš avljevič, Markovič (Tkalec), Špehonja, Kneževič, Artenjak. Kladivar: Gobec, Vodeb, So- klič, Škedelj, Ferme, Perpar, Jelen, Dobrajc, Cretnik, Vid- mar. Strelci golov so bili: Tkalec v 62. minuti, Vodušek v 66. in Kneževič v 84. minuti — iz 11-metrovke. Sodnik: Srdanovič je dobro sodil pred 300 gledalci. Aluminij je pospravil 2 na- daljnji točki v tekmi z bivšim članom II. lige Kladivar jem po- vsem zasluženo. Domači so bili boljši vso tekmo, vendar v pr- vem delu napadalci niso znali premagati odličnega vratarja Gobca, ki mu je zelo dobro po- magal srednji krilec Ferme. V drugem polčasu so bili igralci Aluminija ves čas pred vrati gostov in vsak čas je bilo pi*iča- kovati gol. Čeprav bi lahko do- segli domači še kakšen zadetek, saj je kazalo celo na katastrofo, pa moramo priznati, da je bila 11-metrovka prestrogo dosojena in da je dosegel drugi zadetek Vodušek po podaji Špehonja, ki je bil pred tem v nedovoljenem položaju, vendar sodnik tega ni videl. Pri gostih sta ugajala vra- tar in srednji krilec, pri domačih pa Muršeč, Loboda in Mesaric, medtem ko vratar Bračič ni imel dela. OSTALI IZIDI V SNL: Gorica — Ljubljana 2:0, Ru- dar (V) — Triglav 1:2, Branik — Mura 2:1, Koper — Rudar (T) i 2:2, Celje — Železničar 4:1. j Po VIII. kolu je v vodstvu Celje s 14 točkami pred Trigla- vom 13, Aluminijem 11, Ljub- ljano 10 itd. LEP USPEH ALUMINIJA IN MLADINCEV DRAVE v tekmovanju za pokal maršala Tita Po zmagi Aluminija nad čla- nom II. zvezne lige Mariborom z 2:1 v tekmovanju za pokal maršala Tita na območju Slo- venije je premagal Aluminij v Mariboru še Branika precej gladko 3:0. Strelci so bili Emer- šič, Milosavljevič in Špehonja. Tako so si zagotovili Kidričani nastop v finalu, kjer jih čaka 6. novembra na centralnem sta- dionu za Bežigradom v Ljublja- ni član I. zvezne lige Olimpija. Malo upanja je za Aluminij, da bi uspel, vendar to ni izključe- no, če se spomnimo, kako je presenetil Ljubljančane lansko leto celjski Kladivar — 2:3 in postal pokalni prvak naše re- publike; morda bo uspelo to- krat, podobno kot Celjanom, Kidričanom. Kdo so finalisti? Bračič, Ge- rečnik, Muršec, Loboda, Mesa- rič, Vodušek, Emeršič, Marko- vič, Špehonja, Kneževič in Mi- losavljevič. Nogometašem Aluminija naše iskrene čestitke za dosežene uspehe in najlepše želje za na- daljnje tekmovanje v SNL. Podoben uspeh so dosegli mladinci ptujske Drave, ki so prav tako finalisti v tekmova- nju za pokal maršala Tita na območju Slovenije. V polfinalu so odpravili na igrišču Drave v sredo enajsterico iz Celja, ki je trenutno na 3. mestu v SMNL, z rezultatom 7:4 (3:3) (2:1) šele po izvedenih kazenskih strelih, čeprav bi lahko mladi igralci Drave odločili tekmo že v regu- larnem času. Mladinci Drave so nastopili v tej postavi: Menoni, Barišič, Zorčič, Strašek, Kranjc, Kornik, Carli, Vobner, Perger, Viher, Lenartič. Strelci zadetkov pa so bili: Perger 2, Viher 2, Barišič, Kranjc in Strašek. Tudi mladim igralcem Drave naše čestitke za dosežen uspeh, želimo pa, da bi zaigrali tako, kot znajo, tudi v Ljubljani, kjer se bodo pome- rili v finalu s Kamnikom ali z Olimpijo. Slovenska conska liga Rezultati: Mejnik — Olimp 1:3, Grafičar — Nafta 2:1, Ko- vinar — Papirničar 3:3. Po nepopolnem VIII. kolu je v vodstvu Grafičar z 10 točka- mi pred Olimpom 9, Nafto, Dra- vo, Papirničarjem, Mejnikom 8 itd. ROKOMET MLADINCI: DRAVA — BRANIK 16:15 (8:9) Prva zmaga mladincev Drave v mladinski rokometni ligi, vendar zaslužena v precej raz- burljivi igri. Največ zadetkov za Dravo je dosegel Drofenik. ČLANI: DRAVA — VELIKA NEDELJA 19:5 (12:3) V prijateljskem srečanju je Drava zaigrala prav dobro in zasluženo zmagala v skrajšani tekmi — 2 krat 20 minut — ter vsaj delno opravičila slab na- stop preteklo nedeljo, ko je šlo za točke. Največ zadetkov za Dravo je dosegel Jurkovič 7, za goste pa Šimenc 4. ROKOMET — ŽENSKE DRAVA — GSV (AVSTRIJA) 5:8 (3:4) V mednarodni ženski roko- metni tekmi je izgubila ptujska Drava z ekipo iz Gradca povsem zasluženo, čeprav nekoliko ne- pričakovano, vsaj za opazovalca, saj so bile igralke Drave v za- četku zanesljivo v vodstvu s 3:1, vendar so izgubile sapo in gostje so prevladovale do konca sreča- nja ter zmagale. DRAVA: Toplak, Korenjak (1), Kramberger 2, Gotvajn, Nah- berger 1, Pajenlc, Zunko, Per- nat 1, Gojkovič, Strelec, Jui^ko- vič, Jelinek. GSV: Pichler, Leitner 3, Jue- neger, Bubik 2, Glueck, Ebner, Volpe 1, Schmidtbauer 2, Pe- rusch, Knapp. Sodil je Adi Šarman. V nedeljo, 7. novembra, bo na sporedu derbi v Ptuju na sta- dionu Drave med Grafičarjem in Dravo. Obe ekipi se potegu- jeta za naslov jesenskega prva- ka, in komu bo uspelo — mor- da Olimpu, Nafti... Obeta se zanimiva tekma, v kateri inora Drava zaigrati za zmago. Vse razen zmage pomeni neuspeh. N. K. V IX. kolu SNL potuje Alu- minij v Trbovlje, kjer se bo po- meril z Rudarjem. Neodločen rezultat bi bil uspeh za trenut- no nepopolno enajsterico. Zago- tovo namreč v nedeljo ne bosta igrala kaznovani Krnjič in poškodovani Emeršič, medtem ko Mikič še ne trenira redno. Trgovsko podjetie »Povrtnina« Maribor poslovalnica Ptuj (Pri Magdi) Cenik veljaven od 5. XI. 1965 dalje Grozdje namizno, JUS I kg 250 din, jabolka I a 280, jabolka Ha 220, hruške 250, suhe slive 390, banane 490, limone 420, ro- zine 750, smokve v celofanu 750, paradižnikove tube 187 (100 ccm), Radgonski biser steklenica 830, Kapeljski biser 586, rdeče vino liter 350, belo vino 440, rdeče vino 2 litra 608. belo vino 1040, jajca 52, med kg 420, sir 1700; papirnate vrečke kg 330, cveta- ča kg 150, ohrovt 130, paprika 240, paprika-parad. 300, peter- šilj 300, solata endivija 150, špi- nača 200, sveže zelje 66, rdeče zelje 130, zelena 120, črna red- kev 100, prosena kaša 335, ječ- mena kaša 180, česen 350, če- bula II a 120, krompir 90, koren- ček 200, rdeča pesa 130. vložena paprika 467, vložene kumare 2 litra S00, koruza 110, pšenica 120, proso 170, fižol (tetovec) 230, fižol (prepeličar) 230, fižol (enobarvni) 200, kislo zelje 130, radenska steklenica 86, slatina »Donat« 90, ajdova kaša 420. Navedene cene objavljamo na željo mnogih bravcev za orien- tacijo cen raznim pridelkom tu- di na podeželju. Poslovalnica »Povrtnina« Ptuj redno skrbi za to, da dobimo cene iz centrale v Mariboru. Za cene smo prosili tudi kmetijsko zadrugo »Jože Lacko« Ptuj in Kombinat Ptuj, ki imata svoji tržnici na ptuj- skem živilskem trgu v Ptuju in tudi imata različne prodajne cene. Gornje cene smatramo kot maksimalne informativne cene za »Povrtnino« dejanske cene, ki pa niso obvezne za dru- ga podjetja niti za kmetovalce, ki prodajajo kmetijske pridelke. GRADBENO PODJETJE »OGRAD« ORMOŽ, ORMOŽ — Kolodvorska ulica 5, objavlja po sklepu upravnega odbora podjetja javno licitacijo za prodajo naslednjega osnovnega sredstva: 1. Vodovodna črpalka — hišni hidrofor Licitacija za navedeno osnovno sredstvo bo v soboto, dne 6. novembra 1965 od 8. do 12. ure za družbeni sektor, po 12. uri pa za vse ostale v upravi gradbenega podjetja »Ograd« Ormož, Ko- lodvorska ulica št. 5. ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ Marija Caf, Grajenščak 57 — deklico; Marija Grdina, Kram- bergerjeva pot 6 — Matjaža; Julijana Vajda, Bukovci 130 — Franca; Frančiška Mohorič, Strug 17 — Mihaela; Marija Ko- zel, Dobrina 58 — Marijo; Anica Vunderl, Cezajevci 10, Ljuto- mer — Ireno; Kristina Rimele, Sp. Hajdina 35 — deklico; Ma- tilda Šegula, Mezgovci 61 — Srečka; Ana Petrovič, Podvinci 126 — Stanislavo; Rozalija Kojc, Podlehnik 87 — Dušana; Tere- zija Lenart, Velovlak 7 — de- klico; Amalija Cafuta, Strmec 24 — deklico; Olga Pihler, Bez- jakova 8 — deklico; Danica Meško, Vel. Nedelja 7 — dečka; Marija Vidovie, Repišče 51 — Janka; Helena Predojevič, Breg 11 — dečka; Milena Vičar, Sko- librova 9, Ormož — deklico; Je- lena Gabrič, Gibina 53, Murska Sobota — Ksenijo; Mina Grm, Gajevci 7 — Borisa; Alojzija Magdič, Cven 20, Ljutomer — Francka; Katarina Frank, Sta- rošinci 46 — Marijo; Marija Čeh, Jiršovci 65 — Zinko; Ma- rija Forstnarič, Budina 55 — Sonjo; Elizabeta Fišer, Starošin- ci 8 — Darjana; Alojzija Gedl, Pršetinci 43 — Romano; Eliza- beta Hrnčič, Loperšice 16 — Antona, Elizabeto, Sonjo; Aloj- zija Majcen, Prvenci 24 — Du- šana; Anica Kozel, Sp. Hajdina 96 — dečka; Marija Zamuda, Trbegovci 31 — Franca; Marija Mlinarič, Strmec 12 — Marijo; Terezija Štagar, Sodinci 63 — Mirka; Marija Marinič, Slap- tinci 23 — Draga; Ana Taciga, Stoperce 9 — Valerijo; Marija Zoreč, Selška 18 — dečka; Mi- lena Purg, Sp. Hajdina 145 — Aleksandra. POROKE: Adolf Gavez, Grajska 2, in Antonija Berlak, Kramberger- jeva 4.