
L. IX. STEV. 37
19. SEPT. 1958
rim A    15    DIN
GLASILO   •OCIALISTIShI  IVBEB   DILOYIlIttA   LIVPSTVA  «BLJ8ICI«A  «KIIAIA
Zađriif e Daj organizirajo še ra-
cionalnejšo limelijsl^o proizvodnjo
Predsednik OO SZDL tov. Franc Simonie med govorom. Od njega proti desni
predsednik občinskega odbora SZDL v Žalcu tov. Ivan Kovač, podpredsednik
Zvezne ljudske skupščine tov. Franc Leskošek-Luka in edini živeči udeleže-
nec tabora pred 90. leti tov. Franc Antloga iz Gotovelj.
Izvleček iz govora zveznega ljudskega poslanca in predsednika OO SZDL
v Celju FRANCA SIMONICA oh priliki proslave 90. obletnice tabora
v Žalcu.
Ce je Savinjska dolina znana
po tem, da je bogatejša kot ne-
kateri drugi predeU celjskega
okraja in naše domovine sploh,
potem ji takega obeležja ne da-
jejo samo prirodni pogoji, saj je
zemlja zlasti v osrčju doline pod-
povprečno dobra. Vzroki za ob-
stoječe gospodarsko stanje so to-
rej še drugje — v smotrnejšem,
naprednejšem delu. Že pred de-
setletji so sicer prebivalci teh
krajev v kruti borbi za obstoj in
napredek spoznali, da brez upo-
rabe znanosti ni napredka, da re-
zultat njihovega prizadevanja ni
odvisen samo od pridnosti njiho-
vih rok, temveč v večji meri od
spoznanja njihovega razuma. V
obdobju nove Jugoslavije pa je
kljub materialnim težavam tak
način dela dobil poprej nesluten
razmah in trdnost v združevanju
proizvajalnih sil ter smortrnem
izkoriščanju družbenih isredstev.
Vsakdanji problemi nam često
zastirajo in onemogočajo objek-
tivno oceno doseženih uspehov.
Ni potrebno posegati po primerih
naglega napredka |in socialistič-
nega razvoja izven tega območja,
niti ni treba naštevati rezultatov
industrijske izgradnje n. pr. v
Šoštanju, Velenju itd.; dovolj je
že, če primerjamo današnje sta-,
nje z onim za deset let nazaj V
proizvodnji hmelja, sušilnicah,
žičnicah, mehanizaciji, uporabi
najsodobnejših agrotehničnih u-
krepov, v hektarskih donosih po-
sameznih kultur, v živinoreji, ob-
seg melioracij in regulacij, pa z
veseljem ugotavljamo, da smo
kljub objektivnim težavam pri-
šli že daleč.
Vse to je raslo iz organizirane
sile tukajšnjega prebivalstva, ki
zavestno sledi sodobnim sociali-
stičnim načelom naše gospodar-
ske politike ter skrbno in smotr-,
no uporablja družbeno pomoč. Po
vsem tem občutnem napredku'
Savinjske in Šaleške doline v go-'
spodarskem, kultumoprosvetnem
in političnem življenju prebivalci
teh krajev najbolj občutijo ne-
moralnost nekaterih lažnivih in
primitivnih demagogov, ki tu in
tam še skušajo speljati posamez-
nike s poti napredka in iSigume
prihodnosti na pot gospodarske
in politične špekulacije, na pot
nemorale, proč od kremen itega,
naprednega značaja, ki že stolet-
ja krasi ta rod delovnih ljudi.
Doseženi razvoj kmetijske pro-
izvodnje na tem področju, pred-
vsem pa nujnost hitrejšega na-
predka zahteva nove odločilne
ukrepe. Upoštevajoč mehanizaci-
jo, sušilnice, melioracije, strokov-
ne kadre itd. na tem področju in
vsesplošni industrijski napredek
v Jugoslaviji, še czdaleč nismo iz-
koristili vseh možnosti. Material-
ne in objektivne možnosti za
uspešnejšo in smotrnejšo kmetij-
sko proizvodnjo, zlasti v sodelo-
vanju med zadrugo in zadružni-
ki, so vsekakor še marsikje in v
veliki meri neizkoriščene. Mnogi
primeri v zadnjih letih dokazuje-
jo, da se s sredstvi, ki jih imamo
že na razpolago, da doseči mno-
go več pridelkov na istih površi-
nah in celo z manjšimi proizvod-
nimi stroški. To pa med drugim
terja združevanje parcel v večje
komplekse. V važnejših hmeljar-
skih področjih ob dosedanjem
načinu obdelave že primanjkuje
delovne sile. Primanjkljaj delov-
ne sile pa lahko nadoknadi le
močna kmetijska zadruga s po-
trebno mehanizacijo in večjo ter
sodobnejšo tehnično opremljeno-
stjo, s katero bo sodelovala v
proizvodnji.
Ob vse večjem vlaganju druž-
benih sredstev v proizvodnjo se
zmanjšuje riziko pri zadružniku,
ki vlaga v proizvodnjo predvsem
svojo zemljo in delo, a njegovi
dohodki in dohodki skupnosti za
dobro opravljeno delo se poveču-
jejo. V kolikor bo zadruga sodob-
neje tehnično opremljena in v
kolikor bo neposredno sodelova-
la v proizvodnji, bo marsikje od-
padla potreba po konjih. Tako
bodo večje možnosti za intenziv-
no živinorejo, kar pa lahko bi-
stveno poveča dohodke in blago-
stanje na vasi.
Zaradi zadostne mehanizacije v
pogledu zaščitne službe so naše
zadruge že sposobne, da v celoti
smotrno in kvalitetno, s tem pa
uspešno v lastni organizaciji pre-
vzamejo službo zaščite rastlin.
Nalog v kmetijstvu je mnogo. Za-
to bodo novi zadružni organi, ki
jih bomo volili to jesen, imeli
ogromno težkega in odgovornega
dela, da bodo še izboljšali delo
kmetijskih zadrug in da bodo le-
te čim racionalnejše organizirale
kmetijsko proizvodnjo.
Nato je tovariš Simonie govo-
ril še o problemih industrije v
Savinjski dolini ter o pomanjklji-
vostih v gospodarskih organiza-
cijah, ter poudaril, da so za tak-
(Nadaljevanje na 3. str.)
SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO CELJE
Ukrepi za izboljšanje preskrbe
SADJA IN PRIDELKOV ZA OZIMNICO BO DOVOLJ PO ZMERNIH CENAH.
— PRESKRBA Z MESOM SE BO ZBOLJŠALA. — OBCINE IN ZADRUGE
NAJ PRIPRAVIJO VSE POTREBNO ZA NEMOTEN ODKUP. — PREPRE-
ČITI KLANJE MLADIH TELET IN PRIPRAVITI PITALIŠCA ZA ŽIVINO.
— PREDLOG LJUDSKI SKUPŠČINI LRS   ZA   ZDRUŽITEV   NEKATERIH
OBCIN.
V sredo je bila pod vodstovom pred-
sednika okraja tov. Rika Jermana
sikupna seja obeh zborov OLO Celje, na
kateri sta bili kot osrednji točki dnev-
nega reda razprava o blagovnem pro-
metu s kmetijskimi pridelki ter raz-
prava o nekaterih spremembah uprav-
ne razdelitve celjskega okraja.
Predsednik okrajnega Sveta za bla-
govni promet tov. Mišo Bobovnik je
seznanil odbornike s stanjem blagovne-
ga prometa s kmetijskimi pridelki. Pro-
izvodnja hmelja je letos količinsko ena-
ka lanski (2.300 ton), vendar je pridelek
zaradi neugodnih vremenskih prilik le-
tos nekaj slabši kot lani. Ostali kmetij-
ski pridelki letos izredno dobro kažejo.
Krompirja bo dovolj za kritje vseh po-
treb v okraju, prav tako zelenjave in
ostalih pridelkov za ozimnico. Cene tem
pridelkom bodo nekaj nižje kot lani,
razen pri česnu in čebuli, ki je v Slo-
veniji letos slabo obrodila.
Predvsem bo dovolj sadja, ki že pet-
deset let ni tako dobro obrodilo kot le-
tos. Povprečen donos na drevo je okrog
80 kg. V nekaterih predelih okraja kot
n. pr. v šmarski občini, kjer je sadje
izredno dobro obrodilo, so ugotovili ce-
lo 150 do 300 kg donosa pri nekaterih
drevesih. Najslaibše pa je letos sadje
obrodilo v konjiški in vranski občini.
Po dosedanjih ocenitvah predvideva-
jo, da bo znašal letos pridelek sadja
v celjskem okraju 43.772 ton. Od tega
bodo uporabili kmetovalci za svojo ix>-
trošnjo okoli 5000 ton, 27.572 ton bodo
predelali v jabolčnik, 11.200 ton (1120
vagonov) pa bo znašal tržni presežek
jabolk. To je velika količina, ki je ne
bo mogel konzumirati domači trg v
Oikaraju. Zato pa bo ¡preoej sadja šlo v
ostale republike, kjer sadja primanj-
kuje. Za polovico tržnega presežka so
že sklenjene pogodbe z raznimi podjetji
v Srbiji, na Hrvaškem, Vojvodini in
Dalmaciji. Torej ni bojazni, da bi sadje
ne šlo v pKTomet. Seveda pa bo pri od-
kupu imelo prioriteto le kvalitetnejše
sadje, za katero bodo kmetovalci spre-
jeli tudi višjo ceno. Sadje bodo zadruge
odkupovale po vrsti in kvaliteti v treh
kategorijah. Za najboljše sadje je pred-
(Nadaljevanje na 5. str.) •
Združitev nekaterih ekonomii] |
in gospodarstev v okraju
Nekatere zadruge v okraju imajo
ekonomije, med katerimi so nekatere
dobre, druge pa spet ne. Vendar glavni
motiv za združitev nekaterih izmed
njih ni v tem, da se reši vprašanje ren-
tabilnosti, čeprav je tudi to zelo važen
vzrok. Gre namreč za to, da so te eko-
nomije v okviru zadrug prikrajšane za
pridobitve družbenega upravljanja, ki
jih imajo kmetijska gospodarstva. In
ker delavci na teh ekonomijah niso
kmetje — zasebniki in ker je zemlja,
ki jo obdelujejo, družbena last, je prav,
če ti ljudje dobijo upravljanje, kakr-
šnega imajo državna posestva. Na seji
Sveta za kmetijstvo so raz,pravljali o
nekaterih ekonomijah in slabših po-
sestvih.
Tako so sklenili priporočiti okrajne-
mu zboru, da se ekonomija v Dobrni
priključi posestvu v Vojniku, ekonomi-
ja v Vitanju naj bi prišla v sklop Kme-
tijskega gospodarstva Slovenske Ko-
njice, ekonomija Loka pri Žusmu pa bo
dodeljena poslovni zvezi.
Dobmiška  ekonomija  je  sicer vse-
skozi dobro gospodarila in bi se tudi v
bodoče lahko sama vzdrževala, če bi ne
bil po sredi družbenopolitični piroblem.
Slabše je gospodarila vitanjska ekono-
mija, ki je vsa leta predstavljala tudi
gospodarski problem. Na tej ekonomiji
bodo uredili vzgajališče mlade živine.
Ekonomijo Loka pri Zusmu pa bo po-
dobno kot obrat poslovne zveze na Pla-
nini treba preurediti v vzgojni obrat,
le da bodo v Loki vzgajali svinje, med-
tem ko na Planini vzrejajo plemensko
živino.
Govorili so tudi o posestvu v Rim-
skih Toplicah, ki pa se je gospodarsko
okrepilo in zato ni prav nobene po-
trebe po kakršnikoli združitvi. Razpra-
va o kmetijsikem gospodarstvu »Savi-
nja« v Mozirju, ki ima svoja zemljišča
po vsej Savinjski dolini, je pripeljala do
predloga, da temu posestvu v sporazu-
mu z gozdarskimi forumi dodelijo še
ustrezno količino gozdov, kajti to i>o-
sestvo je izrazito alpskega tipa in bi
z lesom lahko krilo morebitna nesoraz-
merja v živinoreji in p>oljedelstvu.
VELIKA SVEČANOST OB 90 LETNICI ŽALSKEGA TABORA
Resnično zmagoslavje
napredne Savinjske doliAe po stoletnem bojUi
VECTISOCGLAVA množica na proslavi 90-letnice tabora v
žalcu. — med častnimi gosti je bil tudi podpredsednik
zvezne ljudske skupščine tovariš franc leskošek-luka. —
OTVORITEV HMELJARSKEGA DOMA, KULTURNE PRIREDITVE ITD. —
na slavnostnem zborovanju je govoril predsednik oo szdl
tovariš franc SIMONlC—
Ves pretekli teden so se po žalski
občini vrstile razne športne in kulturne
prireditve v okviru proslave 90-letnice
žalskega tabora. Vrhunec teh proslav
pa je bil v nedeljo, ko je v središče
Savinjske doline prišlo na tisoče gostov
iz bližnje in dalnje okolice. Žalec je bil
za ta slavnostni dan ves spremenjen.
Ne samo, da je bil trg v zelenju, zasta-
vah, cvetju in geslih, predvsem komu-
nalna ureditev je pohvale vredna. Nova
cestna razsvetljava, na stotine metrov
novoasfaltiranih cest, urejeni nasadi,
prepleskane in popravljene hiše, vse to
bo ostalo kot trajni spomin na to veli-
ko svečanost.
V nedeljo zjutraj, ko je v Žalec pri-
šlo več tisoč udeležencev spominske
proslave, so najprej odprli na novo
zgrajen hmeljarski dom, ki je eden
najlepših v našem okraju. Tu je pred-
sednik občine tov. Ivan Rančigaj odkril
spominsko ploščo, nakar so si prisotni
ogledali moderno poslopje. Po otvoritvi
hmeljarskega doma se je po žalskih uli-
cah razvila povorka. Z udeleženci po-
vorke se je tudi množica ostalih obi-
skovalcev zgrnila na letno telovadišče
za domom »Partizana«, kjer je bila po-
stavljena velika tribuna. Medtem ko so
se zbirali na velikem prostoru, so se na
tribuni zbirali gostje, predstavniki ljud-
ske oblasti, kolektivov, množičnih orga-
nizacij iz občine in okraja. Pionirji so
s šopki cvetja ix)zdravili najvidnejše
med njimi, v prvi vrsti podpredsedn.ka
Zvezne ljudske skupščine tov. Franca
Leskoška-Luko, dalje edmega prežive-
lega udeleženca tabora pred 90. leti
kmeta Franca Antiogo ter še vrsto
drugih.
Slavnostno zborovanje je začel pred-
sednik občinskega odbora SZDL tov.
Ivan Kovač, ki je ix>zdravil vse navzo-
če, nato pa povabil predsednika OO
SZDL tov. Frahca Simoniča, da sprego-
vori zbrani množici.
Od množice udeležencev burno ркЈ-
zdravljen, je tov. Simonič v izčrpnem
govoru orisal potek boja slovenskega
ljudstva za narodnostno in socialno
svobodo. Z marksističnega stališča je
osvetlil posamezna obdobja in se dlje
časa zadržal pri dogodku, katerega 90.
obletnico so ta dan v Žalcu slavili. Med
drugim je poudaril, da je bilo taborsko
gibanje kratkotrajen po blisk svobodo-
(Nadaljevanje na 5. str.)
Dva prizora z nedeljskega zborovanja ob 90-letnici tabora v Žalcu: Skupina
zastavonoš je poživljala živopisano povorko in pogled na tribuno ter na del
množice in pevce združenih pevskih zborov pred njo.
STRAN

19. SEPTEMBRA — ŠTEV. 37i
pogled po svetu
Sinje, globoko, mirno sinje neho nad
okamenelo muziko v svetu nad Grin-
tovci, bleščeči toni apnenca, mila ton-
ska arhitektura planinskih trav, sladki
intermezzo jesenske flore — kakor da
ne hodim po planetu, na katerem že
nekaj tednov rohne topovi zaradi nekaj
otočkov tam na Daljnem vzhodu, na ka-
terem zdaj tu zdaj tam grozi okrutni,
strašni Inferno vojne, poguba in hudo-
delstvo, o katerem smo bili 1. 1945 pre-
pričani, da ga na svetu ne bo več.
V dobi korejske vojne je nek oxford-
ski profesor pisal, da Anglež nikoli ne
pozabi na Lobo, tudi če se vojskuje na
Jalu, medtem ko Amerikanec na Ev-
ropo kljub vsemu prav lahko pozabi. To
sicer ni povsem res, kajti ZDA so in
hočejo biti in ostali prav tako atlantska
kakor pacifiška velesila, kajti mnogo
jim je na tem, kdo vlada na vzhodnem
robu Atlantika, kdo sedi na zapadnih
obalah Pacifika. Na teh pa je zdaj
tako, da se v Ameriki vedno govori
kot o »izgubi Kitajske«. Vladajoča plast
ZDA nima niti malo volje, da bi se
sporazumela z LR Kitajsko. Nemci pra-
vijo, da je za ZDA to prav tako nemo-
goče, kakor to, da bi Nemci — hic et
nunc — priznali mejo na Odri in Niši.
Nacionalistična Kitajska je za vlada-
jočo Ameriko notranje politična zadeva.
Se vedno vlada frakcija, da je maoizem
pravzaprav začasna diktatura nekaterih
uzurpatorjev, medtem ko naj bi pravo
Kitajsko predstavljal le ostareli gene-
ral s Formoze.
To je kompleks, s čustvi obloženi
kompleks ameriške politike do Kitaj-
ske, zapleten tako, kakor da bi šlo za
klasično antično tragedijo. Zaradi ne-
kaj brezpomembnih otočkov, za Ame-
riko povsem brezpomembnih, bi pre-
vzeli yankeeji nase tveganje nepregled-
nih posledic velike vojne. Vsaj tako
je treba razumeti zadnjo poslanico
predsednika Eisenhowera po televiziji.
Obstreljevanje Kvemoja je — po njego-
vem — ambiciozno osvajanje z orož-
jem, pri čemer delata LR Kitajska in
SZ sporazumno. Jasno je, kaj taka be-
seda pomen^. Osvajalec ni ameriško
VII. vojno ladjevje, ki izkrcava svoje
vojake na Formozo in se giblje tik
pred kitajsko obalo. Ne, to brodovje
ima »sveto« nalogo, da Kitajsko osvo-
bodi izpod jarma maoistov. Kajti ZDA
so pripravljene na naskok, njim iii za-
hodnim državam ni treba sklepati
»münchenskega sporazuma« na zahod-
nem Pacifiku, če Kitajska in njeni za-
vezniki mislijo, da lahko z vojno veliko
dosežejo. Tale omemba Miinchena po-
trjuje misel o kitajskem kompleksu v
Ameriki. Na LR Kitajsko in na SZ
gleda Eisenhower kakor ' na negotovo
fašistično Hitlerjevo oblast, kot na ne-
kaj začasnega in naključnega, kar bo
z vojsko lahko zbrisati z zemljevida.
Tale omemba München je zelo nerodna
reč! Pomeni namreč, da je Eisenhower
res poslednji od treh velikih muške-
tirjev — komunistožrcev. Dva sta že
odšla s pozorišča orjaškega duela: Ho-
over in Churchill. Eisenhowerjev fana-
tični Sekundant Dulles je celo izjavil,
da ni važno, če se ameriški evropski
in azijski zavezniki ne strinjajo z voj-
nim angažmanom zahodnega hegemona
— za Kvemoj.
Ali se povprečnemu Amerikancu iz-
plača umirati za otočke pred nosom
fukienske, celinske Kitajske? Gotove
ne. Toda, če gre res za »kompleks«,
potem pamet lahko kapitulira.
Sicer pa — obe stranki, ZDA in SZ
po svojih dveh najvišjih predstavnikih
istočasno grozita in puščata vrata od-
prta. To pot naj bi se pogajanja vršila
— na Poljskem.
31. oktobra pa se bodo v Svici začela
pogajanja o prekinitvi atomskih eks-
plozij. To je dobro, čeprav to še ni za-
četek. Cas je, da pride do pogajanja,
kajti človeštvo je v zadnjem času od-
krilo toliko ugank, doseglo tolikšne
uspehe pri prodoru v zemljo in njene
moči, da vsega tega ne sme uporabiti
za uničevanje življenja, marveč za nje-
govo izboljšanje, za napredek in bla-
gostanje. Z ukrotitvijo atoma bi lahko
proizvajali temperaturo do milijarde
stopinj — z drugo besedo umetno son-
ce; grade se atomske centrale, atomski
letalski motorji, ledolomilci, ladje, pod-
mornice. In svet dan za dnem postaja
manjši: Iz Washingtona do Pariza je
z letalom le še tri ure in tričetrt, do
Tokia 12 ur in pol, enako hitrost imajo
sovjetska letala. Abyssus abyssum in-
vocat. Vsako zlo rodi spet novo nesrečo.
Atomska energija pa lahko pomeni sre-
čo. In zato gre, za to bi moralo iti.
In še popravek: V zadnjem »Pogledu«
je tiskarski škrat zasukal misel o rasi-
stičnih izgredih v Angliji, češ, da tam
ne kalé fašistični spački. Res pa je
narobe. Ugotovili so, da nepomembni
fašistični plevel okoli Mosleya na An-
gleškem še ni zatrt. Ni nevaren, v okras
pa Angliji gotovo ni.
T. O.   I
V VELENJU ZOPET NEKAJ
STANOVANJ VEC
Te dni opravljajo zaključna dela v
desetstanovanjski stolpnici v Velenju,
ki jo je zgradila občina za uslužbence
in prosvetne delavce. S tem se bo sta-
novanjska stiska za prosvetne delavce
zopet omilila. Stanovanja bodo vsa vse-
Ijiva še ta mesec.
Priprave za Teden otroka v celjskem okraju
Shpb za mladi rod - osnovna naloga naše družbe
z aktivnim sodelovanjem tisočev
državljanov v družbenem upravljanju
smo dosegli zadnja leta pri zaščiti in
vzgoji otrok ter mladine kljub pogostim
materialnim težavam zadovoljive uspe-
he. Tako so občine, kot osnovne terito-
rialne organizacije samoupravljanja in
osnovne ekonomske skupnosti prebival-
stva utrdile in razmahnile svoje delo-
vanje na tem področju. Delo je vedno
bolj sistematično in obravnavanje vpra-
šanj kompleksnejše.
Ko bomo letos praznovali Teden
otroka v času oid 6. do 13. oktobra, bo-
mo zavestno manifestirali skrb za otro-
ka in mladino, kot eno osnovnih nalog
socialističaie idružbe. Pri poistavljanju
programa za letošnji Teden otroka bo-
mo izhajali iz zaključkov VII. kongre-
sa ZKJ, saj program in razprave kon-
gresa vsebujejo temeljite analize in bo-
gate misli ter naloge za ustvarjanje
boljših pogojev za življenje in delo naše-
ga delovnega človeka, za razbre-menitev
družine, za srečno in zadovoljno življe-
nje otrok, za izgrajevanje sistema iz-
obraževanja in vzgoje otrok ter mladi-
ne.
Ena izmed najboljših poti za ostvari-
tev programa in zaključkov VII. kon-
gresa ZKJ na tem področju so stano-
vanjske skupnosti. Zato bo osnovna na-
loiga letošnjega Tedna otroka — mobi-
lizacija vseh družbenih sil pri osno-
vanju in razvijanju stanovanjskih skui>-
nosti ter skrb za zaščito otroka v okvi-
ru teh skupnosti. Vsaka stanovanjska
skupnost bo morala sestaviti program
varstva otrok in mladine ob sodelova-
nju vseh družbenih činiteljev ter z nje-
govo realizacijo učinkovito pomagati na-
ši družini.
iKaikor vsako leto, bo tudi letos Socia-
listična  zveza  usmerjala  priprave  in
praznovanje Tedna otroka preko okraj-
nega in občinskih pripravljalnih odibo-
rov, ki združujejo vse organizacije in
organe, ki s svojim delom lahko dopri-
nesejo k uspešnemu razvoju skirbi ' za
otroka.
To je nekaj misli s seje Komisije za
družbene organizacije pri OO SZDL, ki
je bila pred dnevi v Celju in na kateri
so razpravljali o pripravah za prazno-
vanje Tedna otroka v celjskem okraju.
Da bi se v pripravah za Teden otroka
uresničile zastavljene naloge, je komi-
sija sprejela okrajni program dela, ki
je zelo obsežen. Za njegovo uresničitev
bo potrebno sodelovanje vseh organiza-
cij in organov, ki jim je skrb za vzgojo
in zdrav razvoj otrok in mladine prven-
stvena naloga.
Kaj predvideva program dela? V dva-
indvajsetih točkah je strnjeno vse —
velika skrb za naš mladi rod. Ce bodo
v pripravah za Teden otroka in seveda
tudi pozneje vsi zgrabili za delo in na-
loge, ki jih predvideva program, tudi
uresničili, bomo drugo leto ob prazno-
vanju Tedna otroka z zadovoljstvom
ugotavljali velik napredek v skrbi za
otroka.
Program predvideva posvetovanje
vseh predsednikov odborov in inicia-
tivnih odborov stanovanjskih skupno-
sti o vprašanjih varstva in zaščite otrok
ter posvetovanje vseh predsednikov
Društev prijateljev mladine o nalogah
za izvedbo Tedna otroka. Dalje naj bi
vsi okrajni društveni forumi sklicali
seje, na kaiterih bi analizirali dosedanje
delo z mladino ter izdelali konkreten
program bodočega dela. Da bi seznanili
čim več ljudi z novo šolsko refoirmo,
naj bi organizirali čim več razprav o
zakonu o šolstvu in o vlogi šolskih od-
borov. Šolski odbori in upravni odboiri
v vseh iprosvetnih ustanovah pa naj
bi imeli seje, na katerih bi sesitavili
tudi program dela šolskih odboirov.
Program predvideva tudi izboljšanje
pogojev za tehnično vzgojo mladine, iz-
vajanje načrta domačega gospodarstva
v osnovnih šolah, razvijanje dela pio-
nirskih odredov na osnovnih šolah ter
delo občinskih pionirskih komisij. Gle-
de zdravstvenega varstva otrok predvi-
deva program organizacijo zdravstve-
nih pregledov šoloobvezne mladine v
tem šolskem letu in zdravstveno pro-
svetljevanje. V vseh šolskih in mleč-
nih kuhinjah naj bi začeli z delom in
priredili tečaje za pripravljanje razno-
vrstne ni cenene prehrane. Šolske ku-
hinje naj bi čimbolj razširili in zbirali
sadje za potrebe šolskih kuhinj.
V okviru Ljudske univerze in šol za
starše bodo organizirali vzgojna pre-
davanja. V sindikalnih organizacijah
naj bi razpravljali o ureditvi varstva
otrok njihovih članov. Delavski sveti
pa bi naj materialno podprli prizade-
vanje za izboljšanje varstva otrok. V
pripravah za Teden otroka naj bi usta-
novili občinske zveze Društva p."ijate-
Ijev mladine, sestavili konkretne pro-
grame dela in imenovali komisije za
vprašanja družine. Razen tega naj bi
bila posvetovanja predsednikov občin-
skih odborov in predsednikov svetov za
šolstvo zaradi pridobivanja soustanovi-
teljev osnovih šol ter trdnejšega pove-
zovanja gospodarskih in družbenih or-
ganizacij s šolo. Okraj in občine naj
bi tudi zagotovile sredstva za izboljša-
nje otroške zaščite v skladih za varstvo
otrok.
V Tednu otroka bi morali v izložbah
prikazati preglede o izboljšanju pogo-
jev otroške zaščite, prikazati zdravo
prehrano, otroško konfekcijo, sodoibne
igrače, otroški tisk in podobno. V tem
tednu naj bi organizirali tudi čim več
kvalitetnih prireditev v korist Tedna
otroka, Z naštetim pa okrajni program
še ni izčrpan, saj vsebuje še nekaj točk
za čim boljišo izved^bo nalog v pripra-
vah za Teden otroka.
To je zares obširen toda konkreten
program dela. Vse organizacije in diru-
štva, ki bodo pri tem sodelovala, in teh
ni malo, čakajo obsežne in odgovorne
naloge. Za začetek te akcije pa mo-
ramo žal zapisati, da se te važne seje,
na kateri so razpravljali o programu
dela, ni udeležilo več kot polovica
predsednikov komisij za družbene or-
ganizacije pri občinskih odborih SZDL,
čeprav so bili na sejo vabljeni. To nam
skoraj vliva dvom v realizacijo tega
obširnega načrta, če pomislimo, da niso
prišli na sejo tisti, ki ibodo nosili glavno
iniciativo za nadaljnje delo.
Zato še enkrat: Le vsestransko sode-
lovanje v pripravah za letošnji Teden
otroka ,pod vodstvom občinskih odborov
SZDL bo zajamčilo izboljšanje varstva
naših otrok, kot to predvideva sprejeti
program. -ma-
[ 'ako vendar ne gre
Res, da je odmaknjeno in skrito ži-
vinorejsko .posestvo v Loki pri Žusmu,
ker kraj tiči v kotlini med hribi, ki so
zaraščeni z razsežnimi gozdovi. Navse-
zadnje pa je kar lepo, ko vidimo tam
čredo lepo zalitih montafonk, kopico
pujsov in okrog 20 delavcev, ki delajo
na 76 ha velikem posestvu. Imajo tudi
lepe sadovnjake, polja. Vendar je ob
vsem prav čudno, da so delavci bilá
naravnost razjairjeni in so nekateri na
tem, da si poiščejo službo dmgje. In
kako ne? Za svoje delo že od maja niso
prejeli plače. Vse, kar je prav, tako pa
pri nas le ne pojde! Delavci pet mese-
cev brez prejemkov? Direktorja Brgle-
za nisem našel, i>ač pa mi je predsed-
nik upravnega odbora tov. Piki nekaj
pojasnil: »Sam ne vem, kako je. Banka
je blokirala račun. Vsaik dan obljublja-
jo tudi na občini v Šentjurju, da bo
urejeno, pa še danes ni. Veste, bilance
še nimamo gotove. Knjigovodkinja, ki
je bila poprej pri nas, je odšla. Komaj
smo jo pripravili, da je delo predala.
Nismo mogli izplačati denarja. Res, de-
lavci smo že od maja brez plač. Za
akontacijo smo dali kakšnega tisočaka,
nekaj koruze pa enega prašiča«. Tako
je povedal tovariš predsednik. Nova to-
varišica, ki začasno opravlja admini-
strativne posle, je dejala, da ne more
ničesar povedati, ker sama ni kvalifi-
cirana moč, temveč vrtnarica.
Delavci so se zgrnili na dvorišču. Zi-
ma je pred vrati, pravijo, denarja pa
nimajo. Tam so torej nekako čudne
razmere, ki bi jih bilo potrebno hitro
urediti. Malomarnost ali slabo gospo-
darstvo? Naj bo, karkoli že, delavci
morajo dobiti svoje ртејетке, ki jim
po zakonu pripadajo. Čudimo se, da
zadeve ni uredil občinski odbor v Šent-
jurju, kar bi bila njegova dolžnost.
TEDEN OZIMNICE
Kot lansko leto bo Agroservis Celje
tudi letos organiziral v dneh od 3. do
12. oktobra »teden ozimnice«, ko si bo-
do lahko naši potrošniki po zelo ugod-
nih cenah nabavili zimsko zalogo živil.
Vsa naša podjetja so že dobila navodi-
la, kalko 'bo potekala preskrba z ozim-
nico. Naročila se že zdaj zbirajo pri
»Agroprometu« in nekatera je tudi že
možno realizirati (krompir).
Podjetje Agropromet bo v tednu
ozimnice — pa tudi ризгпеје — po naro-
čilih dostavljalo zaloge na dom. Mnogi
kolektivi pa so se odločili, da bodo dali
na razpolago lastna prevozna sredstva
za prevoz ozimnice.
Potrošnikom v ožjem področju mesta
Celja (pa tudi drugod) podjetje Agro-
promet priporoča, naj se pravočasno
Oisikrbe z ozimnico in naj ne odlagajo
nabave na poznejši čas — že zato ne,
ker je zdaj ozimnica najcenejša. Upo-
števati pa je treba tudi dejstvo, da pod-
jetje Agropromet še vedno nima dovolj
velikih skladišč, da bi lahko vskladi-
ščilo večje zaloge za .poznejše potrebe.
Vse kaže, da letos ne bo posebnih
težav z nabavo ozimnice. Kritično sta-
nje pa se obeta pri zimski preskrbi s
fižolom in jajci. Agropromet je nedav-
no nabavil večjo količino jajc, ki so
bila namenjena za zimsko vlaganje.
Ker pa ■ je na trgu že zdaj začelo pri-
manjkovati jajc, so to pošiljko morali
razpečati za sprotno uporabo.
TREBA BO POSUŠITI CiM VEC
SADJA
Zadnje čase so naši časopisi precej
pisali o nespretnosti trgovske mreže pri
odkupu sadja. Sadja je letos res mno-
go, za izvoz v inozemstvo ni dovolj kvali-
tetno, predelovalnic pa ni na domačem
področju. Ne kaže nam drugega, kot da
letos posušimo čim več sadja, ker lah-
ko skoraj z gotovostjo pričakujemo, da
prihodnje leto sadje pri nas ne bo ob-
rodilo. (Izkušnje namreč kažejo, da na-
ši sadovnjaki dobro obrodijo komaj
vsako drugo leto. Zato ni jamstva, če
morda prihodnje leto ne .bomo prav ta-
ko stradali sadja, kot smo ga stradali
preteklo leto).
Sušilnica za sadje v Lesičnem zato že
dalj časa pridno suši sadje. Čudimo pa
se, da naša največja sušilnica v Šmar-
ju, ki ima zmogljivost 6000 kg sadja
posušiti v 8 urah, iz nerazumljivih raz-
logov ne dela. Prav za prav premalo
dela, saj ravno šmarsko področje naj-
bolj glasno vpije, da spričo izredne
sadne letine ne vedo, kam bi s sadjiem.
Predelava sadja za brezalkoholne pi-
jače — kot rečeno — pri nas ne pride
v poštev, ker z ukinitvijo tovarne Celeia
-Sad v Celju nimamo na vsem ipodročju
nobene predelovalnice. V manjši meri
se bodo zasebna gospodinjstva, KZ in
morda tudi razne kuhinje lahko poslu-
ževale sokovnikov, ki smo jih v zad-
njem času dobili v zadostnih količinah
in po zmernih cenah na trg. Torej, kdor
le "more, naj si posuši čim več sadja in
oskrbi čim več sadnega soka.
Komisija za družbeno prehrano pri
OSS Celje je te dni na svoji seji med
drugim razpravljala tudi o tem vpraša-
nju ter je s tem v zvezi bil sprejet
sklep, naj se izda priix>ročilo vsem KZ
in iposlovnim zvezam na območju celj-
skega okraja, da iposuše na svojem teri-
toriju čim več sadja in po možnosti pri-
pravijo tudi čim večje količine sadnih
sokov, da se sadni viški ne bodo uni-
čevali, ker ni skladišč in predelovalnic.
Letošnji viški sadja pa nas obenem tu-
di resno opominjajo, da bo treba v do-
glednem času vendarle poskrbeti za
nek predelovalni obrat na našem
področju.
Nadalje je komisija za družbeno pre-
hrano pri OSS Celje predlagala, naj
pristojni (podjetje Agropromet in Trgo-
vinska zbornica) vendarle poskrbe, da
bodo našim potrošnikom v zimskem ča-
su zajamčena tudi kritična živila, kot
so jajca, fižol in perutnina. Zastopnik
Agroprometa je obljubil, da bo podjet-
je v okviru možnosti storilo vse, da
potrošniki v kritičnem zimskem času
ne bodo ostali brez omenjenih živil.
Vsianovtien bo sklad
za regrestranie iuherkuíozne živine
Na zadnji seji Sveta za kmetijstvo
pri OLO Celje so govorili o živinorej-
ski zdravstveni službi. Ugotovili so, da
je po sklepu prejšnje seje prešla vsa
živinorejska služba v pristojnost vete-
rinarskih postaj samo v občinah Voj-
nik, Laško in Slovenske Konjice. Dru-
god so priprave za to reorganizacijo v
teku.
Govorili so tudi o regresiranju bolne
živine, ki je zadnje čase zaradi objek-
tivnih težav in zaradi nejasnosti pred-
pisov prenehalo. V bodoče regresi za
kužno malokrvne živali odpadejo, na-
dalje pa še ostane regresiranje tuber-
kuloznih živali. Doslej niso mogli najti
sredstev za tako pomoč živinorejcem,
zdaj pa so se odločili, da bodo ustano^
vili poseben sklad, v katerega se bo
stekal del sredstev, dobljenih pri cep-
ljenju živine.
Bogata jesen
Tudi Šaleška dolina je letošnjo jesen
zelo bogata. Povsod je pridelek zelo lep.
Predvsem pa se šibijo pod težo zlato-
rumenega sadu sadna drevesa. Tudi
vinska trta je v St. Ilju pri Velenju in
v Kavčah obrodila tako kot že dolgo ne
pomnijo. Zato letos v Velenju ni bojaz-
ni za preskrbo s sadjem.
Načriovanje
v kmetijstvu
Brez dvoma je zaključni cilj
vsakega načrta najvažnejši. Na
poti do tega cilja pa je nešteto
važnih stvari, ki soodločajo o
končnem uspehu.
Plan razvoja kmetijske proiz-
vodnje v obdobju petih let po-
stavlja pred nas ogromne naloge,
njegov končni cilj pa je vsestran-
ski napredek kmetijske proizvod-
nje in obširen razvoj socialistič-
nih odnosov na vasi. Takega
ogromnega dela pa ni mogoče iz-
vršiti brez evidence doseženega
dela v krajših časovnih obdobjih.
Medtem ko j^e planski način go-
spodarjenja v industriji in osta-
lih panogah že utrdil sistem
sprotne kontrole in evidence
planskih nalog, je v kmetijstvu
ta plat še precej šibka. Vzrokov
za to je več, toda niti eden ni
opravičljiv.
Ce začnemo pri glavi, je že tam
polno težav. Zavod za gospodar-
sko planiranje pri OLO ima ene-
ga samega referenta za kmetij-
stvo. Le-ta že samo -pri planiranju
ne more zadostiti f>otrebam, kaj
šele, da bi sproti spremljal izva-
janje planskih nalog pri tako važ-
ni in tako obširni gospodarski ve-
ji. Zavod za statistiko in eviden-
co, ki skupaj z ljudmi Zavoda za
plan v posebni komisiji od časa
do časa skušajo ustvariti isliko
poteka planskih nalog, pa sd ne
more dosti pomagati, če osnovne
gosipodarske enote, to se pravi
kmetijske zadruge, nimajo razčle-
njenih perspektivnih načrtov. Z
indeksi in odstotki podkrepljen,
drugače pa načelno sestavljen
plan je dopusten kvečjemu v me-
rilu okraja in deloma tudi obči-
ne, toda neposredna proizvajalna
telesa si načelnega planiranja ne
morejo dovoliti. Tu bi perspek-
tivni načrti morali biti že čisto
nadrobni in konkretni. To pa že
zaradi tega, da bi sami proizva-
jalci na enostaven način, brez ne-
potrebnih birokratskih komplika-
cij lahko točno vedeli kaj moi-ajo
v določenem obdobju storiti. Tu
ires ni več potrebno govoriti o
zvišanju odstotka živine v odno-
su na stanje v »indeksnem« letu.
Zakaj ne naravnost: toliko in to-
liko glav? Toliko in toliko kilo-
gramov v teži in toliko in toliko
litrov mleka, če gre za iziboljša-j
nje kakovosti živine? Enako či-
sto in pregledno računico naj bi
zadruge imele tudi pri vseh osta-
lih vejah kmetijske proizvodnje.
Toliko arov ribezla v tem letu,
toliko malin, toliko visokorodne
pšenice, toliko novih sadovnjakov
itd. Na primer v živinoreji ne gre
vedno za povečanje števil glav.
Gre predvsem za izboljšanje sta-
nja rodovniške živine, za prira-
stek v kilogramih |in za večjo
molznost. Pri nekonkretnem pla-
niranju lahko evidenca napačno
beleži. V nekem hlevu v petih
letih ni treba ipovečati števila re-
pov, toda proizvodnja mleka se z
uvajanjem dobrih mlekaric lahko
poveča tudi za trikrat. Ce bi to-
rej šteli le repe, bi to gospodar-
stvo v pogledu proizvodnosti prav
nič ne napredovalo.
Zakaj Zavoda za plan in stati- ■
stiko ne moreta dobiti nikoli v
redu pregleda nad stanjem? Za-
to, ker so plani v osnovnih eno-
tah površni, če proizvajalci sami ■
ne vedo dobro ali so izpolnili .
predviden napredek v določenem
obdobju, so ga presegli ali pa za-
ostajajo. Dobro izdelan načrt je
osnova uspeha. Vojskovodja mo-
ra točno vedeti kje, na katerem
odseku je zašepalo, kje ima re-
zerve, da lahko manevrira. V
obratnem primeru se mu še tako
dober vojni načrt lahko izjalovi
v poraz. Ugotavljanje in sprem-
ljanje izvajanja planskih nalog
je torej izredno važno. Danes v
kmetijstvu dobimo točnejšo sli-
ko le ob zaključkih leta, ob bi-
lancah in na občnih zborih. Važ-
nejše bi bilo tako nadrobno sliko
stvarnega stanja imeti med ča-
som, ko se plan izvaja. Ce bi toč-
no vedeli, kako se razvija izvrše-
vanje planskih nalog ob vsakem
času, potem bi nam ne bilo treba
s podvojeno silo v naslednjem le-,
tu nadomeščati zaostalo. Tako
doprinašanje je vedno boleče in
.Ix>gosto kljub naporom sploh ni
mogoče več vsega nadoknaditi.
Načrt, kakršen je naš petletni
plan za razvoj kmetijstva, pa je
izredno napet, zato si ne moremo
iprivoščiti, da bi nam zaradi ad-
ministrativno tehničnih pomanj-
kljivosti zašepal. V kmetijstvu že
vremenske neprilike dostikrat
obračajo načrte na papirju. Cemu
bi potem morali zmanjševati
uspeh tega velikega načrta še s
spodrsljaji, katerih vzročniki so
popolnoma nepotrebni?
C k.
19. SEPTEMRBA — ŠTEV. 37

STRAN
KOZJE je zadnjič praznovalo
9. SEPTEMBER — PRAZNIK KOZJANSKEGA.  PO  TREH  LETIH  VIDEN
NAPREDEK. ZADNJIC SO V KOZJEM ZAZVENELI AKORDI POZDRAV-
NE KORAČNICE OB OBČINSKEM PRAZNIKU. V KMETIJSTVU V TREH
LETIH ZA DVAJSET LET.
Rahlo je bilo preptredeno nebo z ob-
laki, ki so hiteli od stožcastega Veter-
nika ter senčili obširne gozdove proti
Bohorju, sadovnjake, pašnike in vino-
grade proti Bučam ter polja proti Sotli.
Zdaj in zdaj so topli sončni prameni
razsvetlili stisnjeno gnezdo dokaj veli-
kih hiš, ki so se stisnile k podnožju
Vetemika. Iz lin ob strehah in iz oken
so na drogovih plapolale trobojnice,
sredi naselja, kjer se zavozljajo tri ce-
ste, ki so se zlile v dno, pa je zbrana
množica prebivalstva: -kmetje, mlade
tkalke, šolniki, pripadniki predvojaške
vzgoje, ki so v napadu zavzeli naselje,
gostje in predstavniki sosednjih občin.
Tako je bilo Kozje 9. septembra, ko je
praznovalo poslednji občinski praznik
pred združitvijo treh obsotelskih oibčin:
Kozjega, Šmarja in Rogaške Slatine.
Tri leta je živela občina samostojno,
čeprav v težavnih gospodarskih prili-
kah. Toda ni samo životarila, temveč
prav lepo napredovala in dosegla vidne
uspehe v kmetijstvu. Tov. Franc Va-
lenčak, ki je med drugimi prejel na-
grado in diplomo za uspeh v ikmetij-
stvu, predvsem za sadjarstvo in lan, je
pripovedoval:
»Osnova gospodarstva v naši občini
je kmetijstvo, zato moramo stremeti, da
prav zemljo najbolj rentabilno izkori-
stimo. Začeli smo z vzgojo novih kul-
tur in tako zasadili 20 ha hmelja, ki je
že v (prvem letu dal 400 kg donosa
prvovrstne kvalitete. Lanu imamo 25 ha
in je rentabilen kljub veliki suši, saj
je donos letos 5000 kg. Prednost lanu
pa je tudi v tem, da raste na slabši
prsti. Za črni ribez pa sploh pravijo, da
je »ikozjanski hmelj« in ga imamo 15
hektarov. Sadjarstvo pa je naj^bolj na-
predovalo. V treh letih smo nasadili v
strnjenih nasadih več jablan, kot je
bilo zasajenih prej v dvajsetih letih.
Seveda imamo tudi težave. Kapar j a smo
sicer odpravili v veliki meri, zdaj pa
opažamo, da je proti škropivom, ki smo
jih uporabljali, postal nekako odporen.
Slivovi nasadi so nekoč bili velik vir
dohodkov, danes je 80 odistotkov luni-
čenih. V živinoreji uvajamo simmdol-
sko pasmo in smo nabavili 150 krav in
telic. Tudi mlečna proizvodnja se je
dvignila in mlekarna, ki je i>ričelapred
pol leta obratovati s 300 litri (povprečno,
danes obratuje s 1600 litri dnevno. Pri
kontroliranih kravah je letno povpreč-
je 2400 kg, pri ostalih pa 1600'kg. V
svinjereji pa propagiramo nemško ,po-
žlahtnjeno pasmo dn smo prešli tudi na
kooperativno vzrejo za 200 bekonov.
Hm, jaz, kako sem zaslužil nagrado?
Težko rečem. Z materjo živim na po-
sestvu in delam. Veste, vedno se je
potrebno strokovno izpopolnjevati, toda
poleg znanja mora kmetovalec zemljo
tudi nekako ljubiti. Včasih se mi sko-
raj dozdeva, da naša mladina, kmečka
mladina zemlje nima več rada, temveč
raje beži drugam. Deloma to razumem,
toda to ni prav.
»Tako je povedal nagrajenec iz Koz-
jega. Poleg njega pa so bili nagrajeni
s prvimi nagradami najboljši kmetoval-
ci in zadružniki: Avgfust Romih iz Bi-
strice ob Sotli, Stanko Černelič iz Le-
sičnega, Janez Pustišek iz Buč in Ivan
Kunej.
Industrije Kozje ni imelo, dokler se
ni osnovala »Kozjanka«, tekstilni obrat.
Prebroditi je moral vrsto težav, saj je
primanjkovalo izurjenega strolkovinega
in kvalificiranega kadra in tudi dobre-
ga vodstva. Šele zdaj se postopoma iz-
vija in na razstavi je bilo opaziti vrsto
lepih tkalskih in konfekcij skih izdel-
kov. S predvideno lanarno pa se bo
obrat gospodarsko pomembno razširil,
ker bo tako predeloval domačo surovi-
no in zaposlil še del odvisne delovne
sile.
Kljub težavam in pomanjkanju de-
narnih sredstev je občina gledala na
šolstvo in zdravstvo z razumevanjem.
S štipendiranjem so si zagotovili kader,
uredili pa so šolo v Bistrici ob Sotli, v
Polju. Preko 40 odstotkov proračuna so
vložili v pros veto, kar je lepo, ker za
napredek je ,potrebno imeti dovolj raz-
gledane ljudi.
Skozi tri leta je predsedoval oibčini
Jožko Lojen. Mlad, požrtvovalen človek
je s polnim razumevanjem pomagal re-
ševati težavne probleme. Leta 1955 je
bil izvoljen za predsednika občine in je
to dolžnost prevzel takrat kot najmlaj-
ši predsednik v republiki. Zdaj se po-
slavlja od občanov in odhaja v šolo, da
se še bolj izpopolni. »Menim, da je 0'b-
čina napredovala, vsekakor je napredo-
vala. Imeli smo velike težave, ki smo
jih kljub vsemu premagovali, vendar
danes gospoidarska nujnost zahteva, da
se enovito gospodarsko področje treh
obsotelskih občin tudi upravno združi.
Kozjansko bo gospodarsko s tem v ce-
loti prav gotovo pridobilo, vendar bo
pa kraj zaradi svoje geografske odmak-
njenosti ostal osamljen. Velika pridobi-
tev pa je obsotelska proga, ki bo naj-
bližje povezala našo pokrajino s sve-
tom. Normalno je, da bi bil sedež nove
obsotelske občine v Šmarju pri Jelšah,
ker tja vodijo vse poti, ki se nadaljuje-
jo v Celje in mislim, da zato ni potreb-
no izvesti posebnega referenduma, ker
je 80 odstotkov prebivalstva prav go-
tovo za tako ureditev. Bili bi samo ne-
potrebni stroški.« Tako je povedal pred-
sednik Lojen.
Praznično je bilo Kozje, ki se je spo-
minjalo borcev Kozjanskega odreda.
Praznično so zvenele melodije šmarske
godbe in 'praznični so bili ljudje, kajti
Letos je bil občinski praznik kot po-
slednji še bolj slovesen.
HNEZAD v Žalcu že odkupuje
letošnji pridelek hmelja
V kakršnem koli letnem času pripe-
lje potnika pot v Spodnjo Savinjsko do-
lino, ga vsa okolica opominja, da se na-
haja sredi hmeljskega področja: pozimi
gole hmeljevke, utrujene od težkega
bremena, zložene v piramido »počivajo«
domala na sleherni njivi, ki jo obseže
oko; s;pomladi mrgoli delavcev, ki že
strežejo svojemu bogastvu, še prej ko
* pokuka, iz zemlje; poleti je hmelj ska se-
zona tu — temina težkih nasadov za-
stira vsak pogled in je videti samo
hmelj in belo cesto. Tisoče rok obiral-
cev se steguje -po plodu, tisoč grl pre-
peva, vriska, hvali ali zabavlja. In zdaj,
ta jesenski čas, srečuješ na cesti vsak
korak kmsts, ki v vrečah na velikih
loj trških vozovih prevažajo hmelj v
Žalec. To dovažanje bo trajalo v pozno
jesen — domala 3 mesece.
O letošnji količini hmelja — pa tudi
o odkupnih cenah pravzaprav danes še
ni mogoče kaj dokončnega napisati. Ce-
ne za letošnji pridelek so določene za
kilogram prvovrstnega hmelja 570 din,
za II. vrsto naj bi kmet dobil 550 din,
za III. 420 in za IV. 250 dinarjev za
kilogram. V primerjavi z lanskim le-
tom je cena hmelju letos višja za 50
din. Vendar ipa na pristojnem mestu
še rešujejo viprašanje dodatnih premij
in je zato o končni višini letošnjih od-
kupnih cen še prezgodaj govoriti. Pri
določanju cen dokončnega plačila pa
bodo pristojni forumi vsekakor u^pošte-
vali žilavo prizadevnost naših hmeljar-
jev, da so dosegli takšen in tolikšen
pridelek kljub dejstvu, da jim muhasto
vreme letos ni bilo naklonjeno.
Lansko leto so naša hmeljišča dala
rekorden pridelek, saj je bila odkup-
ljena ipo vojni najvišja količina hmelja
— 2350 ton. Cenitve »na oko« predvi-
devajo letos kakih 2200 ton. Razlika ne
bi bila velika, če ne bi upoštevali dej-
stva, da. so se hmeljske ip>ovršine -pri
nas letos povečale za 300 ha. V prejšnjih
letih je bil navadno v obrobnih prede-
lih slabši donos kot v sredi Savinjske
doline, letos pa je bilo ravno obratno.
Vsekakor pa smo lahko tudi s tem pri-
delkom zadovoljni, ker — kot rečeno —
vreme letos našim hmeljarjem ni po-
sebno streglo. Zato pa bo tudi kvaliteta
letošnjega hmelja nekoliko slabša od
lanske. Strokovnjaki predvidevajo, da
bo prvovrstnega hmelja največ 20%,
drugovrstnega bo kakih 65%, ostalih
15% pa ibo hmelj III. in IV. vrste.
Kozje — sedež občine, ki je pred dnevi praznovala občinski praznik.
Zadruge naj organizirajo racionalnejšo
kmetijsko proizvodnjo
^Nadaljevanje referata tov. Simoniča s 1. str.)
šno stanje vsekakor krivi odgo-
vorni lljudje, sindikalne organi-
zacije in organi upravljanja, ker
v tem pogledu ne rešujejo naj-
važnejših nalog v podjetju. Nato
je nadaljeval:
Kljub pogostim ugotovitvam,
da so načrti naših gospodarskih
organizacij, in še posebej kmetij-
skih zadrug, premalo konkretni,
se te slabosti prepočasi odprav-
ljajo. Namesto, da bi v načrtih
predvidevali vse ukrepe, ki so
potrebni za dosledno izvedbo na-
log in za odstranitev napak in
ovir pri delu, se načrti v glav-
nem nanašajo na tone in druge
merske enote. Tako so načrti če-
sto, še posebej pa v kmetijstvu
nerealni, ker opuščajo akcije, ki
jUi je za dosego načrtov potreb-
no izvesti.
Za uspešno izvrševanje tako
odgovornih nalog v gospodarstvu
in še posebej v kmetijstvu, obrti,
trgovini, šolstvu, kulturi in pro-
sveti, skratka v skrbi za delov-
nega človeka, so potrebne uspo-
sobljene občine. Praksa kaže, da
nam je v komunalnem sistemu
nujno potrebna sposobna in tako
velika občina, ki obsega zaklju-
čen gospodarski prostor. Le tak-
šna občina lahko izkoristi pred-
nosti na večjem, racionalnejšem
gospodarskem prostoru, kar pa je
preizkušen pogoj za uspešno
usmerjanje in hiter napredek na
vseh področjih družbenega živ-
ljenja. Pojmovanje občine, oziro-
ma komune kot organizacije, ki
nudi državljanom le administra-
tivne usluge, je zastarelo in iz-
vira iz časov administrativnega
upravljanja, ko je to bilo neiz-
bežno. Danes pa je v skladu s
socialistično demokracijo in ce-
lotnim našim družbenim siste-
mom komuna osnovna enota vse-
ga javnega življenja, njegov
usmerjevalec in organizator. Za-
to so pač neke občinske tradicije
daleč od naše stvarnosti, izlasti
pa daleč od potreb in koristi na-
ših delovnih ljudi. Naša naloga
v bližnji prihodnosti bo, da bomo
še uspešneje usposobili občine v
tej smeri, da bomo vse delo in
naloge usmerjali tako, da bodo
od tega vsi delovni ljudje naše
socialistične skupnosti imeli čim-
večje koristi.
Ali mesarska podjetja v Celju res ne morejo
spoštovati dogovorjenih cen?
Kakor smo že poročali, je bil poleg
drugih v zadinjem času uveden gospo-
darsko-kazenski ipostopek tudi zoper
celjski mesarski podjetji »Planina« in
»Mesnina«, ker se pri odkupu živine
in prašičev nista držali dogovorjenih
cen. Brez dvoma je obseg kršitev obeh
podjetij mnogo večji od ostalih podjetij
celjskega okraja. Tako je v postopku
bilo ugotovljeno, da je podjetje »Mes-
nina« odkupilo v mesecu jimiju in ju-
liju 36 glav goveje živine, kjer je pre-
koračilo dopustno ceno od 3 do 35 din
pri kg žiive teže ter ipreveč izplačalo pre-
ko 500.000 din. Zaradi tega je bilo kaz-
novano z denarno kaznijo 350.000 din,
odgovorni uslužbenci v tem podjetju pa
od 6000 do 12.000 din. Pri podjetju »Pla-
nina pa je bilo ugotovljeno, da je od-
kupilo 50 glav goveje živine od kme-
tijskih zadrug in 13 glav od posamez-
nih proizvajalcev ter prekoračilo do-
pustno ceno od 3—43 din pri kg žive
teže. Prodajalcem je tedaj preveč iz-
plačalo okrog 300.000 din. Nadalje, da
je v sredini jiilija 1958 odkupilo od ne-
kega kmeta iz Sremske Mitrovice 55
prašičev, kjer je prekoračilo dopustno
ceno za preko 100 din ipri 'kg žive teže
ter mu za te prašiče preveč izplačalo
preko 800.000 din. Podjetje je bilo kaz-
novano za dva gospodarska prestopka
(in sicer, ker je prekoračevalo dogovor-
jene cene ter ker je živino odkupovalo
direktno od kmetov) z denarno kaznijo
300.000 din. Odgovorni uslužbenci v tem
podjetju pa od 10.000 do 30.000 din.
Tudi obe kaznovani celjski podjetji
sta se sklicevali na razne okoliščine in
težke pogoje poslovanja, ki so ju silili,
da sta morali kršiti predpise in dogo-
vorjene cene. Nakuipovalci so bili se-
.znanjeni, kakšne so dopustne cene za
ži/vino in prašiče, toda odstotek klavno-
sti, ki je podlaga za odkupno ceno, se
ne da nikdar točno oceniti na oko, tem-
več šele pri zakolu, živina ipa se mora
zadrugi ali kmetu plačati ,po vnaprej
ocenjenem odstotku Mavnosti, ker pod
drugačnimi pogoji zadruge in kmetc^-
valci živine ne prodajo. Da pa je odsto-
tek klavnosti največkrat nižji ob zako-
lu, kaJkor na oko ocenjeni, pa je vzrok
v tem, ker kmet ne uxx>števa obvezne-
ga 12-umega posta, temveč živino pred
zakolom prekomerno nakrmi. Obe ipod-
jetji sta tudi zatrjevali, da zadruge niso
sposobne organizirati odkupa živine.
Postavlja se vprašanje, ali res ш mo-
goče spoštovati dogovorjenih cen pri od-
kupu živine in prašičev in ali kmetij-
ske zadruge res niso sposotae organizi-
rati odkupa? Podjetje »Planina« trdi, da
se od zadirug lahko le zelo malo ali pa
ničesar ne da odkupiti. Kmetijska za-
druga Kalobje pa se v zadnjem času
pritožuje nad postopkom tega podjetja,
ki odkupuje živino mimo zadruge ter
s tem ruši pravilno povezavo zadruge
s proizvajalci-kmeti, ki bi se ravno s
celotnim odkupom kmetijskih pridel-
kov znatno utrdila. To podjetje je v
zadnjem času uvedlo prakso, da odku-
puje od posameznikov odnosno držav-
nih posestev in podjetij meso ter na ta
način skuša zaobiti predpise o dogovor-
jenih cenah. Toda kakšno korist bodo
od tega imeli potrošniki, saj se -proiz-
vodni stroški samo še povečujejo in na
ta način dviga cena mesu in mesnim
izdelkom !
V juliju je bil na Trgovinski zbornici
za okraj Celje posvet sekcije za živino,
katere predsednik je Tone Gabrič, di-
rektor podjetje »Mesnine«. Navzoči so
bili zastopniki mesnih podjetij, kmetij-
skih zadirug, OZZ, OLO Celje, poslovnih
zvez in dru.gi. Razpravljali so o proble-
matiki odkupa živine ter Siprejeli skle-
pe, kako'mora v okviru zakonitih pred-
pisov in dogovorjenih cen potekati od-
kup. Zlasti da se zaradi ukinitve sej-
mov v celjskem okraju odkupuje le od
kmetijskih zadrug, da v načelu odkup
živine na klano vago ni mogoč, ker je
cena dogovorjena le za živo težo, da mo-
rajo kmetijske zadoruge oskrbovati z ži-
vino predvsem îxxJjetja na njihovem
področju in da je ceno govejemu mesfu
za potrošnike treba znižati na 270 din
za kilogram.
Potrošniki v Celju bi vsekakor želeli,
da bi se ti sklepi tudi dosledno izva-
jali, ne pa, da ostane samo pri njiho-
vi formulaciji. Predstavnki podjetij, za-
drug in ostalih organizacij, ki so jih
sprejeli, so jih že drugi dan v lastnem
podjetju na veliko kršili, toda ne samo
lastne skleipe, temveč tudi zakonite
predpise, saj so zaradi tega skoraj vsi
prišli pred gospodarsko sodišče.
Ni nobenega dvoma, da bi se živina
lahko odkupovala po dogovorjenih ce-
nah, če bi spoštovali .predpise in lastne
sklepe vsa podjetja in zadruge. Tako se
pa samo sklicujejo eden na drugega,
češ, če kršijo predpise ostala podjetja,
jih lahko tudi naše. Kaže, da bo le stro-
ga kontrola pristojnih organov in javna
kritika ix>trošnikov edino sredstvo, da
se onemogočijo nadaljnje kršitve dogo-
vorjenih cen pri odkupu živine.
V Celju že uspešno poslujel'Servis
za avtomobile
Prvi servis za potniške avtomobile
je začel v Celju poskusno poslovati že
julija meseca, od 1. septembra dalje pa
že redno posluje. Kako potrebna je bila
pri nas tovrstna servisna služba, doka-
zujejo že prvi uspehi tako kratkega po-
slovanja, ko so lahko zmanjšali upora-
bo avtomobilov za 25 % — kljub temu,
da so, kot prej, krite vse potrebe služ-
be. Trenutno imajo v servisu 9 osebnih
avtomobilov. 5 avtomobilov je odstopil
Okrajni ljudski odbor, 2 celjska občina,
1 avto je dala Trgovinska zbornica in
1 avto Zavod za socialno zavarovanje.
Verjetno bodo servisu kmalu priklju-
čili še avtomobile drugih ustanov.
Po popisu, ki ga je izvršila posebna
komisija, znaša skupno število teh avto-
mobilov 55 — od tega je predvidenih
za posebne servise 6 vozil, 5 terenskih
vozil bodo izključili, 14 pa je -predvide-
nih za prodajo, ker so že iztrošeni. Za
posebne servise so mišljena vozila Ve-
terinarske postaje Šentjur, bolnice TBC
Topolšica in Novo Celje, Zdravstveni
dom Celje in Veterinarska postaja
Strmec. Ti bodo samostojno razpolagali
2 avtomobili in vodili evidenco voženj
sami.
Z avtomobili je nov servis prevzel
tudi šoferje. Servis normalno posluje
po zveznih predpisih in obračunava
vožnje po 50 din od kilometra. Za en-
krat posluje samo za tiste ustanove, ki
so mu odstopile avtomobile, pozneje pa
bo verjetno dajal usluge tudi drugim
interesentom.
Tovariš Dobnik, ki vodi servis pravi,
da bo servis verjetno nekaj časa po-
sloval še z izgubo, dokler ne bo pre-
brodil začetniških težav in dokler ne
bo imel primernih delavnic in garaž —
vendar pa v državnem merilu lahko
pričakujemo z vso gotovostjo milijon-
ske prihranke, ker bodo vozila najeko-
nomičneje in najracionalneje izkorišče-
na. (To dokazuje že 25 % padec voženj
od ustanovitve servisa).
V ilustracijo so nam na servisu pred-
očili tole sliko. Ce bi šofer pri nekem
podjetju prevozil mesečno 1000 km, bi
znašali stroški (plača šoferja z vsemi
prispevki, bencin, olje, gume, zavarova-
nje, registracija, vzdrževanje, upravni
stroški, amortizacija in najemnina za
garažo) 90.427 din. Ce pa bi vozilo na-
pravilo mesečno 2000 km, pa bi skupni
stroški   znašali   127.677   din.   Dohodki
(računano po 50 din od kilometra) pa
bi za 1000 km znašali mesečno 50.000
din, za 2000 km pa 100.000 din.
Iz teiga sledi, da je vsekakor bolj eko-
nomično, če vzame podjetje avto od
servisa, kot pa da vzdržuje svoj avto
in svojega šoferja. Mnogi od zgoraj na-
vedenih stroškov niso nič manjši, če
avto in šofer počivata tudi po več dni.
Upoštevati pa je treba tudi primer, ko-
liko dni je avto nerentabilno izkori-
ščen, ko je v popravilu včasih tudi po
14 in več dni. Koliko dni je avto ne-
izkoriščen v primeru dopusta ali bo-
lezni šoferja! Pri servisu pa je avto
stalno v prometu.
Nekateri ,pa le še nočejo uvideti eko-
nomičnosti v tej servisni službi in se
branijo dati svoje avtomobile v servis.
Morda jim ne gre v račun, ker vedo,
da je v servisu avto le pod stalno kon-
trolo, doma pa se lahko tej kontroli
bolj svobodno izognejo in priznati je
treba, da je bilo pri nas nemalo nepo-
trebnih, in lahko bi rekli kar »črnih«
voženj.
Skupnost pa bo imela od tega servisa
še druge koristi, ko bo možno potova-
nje ljudi iz raznih ustanov kombinirati.
Tako bo na primer za Ljubljano ali
Zagreb peljal potnike dveh ali treh
ustanov samo 1 avto namesto dveh ali
treh. In tako se bodo izdatki za te usta-
nove zmanjšali, ker ibo vsaka ustanova
za prevoz plačala le svoj delež.
Kot smo že omenili, se celjski Servis
za avtomobile še bori z nekaterimi za-
četnimi težavami. Predvsem je uspešno
poislovanje otežkočeno, ker imajo na
OLO premajhne garaže, da bi lahko
vanje spravili vsa vozila, druge garaže
pa so raztresene po vsej občini. Težave
imajo tudi s tem, ker delavnice za po-
pravila še ni;so urejene.
Servis si bi rad čimprej uredil svoj
avtopark tako, da bo imel avtomobile
enotnega — ali največ dveh tipov, ker
bodo na ta način vozove lažje poprav-
ljali.
z uspehom nagrajena požrtvovalnost
»VELIKA PUNTARIJA« v grîskem letnem gledališču
v soboto zvečer je bila v grižkem letnem gledališču premiera
Kreftove »Velike puntarije«. Delo je bilo urpizorjeno v okviru prire-
ditev 90. obletnice žalskega tabora. Avditorij na prostem je sprejel nad
1500 obiskovalcev.
»Velika puntarija« je delo, ki na vi-
dez izgleda kot naročeno za ljudske
odre. Toda le na videz. O tem kaj je
težje, uprizoritev psihološke drame ali
igre z epsko širino, ki terja izredno
množičnost in dinamiko, raje ne raz-
pravljam, ker ima vsak »za« svoj »pro-
ti«. Vsekakor pa je »Velika puntarija«
delo, ki je dalo obilo preglavic tudi po-
klicnim ansarnblom. Dosedaj menda še
ni bilo uprizoritve, kjer bi ne sode-
loval vsaj večji del amaterjev pri iz-
vedbi tega gledališkega teksta.
V našem primeru pa so sodelovali iz-
ključno sami amaterji, vrh tega še v
doslej nepreizkušeni koprodukcijs'ki
obliki. Dvanajst društev, je dalo svoje
najboljše amaterje. Le-ti so prihajali na
vaje iz dvanajstih krajev, zato lahko
razumemo, da je bilo delo že zaradi te-
ga težje in svojstveno.
Ocenjevalec naj bi na amaterske
uprizoritve gledal z drugačnimi očmi
kot na dela poklicnih gledaliških umet-
nikov. Vsekakor z drugega zornega ko-
ta. Kar pwDklicnemu gledališču prište-
vamo kot neodpustljivo dolžnost, se
lahko amaterjem spregleda. Toda ne-
kaj je pri delu amaterskih družin
svojstvenega, kar z značajem poklicne-
ga ansambla ne more biti vzporejeno.
To je požrtvovalnost. Žrtvovanje pro-
stega časa za plačilo golega veselja do
prosvetnega udejstvovanja. Ogromna
doza volje in ljubezni do amaterstva,
ki drži kolektiv izvajalcev skupaj brez
gonilnih silnic, kot so umetniške dokla-
de, slava ter ostale gmotne in moralne
vrednosti. Zato je toliko teže javno po-
vedati mnenje o igri amaterja, kajti
pred očmi je treba imeti kmeta, ki ga
je delo priganjalo na polje, šoferja, ki
se je svoji vlogi posvetil med postanki
na dolgih vožnjah, uslužbenca, delav-
ca, ki je z vaje odšel naravnost na de-
lo v dopoldanski .izmeni.
In vendar so med njimi ljudje, za
katere lahko trdimo, da so svojo drugo
neslužbeno polovico življenja posvetili
ljudski i>rosveti. Na primer režiser Loj-
ze Fric, ki je z »Veliko puntarijo« re-
žiral in igral 112 del, dalje neumorni
igralec amater Jože Aubreht, ki je s
škofom Draškovičem ,postavil jubilejno
številko 180 predstav ali pa na primer
Iva^i Žabkar, ki po igubč^vsko
odklanja vsako hvalo, čeprav jo za-
služi v polni meri. Se se vrstijo imena,
ki jim je oder konjiček. Ta konjiček pa
je v neprecenljivo korist našega pode-
želskega in tovarniškega človeka.
Največje priznanje gre gotovo reži-
serju Lojzu Fricu, da je delo uspelo
nad povprečjem amaterskega nivoja.
Razen hvalevredne pomoči pri zadnjih
dveh vajah poklicnega režiserja Jura
Kislingerja je bil vseskozi odvisen od
svoje lastne iznajdljivosti in znanja.
Edino še maske, ki jih je uspelo izve-
del rutinirani Vinko Tanjšek iz celjske-
ga gledališča, so bile izvzete iz kopice
skrbi režiserja in amaterjev. Izposoje-
no scenarijo, ki je bila precej obrab-
ljena in skromna, so iznajdljivo izbolj-
šali s priročnimi sredstvi. Težava pa je
bila brez dvoma tudi z oblekami, kate-
rih večji del so dobili pri prosvetnem
servisu v Ljubljani.
In o igri sama? бе vzamemo v obzir
vse neštete težave in zaplete organiza-
cijskega značaja, je že to uspeh, da je
predstava potekala brez večjih spodrs-
ljajev. In vendar so mnogi pokazali tu-
di kaj več kot znanje vlog. Svoje vloge
so najbolje podali Jože Aubreht, Ivan
Žabkar, Ludvik Stepišek, Jože Zagorič-
nik, Janko Kline, Jože Gogala, Drago
Kumer in Ivan Mikek. Storili bi krivico
ostalim, če bi jim odrekali vrednost
njihove interpretacije. Ce jih ne ome-
njam, je to bolj zato, ker jih je preveč.
Jasno je, da je spričo množičnosti šte-
vila nastopajočih režiser moral glavne
vloge prepustiti igralcem samim v po-
drobnejše oblikovanje. Tako so nastali
neke vrste samonikli tipi, kar po svo-
je ni napak. Manj pohvalno je to, da
je bila dinamika zapostavljena. Toda
temu je prej vzrok prekratkotrajni čas
pripravljanja, kajti dinamika je možna
šele takrat, kadar se lahko režiser v
prepričanju, da vsi igralci obvladajo
tekst, F>osveti temu vprašanju.
Množične scene so proti pričakovanju
zelo dobro uspele. V tretjem dejanju, ko
zadivja na sceni bitka, je šlo domala
zares. Tu so sodelovali tudi člani celj-
skega jahalnega kluba. Boj so ponazo-
rili tako živahno, da so nekateri plaš-
nejši gledalci pobegnili iz prvih vrsit v
varnejše ozadje. To, da so prizori z
glavnimi junaki igre uspeli prav tako
kot množične scene, ali pa narobe, do-
kazuje, da so amaterji igralskih družin
v žalski občini sposobni uprizoriti za-
htevna odrska dela. Njihovo požrtvo-
valnost je nagradil uspeh, ki se je od-
ražal v odkritem zadovoljstvu hvalež-
nega občinstva.
Kakšen cilj, višji od tega naj bi ljud-
je, ki se iz čistega veselja do gledali-
škega amaterizma ix)svečajo tej hva-
levredni nalogi, še imeli? -ček
Prizor iz drugega dejanja kreftove »Velike puntarije«: Jože Aubreht v vlogi
škofa in bana in Anka Cukala v vlogi plemkinje Heningove.
Glavna junaka »Velike puntarije« Ilija Gregorič (Ludvik Stepinšek) in Matija
Gubec (Ivan Žabkar).
Tri poročila
iz celjskega gledališča
1. PRVA  LETOŠNJA  PREMIERA  —
CELJE, KOSTANJEVICA
Poročali smo že, da pripravlja SLG
za začetek gledališkega leta uprizoritev
Držičevega in Fotezovega »Dunda Ma-
roja« v novem, tržaškem prevodu Bru-
na Hartmana. Režira Branko Gombač,
scena in kostumi: Sveta Jovanovič in
Alenka Bartl-Serša, igrajo pa skoraj vsi
člani ansambla; kar po vrsti: Janez
Škof (Pomet), Marjan Bačko (Maroje),
Slavko Stmad (Bokčilo), Marijan Doli-
nar (ostier), Tone Terpin (Ugo Tudeško),
Vera Perova (Laura), Marija Goršičeva
(Petrunjela), Pavle Jeršin (Popiva), Ja-
nez Eržen (Maro), Breda Pugljeva (Pe-
re), Klio Ciuha-Maverjeva (Perina stri-
na), Zlatko Sugman (Niko), Avgust Se-
dej (stražnik), Jože Pristov (Sadi), Al-
bin Penko (Ondardo); pvoleg tega na-
stopa še nekaj amaterskih sodelavcev
— kot glasbeniki (D. Dolinšek, N. in S.
Klampferjeva) in kot igralci (J. Zago-
ričnik in drugi). — Uradna celjska pre-
miera bo (za premierski abonma, se ra-
zume) v sredo, 1. oktobra. Ta dan bo
za Celje pomenil tudi začetek rednega
gledališkega leta in proslavo štiristo-
petdesetletnice rojstva Marina Držiča.
2e pred uradno celjsko premiero pa bo
SLG z Dundom Marojem nastopilo na
IV. dolenjskem kulturnem festivalu v
Kostanjevici na Krki, v nedeljo, 28.
septembra. Mala Kostanjevica (najsta-
rejše, a tudi najmanjše slovensko me-
sto) se iz leta v leto bolj intenzivno raz-
vija v pravcato kulturno središče Do-
lenjske, zlasti po zaslugi prizadevnega
prosvetnega aktivista prof. Lada Smre-
karja: jesenski festival vsako leto s šte-
vilnimi gostovanji uglednih umetniških
ansamblov je zares že impozanten —
celjsko SLG pa (tudi sicer reden gost
Kostanjevice, saj imajo Kostanjevičani
celo abonma za celjska gostovanja) mo-
ra vsekakor tudi prispevati svoj delež
k tem velikim iprireditvam, poleg za-
grebške in ljubljanske opere, ljubljan-
ske drame, Društva slovenskih književ-
nikov in drugih.
2. GLEDALIŠČE NA AVTOMOBILSKI
CESTI
V nedeljo, 14. septembra, sta sindi-
kalni podiružnici SLG in radia Celje
skupaj priredili kultumo-zabavni spo-
red v mladinskem naselju Kronovo pri
Otočcu. Številni brigadirji (med njimi
tudi celjski) so z veseljem in zanima-
njem spremljali pisani spored; ta je ob-
segal vse mogoče zvrsti kulturne zabave
— od najbolj sproščene varietejske ko-
mike mimo zabavne in ljudske, glasbe
do tehtnega literarnega humorja v eno-
dejanki  A.  P.  Cehova  »Medved«.  Iz
predlanskega rednega repertoarja (»Sta-
re ruske šale«) je SLG posebej za ta
namen obnovilo uprizoritev Medveda
(rež. J. Kislinger, nastopajo: Goršiče-
va, Penko, Stmad) z vajami v prostem
času in tako kot edino slovensko gleda-
lišče nastopilo na sami delovni trasi, v
mladinskem naselju (druga gledališča
so nastopala kvečemu v Novem mestu
in Kostanjevici in so brigadirji priha-
jali tja). Skoda, da ta iniciativa celj-
skega gledališkega kolektiva ni rodila
še več podobnih nastopov — saj bi bilo
med brigadirji gotovo dosti zanimanja
za to, v SLG je bilo volje in pripravlje-
nosti dovolj, a tudi v drugih gledali-
ščih bi bile možnosti dane.
3. PRVO LETOŠNJE GOSTOVANJE
IZ LJUBLJANE
Že pred uradnim začetkom gledali-
škega leta — namreč v soboto, 27. sep-
tembra — bo gostovala na deskah SLG
znana eksperimentalna skupina ljub-
ljanskih igralcev pod vodstvom Drage
Ahačičeve, tako imenovano »Gledališče
Ad hoc«. Nastopili bodo z dvema zani-
mivima sodobnima enodejankama: Jean
Paul Sartre, Zaprta vrata — in Chri-
stopher Fry, Feniks odveč. Z obema de-
loma so nastopili spomladi že v ekspe-
rimentalnem gledališču ljubljanskih
Križank, kasneje pa so gostovali že v
vrsti slovenskih krajev in povsod želi
lep uspeh. Pohvaliti je treba pri njih
zlasti repertoami izbor — saj predstav-
ljajo občinstvu dva (zelo različna) nad-
vse značilna avtorja sodobne svetovne
dramatike. Slovitega in zloglasnega gle-
dališkega filozofa Sartra, očaka franco-
skega eksistencializma, zastopa v spo-
redu njegova najbolj dognana in idej-
no najbolj značilna drama — igra treh
oseb (revolucionarja, lahkoživke in lez-
bijke) v E^eklu, od koder ni več izhoda;
tu še enkrat obnove dramo zavoženega
življenja in zopet spoznajo geslo Sar-
trove filozofije: Pekel je tvoj bližnji!
— Fry j a, največjega zastopnika sodob-
nega poetičnega teatra, bomo sipoznali
iz ironične, a vseeno lirično bogate mo-
deme travestije antične pravljice o efe-
ški vdovi, ki se ob moževem grobu vda
drugemu ... Dva povsem različna gle-
dališka svetova se v tem sporedu dopol-
njujeta, da ustvarita zanimiv odraz so-
dobnega dramskega snovanja na svetu.
— Člani te — zares »ad hoc« sestavljene
— gledališke skupine so nekateri vid-
ni in ugledni igralci obeh ljubljanskih
gledališč: Duša Počkajeva, Janez Al-
breht, Jože Zupan, Draga Ahačičeva,
Andrej Kurent in drugi. Obe deli je
režirala iniciatorka skupine Draga Aha-
čičeva. G.
K petdesetletnici septembrskih dogodkov
Ena najpomembnejših podob borbe-
nega slovenstva na naši severni narod-
nostni meji so naši javnosti še najbolj
znani tako imenovani septembrski do-
godki 1908, katerih petdesetletnico ob-
hajamo letos. Začeli so se v Ptuju dne
13. septembra, kjer je zborovala slo-
venska narodnoobrambna Ciril-Metodo-
va družba. Na skupščino je prišlo mno-
go Slovencev iz Ljubljane, Maribora in
Celja, zlasti pa iz bližnje ptujske oko-
lice. Ptujska nemška in nemčurska
drhal je izkoristila dogodek za dejanski
napad na slovenske skupščinarje. Pre-
tep, pljuvanje, gnila jajca in črnilo, raz-
bijanje šip na hišah ptujskih Sloven-
cev, so bila sredstva, s katerimi so ob
asistenci mariborske, celjske in celov-
ške policije nastopili organizatorji tega
divjaškega izgreda.
Neposredni udeleženec ptujskih de-
monstracij 78-letni Celjan Karel Pere,
upokojeni knjigoveški mojster, ve po-
vedati o njih naslednje:
»Tiste septembrske dni sem se po-
slovno mudil v Ptuju. Kot knjigovez
celjske Zvezne tiskarne sem bil poslan
v Ptujsko -posojilnico popravljati knji-
govodske knjige. Tako sem se mogel
udeležiti manifestacij, ki so jih zavedni
Slovenci pripravili udeležencem Ciril-
Metodove skupščine. V soboto, 13. sep-
tembra zvečer smo se odpravili na ko-
lodvor. Luči so ugasnili, tako da smo
morali po temi skozi drevored, ki drži
do kolodvora. Tudi na samem kolodvo-
ru so nemčurji formirali izzivalni špa-
lir, v katerem so prepevali šovinistično
Die Wacht am Rhein. Od sprejema smo
pospremili goste po stranskih p>oteh v
Narodni dom, kjer so medtem že vse
šipe razbili. Udeležil sem se sprejema
tudi naslednjega dne, v nedeljo, 14.
septembra dopoldne. Nemška drhal se
je zopet pripravila na izzivanje, prepe-
vajoč die Wacht am Rhein, jaz pa sem
intoniral Hej Slovani, s katero smo pre-
vpili njihovo napadalno himno. Tokrat
smo Slovenci imeli večino, ker so se
nam pridružili kmetje, ki so prišli v
mesto k maši. Popoldne je nemška
drhal obkolila ptujski Narodni dom in
skupščinarje napadla s psovkami in gni-
limi jajci. Jaz sem se kot fizični dela-
vec in telovadec ipočutil dovolj korenja-
ka, da sem se zadet s črnilom zaletel
v najbližjo gručo demonstrantov in ne-
kaj pobalinov podrl. Za ta korak me
je prijel policaj, ki sem mu zalučal v
obraz vprašanje, če je to nemška kul-
tura, za kar me je odpeljal k županu
na zagovor. Seveda sem se lahko zgo-
voril na svoj službeni opravek v Ptuju,
kljub temu mu nisem ostal dolžan od-
govora za gnila jajca, nakar mi je za-
grozil z zaporom, če takoj ne zapustim
Ptuja.«
V registra turi ptujske mestne občine
je ohranjenihi lepo število aktov, ki se
nanašajo na razne policijske prijave v
zvezi z opisanimi dogodki, med njimi
tudi prijava, ki se nanaša na celjskega
očividca. Ta se glasi:
»Pere Kari: razžalitev stražnika. Dne
13. septembra 1908 o priliki praznika
družbe Cirila in Metoda v Ptuju je pri-
šel iz Narodnega doma proti meni zgo-
raj imenovani in pokazal na svoj suk-
njič, ki je bil oškropljen s hsktograf-
skim črnilom ter kazal s prstom name
in klical: To je nemška kultura! — Te
besede so bile izgovorjene sramotilno
s tem, da je s kazalcem kazal name, so
bile namenjene samo meni iz razloga,
češ da jaz nisem preprečil, da so Na-
rodni dom obmetavali z jajci, napolnje-
nimi s črnilom. Iz teh razlogov sta ime-
novanega odpeljala stražnika Lasnik in
Kalbič, oba iz Celovca, v stražnico za-
radi osebnih podatkov.«
Nemški surovosti še s tem ni bilo
ustreženo. Vsenemški reakciji je bila
trn v peti šestdesetletnica »odkar se je
odpravila tlaka in desetina, odkar je
prenehalo gospodstvo nemških grašča-
kov nad Slovenci«. Takratni napredni
tisk je poročal: »Sledili so napadi v Ce-
lju o priliki veselice, ki se je vršila dne
20. septembra v prid »Sokolskemu do-
mu«. V Celju se je ipobilo za več tisoč
kron šip in steklenih napisnih ta-bel
pri slovenskih trgovcih, v Mariboru pa
so pobili Nemci okna Narodnega doma
in slovenskih hiš.«
V odgovor na ptujski napad so iz-
bruhnile v Ljubljani velike večdnevne
protestne demonstracije. Ko je dne 20.
septembra nastopilo nemško vojaštvo,
ki je bilo takrat tu nastanjeno, je tekla
tudi kri: četrtošolec štirinajstletni Ivan
Adamič in enaindvajsetletni tiskarski
strojnik Rudolf Lunder sta bila ubita,
a več oseb je bilo laže in teže ranje-
nih. Splošne žalosti se je udeleževala
tudi socialnodemokratska stranka. Na-
rodno zavedni tisk je komentiral ža-
lostni dogodek m. dr. takole: »Smrt teh
dveh nedolžnih žrtev je zavila ne le
Ljubljano temveč vse slovenske dežele
v globoko žalost« in »Nemški izgredi
in nasilnosti so imele tudi to dobro po-
sledico, da so se ublažili domači boji,
kar ni le pozdravljati z narodnega tem-
več tudi s kultumega stališča.«
Zakaj pevski zliopi preživljajo liPizo?
PREMALO SKRBIMO ZA VZGOJO   MLADIH PEVCEV!
(Razgovor z glasbenikom prof. Borisom Ferlincem)
Vse pogosteje slišimo, da pevski zbo-
ri »Svobod« in prosvetnih društev do-
življajo neke vrste krizo, zlasti starejša
društva s starejšimi zbori. Obmili smo
se na p^vovodjo zbora celjske »Svobo-
de« prof. Borisa Ferlinca in v kratkem
razgovoru z njim zvedeli tole:
Res je, je dejal tov. Ferlinc, da so
m.nogi zbori zašli v težave. Ne samo to,
da so tu in tam prosvetna društva v
nekaki »nemilosti« pri kolektivih in da
jim manjka materialnih sredstev. Bi-
stvenejše je to, da so zbori ostali brez
podmladka, da število aktivnih pevcev
v zborih opada.
Konkretno zbor celjske »Svobode«.
Pred štirimi leti je štel 40 pevcev. Da-
nes jih je 26. Vzroke za tako opadanje
ne moremo iskati v nedelavnosti, kajti
zbor je^ vseskozi zelo prizadeven, ne
moremo govoriti niti o togosti, saj je
življenje zbora pestro. Vzrok je v tem,
da so naši zbori dosegli že precejšnjo
kvaliteto in da novi člani, če sploh pri-
stopajo, zelo hitro omagajo in da se
zboji jo zahtevnih vaj. Poleg tega me-
rodajni v kolektivih od vodstev podje-
tij pa do organizacij vse premalo skrbi-
jo za rast delavske kulture, pa tudi
pomanjkanje društvenih prostorov pri-
speva svoj negativni vpliv.
O uspehih zbora nam res ni treba
posebej pisati. Znan nam je z raznih
koncertov in nastopov, slišimo ga v ra-
dijskih sprejemnikih. Pestrost zborove-
ga življenja se odraža v tem, da zbor
zelo pogosto gostuje izven Slovenije, da
prireja taborenja in nastope ob morju,'
da obiskuje delavske centre širom po
domovini in da tudi doma včasih pri-
redi kaj zabavnega in se člani po tru-
dapolnih vajah od časa do časa tudi
razveselijo. Ce bi naštevali, bi morali
omeniti dolgo vrsto gostovanj, ki so
bila zdiružena s prijetnimi popotovalni-
mi užitki, vrsto izletov, družabnih pri-
reditev itd. Torej življenje v zboru ni
monotono in pretrdo, zato lahko ver-
jamemo tov. Ferlincu, ki omenja dru-
gačne vzroke.
Na vprašanje, kaj storiti, da zbori
dobijo nov kader, da bodo spet mno-
žičnejši, je prof. Ferlinc takole povedal:
— V prvi vrsti je treba doseči večje
sodelovanje z organizacijami v kolekti-
vih, predvsem pa z njihove strani do-
biti več moralne pomoči. Drugo je, da
je treba resno začeti vzgajati nove
pevce. V začetku oktobra nameravamo
zbirati nove mlade pevce. Da pa bi nam
zaradi zahtevnosti vaj, ki zaradi novin-
cev kvalitetno ne smejo nazadovati, ti
mladi ljudje spet ne zbežali, ibo treba
organizirati 'krajše pevske šole. Občin-
ski svet »Svobod« in prosvetnih dru-
štev bi v taki šoli pripravil udeležence
do stopnje, da bi le-ti lahko brez vsa-
kih težav pristopili h kateremu koli
zboru in vadili v njegovem tempu in
na njegovi višini naprej. S tako šolo bi
brez dvoma naglo zvišali stopnjo kva-
litete naših zborov z izšolanim in šte-
vilnim ka'drom.
Drugi način pa bi bil ta, da bi v
Celju poleg šolskih pevskih zborov
ustanovili mladinske zbore, v katere bi
vključili celjsko delavsko mladino. Le-
ta bi brez dvoma bila potem neizčrpen
vir za p>evske zbore »Svobod« in pro-
svetnih društev. C, k.
19. SEPTEMRBA — STEV. 31


Življenje na naài vasi
Hmeljarstvo le v močno zookroženih podpočjih
Kaj predvideva predpis> rajonizaciji hmeljarstva
Na zadnji seji Sveta za kmetijstvo
pri OLO Celje so razpravljali o na-
dalnji politiki širjenja hmeljskih nasa-
dov v okraju. To je nujen ukrep, da
ne bo hmelj razširjen tja, kjer ni po-
gojev zanj in da zaradi neekonomično^
sti pridelovanje ne bo preveč drago,
ker so v zvezi z razširitvami površin
nujno potrebne tudi investicije, ki pa
stanejo mnogo denarja. Hmelj sike su-
šilnice, skladišča za gnojila, reproduk-
cijski njaterial, dalje stroji, traktorji
itd., vse to mora biti rentabilno. Znano
je, da smo v pogledu stroškov pridelo-
г-апја še vedno pod i)ovprečjem, ki ga
beležijo hmeljarji v nekaterih razvitih
deželah.
Na seji so odobrili poseben odlok o
rajonizaciji hmelja. Enak odlok so
sprejeli  tudi v mariborskem  okraju.
medtem ko bodo 'za ostale okraje v
Sloveniji pogoji za nadaljnjo razširitev
hmelja še bolj strogi.
Kaj v glavnem vsebuje odlok o rajo-
nizaciji hmelja?
Hmelj se bo v bodoče širil le v pro-
izvodnih okoliših po predhodni pro-
učitvi ipogojev, ki jih bo ugotovil Hme-
ljarski inštitut. Nadalje mora biti za-
jamčena možnost postopne ureditve
strnjenega kompleksa, ki mora v bliž-
nji bodočnosti obsegati najmanj 5 hek-
tarjev strnjenega nasada. Malenkostno
odstopanje od tega bo izjemoma možno
le v hribovitejših predelih. Ta predpis
velja predvsem za nehmeljarska po-
dročja, to se pravi za območja občin
Laško, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Sla-
tina, Slovenske Konjice in Kozje. Na-
dalje predvideva odlok enotno zasadi-
tev 2X2, ki je ugodna za strojno ob-
delavo. Saditi se bo smel savinjski
»golding«. Razširitev bo nadalje možna
zgolj v kooperaciji z zadrugami in za-
druge bodo poslej edini organizator
proizvodnje.
V tem novem predpisu je seveda
vrsta novosti. Zaokrožen kompleksen
nasad je torej cilj. Na taki -površini je
mogoče v redu obdelovati hmeljišče, tu
je možna učinikovitejša zaščita rastlin,
tu so investicije polno izkoriščene itd.
Toda predpis se Srečuje s problemom,
ki bo vedno hitreje stopal v ospredje.
To je komasacija zemljišč. Pri današnji
razdrobljenosti parcel bi bilo domala
nemogoče urediti tako velike komplekse.
Zato bodo do razširitve hmeljišč prišli
najprej tam, kjer se bodo v vaških
skupnostih znali .pogovoriti in pripra-
viti tudi potrebne predloge za zamenja-
ve zemljišč.
Novost prinaša tudi dejstvo, da bodo
bodoče razširitve vezane na kooperaci-
jo z zadrugo in da bo zadruga organi-
zator proizvodnje. Zadruga v bodoče
ne ob priznala obdelovanja, ki ne bo
strojno. Prav tako bo zadruga bdela
nad zaščito rastlin, nad gnojenjem itd.
Svet za kmetijstvo pripravlja tudi
predlog, ki bo vskladil obstoječe stanje
novoposajenega hmelja, ki že raste po
vsem okraju od Zgornje Savinjske do-
line pa tja do bregov Sotle, k.
Žalec nenehno spreminja svoje lice
Kdor je poznal predvojni Žalec in
kakšen je bil prva povojna leta, mu ni
treba posebej navajati, kako je ta trg
izpremenil svoje lice, ko je bila zgra-
jena nova avtomobilska cesta. Od na-
stanka nove komune so potekla komaj
tri leta, a v tem času se je lice »savinj-
ske metropole« še nadalje spremenilo:
nova javna razsvetljava ji je dala že
skoraj velemestni videz. Letos so se ko-
munalna dela zo-pet razmahnila, tokrat
že proti periferiji: nova cesta, kanaliza-
cija, javni nasadi in javna razsvetljava
ob. postaji, mimo doma TVD Partizan
in od železniškega prelaza do pošte, pa
še okrog novega hmeljarskega doma.
Svoj prispevek pa je dal k lepšemu
izgledu kraja tudi »Savinjski magazin«,
ki je že pred leti uredil prodajalno ma-
nufaktuimega blaga, minulo leto novo
prodajalno za tehnično blago, letos pa
še konfekcijsko trgovino in špecerijsko
trgovino. Poznavalci razmer vedo po-
vedati, da sta poslovalnici »Moda« in
nova špecerijska prodajalna med naj-
sodobneje urejenimi trgovskimi lokali
v okraju. Sploh je treba vodstvu in ko-
lektivu tega trgovskega podjetja izreči
javno priznanje za pametno gospodar-
jenje z razpoložljivimi sredstvi, saj so
pretežno večino teh investicij fi-nansi-
rali iz lastnih sredstev, deloma le iz
sredstev občinskega investicijskega
sklada, za opremo (hladilniki, tehtnice,
silosi itd.) pa z najetjem posojila iz
splošnega investicijsikega sklada.
V tej zvezi pa kaže omeniti, da je za
Savinjski magazin glede pomanjkanja
poslovnih prostorov še vedno peneč pro-
blem. Promet je že tolikšen, tako trdijo
v upravi tega podjetja, da bi morali
zaposliti vsaj še 6 moči. To pa v seda-
njem lokalu ni mogoče, pa tudi zalog
ni mogoče tako sortirati, da bi lahko
zadostili vsem zahtevam kupcev.
Kar se gostinstva tiče, je mnogokrat
•čuti glasove, češ da je gostiln več kot
dovolj, samo ko bi se njih ureditev in
-kvaliteta uslug dvignila na višjo raven.
Tej želji je v Žalcu ugodila gostilna
»Hmeljar«, ki je preuredila vse svoje
prostore tako, da je vsak poznavalec
prejšnjega lokala presenečen v pravem
pomenu besede. Po ureditvi vseh go-
stinskih prostorov, torej tudi stranskih
in pomožnih, lahko to gostilno štejemo
med restavracijske obrate. V kolikor bo
tudi kvaliteta jestvin in pijač na odgo-
varjajoči ravni, bo ta lokal vsekakor
lepa pridobitev Žalca.
Skrb za družbeno prehrano spada
med osnovne naloge žalske občine v ob-
dobju do leta 1961. Prvi korak na tej
poti je že storjen. Tako so prav te dni
končana dela na novem obratu druž-
bene prehrane v Žalcu, s čimer bo re-
šen osnovni problem prehrane delav-
cev in uslužbencev v tem kraju. Toda
ne samo to. Lokal, v katerem je imelo
nekdaj sedež gostišče »Ob križišču«, bo
sedaj po skoraj 18-mesečnem počiva-
nju zopet izkoriščen. Glede na olajša-
ve, ki jih nudi družba obratom družbe-
ne prehrane, pričakujemo, da bo obrat
nudil dobro in ceneno hrano našim de-
lovnim ljudem ter da ne ibo več služil
popivanju kot svojčas, končno pa, da
bo kolektiv dobro gospodaril — brez
izgub, sanacij in prisilne likvidacije,
kot je nehalo gostišče »Ob križišču«.
Že teh nekaj del, ki so bila oprav-
ljena v preteklih in v letošnjem letu v
Žalcu, je zahtevalo velika finančna
sredstva. Dejstvo je, da niti vsaka po-
samezna gospodarska organizacija, niti
občinski proračun in investicijski sklad
'.sama ne bi zmogli tolikih sredstev.
Opravljena dela so rezultat skupne
uporabe denarnih sredstev tako gospo-
darskih organizacij, kot občine in zve-
ze. Ta način finansiranja investicij je
omogočil, da so iz starih, temnih in za-
tohlih lokalov nastali novi, zračni in
svetli obratni prostori, ki ne nudijo le
zadovoljstva -potrošnikom in gostom,
temveč nudijo tudi higienske delovne
pogoje zaposlenemu osebju. Glede ko-
munalnih del in olepšav samega Žalca
pa gre nedvomna zasluga predsedniku
občine Ivanu Rančigaju, ki je s svojimi
sugestijami in nasveti nedvomno pri-
speval dokaj šen delež k vsemu, kar je
büo doslej napravljenega.
TRGOVINA Z ŽIVILI
sprejme   takoj   trgovsko   pomočnico   —
mlajšo moč. Ponudbe poslati na upravo
lista pod šifro »Mlajša moč«.
Letos nas je narava bogato obdarila. Sadja je toliko, kot že desetletja ne.
Lepo letino pričakujejo tudi vinogradniki. Cim dlje se bo lepo vreme držalo,
toliko dlje bo grozdje zorelo in tem slajša bo žlahtna vinska kapljica. Potem
bodo vinogradniki pred zidanicami spet pokušali svoje pridelke.
Resnično zmagoslavje
(Nadaljevanje s 1. str.)
ljubnih narodnjaških teženj, ki pa je
naglo zamrl v rasti domače buržuazije.
Dejansko svobodo, tako narodnostno,
kot socialno, pa je slovenski človek,
predvsem pa prebivalstvo -podeželja in
industrijskih središč doseglo šele po
zmagoviti socialistični revoluciji in cilji
tabornikov pred 90. leti, obogateni s tež-
njami delovnega ljudstva v poznejših
obdobjih so šele sedaj v času sociali-
stične graditve plodno ipognali iz tal.
Nato je govoril o sedanjih nalogah in
uspehih ter poudaril, da je Savinjska
dolina svoj gospodarski napredek do-
segla predvsem zato, ker so bili njeni
prebivalci vedno napredni in kleni
ljudje.
Po končanem govoru so udeleženci
proslave poslali pozdravni pismi pred-
sedniku Titu -in -predsedniku Marinku,
nato pa je pod vodstvom tov. Predana
sledil nastop združenih ipevskih zborov
iz žalske in šoštanjske občine ter iz
Celja. Temu pevskemu nastopu je sle-
dil promenadni koncert sodelujočih
godb na pihala. Tisti udeleženci, ki niso
prisostvovali koncertu, so se napotili na
razstavo v poslopju Hmezada, kjer so
lahko ob sliltah in drugih razstavljenih
-predmetih videli razvoj družbenih, po-
litičnih, gospodarskih, kulturnih in
športnih silnic v Savinjski dolini od
tabora pred 90. leti do danes.
PopwDldan je potekal v vedrem razpo-
loženju in raznih prireditvah. Tako so
popoldan nastopile folklorne skupine,
med njimi tudi uspešna skupina iz Ra-
ven na Koroškem, nadalje priznani hu-
moristi iz Maribora, medtem ko je tudi
družabnosti namenjen hmeljarski dom
»krstila« skupina jazz godbenikov ljub-
ljanskega radia s priljubljeno pevko
Marij ano Držaj.
žena^^ dom * dr užina* žena*dom*dr užina
„Družina in gospodinisivo^* na Zagrebškem velesejmu
Obiskovalci letošnjega Zagrebškega
velesejma se posebno radi ustavljajo v
paviljonu, kjer mednarodna revijska
razstava »Družina in gospodinjstvo 1958«
nudi izredno mnogo -prijetnih presene-
čenj. Vidi se. da je prirediteljem šlo za
kolektivno družbeno-politično in gospo-
darsko manifestacijo -najiboljših uspe-
hov vseh, ki na kakršen koli način so-
delujejo pri uresničevanju skupnih na-
porov za dvig življenjskega standarda.
Glavni smisel in značilnost letošnje
revijske razstave »Družina in gospo-
dinjstvo« je v poudarku, da bomo višji
standard dosegli le ob smotrnejšem iz-
koriščanju sedanjih možnosti ter s pri-
zadevanjem, da bi mnoga opravila, ki
so zdaj na ramenih gospodinje in dru-
žine prenesli na skupnost. Skozi vse
paviljone na razstavi je nazorno -prika-
zano, kako se morejo v okviru stano-
vanjskih skupnosti reševati osnovni
problemi, ki zadevajo gospodinjstvo in
družino, da bomo lahko laže in lepše
živeli. Razstava kaže pot, ki naj omo-
goči vsaki družini, da dvigne svoj živ-
ljenjski standard in se osvobodi napor-
nega in neproduktivnega dela v gospo-
dinjstvu. Ko bodo taka najtežja doma-
ča dela, problemi otroških zavetišč, pre-
hrana itd. z ustanavljanjem servisnih
služb preneseni na skupne napore v
stanovanjskih skupnostih, bo družini,
predvsem pa gospodinji prihranjenega
mnogo dragocenega časa, ki ga bo lah-
ko izkoristila za osebno izobrazbo, raz-
vedrilo ali društveno delo.
Poglavitno idejo razstave izpričuje
njen prvi del, ki je posvečen stanovanj-
slci skupnosti kot organizacij-i z naj-
ugodnejšimi pogoji za izboljšanje živ-
ljenjskih pogojev sodobne družine. Na
razstavi je prikazan idejni tip stano-
vanjske skupnosti, v kateri živi 5000
ljudi v hišah sredi parkov in zelenja.
Ta skupnost ljudi ima v svoji sredini
lastno osemletko, presfcrbovalno sredi-
šče, najrazličnejše servise za ^pomoč go-
spodinjstvu, ustanove za varstvo otrok
itd. Strokovnjaki so zračunali, da zna-
šajo stroški izgradnje takšnega stano-
vanjskega naselja 760.000 dinarjev na
enega prebivalca. Ce ti načrti ne bi bili
tako smotrno urejeni, pa bi stroški zna-
šali okrog 1 milijon din.
Razen tega idealnega tipa pa lahko
vidimo na razstavi tudi zametke sta-
novanjskih skupnosti v ljubljanskem
Zasavskem naselju, Zagrebu, Sarajevu,
Velenju in drugod.
Nadaljnji trije paviljoni podrobneje
prikazujejo temeljne zamisli pomena in
vloge stanovanjske skupnosti. To so
praktične demonstracije posameznih
oblik, servisov in samopomoči prebi-
valcev, otroške in socialne ustanove in
delo v moderno urejenem gospodinj-
stvu. Sleherna zamisel je prikazana tu-
di praktično, tako da se na razs'tavi vse
giblje.
Na razstavi je posvečena posebna po-
zornost tudi ureditvi individualnega
gospodinjstva. Zavoda za napredek go-
spodinjstva Slovenije in Hrvatske se-
znanjata obiskovalce velesejma s sodob-
no opremljenimi kuhinjami v zaseb-
nem gospodinjstvu, z organizacijo in
racionalizacijo dela, hitrim pripravlja-
njem gotovih in polgotovih prehranbe-
nih proizvodov, pravilno prehrano itd.
V posebnem delu razstave pa lahko vi-
dimo še sodobno urejeno -prodajalno
živil in industrijskih izdelkov, delo mo-
derne trgovine s konfekcijo in samopo-
strežne restavracije.
Dejstvo, da so mnoge objekte in na-
črte s te razsitave že odkupili posamez-
ni ljudski odbori občin, nam daje upa-
nje, da bomo vse te koristne novo-
sti, ki smo jih videli na razstavi, ikmalu
lahko tudi kupili.
Organizatorji razstave, pri katerih je
sodelovalo 21 društvenih organizacij, ni^
poidjetij in preko 1000 strokovnjakov,
so nam -topot pokazali, kako mora biti
organizirano življenje sodobnega člove-
ka in družine v naši socialistični skup-
nosti.
Takole je Zveza prijateljev mladine S lovenije uredila na razstavi v Zajebu
sobo za predšolske otteke..^
Ukrepi za izboljšanje preskrbe
(Nadaljevanje s 1. str.)
videna odkupna cena do 28 din, za
slabše vrste in kvaliteto pa od 10 din
naprej, medtem ko je cena industrij-
skega sadja 6 din za kilogram. Prodaj-
ne cene sadja pa bodo od 16 do 50 din.
Izredno dobra letina sadja je letos
presenetila kmetijske zadiruge in po-
slovne zveze, ker niso pravočasno pri-
pravile dovolj skladišč in embalaže.
Najbolj se je na odkup pripravilo pK>d-
jetje Agropromet v Celju. Vendar ra-
čunajo, da bodo lahko na področju ok-
raja vskladiščili okrog 200 vagonov
sadja in še več, če bodo zadruge pravo-
časno uredile prostore za vskladiščenje
sadja. Tudi na sušenje sadja se bo tre-
ba pi'ipraviti in urediti sušilnice v ta
namen. Ker je sadja dovolj, bi kazalo
letos organizirati tudi sadne sejme,
vsekakor pa težiti, da bo sadje čim ce-
ineje brez posrednikov prišlo na trg.
Primerov kot je n. pr. v Velenju, da
potrošniki kupujejo sadje celo za 200 %
dražje kot je odkupna cena, bi ne sme-
lo biti. Tržne inšpekcije bi morale v
tem pogledu napraviti red.
Na seji so razpravljali tudi o odkupu
živine, ki je v zadnjem času nekoliko
v zastoju. Vzrok temu je prepoved kla-
nja telet do šestih mesecev, čeprav se
zaenkrat klanje telet tolerira, dalje od-
Por živinorejcev predvsem na Kozjan-
skem napram zadružnim dogonom.
Delno je vzrok slabe preskrbe z mesom
tudi premajhna strokovna sposobnost
zadružnih kadrov pri odkupu živine.
Zato bi kazalo, dokler se ti kadri ne
usposobijo, da bi vsaj poslovne zveze
imele dovolj sposobnih ljudi za odkup
živine. Vendar vse kaže, da se bo pre-
skrba z mesom v kratkem času izbolj-
šala.
Ker so v celjskem okraju živinski
sejmi od-pravljeni, bo vendarle potreb-
no organizirati sejme za plemensko ži-
vino. Na seji so bili tudi mnenja, da bo
treba uredbo o prepovedi klanja telet
dosledno spoštovati, saj se s klanjem
telet za pleme in telet z majhno težo
dela velika škoda in bo treba nujno
preiti na odkup pitanih telet z večjo
težo. Ker ponekod kmetje nimajo po-
gojev za pitanje, bi morali v okraju
usposobiti državna posestva in poslov-
ne zveze, da bi teleta odku,povala in
jih dalje pitala. Ko bo kmetovalec uvi-
del koristi od tega, bo tudi sam začel
pitati.
Po razpravi o teh problemih so na
seji sprejeli nekaj zaključkov. Okrajni
ljudski odbor bo priporočil občinam,
predvsem pa svetom za blagovni pro-
met, da bodo poskrbeli za nemoten od-
kup sadja in poljskih pridelkov. Kme-
tijske zadruge naj pravočasno pripra-
vijo skladišča in embalažo za odkup
ozimnice ter učvrstijo organizacijo pre-
skrbe mest in industrijskih središč s
poljskimi pridelki. Finančne in tržne
inšpekcije naj dosledno provera vai^o
maloprodajne cene mesa. Občinski od-
bori naj bi pomagali pri organizaciji
zadružnih dogonov, da bi na ta način
izločili vse posredovalce pri odkupu ži-
vine, državna posestva pa naj bi čim
prej uredila pitališča za živino.
Nato so odborniki razpravljali o zdru-
žitvi nekaterih občin v celjskem okra-
ju, ki v nadaljnjem razvoju komunal-
nega sistema nimajo več pogojev za
razvoj.
Gre za združitev obsotelskih občin v
eno močno občino s sedežem v Šmarju
pri Jelšah, dalje za priključitev vojni-
ške občine k celjski ter vranske k žal-
ski. V prizadetih občinah so se volivci
na zborih volivcev v večini primerov
izjasnili za združitev odnosno priklju-
čitev, saj v tem vidijo le edino pravilno
pot nadaljnjega razvoja komunalnega
sistema, od česar bodo imeli tudi sami
koristi. Le v občini Vransko zborov
volivcev ni bilo zaradi oportunizma in
konzervatizma vodilnih ljudi v občini,
ki se nikakor ne morejo ločiti od sicer
lepih tradicij, ki pa so za nadaljnji raz-
voj komunalnega sistema škodljive. V
vseh prizadetih občinah, razen vranske,
so o združitvi razpravljali tudi občinski
ljudski odbori na svojih sejah ter se
strinjali s predlogi volivcev o zdiru-
žitvi.
Zato so se tudi odborniki obeh zbo-
rov okraja strinjali z združitvijo koz-
janske, rogaške in šmarske občine v
eno močnejšo občino s sedežem v Šmar-
ju in s priključitvijo vojniške občine k
celjski ter vranske k žalski. Predlog o
teh spremembah upravne razdelitve v
celjskem okraju bo okrajni ljudski od-
bor poslal republiški ljudski skupščini,
ki bo o tem sklepala na svojem prvem
zasedanju. -ma-
Iz celja in zaledja
Prvi celjski nebotičnik
Te dni je nad strehami v nekaj
letih nastalega »otoka« — novega
mestnega predela — zrasel prvi ne-
botičnik v Celju. Pred leti sta bila
ljubljanski nebotičnik in beograjska
»Albanija« edini atrakciji te vrste v
Jugoslaviji. Danes pa baje že rastejo
kot gobe po dežju. Stanovanja, sta-
novanja in zopet stanovanja. Naša
mesta se Širijo z veliko naglico. Da pa bi ta izredna gradbena dejavnost
ne zavzela r,-eveč površin na škodo kmetijstva, se naši projektanti vedno
bolj oklepajo vertikale, ki ne stane nič.
Celjska stolpnica (to je skromnejše nadomestilo za epiteton nebo-
tičnik) je vidna iz vseh strani. Kipi iznad mestnih streh pod nebo kot
simbol časa, ki tudi gradbeni dejavnosti daje nove oblike in dimenzije.
Nad nizkimi vrstnimi hišami na obrežni strani otoka pa izgleda kot
pravcati velikan. Sedaj je še v surovem stanju, toda ko bo tudi zunaj
ometan, bo s svojo belino nudil pravcato veličastje. Toliko mogočnejši
vtis dobi človek, če se povzpne na njegov vrh, kjer zidarji te dni po-
lagajo zadnje opeke na dimnike. Vrtoglava višina se nudi očem na prav-
cato gradbeno mravljišče »otoka«. Nekoč kar spodobne vile izgledajo od
tam zgoraj kot pritlikave igračke. Savinja se blešči na drugi strani, čez-
njo pa ravno te dni gradijo nov most, ki bo bližnjica Liščanom do mesta.
Komaj vidni količki ob reki naznačujejo bodoče obrežje regulirane Sa-
vinje, proti Ljubljanski cesti pa so vidni trije pravokotniki, obeleženi z
velikimi koli. Tam bodo stali t'-ije bratje velikana, odkoder se predajate
razgledovanju. V uvodu sem rekel prvi celjski nebotičnik. Prvi je res,
toda ne bo dolgo edini.
Zdaj pa nekaj besed o tej največji stavbi.
Stolpnica, ki so jo začeli »betonovci« za mestno občino graditi letos
v mesecu marcu, bo dala streho 44 družinam. Toliko stanovanj bo v njej.
Ima dvoetažno klet, nad njo pa še enajst polnih nadstropij, na vrhu pa
so še ateljeji, strojnica za dvigalo in pralnice. V vsakem nadstropju bo
četvero stanovanj (dnevna soba s kuhinjsko nišo, p'-edsoba, spalnica,
stranišče, prha, shramba in mali balkon). Zgradba je visoka 34 met'-ov.
Vanjo so pozidali ca. 500.000 opek. To je ogromna številka, če odvzamemo
prvi dve kletni etaži, ki sta iz betona. Na zgradbi je od marca sem
delalo okoli 65 do 70 ljudi dnevmo. Vsaka etaža je terjala povprečno po
pet delovnih dni. Ko bo stolpnica končana, se bo vanjo vselilo 44 družin.
Nadstropja bo povezovalo stopnišče in neizogibno dvigalo. Na vrhu bosta
dva slikarska ateljeja in pralnica, ki bo opremljena z modernimi stroji.
Okoli 150 ljudi bo stanovalo v tej veliki hiši. Pred stolpnico bodo v
kratkem začeli gladiti dozidek, v katerem bodo uredili trgovine za novo
mestno četrt.
Res spoštljiv vtis se nudi obiskovalcu na tem gradbišču. Ta velika
stavba pa vzbuja tudi upanje: — Se bo našlo tudi zame? Toda kolikor je
ta stavba velika, vendar ne more sprejeti pod streho več kot 44 družin.
Prosilcev pa je na stotine. Kateri bodo tako srečni, da se bodo iz tesnih
sobic, iz kletnih lukenj, iz barak in s ceste vselili semkaj? Stanovanja
ravno niso komfortna, zato upamo, da tokrat ne bo selitev iz lepega
v še lepše ...
DA NE BO OSTALO LE PRI OBLJUBAH..
ANKETA  O DRUŽBENI  PREHRANI
Zavedajoč se pomembnosti organizi-
rane, dobre in cenene prehrane naših de-
lovnih ljudi (ki ima nadvse p)omembno
vlogo pri delovni storilnosti) se je Okrajni
sindikalni svet Celje skupno z Gostinsko
zbornico odločil izvesti anketo o druž-
beni prehrani. Po vseh podjetjih naše-
ga okraja, ki zaposlujejo preko 100
ljudi, je bilo te dni razposlanih 10.000
anketnih listov in bo tako anketiranih
približno ena išestina vseh zaposlenih v
naših delovnih kolektivih. Odgovori
anketirancev na 11 vprašanj naj bi po-
kazali, kakšne so potrebe ipo obratih
družbene prehrane, kje naj bi bili ti
obrati in kaj naj bi nudili našemu de-
lovnemu človeku. Zadnje čase vse po-
gosteje in vse nuj neje prodira želja
delovnih ljudi, da bi imeli vsaj en to-
pel dnevni obrok izven svojega doma.
Predvsem si to žele zaposlene žene, da
bi jih vsaj kuha razbremenila.
2e dolga leta v Celju — pa tudi v
drugih industrijskih središčih ugotav-
ljamo, da naši abonenti, ki se hranijo
v gostinskih obratih ali menzah, nima-
jo dobre, okusne, niti zadostne, še manj
pa biološko pravilno sestavljene pre-
hrane. Prehrana pa mora sloneti na
znanstvenih dognanjih (biološka sesta-
va). Premalo pozornosti posvečamo tudi
ljudem, ki skrbijo po teh obratih za
ljudsko prehrano. Največkrat se v ku-
hinje ,zatečejo primitivni ljudje (sicer
z dolgoletno kuharsko prakso), ki ni-
majo pojma o smotrnosti prehrane. Go-
stinska zbornica bo zato letos organizi-
rala posebne tečaje za osebje večjih
tovrstnih obratov, da bo na ta način
zajamčena strokovnejša priprava jedil
v obratih družbene prehrane.
2e dolgo časa se pri nas borimo za
ustanavljanje prepotrebnih obratov za
družbeno prehrano. Prvi tak obrat nam
je v Celju obljubila industrija v Gaber-
ju — toda ko bi se obljube morale za-
četi izpolnjevati, so se podjetja spotak-
nila ob finančne ovire in izgleda, da se
bodo razveseljujoče obljube razblinile.
Ne bi radi kritizirali tega ali onega
podjetja, da kaže premalo odločne pri-
zadevnosti pri reševanju tako važnega
vprašanja kot je družbena prehrana.
Dejstvo pa je, da nekatera podjetja še
vedno najdejo sredstva za manj ,ix>treb-
ne stvari, da se še vedno trosijo milijo-
ni za manj koristne namene. Potem pa
se čudimo, ko statistike pokažejo po-
nekod kar porazne številke obolenj in
da izčrpani delavci vrstoma prosijo za
premestitve na lažja delovna mesta.
Redko pa se pristojni ljudje v podjetju
vprašajo, kje so vzroki za tako stanje.
Vsekakor bi bili v nekaterih podjet-
jih mnogo manj potrebni luksuzni avto-
mobili najnovejšega tipa, najmodernej-
ši stroji, množični izleti itd., kot pa ure-
ditev obrata družbene prehrane! Naj
vzamemo samo en primer: Več podjetij
organizira izlete (mnogokrat povsem
nekoristne) tak izlet stane 100 ali 200
tisoč dinarjev. Ce bi se več podjetij na
enem teritoriju združilo in se odpove-
dalo takim izletom, bi lahko s sikupni-
mi sredstvi kaj kmalu zgradili prepo-
trebni obrat družbene ifwrehrane.
Prizadevanja Okrajnega sindikalnega
sveta in Gostinske zbornice, da se z
vso energijo na terenu po omenjeni an-
keti izvede akcija za ustanovitev obra-
tov za družbeno prehrano, je treba vse-
kakor pozdraviti. Ker so morda doslej
za tak obrat vodilni ljudje v .podjetjih
pokazali premalo ali nič razumevanja,
bo nemara ta akcija uspela zdaj, ko
bodo sodelovali prizadeti delavci sami,
ko bosta stopila v ostrejšo borbo delav-
ski svet in sindikat, ki bosta dokazala,
da je za večjo storilnost delavca naj-
prej potrebna pravilna, dobra in izdat-
na prehrana. Pred delavci bo potrebno
tudi odkrito nastopiti, da bo treba del
dohodkov odstopiti za ureditev obrata
za družbeno prehrano — jasno pa je,,
da bodo v to borbo predvsem vključeni
zainteresirani delavci in ne poJprole-
tarci, ki jih družbena prehrana »ne-
boli«.
Komisija za družbeno prehrano pri
OSS Celje je priporočala, naj predvsem
tudi sindikati živo sodelujejo v tej bor-
bi in vplivajo, da bo ta akcija čim prej
in čim bolje uspela.
Odgovori anketirancev ibodo nakaza-
li, kje so največje potrebe in kje je-
dan ih največ možnosti, da bomo usta-
novili prvi tak obrat, ki pa bo moral
biti res tako urejen, da bo služil za
vzor poznejšim obratom.
20. september Í908 v Celju
Nemških tolovajev je hilo 20. sep-
tembra 1908 deležno tudi Celje. Klub
slovenskih naprednih akademikov je v
nedeljo, 20. septembra priredil veliko
narodno slavnost v Narodnem domu.
Ta prireditev je seveda »ogrožala« nem-
ški značaj Celja. Nemški listič »Deut-
sche Wacht« je ves teden prej nemo-
teno pozival nemškutarijo na poboje
Slovencev, ki bodo tisti dan prišli v
Celje.
Prišla je nedelja, 20. septembra. Amts-
vorstand dr. Otto Ambroschitsch, ki je
bil tudi šef mestne policije, je pojačal
celjsko policijo iz raznih mest, Celovca,
Maribora, Ptuja in drugod, seveda ne
da hi ščitila pred nemškutarji Slovence,
temveč da bi branila »nemški značaj«
mesta.
Z jutranjimi vlaki je pod vodstvom
urednika ptujskega »Štajerca« Karla
Linharta navalila v Celje nemškutar-
ska fakinaža iz raznih spodnještajer-
skih nemškutarskih krajev. V »Deut-
sches Hansu« (zdaj Dom OF) je bil za
došle pretepače pripravljen gulaž in
pivo. Bilo je seveda vse brezplačno in
je stroške poravnal mestni magistrat.
Pri vsakem vlaku je nemškutarska
sodrga čakala prihajajoče Slovence. Za.
izhod iz železniške postaje so bila od-
prta le ena vrata. Pred temi vrati so
napravili ozek kordon, skozi katerega
so bili primorani iti vsi, ki so prišli
z vlakom. Nemškutarji so došle izzivali
s »Heil« klici, kdor s »Heil« ni odgo-
voril, jih je neusmiljeno dobil z gor-
jačami, s katerimi so bili Nemci obo-
roženi, po glavi. Bilo je nekaj primerov,
da so pretepeni morali iskati zdravni-
ško pomoč. Te poboje je policija mirno
gledala in v zaščito Slovencev ni sto-
rila ničesar.
Popoldne je fakinaža navalila pred.
Narodni dom, kjer so tulili nemško iz-
zivalno pesem »Die Wacht am Rhein«
ter streljali v šipe poslopja z revolverji,
okna pa obmetavali s kamenjem. Da
je bilo kamenja dovolj po ulicah, je že
prej poskrbel mestni magistrat. Nem-
ške demonstracije so se pred Narodnim
domom ponavljale do večera.
Ponoči se je nadaljeval pohod po
mestnih ulicah. S kamenjem so pobili
okna na vseh slovenskih hišah in raz-
bili vse slovenske napise. Prizanesli
tudi niso slovenski okoliški deški šoli,
ki je bila takrat v sedanji Razlagovi
ulici. V pritličnih razredih je bilo polno
kamenja. Tudi slovenska zasebna de-
kliška šola šolskih sester v sedanji Vod-
nikovi ulici je bila deležna dejanj nem-
ške kulture.
Ker se je bilo bati nočnega nem-
škega navala na Narodni dom, v kate-
rem je bila slavnost, je okrajni glavar
baron Müller poklical vojaštvo 87. peš-
polka na ulico. Vojaštvo je zaprlo vse
dohode do Narodnega doma.
Od teh dogodkov je preteklo 50 let
in je prav, da se jih spomnimo v našem
svobodnem slovenskem Celju.
M. C.
MLADINA IZ SISKA JE OBISKALA CELJE
Pred dnevi so graditelji avto
ceste iz Siska obiskali Celje.
Ogledali so si Tovarno emajlira-
ne posode in Stari grad.
Mladim brigadirjem iz bratske
Hrvatske, ki so pred kratkim od-
ložili krampe in lopate, je poleg
ostalih zaželel dobrodošlico tudi
sekretar Občinskega komiteja
mladine v Celju tovariš Avgust
Vohar. V pozdravnih besedah je
poudaril velik pomen brigadnega
življenja pri utrjevanju tovari-
štva in enotnosti med mladino
ter izrazil željo, da bi mladina iz
Siska in Celja navezala še tes-
nejše stike.
Komandant Sisaške brigade
tovariš Medovka se je v imenu
svojih brigadirjev zahvalil za
prisrčen sprejem ter povabil celj-
sko mladino na obisk v Sisak.
CELJSKI TRG V TEM TEDNU
Včasih gospodinja »gor plača«, ko
predolgo čaka na znižanje cen, ko se
odloča za vkuhavanje sadja in povrtni-
ne. Tako je še prejšnji teden zlasti so-
cialistični sektor ponujal izredno lepo
papriko, paradižnike in zelene kumari-
ce za vlaganje po razveseljivo nizki ce-
ni, ker je bilo teh pridelkov dosti. Toda
mnoge gospodinje so čakale še zniža-
nja cen in s tem zamudile lepo prilož-
nost. Zdaj zelenih kiunaric za vlaganje
skoro ni več mogoče dobiti, če pa so,
so dražje. Prav tako se lahko bojimo,
da tudi pri paradižniku in papriki kma-
lu ne bo več lepe izbire. Zato pohitimo
z vkuhavanjem!
Pri grozdju tudi iz dneva v dan pri-
čakujemo padca cen. Toda kot smo
zvedeli na pristojnih mestih, se namiz-
no grozdje verjetno ne bo pocenilo, ker
ni večje ponudbe. Ceneje pa bomo v
prihodnjih tednih lahiko zobali domačo
»izabelo«. Iz te je tudi najboljši grozd-
ni sok in gospodinje si ga bodo gotovo
tudi letos pripravile v večjih količinah.
Katera še nima lastnega sokovnika, si
ga lahko za malenkostno odškodnino
izposodi v servisnih pralnicah.
Cene živilom so bile v tem tednu
ustaljene in so se takole gibale:
(Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor)
Krompir 16-17 (18-20; čebula 60-78 (80-100);
česen 160—180 (160-200); fižol v. — (80-90);
fižol n. - (50—70); fižol str. 40 (30-60); solata
35—44 (50—80); cvetača 40 (50); špinača - — (80
do 100); grah str. 80 (-); buče jed. 15 (15-15);
peteršilj 50 (60—100); zelena — (70—100); ko-
ren jček 30—40 (50—60); koleraba — (30—40);
pesa 25-40 (20—40); kumare 16-55 (25-100);
kis — (40); paradižnik 10—20 (10—55); paprika
38—40 (20—40); gobe sv. (200-300); zelje gl.
20—28 (20—30); gobe suhe — (1000); slive suhe
280 (-); orašidi 400 (-); orehi celi - (200-250);
orehi lušč. 800 (—); mleko — (56); skuta —
(160); smetana — (240); maslo — (500); kokoši
— (470-750); piščanci - (250—370); race — (500);
ribe — (220); zajci — (500); med - (320-400);
jajca  17   (17—19);  koruza —   (45—50);  pšenica
— (45—50); oves — (40); ječmen — (40); hruške
22-28 (30—60); jabolka 20-25 (20-40); slive 38
(30-45); grozdje 50-90 (40-80); limone 280 (—);
breskve 80 (50—70); redkev — (40); malinovec
500 (—); paradižna mezga 125 (—); lubenice 14
(-); ohrovt 30 <30—40); jab«lčniik 25 (—);
vinski mošt — (90): por — (70); malanean 25
do  50  (50—60);  feferoni  80   (180);  zelje kislo
— (50); hren - (100); kutine - (70).
Pet nezgod
v dveh dneh
Letos je bilo pri Tajništvu za notranje zade-
ve v Celju registriranih že nad 260 prometnih
nezgod (ali vsak dan ena). Pred dnevi so se
nezgode zopet pomnožile tako, da jih je bilo
v dveh dneh kar pet. Najbolj so bili prizadeti
motoristi in sopotniki (7 v bolnišnici).
V Šmarjeti pri Celju je 11. t. m. trčil moto-
rist v smernik in se prevrnil v jarek. Pri ne-
zgodi je bila teže poškodovana njegova žena.
Istega dne je na križišču Cankarjeve in Gub-
čeve ulice v Celju zakrivil težjo nezgodo voz-
nik osebnega avtomobila iz Ptuja, ker ni upo-
števal prednosti motorista, ki je vozil narav-
nost proti pošti. Motorist in sopotnica sta bila
teže poškodovana.
Dne 12. t. m. je na Ljubljanski cesti na od-
cepu za Veterinarski zavod voznik osebnega
avtomobila pred križiščem iz stranske ceste
nadaljeval vožnjo, čeprav je v tem trenutku
po Ljubljanski cesti privozil motorist Slavko
Kolenc. Na mokri cesti je motorista zaneslo in
je padel. Njegov sopotnik je bil teže poško-
dovan.
Istega dne pa je voznica konjske vprege
Mira Arzenšejc iz Arje vasi povzročila na kri-
žišču y Petrovčah prometno nezgodo, ko ni
upoštevala prednosti motorista, ki je vozil pro-
ti Žalcu. Motorist je zavozil v globok jarek.
Sopotnika so teže poškodovanega prepeljali v
celjsko bolnišnico.
KRONIKA NESREČ
Marija Rečnik iz Loč pri Poljčanah in njen
mož sta padla z motorjem. Rečnikova si je pri
padcu poškodovala roko in nogo ter pretresla
možgane, mož pa je odnesel lažje poškodbe.
Oba se zdravita v bolnišnici.
Ivan Vodovnik iz Kasaz pri Petrovčah se je
z vrelo vodo opekel po telesu.
V kamnolomu v Pečovniku je kamen poško-
doval nogo delavcu Francu Esihu.
Pri padcu z voza si je zlomil levo nogo Dani-
jel Bercko iz Rogaške Slatine. — Tudi Domi-
nik Kugler iz Šmartna v Rožni dolini si je
zlomil nogo pri padcu.
4-letna Vida Jazbec iz Vilharjeve ulice se je
polila s kropom in dobila težje opekline po
telesu.
Živo apno je poškodovalo oči Ljudmili Lan-
čić iz Pečovnika. Prepeljali so jo v bolnišnico
v Maribor.
Ivan Zupane iz Latkove vasi pri Preboldu si
je pri padcu zlomil nogo.
v rudniku Liboje si je poškodoval rebra ru-
dar Jože Pavlic.
Emil Jevnišek iz Loke pri 2usmu je padel
z zidarskega odra. Poškodoval sii je glavo in
ključnico.
Antonija Jakopina iz Vrenske gorce si je pri
padcu poškodovala nogo.
Pri delu se je s sekiro vsekal v nogo Anton
Fendre iz Rifnika pni Šentjurju.
ZADRUŽNIKI V GALICIJI PRED
VELIKIM DOGODKOM
Požrtvovalni zadružniki v Galiciji
bodo v nedeljo slavili eno največjih,
delovnih zmag. Pred letom dni so za-
čeli zbirati les in zasadili lopate, danes
pa tam stoji lep zadružni dom, ki bi
bil v ponos tudi večjemu in bogatejše-
mu kraju.
Pokroviteljstvo nad vsemi priredit-
vami ob otvoritvi je prevzela Okrajna
zadružna zveza. Ob otvoritvi pa bo go-
voril tudi njen predsednik tov. Lubej.
Prebivalci Galicije, mladi zadružniki
in starejši kmetovalci z veseljem pri-
čakujejo ob tej priliki čim večji obisk.
Radi bi pokazali, da gredo s časom na-
prej in nočejo, da bi Galicija ostala za-
kotna vas.
OBSOTELCANI   SO   ZBOROVALI
V nedeljo so skoraj v vseh krajih ob
Sotli bili zbori volivcev. Zborovali so
v Podčetrtku, v Imenem, v Virštanju in
drugod. Razpravljali so o združitvi treib
obsotelskih občin in soglasno sklenili
ter predlagali, da bi novi upravni sedež
naj bil v Šmarju pri Jelšah, ker geo-
grafsko, prometno in tudi gosixxiarsko
to najbolj odgovarja. Istočasno so pred-
lagali kandidate za zadružne svete ter
se pomenili o občinsikem perspektiv-
nem načrtu.
v času o<l 6. do 13. septembra 1958 je bilo
rojenih 26 dečkov in 30 deklic.
Poročili so se:
Viktor Keršan, ključavničar in Frančiška Gro-
sek, bolniška strežnica, oba iz Celja; Franc
Mlinar, inženir rudarstva iz Zidanega mosta in
Marija Vovk, zobotehnica iz Šmarja: Anton
Smodiš, mizarski pomočnik in Cecilija Bratko-
vič, babica, oba iz Bakovc p. Murski Soboti;
Florijan Drvoderič. kovač in Barbara Rugani,
delavka, oba iz Celja.
Umrli:
Ivan Knkovec, mlinar iz Zabukovce, star 58 let;
Karel Rednak, upokojenec iz Celja, star 72
let; Valentin David, upokojenec iz Celja, star
81 let; Vinko Möderndorfer, učitelj v pokoju iz
Celja, star 64 let; Franc Novak, mizarski moj-
ster iz Vojnika, star 63 let.
19. SEPTEMRBA — STEV. 37

STRAK
Šport • Šport. šport. šport * šport
Celje - zmagovalec mednarodnega troboja
Celjski atleti in atletinje nimajo sreče z
vremenom. V mislih imamo njihovo dobro vo-
ljo, ko so hoteli po ušesnih atletskih nastopih
na tujem preteklo sredo na domačih tleh po-
kazati pred domačimi ljudmi visoko stopnjo
tega športa v našem mesfu. Preko 25 domačih
in avstrijskih atletskih reprezentantov je bilo
zbranih na stadionu Borisa Kidriča, vsi na
višku svoje forme — pa vendarle je dež po-
kvaril vse upe in nade na rekordne storitve.
Lilo je kot iz škafa! In tudi v takem vremenu,
na poplavljenih atletskih napravah, se je od-
vijal dveurni atletski program, v katerem ni
manjkalo razburljivih borb med nastopajočimi
atleti in atletinjami.
Kot v prvem srečanju junija v Grazu, tako
je tudi v povratnem srečanju v Celju zmaga
pripadla reprezentanci Celja. Pri moških so
Celjani zbrali 110 točk, Graz 81 in Ljubljana
72. Pri ženskah je zmagala Ljubljana s 77,5,
sledi Celje 59 in Graz 49.5 točke. V celokup-
nem plasmanu je po zaslugi odločne zmage
-atletov   bil   vrstni   red   mestnih   reprezentanc
naslednji: 1. Celje 159, 2. Ljubljana 149.5 in
3. Graz 130.5 točke.
Takšen vrstni red je tudi realen po stanju
atletike v omenjenih mestih. V moški konku-
renci so bile zAiage podeljene po naslednjem
ključu — Celje 7, Graz 4 in Ljubljana 1, v
ženski pa Ljubljana 5 in Celje 3. Zmago so
Celjanom priborili: Lorger na 110 m ovire, in
štafeti 4X200, Lešek v skoku ob palici in v
daljino, Važič na 800 m. Brodnik v metu kopja,
Šikovčeva na 100 m, Slamnikova na 800 m in
Catrova v višino. Podrobni rezultati so bili
objavljeni že v dnevnem tisku. V zmagoviti
štafeti 4X200 m moški so poleg Lorger ja še
sodelovali Zupančič, Vučer in Lešek.
Preko 1000 gledalcev je kljub neugodnemu
vremenu prisostvovalo tekmovanju do trde
teme. Tokrat velja vse priznanje 40-članskemu
sodniškemu zboru, ki je ob najtežjih pogojih
odlično opravil svoje delo. Gostje iz Graza so
po dvodnevnem bivanju v našem mestu odšli
nazaj z najlepšimi vtisi.
AFIRMACIJA MLADINSKE ATLETIKE V TUZLI
Večje število celjskih atletov in atletinj je
zadnji teden nastopilo v reprezentanci Slove-
nije proti ostalim mladinskim republiškim re-
prezentancam v tako imenovanem Cupu repub-
lik, ki je bilo v bosanskem mestu Tuzli. Mlada
reprezentanca Slovenije je prepričevalno pre-
magala vse ostale republike. K tej zmagi so v
veliki meri pomagali tudi mladinci in mladin-
ke iz Celja — Kač, Šketa, Koklič, PiUh, Bervar,
Suppanz Karel, Silan, Rečnik, Gašparut.
Košarka
DVA PORAZA NA DOMAČIH TLEH
Tudi doma se celjski košarkarji niso mogli
uspešno postaviti v bran gostom Odreda iz
Ljubljane. Celjanke so zdržale le polčas tek-
me, saj so bile z 22:22 enakovredne gostom
iz Ljubljane. V nadaljevanju pa je zmanjkalo
kondicije in so Odredovke pobrale zmago s
41:29. Domačini so dali močan odpor tudi igral-
cem Odreda, žal pa se je srečanje pričelo pre-
pozno in je bilo zaradi mraka 17 minut pred
zaključkom prekinjeno. Rezultat 56:59 (50:39)
za Odred. Tekma bo v skladu s pravili v celoti
ponovljena!
Iz Partizana
v zadnjem času se po izvršenih občinskih
prvenstvih v športnih igrah vršijo v Celju fi-
nalne tekme partizanskih društev za naslove
okrajnih prvakov. — Po majhni udeležbi sodeč
pa ta sistem tekmovanja ni najbolj posrečen,
saj se društva iz podeželja le težko odtrgajo
ob jesenskem času, ko je doma še polno dela,
sredi delavnih dni na pot v Celje.
Rokomet
V malem rokometu je naslov okrajnega prva-
ka osvojilo društvo Celje-Gaberje, ki je v fi-
nalu premagalo Celje-mesto z 18:10, Polule pn
z 19:11. Celje-mesto si je s tesno zmago nad
Polulami s 14:13 osvojilo drugo mesto.
V košarki so se srečali le igralci iz celjskih
partizanskih društev. Le v odbojki je bilo več
tekmecev. V tej igri pa so presenetili igralci
iz podeželja, ki so Celjanom pobrali prva me-
sta. Pri članih so bili najboljši z Gomilskega,
pri članicah pa iz Šentjurja.
CELJE - prizorišče finala
zvezne atletske lige
Kdor se vsaj malo spozna na atletiko in si-
stem tekmovanja pri nas v Jugoslaviji, mora
priznati, da spada med najlepša in najkvalitet-
nejša atletska tekmovanja sezone — finale
zvezne atletske lige, v katerem se sreča 6 naj-
boljših ekip iz Jugoslavije. Po večletnem pre-
sledku je Atletska zveza Jugoslavije odredila
naše mesto za prizorišče letošnjega finala mo-
ških ekip. Po uspehih v obeh kolih zvezne
lige se bodo v Celju v dneh 2?. in 28. septem-
bra zbrali atleti naslednjih najboljših jugoslo-
vanskih klubov in društev: Partizan in Crvena
zvezda iz Beograda, Spartak iz Subotice, Mla-
dost iz Zagreba, ŽAK Ljubljana iz Ljubljane
in domači Kladivar. V omenjenih klubih so
pravzaprav zbrani vsi jugoslovanski reprezen-
tanti s častnimi izjemami (Murat. Bezjak, Škri-
njar), ker se v družbo najboljših ni uvrstil
zagrebški Dinamo.
Borba za naslov državnega ekipnega prvaka
se bo odvijala med beograjskima tekmecema
Partizanom in Crveno zvezdo, Kladivar pa bo
branil že svoje tradicionalno tretje mesto, ki
mu ga letos resno ogrožata Spartak in Mla-
dost. Sicer pa upajmo na najboljše — celjski
atleti so dobro pripravljeni, tekmovanje se vrši
na domačem tekališču in pred domačimi gle-
dalci, ki bodo brez dvoma v teh dneh prišli
bodriti celjske atlete. To podporo si brez dvo-
ma po celoletnem trudu in vestnih pripravah
tudi zaslužijo. Več o tem srečanju, ki bo 27.
in 28. t. m., obakrat ob 16 na stadionu Bo-
risa Kidriča v Celju, pa prihodnjič . . .
Lep uspeh
Celjanov v Avstriji
Celjski rokometaši so v nedeljo gostovali v
Št. Vidu na Glini v Avstriji, kjer so s tamoš-
njimi rokometaši odigrali prijateljsko tekmo.
Kljub 4-kratnemu vodstvu Celjanov se je sre-
čanje končalo s tesno zmago 12:11 (5:6) doma-
činov. Za Celje so bili uspešni Ježovnik 3, Še-
ško 3, Bukovec in Travner po 2. Po pisanju
avstrijskega lokalnega časopisa so Celjani za-
pustili izredno ugoden vtis. Želeli bi si le, da
bi tudi na domačih tekmovanjih korakali kot v
prejšnjih   letih   kvalitetnim   storitvam  naproti!
-TSogomet
TEŽKO PRIDOBLJENE TOČKE . . .
Kar 10 golov smo videli v soboto na Glaziji
v srečanju slovenske conske lige med Sobo-
to in Kladivarjem. Bilo je to razburljivo sre-
čanje, v katerem so domačini jedva odnesli ce-
lo kožo. Visok rezultat 6:4 (3:1) nam pove, da
sta bili obe obrambi šibki, napadalci obeh
enajstoric pa nadvse uspešni. Domača obram-
ba je delala takšne napake, da so se gledalci
močno razburjali. Sicer moramo pohvaliti goste
3z Murske Sobote, ki so se po letu dni zopet
vrnili v kvalitetno ligo, ker predstavljajo odlič-
no ekipo, ki bo še marsikomu v tekmovanju
vmešala račune. Tudi v Celju niso kar tako
vrgli puške v koruzo. Kladivar je vodil že s
"3:0 po uspešnih strelih Šege, Kvartiča in Per-
ca, v začetku drugega polčasa pa po uspešnem
^olu Kvartiča že s 4:1! in pri tem stanju, ko
,.Je že vse izgledalo za goste izgubljeno, so se
vrgli v boj z vsemi silami. V kratkem presled-
ku je bilo 4:3, nakar je liribernik povišal na
5:3, gostje zopet znižali na 5:4. Izenačenje je
viselo v zraku . . . Pripisati moramo, da so
gostje nekolikokrat zadeli prečko, zastreljali
so tudi kazenski strel — preveč sreče niso
imeli! Res je, da tudi Celjanom ni žoga našla
vedno poti v mrežo, večkrat se je odbila od
nesrečnih vratnic. Vse to pa ne opravičuje
-slabe in raztrgane igre Kladivarja. Ali je mo-
štvo v trenutni krizi ali je ta slabost le re-
zultat trenutnega nerazpoloženja in živčnosti
nekaterih igralcev? Ne bomo ugibali — želeli bi
le, da se te rane zacelijo, saj smo šele nasto-
pili tekmovalno sezono, kjer se iz tedna v te-
Леп delijo točke. Vsaka izguba časa in dra-
gocenih točk bi bila v veliko škodo Kladivarja
in s tem športnega Celja.
V podzvezni ligi je Olimp po dokaj slabi
4gri podlegel nič kaj boljšim *n4>goinetašem
Bratstva iz Hrastnika z 0:1 (0:0). V moštvu
Olimpa je dal odlično igro Coklič, vsi ostali
igralci pa so bili precej pod iH)vprečjem. Šo-
itanjčani so se vrnili iz Brežic s porazom 1:2,
nogometaši  ZSD  Celja pa iz  Hrastnika  proti
« Rudarju s 3:4. Tokrat so se lahko iz našega
okraja veselili le nogometaši Kovinarja iz Štor,
■s 6:2 in nogometaši iz Slov. Konjic, ki so v
Rogatcu premagali tamkajšnje Bratstvo s 4:3!
•Srečanje med Proletarcem in Svobode je bilo
2:0 za Proletarca.
V nedeljo se je pričelo tudi tekmovanje v II.
razredu CNP. In prvi rezultati — Kladivar B
: Proletarec B 7:1, Partizan Radeče : Edinstvo
(Rog. Slatina) 6:2, srečanje med B moštvom
trboveljskega Rudarja in Laškim pa ni bilo
odigrano. Na zadnjem športnem dnevu celjske-
ga učiteljišča je nastopilo 6 moštev v nogo-'
meinem tekmovanju, ki so bila razdeljena v
dve skupini. V finalu so mladinci V. letnikov
premagali mladince IV. letnikov s 7:1 (4:0) in
tako osvojili naslov prvaka celjskega učitelji-
šča.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CB-
WU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK IONE MASLO — URED-;
NISTVO IN UPRAVA: CELJE,j
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA
14-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
ČUN б20-305-Т-1-2вб PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
▼RACAMO — TISKA CELJSKA
TISKARNA T CBLJU
Komisija za delovna razmerja pri »POGREBNEM ZAVODU« CELJE
razpisuje naslednja službena mesta:
1. RACUNOVODJO zavoda (honorarnega)
2. MIZARSKEGA POMOČNIKA
Pogoji: 1. višja šolska izobrazba — samostojni knjigovodja
2. priučen ali izučen mizar
Nastop službe takoj. — Plača po dogovoru.
Pogoji: 1. polkvalificiran ali nekvalificiran delavec
2. da je dopolnil 18. leto starosti
3. stanujoč v Celju ali bližnji okolici.
Rok za prijavo najkasneje do 1. oktobra 1958.
POZIV
K VLOŽITVI PRIJAV O PRIDELANIH KOLIČINAH VINA LETINE 1958
IN PRIJAV O KUHANJU ZGANJA
1. Na podlagi Navodila o pobiranju in kontroli p/'ometnega davka
od špirita in alkoholnih pijač Ur. list FLRJ štev. 21/54 in 4/55 pozivamo
vse lastnike in posestnike vinogradov, da takoj prijavijo Občinskemu
ljudskemu odboru pismeno ali ustmeno količine pridelanega vina.
Količine proizvedenega vina morajo prav tako prijaviti osebe, ki
nimajo lastnega vinograda in so vino proizvedle iz nabavljenih surovin.
Prijave o pridelanih količinah vina morajo biti vložene najkasneje
do 10. novembra 1958. Prijave se vlagajo na Občinskem ljudskem odboru
Celje, soba štev. 81 ali na pristojnih krajevnih uradih: Store, Škofja vas
in Šmartno.
Vsi lastniki ali posestniki vinogradov naj v prijavah navedejo
točno število vseh vrst trsov in površino vinograda.
2. Vsakdo, ki ima namen kuhati žganje iz lastnega pridelka ali
nabavljenih surovin (slive, grozdje itd.) si mora priskrbeti za to potrebno
pismeno dovoljenje Občinskega ljudskega odbo.^a, oddelka za finance.
Prijave za žganjekuho morajo' biti vložene najkasneje 24 ur pred pri-
četkom kuhanja. Potrdila o prijavi žganjekuhe se izdajajo v sobi štev. 81
Občinskega ljudskega odbora Celje.
Vsako prodajo ali odtujitev žganja na kateri koli podlagi mora
proizvajalec prijaviti pristojnemu Občinskemu ljudskemu odboru, ki
mu za prenos ali prevoz žganja ali vina izda v smislu točke 24-29 tar.
štev. 96 dela A tarife, spremnico ali pot'-dilo.
Opozarjamo, da bo zoper vse davčne zavezance, pri katerih bo ugo-
tovljeno, da niso prijavili celotne količine vina ali nimajo potrebnega
dovoljenja za žganjekuho, odnosno si niso oskrbeli spremnice za prenos
ali prevoz, uveden postopek zaradi finančnega prekrška ali postopek za
ugotovitev utaje davka.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE
Oddelek za finance
CENJENIM ODJEMALCEM SPOROČAMO, DA PRODAJAMO
AVTOMOBILE, MOTORNA KOLESA IN KOLESA NA POTROŠ-
NIŠKE KREDITE. — KREDIT SI LAHKO NABAVIJO DIREKTNO
PRI PODJETJU VSI REDNO ZAPOSLENI DELAVCI IN
USLUŽBENCI, INVALIDI, UPOKOJENCI IN IMETNIKI OBRTNIH
DELAVNIC.
SE PRIPOROČA
TRGOVSKO PODJETJE
»AVTOMOTOR«
Celje, Levstikova ulica 12
Nedeljski športni spored
Skalna klet ob 12.45 -
Celje : Olimp (pionirji)
ob 14.00 —
Celje : Olimp (mladina)
ob 16.00
Celje: Rudar (Velenje)
Store ob 14.45
Kovinar : Kladivar (pionirji)
ob 16.00
Kovinar : Brežice
Šoštanj ob 12.45
Partizan Šoštanj : Rudar (Velenje)
— pionirji
ob 14.00
Partizan Šoštanj : Rudar (Velenje)
mladina
ob 16.00
Partizan Šoštanj :  Olimp
Slov. Konjice ob 14.0« — Partizan Konjice :
Kovinar  (mladina)
ob 16.00 — Partizan Konjice : Rudar (Hrast-
nik)
Šmartno ob Paki ob 16.00 — Partizan Šmarlno
ob  Paki   :   Kladivar  (mladina)
Laško ob 16.00 — Laško : Kladivar B
Rogaška Slatina ob 14.45 — Edinstvo : Brat-
stvo (Rogatec) — pionirji
ob 16.00 — Edinstvo : Bratstvo (Rogatec) —
mladina
Celje — Sitadlon Borisa Kidriča ob 9.00 —
OKRAJNO PRVENSTVO PARTIZANA
V ATLETIKI
Štore, dom Svobode, sobota, 20. t. m. ob 20.00
OKRAJNA  TELOVADNA  AKADEMIJA
PARTIZANA
objave in oglasi*objave in oglasi
LJUDSKA UNIVERZA V CELJU
vas vabi, da se vpišete v jezikovne tečaje in
v tečaj za I. in II. letnik Tehniške srednje
šole. Opozarjamo tudi na različne krajše se-
minarje, s katerimi bomo začeli po 10. okto-
bru t. I. Vpisovanje v vse tečaje in semi-
narje bo v torek, 30. septembra in v petek,
3. oktobra dopoldne in popoldne v pisarni Svo-
bode — bivši Zdravstveni dom (Gregorčičeva
ulica,  pritličje  desno).
PODJETJE »MLEKO« Celje obvešča
potrošnike mleka, da si v naslednjih
dneh, zaradi okvare hladilnih naprav
nabavijo mleko v poslovalnicah za
naslednji dan že v popoldanskih
urah. To obvestilo velja do nadalj-
nega,
V tem času bodo prodajalne odprte
do 18. ure zvečer.
Podjetje »Mleko« Celje
NAJDENI PREDMETI
Na   Tajništvu   za   notranje   zadeve   Celje   se
nahajajo naslednji najdeni predmeti:
1. 1 moško dvokolo brez znamke in številke,
zelene barve;
2. 1 moško dvokolo tov. št. NM-7083, črne
barve;
3. 1 moško dvokolo tov. št. 12831-N, črne
barve:
4. 1 moško dvokolo tov.  št.  020851  znamke
»IDEAL«;
5. 1 moško dvokolo  tov.  št.  019319 znamke
»PUCH«;
6. 1 moško dvokolo tov. št. 287524 znamke
»OPEL«;
7. 1 moško dvokolo tov. št. 557835 znamke
»MOVE-WALTER«;
8. 1 moško dvokolo brez znamke in številke,
zelene barve;
9. 1 moško dvokolo brez znamke in številke,
modrozelene barve, športno, italijanske-
ga izvora;
10. 1 žensko dvokolo tov. št. 341670, znamke
»RADION«;
11. 1 ogrodje moškega dvokolesa tov. št.
60968, znamke »EXTRA«, sive barve;
12. 6 ključavnic s kljukami in 2 kg žebljev;
13. 1 kovček s staro moško obleko;
14. 1 aktovka z orodjem;
15. 1 etui z mehanikarskim orodjem;
16. 1 omot, v katerem se nahajajo žeblji in
drugo;
17. 1 blok tek. računa z etuijem;
18. 1 moška  ročna ura  znamke  »IFLUS«;
19. 1 moška ročna ura znamke »PROVITA«;
20. 1 vžigalnik »ROYAL«;
21. 1 zapestnica — double;
22. 1 denarnica z manjšo vsoto denarja;
23. 1 denarnica iz polivinila z manjšo vsoto
denarja;
24. nekaj gotovine;
25. 1 otroški šal rdeče barve;
26. 1 otroška rokavica rdeče barve;
27. 1 volnena jopica rdeče barve;
28. 1 ženska volnena jopica sivočrne barve;
29. 1 otroška jopica zelene barve;
30. 1 ženska volnena jopica sive barve;
31. 1 ženska volnena jopica zelene barve;
32. 1 par gumijastih škornjev;
53.   1 par nizkih črnih čevljev:
34. 1 par otroških gumijastih škornjev;
35. 1 par otroških sandal;
36. 1 ženski dežnik črne barve;
37. 1 ženski dežnik črne barve;
38. 2 para ženskih belih nogavic:
38. 1 mreža  iz rdečega polivinila;
39. 2 keliha, srebrna;
40. 1 ponjava (cerada);
41. 2 pregrinjali za avtomobil iz polivinila.
Lastnike  navedenih  predmetov  pozivamo,  da
se v teku enega leta zglasijo pri navedenem
tajništvu z dokazili o lastništvu ter predmete
prevzamejo.
V kolikor se v tem roku ne bodo zglasili, bo-
do predmeti izročeni v korist proračuna.
Lastniki si lahko predmete ogledajo vsak če-
trtek od 10. do 11. ure v skladišču tuk. tajni-
štva — Gregorčičeva ulica št. 3, vhod na dvo-
riščni strani.
Iz pisarne TNZ Celje
ZAHVALA
Poštenemu tovarišu Vinku Fidlerju, trafikan-
tu v Prešernovi ulici, se javno iskreno zahva-
ljujem, ker mi je otel foto aparat.
Vera Stermecki
OPOZORILO!
Občinski odbor Rdečega križa Celje obve-
šča, da prodaja amerikanska oblačila le pod-
jetje z odpadki »Surovina«, Celje, ne pa pod-
jetje »Odpad« kot je bilo v prejšnji številki
pomotoma javljeno.
Občinski odbor RK nima s prodajo teh obla-
vil nobene zveze.
RAZPIS
Razpisna komisija pri okrajnem sodišču v
Šmarju pri Jelšah
razpisuje
eno mesto strojepiske.
Pogoji: dovršena nižja gimnazija ali njej
enaka šola ter obvladanje strojepisja. Kandi-
dati, ki se bodo prijavili, pa doslej nimajo
strojepisnega izpita, bodo morali opraviti za
sprejem v službo preizkusni izpit.
Plača po zakonu o javnih uslužbencih.
Prošnje kolkovane s 50 din, kratkim življe-
njepisom ter spričevalom o strokovni izobraz-
bi je treba vložiti najkasneje do 5. oktobra
1958 pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah.
Šmarje pri Jelšah, 17. 9. 1958.
Opr. št. Su 154-V 58-5
Razpisna  komisija
NAŠO PROIZVODNJO nameravamo preusmeriti
na nov masovni predmet in gremo v koope-
racijo, prevzamemo tudi sredstva (stroje, ba-
rake, material). Za sprejemljiv predlog (tudi
patent, licenco in dr.) damo odškodnino ali
visoko nagrado.
Ponudbe podjetij in posameznikov poslati na
Industrijsko podjetje Kambrus,« Rogatec, Slo-
venija.
IŠCEM gospodinjsko pomočnico za takoj. Ja-
vite se v upravi lista.
SNAŽILKO za polni delovni čas Siprejme trgov-
sko podjetje jPetrolc, Celje.
SPREJMEM postrežnico. Vprašati: Dvoršak,
S'tore 63.
SPREJMEM tako.j mlajšo upokojenko za 7 ut
dnevno k družini brez otroJi. Naslov v upra-
vi lista.
PRODAM avto NSU-Fiiat 1100. Naslov v upravi
lista.
PRODx\M dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco.
Rajkovič, Celje, Dečkova cesta 46.
PRODAM ugodno radioaparat znamke »Köpting<
Nobeliis 40. Naslov v upravi lista.
PRODAM manjše posestvo ali samo takoj vse-
Ijivo stanovanjsko poslopje v bližini postaje
Ponikva pri Grobelneni. Cuginas Jože, Po-
nikva.
PRODAM rabljene vinske sode in kozarce za
vlaganje raznih velikosti. Restavracija >Po-
šta«, Celje.
PRODAM plemensko telioo 14 mesecev staro
»Mariaiioffer« pasme in dvovprežni voz. Po-
izvedbe, Celje, Zagrad 108.
PRODAM nujno zaradi bolezni (za gotovino)
posestvo z vsem pridelkom, sadjem in veli-
kim gozdom vse na sončni leg'i eno in pol ure
iz Laškega. Prevzem posestva takoj! Cena
700.000 din. Zagoričniik Noža, Reka 17, Laško.
PRODAM vscljivo hiišo s 54 arov zemlje. Za-
čret 22, Ljubečna pri Celju.
PRODAM ugod,no lep vinograd 33 arov v naj-
boljšem stanju z zidanico, kletjo in prešo v
neposredni bližini Šmarja pri Jelšah. Infor-
macije  v  trgovini Teharska  83,   Celje.
PiiODAM ugodno 3-cevni radio, razno pohištvo
in obleke. Jelen, Celje, Cesta na grad 59.
PRODAM posesitvo, njive, travnik, sadonos-
11 i k, gozd, skupaj 7 ha. Hiša vseljiva, g-ospo-
(larsko poslopje z iinventarjem. Jager Aiia,
llifnik. Šentjur pri  Celju.
PRODAM ugodno vscljivo sobo delno oprem-
ljeno ali prazno s posebnim vhodom. Naslov
v upravi lista.
KUPIM trosobno komfortno stainovanje ali eno-
družinsko viJo blizu centra. Ponudbe na
upravo lista pod šifro »Priija^na lega«.
ODDAM sobo v mestu proti odkupu pohištva.
Pondiibe na upravo lista pod šiifro »Prilika«.
ZA.MENJAM dvosobno komfortno stanovanje z
vrtom v Žalcu, za enosobuo ali garsoniero
v Celju. Naslov v upravi lista.
MLAD MIREN INTELEKTUALEC dšče prazno
sobo ali zamenja za enSko na Dečkovi cesti.
Ponudbe na upravo lista.
OPHt-MLJENO sobo oddam najboljšemu po-
nudniku. Ponudbe na upravo fota pod »Cen-
ter«.
ZAMENJAM jabolka ali grozdje za betonsko že-
lezo ali traverze.  Naslov v-u pravi liiSta.
N.A.JDENA je bila volnena otroška jopica. Last-
nik naj jo dvigne pri Mulej, Celje, Ložniou 41.
PROSIM najditelja ženske rdeče jopice, izgub-
ljene od Ljubljanske ceste po Dečkovi do
Tovarne emajlirane posode, da jo odda proti
nagradi pri Zgur, Celje, Ljubljanska c. 56.
KDOR Ml POSODI 200.000 din doibi opremlje-
no sobo ali garažo. Naslov v upravi Esta.
PREKLIC
Podpisani. Rudolf Legvart iiz Novak obžalu-
jem svoje izjave, ki sem jih dal o naslednjih
člainih lovske družine: Viktorju Stokojniku, Jo-
žetu Pekošaku, Valentinu Borovniilku, Francu
Križniku im Fricu Čuku.
Svoje izjave za Brunota Tanjška in Ivana Je-
zernika pa preklicujem kot neresnične. Zahva-
ljujem se jima, da sta odstopila od tožbe.
Rudolf Legvart, Novake 18, Strmec
radio 202m
Nedelja,  21.  septembra
12.00 Pogovor z državljani
12.10 Zabavna glasba, vmes objave
12.15  Želeli ste — poslušajte!
Ponedeljek. 22. septembra
17.00 Celjska kronika
17.10 Igra orkester D. Ellington
17.20 Športni tednik
f7.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Torek, 25. septembra
17.00 Celjska kronika
17.10 Spored slovenskih narodnih in umetnih
pesmi poje moški zbor »Bratov Ipavcev«
iz Šentjurja in basist Franc Leskovšek
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Sreda, 24. septembra
17.00 Celjska kronika
17.10 Igrajo  celjski  zabavni  ansambli
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Četrtek, 25. septembra
17.00 Celjska kronika
17.10 Za ljubitelje oper
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Petek. 26. septembra
17.00 Celjska kronika
17.10 Igrajo godbe na pihala
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Sobota, 27. septembra
17.00 Celjska kronika
17.10 Za vsakogar nekaj
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
gledaliàôe.grledaliàôe
SLOVENSKO  LJUDSKO  GLEDALIŠČE  CELJE
Sobota, 20. septembra 1958 ob 20. uri — Roman
Brandstaetter: Molk — Izven po znižanih ce-
nah. Opozarjamo občinstvo na to zelo uspe-
lo dramo, ki je žela povsod velik uspeh.
kino ^ kino *kino *kino
KINO UNION
Od  20.—23.  9.   1958,  »Vasja  Zeleznova«,  ruski
barvni film
Od 24.-27. 9., »Lissi«, nemški film
KINO METROPOL
Od 18.—21. 9. »Noč v Benetkah«, avstrijski
barvni  film
Od 22.-25. 9.  »Branim svojo ljubezen«,  itali-
janski film
LETNI KINO
Od   16.—18.  9.   »Štirje   brez  postelje«,   franco-
ski film •
HlađDa ribiška vojna v hladnih severnih vodah
Stárinajst let so islandski ribiči imeli
mir. Odkar so se odcepili od Danske in
ustanovili pravcato ribiško republiko,
je ta ribolov Islandcev nenehno napre-
doval. Otok, ki šteje nekaj nad 130.000
prebivalcev, nima nobenih pogojev za
poljedelstvo, toliko več pa za ribištvo
in zaradi ibogatih ležišč boksita tudi za
razvoj industrije aluminija. Islandcev,
ki jih je komaj toliko kot prebivalcev
manjše londonske četrti, zaenkrat ni
nihče resno jemal. Celo v Združenih na-
rodih nimajo stalnega zastopstva, ker
si takšnih izdatkov ne morejo privošči-
ti. Z ribami, ribjim oljem in ribjo mo-
ko, z nekaj živine in drobnice so Island-
ci trgovali z vsemi, ki so želeli njihovo
blago.
Zaplet pa je nastal zaradi teritorial-
nih vod okoli otoka. Islandci imajo mo-
deme ribiške ladje in želijo razširiti
razsežnost svojih teritorialnih voda. No
tega bi jim bržčas zapadne sile, pred-
vsem Anglija, ne oporekale če bi ne bilo
tega presnetega če.
Kaj je pravzaprav v ozadju? Mar
res samo nekaj milj širok pas morja?
Samo ribe, ki so ali pa tudi niso v teh
vodah? Ne. Pravo ozadje je islandska
politika. Tam je namreč Komunistična
partija legalna stranka in ima svoje
ljudi celo v vladi. Posledica tega stanja
so trgovske zveze tudi z Sovjetsko zve-
zo. Okoli 30 % izvoza gre v Rusijo.
Sovjetska zveza je dala Islandcem oko-
li 3 milijone dolarjev kredita za nakup
modernih ribiških ladij v Vzhodni Nem-
čiji. To je menda prikriti vzrok zdrahe.
Islandija, ki ni v nobenem paktu in
trguje s samostojno (čeprav v odstot-
nem obsegu nasproti Angliji) z Sovjet-
sko zvezo. Anglija se čuti »ogroženo«.
Ogroženo od otoka, ki je oddaljen od
njene najsevernejše obale za polnih 500
milj, ogroženo od Islandcev, ki jih s
starčki in otroci vred ni za celo posad-
ko policije v Lx>ndonu.
Medtem ko islandski ribiči lovijo ha-
ringe in tune pod zaščito vojnih čolnov,
ko se je okoli otoka zbrala pravcata
flota angleških ladij z naperjenimi to-
povi, v sejni dvorani OZN govorijo go-
vorniki o miru, sodelovanju. Vsak med
njimi je večji mirovni golob, vsak pa,
ki ni take barve, pa če je majhen kot
vrabce, ali močan kot kragulj, je ne-
varna krvava zver.
Pa recimo če pota koeksistince niso
težavna? c. k.
Crnobelih »grobarjev« — pingvinov je
seveda na Islandiji neprimerno več kot
ljudi — so mar tudi ti nevarni angle-
škemu imperiju?
Roligon
Čudežno vozilo
Tudi v močviimatih pre-
delih so bogastva — toda
kako priti do njih in ka-
ko naj jih spravi človek
do trdnih prometnih sred-
stev? Izdelajmo vozilo, ki
bo sposobno premagati
tudi najtežji teren! Tako
so rekli konstruktorji in
tako so tudi storili. Izde-
lali so čudno vozilo, ki s
ptičje perspektive izgle-
da kot vsak drug avto,
iz žabje pers,pektive pa
je na moč podobno cest-
nemu valjarju.
Ti valjarji pa niso vliti
iz železa, temveč so gu-
mijasti in napolnjeni z
zrakom kot vsako avto-
mobilsko kolo. Vozilo je
pokretno povsod. Zabrede
vam v močvirje, vozi po
vodi, po težko prevoznem
skalnatem terenu in kot
vidimo na sliki, tudi čez
podrta debla v gozdovih.
Nosilnost tega vozila od-
govarja težkim kamio-
nom, saj znaša 7 ton.
FOTOGRAFSKA  KAMERA  ZA  SLI-
KANJE NOTRANJOSTI ŽELODCA
Norman Gosselin v medicinskem
centru Cam bridgea je izdelal miniatur-
no fotografsko kamero, ki je dolga vse-
ga dva centimetra. To kamero pritrdijo
na vrh gastroskopa in jo spustijo v bol-
nikov želodec. Tu notri s posebno žar-
nico, ki je vgrajena v aparat in lahko
da svetlobo srednjega fleša, razsvetlijo
notranjost želodca, aparat pa lahko
posname 8 posnetkov v čmobeli ali pa
barvni tehniki.
Na dopust - živ spomin ^
Spomini na dopuste so različni.
Nekateri prinesejo s seboj rože,
drugi si naberejo zbirko morskih
školjk, zvezdic, morskih konjič-
kov. Vsem je enoten spomin na
dopust prazen žep. Ti dve mali
želvici pa sta živ in dolgotrajen
spomin na dni, ki jih je njihov
lastnik preživel na jugru Jadran-
ske obale. Ob pogledu na njih je
gospodarju toplo, no malim
»oklopnicam«, vajenim vročega
južnega sonca, pa hladna Slove-
nija najbrž ni tako všeč ...
KAJ PRAVIJO KOKOŠI O PONARE-
JENIH VINIH?
Dr. Breider v Würzburgu ima kokoši,
ki se izognejo vodi in pijejo vino.
Zdravnik namreč proučuje vpliv alko-
hola na živali. Kokoši zdaj sploh ne
marajo piti vode in se poslužujejo črne-
ga vina. V štirih mesecih je 16 njego-
vih kokoši popilo že tristo litrov črne-
ga vina. In kaj je zdravnik ugotovil pri
teh poizkusih?
Tiste živali, ki so dobivale plemenito
vino, so ostale zdrave. One pa, ki so
pile ponarejena vina in vina iz samo-
rodnih trt, so 'kmalu postale bolne in
so poginile, ker so jim taka vina po-
kvarila jetra. Zdravnik pravi, da so
enaki učinki tudi i>ri ljudeh.
bodice « bodice * bodice
PESEM BOLH
Bolhe smo, ki v kinu smo doma.
Tu uživamo prelepo srečo,
ki se v filmih tudi nam smehlja,
in še večjo delamo tu gnečo.
Rade tudi željne smo krvi,
ki najboljšo hrano nam predstavlja,
in zato se lotimo ljudi,
ki se mnogo nam jih tu nastavlja.
Pri ljudeh nam vedno je toplo,
ko na sedežih mehko sedijo.
Večkrat se pri tem popraska kdo,
ko ga skrita mesta zasrbijo.
Ko potem odnese nas domov,
pa jezi seveda se na kino,
priredi nam hajko ali lov,
išče nas za sleherno kocino.
Toda zvite smo! Ne ujame nas!
Kmalu v kinu z njim spet pohitimo,
izkoristimo skrivaj ta čas,
da nazaj se v sedež preselimo.
Bolhe smo, ki v kinu smo doma.
Tam počutimo se najbolj fino.
Dokler se življenje nam smehlja,
bomo še navdušene za kino.
Pirati v tasmanskem morju
Kapitan Rogers je bil pravkar na tem, da bi izčrpno popisal
tropske noči na otoku Bougainville, ko se je med vrati pojavil
prvi častnik s sporočilom o tuji ladji.
»Captain, vse kaže, da se potaplja. Izstreljujejo rakete. Ne-
mara črpalke niso v redu.«
Rogers je krepko zaklel.
»Prav zdaj, ko sem na najlepša mesto, me mora motiti ta
trikrat p'-ekleti cokla!«
Skupaj so odšli na krov.
»Glorija« je zmanjšala hitrost in se počasi približala potap-
ljajoči se ladji. *
Vtem se je docela stemnilo. Na »Gloriji« so prižgali veliki
žaromet in osvetlili tujo ladjo, ki je plavala brez luči. Bržkone je
bila električna komora poplavljena. Na krovu je postajalo le nekaj
mož in se prepiralo.
»Nikogar ne pustim z ladje!« je vpil neki glas, očitno kapi-
tanov. »Obdržali se bomo! Do jutra bo velika črpalka poprav-
ljena. Desni bok bo vzdržal. Nobeden, pravim!«
Zatem je pričelo kakega pol tucata glasov godrnjati in zmerjati.
»To je upor!« je spet zarjovel kapitanov glas.
»Cujte,« je rekel Rogers Charlesu. »Kolega tamle me sploh
noče opaziti. Svojo cokla bi rad popravil brez tuja pomoč. Well,
nagrada za rešitev ni od muh. Privezal ga bom na vrv; do Mel-
bourne bo trpelo samo pol dne več.«
»Kakšne vrste ladja je neki to?« je dejal Charles, ki se ni
mogel načuditi okornim oblikam potapljajočega se plovila.
»Hej, kolega!« je zavpil Rogers čez krov. »Kdo pa ste?«
Tam je prepir za hip potihnil
»Mi smo Sea Queen iz Londona! Kapitan Jew^el!«
Bok »Glorije« je zadel ob ograjo nižje »Sea Queen«.
»Da mi nihče ne zapusti krova!« je rjovel kapitan Jewel. »Ce
kdo tvega, bo imel opravka s pomorskim sodiščem!«
»Halo, kapitan Jewel! Govori Rogers, star južnomorski stro-
kovnjak! Pomeniva se čisto mirno, če imate kaj možnost, da se
izkopljete z lastna moč. Od česa imate vodo v trebuh?«
»Eksplozija! — Kapetan Rogers! protestiram, da bi vzeli enega
samega moža z moje ladje na krov!«
»To je umor!« je zaklical nekdo na »Sea Queen«. Potem so
temne postave mahoma oživele. Urno, ko opice so splezale preko
svoje ograje na krov »Glorije«.
»Mirno kri!« je svetoval kapetan Rogers. »Ogledal si bom
okvara, pa bomo videli, kaj se bo dal...«
V tem hipu sta se na »See Queen« prižgala dva žarometa in
oblila palubo »Glorije« z ostro svetlobo. Rogers, Charles in mor-
narji so zamežali.
»Roke v vis!« je zavpilo kak tucat glasov.
Kapitan Rogers je preklel svojo lahkovernost in prvi dvignil
kosmate tace. Vzgledu je sledilo še moštvo. Nihče ni hotel umreti.
Charles je hotel seči po pištolo, a ga je nekdo uda"^il po glavi,
da je izgubil zavest in se zvrnil po tleh.
Nihče izmed moštva »Glorije« ni več dvomil: napadli so jih
pirati in to sredi dvajsetega stoletja.
»Obrnite temu možaku žepe in poiščite ključ ob blagajne!«
ie deial skrivnostni kapitan Jewel in pokazal na Cha-le-a.
»Tukaj je!« je dejal čez čas ed^n izmed napadalcev.
Kapitan J^wel je moral podrobno poznati »Glorijo«. Vzel je
ključ ob blagajne, izginil v podpalubje in se že čez malo časa
vrnil s kovčkom, kjer so bili biseri. Preden se je s pajdaši vrnil
na svojo ladjo, je še dejal: »Na mojem mostu stoji strojnica.
Ce se ganete, se bo sprožilo in potlej ne dam za vaše glave niti
počenega groša. Gremo, fantje!«
Nekaj hipov zatem, ko so se pihati vrnili na »Sea Queen«, so
pričele na skrivnostni ladji delovati črpalke. V petih minutah
se je ladja vzravnala, se dvignila v običajno lego in odplula.
Kapitan Rogers je spustil otrple roke in zarjovel: »Vsi na svoja
mesta! S polna para naprej!«
On sam nemara že deset let ni plezal na most s tolikšno na-
glico.
»To mi bodo drago plačali. Rezali jo bom za njimi, pa če
popokajo vsi kotli! S polno paro naprej!« je zarjovel v cev.
Stene »Glorije« so se stresle od pospešenega delovanja strojev.
Na pramcu je zasvetil žaromet in močan snop svetlobe je tipal
po vodni gladini. Toda čudno! O pv-atski ladji ni bilo sledu.
»Sto gromskih strelov!« je tulil Rogers. »Pa menda niso od-
frčala v zrak!«
■ Ves trud je bil zaman. Naj se je Mr. Rogers še tako čudil,
ladje ni bilo nikjer več.
Charles je čez čas prišel z opotekavo hojo na most. Iztrgal
je kapitanu Rogersu steklenico z viskijem iz roke in jo v dolgem
loku zagnal v morje.
»Vrag vzemi vas in ta vaš prekleti petrolej!«
»Moram si FK>krepčat!« je zarjul Rogers, obraz je igral v mav-
ričnih barvah. »Mar mislite, da je bil to za meni malenkost!?«
Charles, še vedno omotičen, je iskal po žepih.
»Biseri so šli k hudiču, kaj?«
»Da. Vrag jih vzemi!« je stokal Rogers. »Da bi jih nikoli ne
imel na krov!«
Charles se je naslonil na steno kajute.
»Vražje dobro so nas presenetili. Tisti prepir so si ti psi
pretkano izmislili. — Kaj zdaj?«
Rogers se je praskal po bradi.
»Saj so bili zavarovani ti biseri, ali ne?«
Charles je odkimal.
»Zavarovalnica je zahtevala natančno navedbo vrednosti bi-
serov in pravico do pregleda ob vsakem času. Wright pa ne mara,
da bi mu kdo gledal v karte. — Ko bi mogli vsaj brzoj aviti !«
Rogers je precej zopet zarobantil.
»Cesa vse gospodu nisem že rekel! Brzojav ima danes sleherni
lupina. In kaj on pravi mene? Do Melbourne in nazaj ta cokla
ne rabi brzojav! Eccolo, pa imaš prekleta skopost! Zdaj se vidi,
ali ga rabi ali ne! Kaj naj le storim? Do Melbourne ali nazaj?«
Charles je vzdihnil.
»Raje nazaj, captain! Nazaj imamo dobrih osem ur. Do Mel-
bourna pa jih je gotovo še osemintrideset.«
Rogers ji^ dal povelja in »Glorija« je s polno paro odplula
nazai proti Flyntovim otokom.
»Saj nam ne uidejo.« ze rekel Rogers Charles, ko sta zopet
sedela v obednici. »Saj lahko naprosimo vojaštvo za nekaj letala.
Ta^o .T^wel je bila pravcat govedo. Jutri ga bodo že imeli v
kremplji.«
-Ne verjamem, da bo kar tako! Ti ljudje niso od muh!«
PoiTersu to ni hotelo v g^avo.
«F^ea Queen ...«
»Nehajte mi že s Sea Queen in Jewelom!« Charlesa se je
lotevala živčnost. »Niti ni ta ladja Sea Queen, niti ni njen kapitan
Jewel. — Kakšne vrste, se vam zdi, da je ladja bila?«
Rogers se je prijel za nos in prendar j al.
»Vrag si ga vedi, bila je kaj čudne sorta. Po pravici vas moram
povedat, da taka škatla še svoj živ dan nisem videl. Velika ta
reč nikakor ni bil.«
»Velika ni bila, ne, nikakor ne! To sem sam videl,« se je
rogai Charles. »Nekaj se nam mora vendar sanjati, kakšAo vedro
nas je oropalo!«
Rogers se je praskal po nosu.
»Vsekakor je imela izredna sposobnost, ta cokla. Lahko se
je po mila volja nagibala na ta ali ona stran. Sai p+^ ^^MoIí «
Charles je udaril z nogo ob tla: »Nisem mornar in nihče ne
more zahtevati od mene, da bi vedel, kaj je bila tista ladja! Toda
vi, captain! Bili ste seveda do roba polni in ste videli mesto ene
dve ladji. Ukažite, naj se moštvo zbere in pove svoje mnenje!«
Toda pokazalo se je, da niti prvi častnik niti moštvo niso imeli
nikakršnega oprijemljivega pojma o vrsti skrivnostne ladje.