DECEMBER 1976 Volilna in programska seja konf. KS ZSM OZD steklarne Na podlagi 7. člena o delovanju in organizaciji KS je bila v soboto, 20. novembra seja konference KS. Predsednik KS je sejo začel in pozdravil vse navzoče z željo, da bi bila konferenca uspešna pri svojem delu. Predsednik je v svojem poročilu dejal naslednje: Tovarišice in tovariši mladinci — spoštovani gostje! Po devetem kongresu ZSMS smo imeli mladi v našem OZD precej težav. Ena od bistvenih brez pretiravanja je bilo vprašanje kadrov. Torej, po novem mandatnem obdobju (po kongresnem) se je zamenjalo celotno vodstvo mladinske organizacije v naši delovni organizaciji. Mladinci so odhajali na odgovornejša mesta na občinsko konferenco in odhajali iz podjetja samega. Takega stanja smo se rešili s seminar- Predsednik mladine Steklarne Hrastnik Slavko Gornik poroča o delu mladine po kongresnem obdobju jem za novo vodstvo, kateri je tudi v celoti uspel. Nekaj časa, leto, morda še kak mesec je novo vcdstvo aktivno sodelovalo v realizaciji postavljenih nalog, nakar se je občutilo nenehno upadanje aktivnosti posameznih osnovnih organizacij in tudi predsednikov. Z neodgovornim delovanjem sekretarja KS se je začelo tudi mučno delo predsednika, kateri je skoraj nevzdržno opravljal svojo funkcijo. Prišlo je tudi do takšne faze, da je grozil z odstopom. Nekakšno nezdravo jedro v naši mladinski organizaciji je poslabšalo položaj še dejstvo, da se je formiral nekakšen protitabor, ki pa še žal do danes ni izkoreninjen. Dejstvo je, da je predsednik vodil mladino sam. Zato je prejemal in še prejema kritike. Kritike, da deluje sam, so upravičene le do neke mere. Predsednik mladine je Delegati iz OO ZSMS na volilni in programski konferenci OKVIRNI PROGRAM KS ZSMS OZD STEKLARNE HRASTNIK Potrebno je polno angažiranje mladih pri uresničevanju nove u-stave na vseh področjih družbenega življenja in dajati prispevek prek naših delegatov v organih samoupravljanja in drugih družbenopolitičnih organov na vseh ravneh. Aktivno sodelovanje in dogovarjanje v ZSMS. (Nadaljevanje na 2. strani) politično izvršilni organ konference, ne pa orodje, s katerim bi se lahko »izživljali« nekateri mladi v naši OZD. Na kraju lahko rečem, da je do takega stanja prišlo le zaradi nekaterih posameznikov, katerim pa bo potrebno tudi na današnji konferenci posvetiti nekaj besed. Opaziti je, da mladina v naši delovni organizaciji še ne more delovati kot močna DPO, ker je od 800 mladih včlanjenih borih 30 odstotkov. Iz tega sledi, da je prizadevanje s strani osnovne organizacije premajhno in je treba v najkrajšem času ponovno stopiti k evidentiranju. Mladim, kateri prihajajo v našo delovno organizacijo, pa je potrebno posvetiti še posebno pozornost, jih vključevati v osnovne organizacije, za katere so odgovorni predsedniki, ne pa predsednik mladine OZD. Tu se bodo kalili v bodoče kadri, kateri nam pa žal primanjkujejo. Še nekaj besed o naših mladinskih delovnih akcijah. Odziv na te akcije je čedalje večji, za kar se lahko zahvalimo le ponovni aktivnosti nekaterih mladih v naši OZD. Žal pa te pozitivne akcije nekateri neodgovorni mladinci spravljajo v slabo luč s podtiko-vanjem, da je to le navadno pijančevanje. Te mladince pa bo potrebno tudi na današnji konferenci ostro obsoditi in jih razkrinkati. Še nekaj o delovanju z ostalimi DPO. Kar se tiče ZK je sodelovanje na zavidljivi ravni, vendar je potrebno še več mladih (aktivnih) vključiti v ZK. Pogostni pogovori s sekretarji so le še dodatek tesnejšemu sodelovanju. Delovno predsedstvo na konferenci KS ZSMS Steklarne Hrastnik Lahko bi naštel še mnogo takih ali drugih stvari, gotovo pa bo v razpravi rečeno še marsikaj konkretnejšega, kar nisem zajel v poročilu. Na kraju bi se rad zahvalil vodstvu našega podjetja za vestno in požrtvovalno sodelovanje in da bi naša mladinska organizacija v bodoče ne imela tako slabega jedra in še naprej u-spešno delovala. Seveda z nekoliko več mladimi v svojih vrstah, saj našemu kolektivu pripadamo vsi. Sekretar KS se konference ni udeležil, poročila pa tudi ni pripravil. Tako dejanje je konferenca obsodila in predlagala, da se ga kliče na odgovornost. Po poročilu se je odprla razprava, na kateri so delegati iz OO in predstavniki DPO razpravljali o delu v tem dveletnem obdobju in sprejeli določena mnenja o-ziroma sklepe, vendar z željo za čimprejšnjo realizacijo: — potrebno je ponovno evidentirati mlade v OO zaradi slabega odziva predvsem v TOZD I in TOZD V; — predsedniki OO ZSM so dolžni enkrat mesečno pošiljati poročila o delovanju OO na u-redništvo »Glas Mladih«, katera bodo objavljena; — v najkrajšem času je potrebno napraviti analizo dela mladih komunistov v naši delovni organizaciji; — vsaka OO mora imeti svoj žig; — potrebne komisije, kot so: komisija za idejno-politično delo in izobraževanje, za organiziranost in kadrovska vprašanja, je potrebno v najkrajšem času u-stvariti; —• zapisnik s seje OO je treba pošiljati na Občinsko konferenco ZSM in KS pri OZD Steklarne Hrastnik; — ponovno se predlaga, da se izvoli mentor za delo z mladino v naši DO. Po razpravi in sprejetih sklepih je konferenca volila novo vodstvo. Za novega predsednika je izvoljen za dveletno mandatno obdobje tov. Gornik Ladislav, mladinec iž TOZD IV; za sekretarja pa tov. Petrič Vili iz DSSS. Za zaupano nalogo sta se zahvalila in obljubila Vestno in požrtvovalno delo. Konferenca je v celoti sprejela tudi okvirni in akcijski program dela KS. Dnevi mladine pri hrastniških steklarjih Kje preživim prosti čas? FLUKTUACIJA JE OČITNA V hrastniški steklarni smo se pogovarjali z mladimi o njihovem delu in težavah, ki jih spremljajo ob izvajanju sprejetih programov. Najprej so nam povedali nekaj splošnih podatkov o podjetju. V tovarni je zaposleno okrog 1800 ljudi, med katerimi je okrog 400 mladih. Celotno OZD sestavlja 6 TOZD in DSSS. Proizvodni proces je deljen na več faz: čista ročna proizvodnja, polavtomatska, avtomatska proizvodnja, dodelava, dekoracija ter spremljajoče delavnice in sektorji. Podjetje je že dve leti v finančnih težavah, predvsem zaradi tega, ker ni zagotovljen odkup nekaterih izdelkov, pa tudi tržišče je premalo raziskano. Seveda se vse te težave odražajo tudi v osebnih dohodkih, ki so pod občinskim minimumom in znašajo približno 3300 din. O delu mladih sta nam pripovedovala Niko SKOČIR, strojni tehnik in Vili Petrič, referent za prodajo. Mladi so se po IX. kongresu ZSM povezali v 6 osnovnih organizacij ZSMS, od 400 mladih, ki so zaposleni v OZD Steklarna, je 250 članov ZSM. Akcija za vključevanje se nadaljuje. Težave imajo primanjkljajem delovne sile. Fluktuacija je precejšnja. Delavcem iz drugih republik je zagotovljeno stanovanje v samskem domu, ki je brezplačno in imajo veliko možnosti, da bi se ustalili. Pritožujejo pa se tudi nad tem, (Nadaljevanje s 1. strani) Krepitev samoupravnih odnosov v OZD in vključevanje mladih v samoupravne organe. Koordinacija dela in realizacija po OO v TOZD. Razvijanje in uresničevanje solidarnostnih akcij. Sodelovati pri delu interesnih skupnosti. Angažiranje pri idejno političnem usposabljanju mladih in sprejem v ZK. Formiranje komisij, ki so potrebne, in njih usposabljanje. Razgovori s predsedniki ZK in sindikata. Aktivno in tvorno sodelovanje v prizadevanjih za uresničevanje stabilizacijskega gospodarstva. Sodelovanje z OO ZSMS v krajevnih skupnostih. Razvijanje revolucionarnih tradicij. Sodelovanje na MDA. Obveščanje javnosti o delu ZSMS v OZD Steklarne Hrastnik OPERATIVNI PROGRAM DELA ZA OBDOBJE SEPTEMBER 1976 — MAREC 1977 September — sprejemanje in vodenje volilnih in programskih konferenc za OO v TOZD •— seja predsedstva — delovna akcija da mladi v hrastniški občini nimajo centra, kjer bi se zbirali in razpravljali o svojem delu itd. Mladi iz Steklarne so nam povedali, da so se mladi udeležili MDA, in da so organizirali že o-sem lokalnih delovnih akcij v podjetju. Organizirali pa so tudi plesne tečaje, sodelujejo na akcijah občinske konference, zbirajo pa tudi denar za Posočje. V veliki meri sodelujejo z DPO in sindikatom v OZD, vendar pa želijo, da bi se ZK še bolj zanimala za delo mladih. Uveljavlja se tudi nov pravilnik o delitvi dohodka in OD, v izdelavi je sistemizacija posameznih delovnih mest, intenzivno pa sodelujejo v pripravah na integracijo slovenskih steklarn. Kvalifikacijska struktura ni zadovoljiva, saj večino sestavljajo nekvalificirani delavci. Primanjkuje jim delavcev v neposredni proizvodnji. Samoupravni odnosi v podjetju so zadovoljivi, mladi so zastopani v vseh samoupravnih organih. Vendar se med mladimi opaža razlika med tistimi, ki i-majo določeno zavest in si žele izboljšav, in tistimi, ki nas vse gledajo nezainteresirano. Mladi mesečno izdajajo »Glas mladih«, kije priloga tovarniškemu časopisu »Steklar«. Tu se srečujejo s problemom dopisniške mreže. Organizirali so tudi športna tekmovanja. Mladi iz Steklarne so tudi pobudniki za Steklarske športne igre. Belinda Volfand Oktober — priprave za programsko in volilno sejo konference KS — organizacija plesnih vaj — delovna akcija November — volilna in programska konferenca KS OZD Steklarna Hrastnik — vključitev v proslavo ob dnevu republike — aktivnost v zvezi s pripravami in izvedbo referenduma o samoprispevku ' — seja predsedstva December — analiza trimesečne realizacije programa — seja predsedstva — delovna akcija — izlet Januar — seminarji za vodstva OO v ZSM — priprave za MDA — seja predsedstva Februar — plesni venček — priprave za programsko sejo konference KS in OO Marec — sodelovanje pri organizaciji kulturnega tedna »NAŠA BESEDA« — programska seja KS OZD Ste- - fclarna Hrastnik V sklopu Dnevov Mladine je bila v Prapretnem javna tribuna z osrednjima temama »Mladi in prosti čas« in »Človek, delo in kultura«. Udeležili so se je predstavniki revije Mladine, družbenopolitični delavci, mladi iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ter učenci osnovnih šol. Namen javne tribune je bil predvsem, da mladina spregovori o sebi, o tem, kako preživlja svoj prosti čas in o svojem vključevanju v razna društva. Mladinska organizacija se je ob tem tudi odločila, da bo izvedla anketo med mladimi, jim zastavila vprašanje, v katera društva bi se radi vključili. Ugotovili smo, da mladina nima prostorov, kjer bi se shajala, imela shranjen svoj arhiv, zato zdaj išče prostor v gostiščih, kar pa nanje vsekakor ne vpliva vzgojno. V bodoče se bomo v večji meri prizadevali, da vključimo čim več mladih v društva, tako športna, kot kulturna, mlade bomo prilagajali sedanjemu duhu in jih vzgajali v marksističnem duhu. Če se sedanje stanje ne bo popravilo, bo treba pristopiti k »prijateljskemu prepričevanju«. Spremeniti je treba odnose starejših, mlade pa .spodbujati k delu, pri tem pa upoštevati njihovo ambicioznost. Društva se srečujejo s kadrovskimi in finančnimi vprašanji, kar smo slišali že na prvi javni tribuni. V prvih vrstah v društvih pogrešajo mladino, ki je končala šolanje, ker v tem obdobju zapusti tudi društva, ki se potem vključuje v društva tam, kjer se šola. Delavci, zaposleni v neposredni proizvodnji, pa imajo deljen delovni čas, zato se ne morejo v večji meri vključiti v ta društva. Da pa se mladina ne vključuje v društva, je kriv vsekakor tudi zastareli način dela in pristop starejših do mladine. V društvih naj bi bili mladi, ki imajo interes in smisel za to, hkrati pa morajo biti pripravljeni žrtvovati večino prostega časa društvu. Mlade pa bomo v društvih obdržali, če bomo upoštevali njihovo mnenje pri sestavi programa. K tem pripomore tudi izobraževanje kadrov za delo v društvih in sekcijah. Zveza kulturno prosvetnih organizacij že organizira akcije za vključevanje mladih v DO-D. Kulturno življenje v Hrastniku kvantitativno, ne pa tudi kvalitativno nazaduje že 15 let. Vzrok temu je premajhna zainteresiranost mladih, pa tudi nepravilen pristop starejših. Nasprotno pa imajo društva, ki žanjejo uspeh, veliko privržencev. Primer je Brodarsko društvo Hrastnik (Franc Barič — jugoslovanski mladinski prvak v kajaku), karateisti in i-gralci namiznega tenisa. Podmladka pa ni pri košarki, rokometu, pevskih društvih, lutkarstvu ... Tesneje pa so mladi začeli sodelovati s krajevnimi skupnostmi, socialistično zvezo delovnega ljudstva, ter z osnovnimi organizacijami zveze komunistov. V delovnih organizacijah pa tudi v naši občinski konferenci še ni povsem zaživelo informiranje, problem pa nastane tudi zaradi člankov pri objavi. OO ZSMS Prapretno je ob tej priliki pripravila razstavo občinskih mladinskih časopisov — glasil. Tako imajo mladi v TKI Hrastnik svoj glas Mladi kemičar, Steklarna Glas mladih, mladi iz Krajevne skupnosti Čeče izdajajo glasilo ČEČEEKSPRESS, Frti-ca pa GLAS FRTICE. Helena Rotar »Dnevi mladine« v Hrastniku — javna tribuna na temo »mladi in prosti čas — človek, delo in kultura« Aktivno sodelovanje mladih na javni tribuni VOLILNA IN PROGRAMSKA SEJA KONFERENCE KS ZSM OZD STEKLARNE Vtisi ob dnevu mrtvih ŠOLSKO GLASILO »IZRAZI« V SLOVENIJI PREJELO PRVO NAGRADO Za nami je še eden prvi november. Ničkoliko jih še bo in ničkoliko jih je že prešlo. Toda z vsakim letom dan mrtvih postaja manj pomemben, z vsakim letom postaja bolj banalen; spreminja se v razstavo rož, na j dražjih ikeban in oblek. Danes smo vsi postali kot otopeli. Pozabljamo, zakaj smo prišli na pokopališče, pozabljamo, da tu, pod našimi nogami počiva nekdo, ki nam je bil nekoč drag, ki nam je pomenil vse. Se kdaj vprašamo, zakaj vse to? Smo se res vsi zapodili v to noro, uničujočo moderno civilizacijo? Nekje tam na zanemarjeni, od sonca ožgani poljani leži grob. Velik, grobo oklesan kamen nam pripoveduje, da pod njim leži nekdo, ki mu je bila svoboda dražja od življenja. Se ga bo v teh pustih, novembrskih dneh kdo spomnil? Najbrž ne! Ali pa mu bodo otroci prižgali skromno, brlečo lučko in na pusto, gomilo položili šopek travniških rož. Končno bi kdo rekel, to je že zgodovina. Od njega ni ostalo ničesar več, on je že zdavnaj pozabljen. Ne, tako se ne bi smelo delati. Vsakdo izmed nas milijonov, črnih in belih, rumenih in rdečih, vsakdo izmed nas je človek. Vsi smo enaki, vsi postanemo po smrti kup odvečnega pepela. Za nami ostajajo samo naša herojstva, naša neponovljiva dejanja. Vsakdo se bo še po tolikih letih spominjal znanih voditeljev revolucij, uporov, očeta slavnih izumov ... Toda nihče, da prav nihče se ne bo spomnil ubogega revnega bajtarja, ki je vse življenje okušal samo grenkobo, ki je s potom svojega obraza gnojil neplodno, peščeno zemljo, ki je vstajal s soncem in legel, ko so po vasi ugasnile že vse luči. In žena, ki je rodila kopico otrok in jih je vzela Amerika, Nemčija ali pa vojna? Kdo naj bi se je spomnil, ko bo legla za večno k počitku. Mar otroci, ki so pozabili, da jim v prsih bije slovensko srce? Ne, njeni otroci bodo prišli domov še samo na počitnice. Morda si bodo iz borne, s slamo krite koče naredili vikend in obujali spomine na mladost? Nekateri bodo prišli tudi na njen grob. Ustavili se bodo ob črnem razpokanem križu, ob s travo zaraščenem grobu in potočili solzo, dve. Zasadili bodo rože, grob okrasili z uvoženimi vazami in odšli nazaj, v tujo domovino. Zakaj ljudje živimo tako? Zakaj se svojih najdražjih ne spominjamo celo leto, zakaj grobove prerašča osat in tropotec? Enkrat na leto ni dovolj, da bi nadoknadili zamujeno. Takrat, nekaj dni pred prvim novembrom, smo vsi kot podivjani. Tekamo iz cvetličarne v . cvetličarno, kupujemo drago cvetje, razkošne vaze in se potem na sam dan mrtvih bohotimo z njimi. Kako žalostno je vse to! Stojimo ob grobu, se oziramo okrog, ocenjujemo, kdo ima prižganih več sveč, kdo ima več ogromnih rumenih krizantem. Zanima nas, kdo si je tudi za to jesen lahko privoščil nov plašč, kostim, škornje. Toda vse tudi ni tako »malomeščansko«. Vsako leto se na ,ta prvi dan v novembru zberemo ob spomenikih padlim borcem, talcem, ujetnikom. Takrat počasti- mo njihov spomin, položimo vence na njihovo skupno grobnico, izstrelimo častne salve ... Vredno je, da se tako spominjamo naših bratov, očetov, dedkov in babic, ki so svoja življenja žrtvovali za našo svobodo. V vseh ljudeh bi morala biti e-na sama velika zavest: da bodo tudi oni nčkoč umrli. Morda res vse to zveni nekako zastrašujoče, morda si sedaj, ko smo mladi, res ne moremo zamisliti, da bomo tudi mi enkrat pozabljeni, da bomo strohneli pod težkim kupom prsti. Včasih nam preti nesreča in takrat se vselej spomnimo dne, ko nam bo ugasnila sveča življenja. Takrat postanemo manj čudaški, takrat znamo ceniti življenje. Oh, kako čudovito bi bilo na svetu, če bi ne bilo dneva mrtvih, če ne bi dan za dnem ugašala življenja: na cesti, na železnici. .. Ko nam dogori sveča življenja, nam nekdo drug na grob prinese voščeno, nepomembno stvar, ki nekaj časa gori, potem ia'ugasne kot vsaka sveča. Tudi velika, bela krizantema se znajde sama samcata na gnojišču pokopališča. Revi 00 ZSMS V DSSS Dne 26. 10. 1976 je bila volilna in programska seja OO ZSMS. Sejo je začel tov. Petrič Vili. Podal je poročilo o dosedanjem delu, iz katerega je razvidno, da se je delovanje OO izboljšalo, vendar je še vedno preveč opazna nezainteresiranost mladincev. Tako je delovanje OO še vedno Odvisno od peščice mladincev,. ki so v predsedstvu. OO je sodelovala na vseh akcijah, ki so bile organizirane skupaj s KS OZD. Vse te akcije so odlično uspele in so dobile podporo vseh družbenopolitičnih organizacij v DSSS. Vendar pa odziv mladincev na te akcije še ni zadovoljiv. Potrebno bo še večje aktiviranje za pridobivanje mladih, predvsem mladih iz sosednih republik. Dosedanje sodelovanje z ZK in ZSS v naši tovarni je bilo še kar na zadovoljivi ravni, vendar bo potrebno še večje angažiranje z obeh strani, da bi še izboljšali rezultate obojestranskega sodelovanja. V svojem nadaljnjem delu si bo morala OO čimbolj prizadevati za krepitev svojih vrst, saj s tem povečujemo oziroma razširjamo bazo za nove člane ZK. Izvoljeno je bilo novo predsedstvo OO in sicer: Andrej Feguš, Seničar Mira, Draksler Alojz, Mak Dora, Kirn Bojan. Za sekretarja je bila izvoljena tov. Potušek Milenca, za predsednika pa tov. Petrič Vili. Pri obravnavi okvirnega in akcijskega programa je bilo dogovorjeno, da se priprave na MDA prestavijo iz meseca julija na mesec marec. Program je bil soglasno sprejet. Za sejo konference OK ZSMS so za delegata izvolili tov. Potušek Milenco. Sprejet je bil tudi sklep, da prispeva vsak mladinec po 10 din za pomoč Posočju. Predsednik OO ZSMS Petrič Vili Še nekaj dni nas je ločilo od praznika republike, ko smo na naši šoli doživeli veliko veselje, saj smo prejeli visoko priznanje Zveze društev prijateljev mladine Slovenije. Obvestili so nas, da je posebna strokovna žirija odločila in izbrala izmed 142 osnovnošolskih glasil iz vse Slovenije NAŠ ŠOLSKI ČASOPIS »IZRAZI« ZA NAJBOLJŠE ŠOLSKO GLASILO V SLOVENIJI ZA LETOŠNJE LETO. Iz pismene utemeljitve Zveze prijateljev mladine povzemam le bistvene misli. »Šolsko glasilo osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik je praznovalo svoj 16. rojstni dan. Jubilej so počastili s 4 domiselno zasnovanimi in izrazno bogatimi številkami šolskega glasila Izrazi. Decembrsko številko so posvetili obletnici Prešernovega rojstva. Znane politike, kulturnike in umetnike so povprašali, kaj jim Prešeren pomeni in kateri njegovi verzi so jim najdražji. Nijhove dragocene odgovore so objavili na levi strani, desno pa so pod različnimi Prešernovimi verzi, napisani s pesnikovim rokopisom, namenili učencem od drugega do o-smega razreda. Med prispevke pa so vtkane kot rdeča nit Prešernove misli in njegova spoznanja so obogatila mlada hotenja na nevsiljiv, vendar o-pazen način. Tako je postal posvečen mozaik sedanjega in preteklega. Slavnostna številka je bila posvečena tudi Cankarjevi stoletnici rojstva. Z njihovim šolskim delom in življenjem v okviru jugoslovanskih pionirskih iger in z geslom »SVOBODNI GRADIMO NAŠ Megleno septembrsko jutro se je leno vzdrževalo s svojega mračnega ležišča, kakor delavec, ki je ves zdelan legel in se še ni popolnoma odpočil, pa že mora vstati in poprijeti za lopato. Nežna koprena megla pa se je že počasi dvigovala z bežnim valovanjem, kakor studenec spomladi in se vrtinčila v sinjih kolobarjih proti sivemu .nebu. Z zadržanimi koraki, kot bi še bala, sem se bližala veliki rumeni stavbi. Kaj se skriva za temi velikimi okni in težkimi, hrastovimi vrati, ki zapirajo hram učenosti. 2e nekaj časa me begajo pekoče misli na novo šolsko leto. Ali bom kos novim spremembam? Osnovna šola mi je dala za popotnico torbo s skromnim znanjem. gimnazijo pa bom zapustila oprtana s težkim nahrbtnikom, polnim bogatih izkustev. Čeprav me gimnazija privlači, me misel nanjo hromi. In sedaj se je uresničila želja. Zdrsnila sem v prosojno morje večnega učenja in dopolnjevanje znanja. Ta pot neskončno vabi, tu se znanje razsipava, ponuja, nastaja in utrjuje. Zavedam se, kakšno težko breme sem si naložila, vendar misel. SVET«, pa nas seznanjata dve informativni številki, iz katerih diha bogata izvenšolska dejavnost, opisi raznih potovanj, doživetij, povezanost z okoljem, s prijatelji, znanstveniki, zamejskimi Slovenci, kritično spremljanje TV, filmov, knjig, šaljivi prispevki in zlasti zanimivi sestavki o kulturi. Prav ti sestavki so največje priznanje pedagoškim delavcem, predvsem pa njihovemu mentorju. Napisani so pestro, doživeto, polno začetniških zadreg in naj-plemenitejših hotenj. Tudi zunanja podoba kaže domiselnost in požrtvovalno delo, porojeno iz čistega notranjega nagiba. Vsebina časopisa pa je bogata in izvirna.« Vse to in še bi lahko naštevala ugotovitve strokovne komisije. Ponosni smo, da lahko to visoko priznanje razglasimo na svečani proslavi rojstva naše republike in hkrati poudarimo, da je to eden med mnogimi delovnimi uspehi naših mladih literatov in likovnikov pod vodstvom svojih mentorjev. Najiskrenejše čestitke pa izrekamo vsem članom LITERARNO-NOVINARSKEGA KROŽKA, ki časopis izdajajo, članom likovnega krožka, ki časopis estetsko oblikujejo in opremijo in vsem o-stalim sodelavcem »IZRAZOV». Posebno priznanje pa zasluži mentorica šolskega glasila tovarišica Fanči Moljk, glavna urednica, idejna usmerjevalka in oblikovalka izvirnih idej in vsebine ter neumorna delavka pri rojstvu vsake nove številke šolskega glasila. Naše iskrene čestitke izrekamo tov. MOLJKOVI z željo, da bi tudi v bodoče bila tako izvirna in ustvarjalna pri svojem delu. Tušar Božena da bo moje znanje že jutri večje, me navdaja z veseljem in srečo. Razmišljanje pretrgajo zategli glasovi, pomešani z razposajenim vpitjem. Pritisnem na kljuko in znajdem se v veži. S pogledom objamem vežo in že stopam po gladkih stopnicah. Srce mi obdaja obroč strahu. Trepetam od tesnobe. V garderobi se srečam z novimi sošolkami. Vse so prisrčne in vedre. Štiri leta bomo skupaj drgnile šolske 'klopi, se potile ob zagonetnih nalogah in se smejale šolskim «štosom«. (Nadaljevanje na 4. strani) Srečanje v prvih šolskih dneh Srečanje v prvih šolskih dneh (Nadaljevanje s 3. strani) Ko sem v razredu in se srečujem z novimi profesorji, z novo snovjo, se mi zazdi, da je vse nekakšen' velik, velik vprašaj. Misli mi prijadrajo do izliva, misel mi obstane, zadrhti, občutki okamenijo, zakrkne... in začenja se trenutek prosojnih prividov. V meni zeva globoko brezno, ki izpuhteva misli po porazu ali po zmagi. Razdvojena sem med srečo in tesnobo. ____ Vedno me spremlja tanka-tenči-ca. za katero se skriva privid, da 'na bom zmogla, a na drugi strani pa Se vzdiguje trdna, močna volja, ki pobije vse nasprotne misli. Nekje v temni globočini srca pa si vedno zatrdno obljubim: »Tako bo, pa nič drugače«. Zmagala bom, pa četudi bom mogla požreti boleča razočaranja in grenke poraze in hinavske obljube. Vem, da bo pot trnova, polna hinavščin, prilizovanja, -spoznanj in razočaranj, bom vedno začela znova, saj življenje je kakor ogenj, ki peče, a čisti. Tisto, po čemer hrepenim, se mi bo- uresničilo le s trdno, grčavo voljo. Manja Podkoritnik SPORED KINOPREDSTAV ZA DECEMBER 1076 KINO DELAVSKI DOM HRASTNIK Vlak za dva potepuha 1. 12. sreda ob 17. in 19. uri (amer. avantur.) 2. 12. četrtek ob 19. uri Marseilski klan 4. 12. sobota ob 17. in 19. uri (franc, kiriminal.) 5. 12. nedelja ob 17. in 19. uri 6. 12. ponedeljek ob 19. uri Valdezovi konji 8. 12. sreda ob 17. in 19. uri (amer. vestern) 9. 12. četrtek ob 19. uri Papirnati mesec 11. 12. sobota ob 17. in 19. uri (amer. komedija) 12. 12. nedelja ob 17. in 19. uri 13. 12. poned. ob 19. uri Amarcord 15. 12. sreda ob 17. in 19. uri (italij anski) 16. 12. četrtek ob 19. uri Kventin Dervord 18. 12. sobota ob 17. in 19. uri (ang. zgodov.) 19. 12. nedelja ob 17. in 19. uri 20. 12. poned. ob 20. uri Povampirjeni Majls 22. 12. sreda ob 17. in 19. uri (amer. komedija) 23. 12. četrtek ob 19. uri Kehil, šerif USA 25. 12. sobota ob 17. in 19. uri (amer. vestern) 26. 12. nedelja ob 17. in 19. uri 27. 12. poned. ób 19. uri Prisluškovanje 29. 12. sreda ob 17. in 19. uri (amer. kriminal.) 30. 12. četrtek ob 19. üri Maščevalec Zoro 31. 12. petek ob 17. in 19. uri (franc, avantur.) 1. 1. 77 sobota ob 17. in 19. uri 2. 1. 77 nedelja ob 17. in 19. uri 3. . 77 poned. ob 19. uri KINO S V O B ODA DOL PRI HRASTNIKU Kleopatra Jones 4. 12. sobota ob 19. uri (ameriški) 5. 12. nedelja ob 17. uri Super Fly 11. 12. sobota ob 19. uri (amer. kriminal.) 12. 12. nedelja ob 17. uri Surova Aksahoma 18. 12. sobota ob 19. uri (amer. drama) 19. 12. nedelja ob 19. uri Alfredo Alfredo 25. 12. sobota ob 19. uri (ital. komed.) 26. 12. nedelja ob 17. uri Frenzy 1. 1. 77' sobota ob 17. uri (amer. kriminal.) 2. 1. 77 nedelja ob 17. uri Upravi obeh kinematografov vabita na ogled filmov in želita vsem obiskovalcem in drugim občanom srečno 1977! Tovariš urednik! inniiiiiiiimmniiiiiimimiiiiimmmiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiimniiiiiliiiiiiiimiiiuiiiiiMi iihiiiihihuiiiiiiiiiiiiiiiiihiiìhiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisìiihiiiiiìiiiih Javljam se vam iz Slovenske Eistrice, kjer služim vojaški rok. Prek vašega glasila bi rad pozdravil vse sodelavce v TOZD IV, še posebej pa izmeno tov. Avgusta JAGRA. Ker bi rad vedel, kaj se v našem podjetju dogaja, bi vas prosil za glasilo STEKLAR. Lep pozdrav vojak DEBELAK Franjo V. P. 4227/5 62310 Slovenska Bistrica Zdravo Franjo! Zahvaljujem se ti za prelepo razglednico in pozdrav. Mislim, da si se že navadil vojaške suknje in upam, da nas boš kmalu kaj obiskal. Steklarja boš redno dobival. Te pozdravlja urednik Za »NAGRADNI KVIZ ZNANJA« iz prejšnje številke smo prejeli vsega 37 rešitev. Pravilni odgovori so: 1. C 16. septembra 1849 2, B 1879 3 A tifus 4- C J. Heider 5. C Trst Tri razpisane nagrade prejmejo: 1. nagrado (30 din): Gabrič Vida 2. nagrado (20 din): Novak Marija 3 nagrado (10 din): Restar Ivan, upok. NAGRADNI KVIZ ZNANJA CLAS MLADIH I 1. Slovenski pisatelj, rojen 1831 v spodnjih I Ret j ah, se je po končani gimnaziji vpisal na E bogoslovje v Olomucu, vendar je tam ostal le = do začetka 1858. Takrat je moral bogoslovje I zapustiti, ker ni hotel preklicati pesmi, ki jih S je Globočnik štel za nemoralne in bogokletne. § Nato je odšel na Dunaj in se tam seznanil tu-§ di s Karadžičem. Bil je domači učitelj, ured-E nik, tajnik Slovenske matice, časnikar in na-E zadnje skriptor Licejske knjižnice v Ljubljani, i Kdo je bil to? 1 a) FRAN LEVEC = . b) FRAN LEVSTIK I c) JANEZ TRDINA 2. Slovenski pisatelj, rojen 3. februarja § 1758 v Zgornji Šiški pri Ljubljani, je študiral E gimnazijo pri Jezuitih, stopil v frančiškanski i red in se nato uvrstil med prosvetne duhov-E nike. Služboval je v Ribnici, na Bledu, v I Ljubljani. V Ljubljani je postal gimnazijski S profesor in leta 1809 je bil imenovan za gim-S nazijskega ravnatelja. Kdo je bil to? 1 a) VALENTIN VODNIK E b) OTON ZUPANČIČ I c) ŽIGA ZOIS 3. Med vsemi živimi bitji je človek naj-= bolj odvisen od nežive narave. Čim večjo stopnjo kulturnega razvoja je dosegel, tem E bolj izkorišča njene sile. Veda o zgradbi zem- E lje, o snoveh in o njenem zgodovinskem raz- S voju se imenuje: a) FIZIKA 1 b) KEMIJA i c) GEOLOGIJA I 4. V zemeljski notranjosti nastajajo nape- | tosti — to povzroča, da se premikajo zemelj- | ske plasti. Mehanična energija se pri tem širi E kot valovanje. Glavni potresni valovi L va- | lovi so dolgi valovi. Drugi valovi so primarni S ali P valovi — ti povzročajo, da prvi doseže- s jo zemeljsko površino. Za njimi se širijo S E valovi ali sekundarni valovi. Te valove regi- E strirajo aparati, imenovani: E a) TOPOGRAF 1 b) HIGROMERI E c) SEIZMOGRAFI | 5. Vaterpolo je moštvena igra z žogo v vo- y di, pri kateri štejejo zadetke v vrata. Igralci E ne smejo v vodi niti stati niti se odrivati ali g česa se oprijemati. Od kod izvira ta rokomet !: v vodi? E a) ANGLIJA H b) NEMČIJA H c) AMERIKA ii .lllll!!II!llll!tllllllllll!!llllllllllllllllilllii]llllllill!lllllll!llllllllllllllllllli|j|||llllllllllllllilillllilli! iillillliHlllllllllllilllllllllllimililllliiilllilllllülllllMilülülüliülllllimi