F i t z g a. (Dalje.) temu mislim ne bode nobeden in tudi ne gosp. F. oporekoval. Ker pa ocenjujemo števila le v vrsti, moramo računike pri nazorovanji tudi v vrsto in sioer od leve na desno postavljati; na računilu se pa morajo že vsi računiki v jedni (sami) vrsti nahajati; kar tudi Pitzga potrdi, ker je sestavil računila, katero je popolnoma mojemu metričnemu računilu podobno, samo da ima na drogu namesto 1 cm debelih koleščkov prizmaticne 1 cm široke okvire. V 2. šolskem letu zadostuje zraven mer računilo; v 3. šolskem letu moramo pa že skrbeti, da pridejo čutni nazori na notranje itd. (prim. teoret. del moje metodike). Vse na kratko povedati, kar imam pri tej razpravi v mislih, mi je nemogoče; pri govoru o mojih računicah se bode morebiti še kaj priteknilo. Kdor je pa ta spis s premislekom in nepristransko prebiral, vstvaril si je že svojo sodbo o Pitzgovi in o moji metodi, pa tudi sploh o metodi iz računstva tako, da bi bilo nadaljevano razpravljanje o psihologičnem pouku iz računstva nepotrebno. Vender si ne morem kaj, da bi ne izpregovoril nekoliko besed o mojih računicah, zoper katere se je g. F. tako kratko a duhovito izrazil. Pri tem pa ne morem prezirati načrta za računstvo v 4razrednih ljudskih šolah, katerega sem v ^Popotniku" priobčil. Preidimo torej k prvi računici, v kateri nahajamo nnjpred številni prostor 1-3. Kaj je nek mene napotilo, da sem uvedel ta prostor? Važni psibologični uzroki. Kedor sebe in sploh druge ljudi opazuje, spozna, da more k vecemu 3 reči na jedenkrat videti (prim. teor. del moje metodike), otrok šteje brez nazoril le že za 3 brez pomote naprej ali nazaj, otrok razume najlaglje množenje in delitev z 2 ali 3 in ono inerjenje, pri katerem je kvocijent 2 ali 3. Otroku, ki vstopi v šolo, so gotovo števila 1. 2, 3 znana, ali vsaj se otrok hitro ,s temi števili seznani, da si jih lahko predstavlja. (Primerjaj 1. točko a o psihologičnem pouku, Mich.) Lahko si torej otrok tudi predstavlja: „1 kostanj in 1 kostanj, 2 kostanja in 1 kostanj", in „1 kostanj in 1 kostanj sta 2 kostanja, 2 kostanja in 1 kostanj so 3 kostanji". Besede ,,in, sta, so'\ katere so velike važnosti za razuinljenje postajanja števil v številni vrsti, in znaki 4-, = za te besede postanejo v tem prostoru najlagljeje jasne. V mojem načrtu sem napisal v opomnji 3: ,,Vzor v številno vrsto pa posebno razbistriš: l. z vajami: «) Stetje predmetov, katere postavljaš med štetjem v vrsto; /5) določevanje števila po nastavLjeni podobi (v 1 vrsti) iz predmetov; 7) nastavljanje šte\Tilnih podob (v 1 vrsti) iz danih predmetov. 2. Z določitvijo mesta števil v številni vrsti. Navadna vprašanja za določitev mesta števil so: <t) katero število stoji za (pred) številom — n. pr. 3? /;) katero (katera) število (števila) leži (leže) med številoma n. pr. 3 in 5? c) med katerima (katerimi) številoma (števili) leži (leže) število (števila) n. pr. 6? 4 in 5? V opomnji 6: ,,Začetek vsega računstva so števne vaje  Ločimo pa 2 glavni vrsti za štetje \\\ sicer: A. &teje se naprej, B. šteje se nazaj. A. u) Od začetka številne vrste do števila (pri nazorovanji morajo otroci nazorila zmerom staviti v vrsto od leve proti desni); l>) od števila do števila n. pr. od 3 do 5; c) do števila in od tod za število naprej 11. p. do 3 in od tod za 2 naprej; <l) od števila za število naprej, n. pr. od 5 za 2 naprej. B. a) Od števila do začetka številne vrste; />) od števila do žtevila nazaj, n. pr. od 5 do 3 nazaj; c) od števila za število nazaj, n. pr od 5 za 2 nazaj. V načrtu so te vaje označene na kratko, n. pr. Aa. Te opomnje veljajo več ali manj tudi za številni prostor 3, in na nje se sklicujem tudi še pozneje. Dalje pa stoji v načrtu za 1—3: I. teden. Otroci štejejo reci, kolikor dalječ jim to gre, natančneje se pa seznanijo s konkretnimi števili 1, 2, 3. — Kaj je več (manj)? — Vaje n> /?, 7 prim. op. 3. Zakaj tako štenje zahtevam, si razumen učitelj sam lahko misli; na ta način poizve. koliko je otrokom številna vrsta že znana, opozori jih pa tudi na vrsto, s katero su imajo pečati. Kaj je več (manj)? — Da pri tej nalogi otrokom najlaglje do živega prideš, postopaj tako-le: Micika ima 2 jabolki, Janezek pa 1 jabolko, kedo ima več (manj) jabolk? — Ne preidi pa na vprašanje, koliko jabolk ima Micika več kot Janezek ? II. teden. Ponavljanje vaj 1. teden. — Vaje v pisanji grafičnih znakov.— Konkretno nazorovanje besedice nin", pisanje znaka -+- (in); konkretno nazorovanje besedic ^sta. so", pisanje znaka = (sta, soi. III. Ponavljanje vaj prejšnjih tednov. Bralne vaje v računici. — Pisanje znakov ^ar = ^ kosa. Kakor vidite gospod F. se ne kopičijo predstave, druga za drugo pride, in računanje se začne za otroka, da sam ne ve kako. V tretjem tednu bere otrok iz računice, da je kar veselje; preskrbljen je pa že tudi z nalogami, katere napisuje v šoli ali doma na tablico. N. pr. 1. naloga. Učenci morajo večkrat napisati:2. naloga.i. t. d. Pa tudi samostoj n ost moremo že v tem prostoru gojiti zahtevanje n. pr.: Nastavi na mizo 1 (2, 3) kamenček, G! Na kaj pa merijo znaki ? ^0 spoznate koj, ako pogledate v raounici številni prostor do 5. Ti znaki pripravljajo na številke. Ali je to morebiti nepsiho- logično gospod P. ? L. Lavtar. (Dalje prih.)  | O-| L Zl- „• | -f O"-  | + | = || * + • = •• O + O = OO O O L | L ZlI L : H 5 12 3 4 5