GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ aMHMBM«ll«fWTra iVSBflai FEBRUAR 1987, ŠTEVILKA 2, LETO XXI IMf Glasnik izdala Delavski svet sozda IMP — Industrijska montažna podjetja v 7.240 izvodih, Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061) 321-043. Člani Odbora za obveščanje sozda IMP so: Ladislav Abraham Anka Brezec Aleš Fujan Bojan Germovšek Dušan Hočevar, Vinko Jager, Dragica Janežič, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Jože Kovač, (predsednik) Biserka Lazar, Branko Leskovar, Joži Pipp, Majda Slapar, Silva Skoda, Iomaz Štrakl, Helga Volk, Primož Zupančič, Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. ■■■■ Večja storilnost večji osebni dohodki Koordinacijski odbor sindikata v sozdu IMP se je sestal na letni on-ferenci v torek, 10. februarja v prostorih DO Livar v Ivančni gorici. Delegati so poleg poročila in programa o sindikalnih aktivnostih poslušali tudi izčrpno poročilo sozdovega generalnega direktorja inž. Franca Kumšeta o najpomembnejših nalogah, ki jih moramo opraviti za uspešno poslovanje v letih 1987. Menili so, da so usmeritve dobro zastavljene in obljubili, da jih bodo sindikalne organizacije podprle — zlasti pri naporih za dvig storilnosti in pospešitev inventivne dejavnosti. Kljub snegu in mrazu delo na Trati napreduje. Stavbeniku se obrestuje, da so jeseni hiteli, saj so spravili novo tovarno pod streho, preden je zima pokazala zobe. Tako zdaj lahko inštalaterji opravljajo svoje delo. (Foto: M. P.) Avtomatika pod streho Pri gradnji nove tovarne so se pri Avtomatiki — to je investitorju in izvajalci do nastopajoče zime veselo meli roke, ko jim je ob resnično lepem in toplem vremenu delo tako lepo napredovalo, da so celo prehitevali pogodbene roke. Ker nas je zanimalo, kako pa potekajo dela zdaj, ko nam je zima natrosila toliko snega, kot že vrsto let ne, smo povprašali vodjo gradbišča Janka Žmuca iz Stavbenika Koper tozd GEO Ljubljana. Povedal je, da dela potekajo v okviru devetmesečnega pogodbenega roka. Pri nekaterih delih pa so bili celo pred planom. »Glede na sedanje snežne razmere in glede izkušenj iz prejšnjih let pričakujemo, da nas bodo še pestile vremenske težave,« je dejal Žmuc, »zato izkoriščamo čas, ko se temperatura vzpne malo nad ničlo, pa tedaj pohitimo z zunanjimi deli, da ne bi zgubili preveč časa, saj se zavedamo, da moramo dela zaključiti v pogodbenem roku. Vsa naša zimska prizadevanja so povezana z dodatnimi stroški zaradi čiščenja in odvažanja snega z gradbišča in zaradi ogrevanja kleti prizidka, saj lahko samo v takih pogojih opravljamo zidarska dela. Z gradbenimi deli smo prišli v tako fazo, da IMP-jevi monterji že lahko opravljajo inštalaterska dela na objektu proizvodne hale in prizidku. Ugotavljamo pa, da so projektne naloge premalo usklajene in da jih bo potrebno ponovno uskladiti in obdelati v skladu s potrebami bodoče investitorjeve proizvodnje. Če pa izvajalci instalacij in gradbeniki ne bomo dobili no-vousklajenih projektov, utegne to resno vplivati na doseganje pogodbenega roka.« m. P. IMP-jev Koordinacijski odbor sindikata je problematiko inventivne dejavnosti lani večkrat in pdrobno obravnaval. Na njegovo pobudo je sozdov a Pravna služba pripravila osnutek pravilnika” o inovacijah, kjer so opredeljeni postopki pri uveljavljanju koristnih predlogov, tehničnih izboljšav in drugih inovacij. Namen letne knference ni bil obravnavati ta pravilnik, pač pa so se delegati strinjali, da je treba to področje v IMP-ju enotno urediti in sicer tako, da bodo avtorji inovacij primerno nagrajeni ter da bodo postopki preverjanja predlogov kar najenostavnejši. Oboje je namreč nujno, če želimo, da bo več naših delavcev razmišljalo, kako bi izboljšali in pocenili svoje izdelke. Generalni direktor inž. Franc Kumše je v svojem poročilu najprej povedal, da je bilo poslovno leto 1986 za IMP kot celoto dokaj uspešno. Nekatere organizacije so sicer imele težave, vendar po podatkih ki so na voljo v začetku februarja, ne bo nobena končala poslovnega leta z izgubo. Ko je govoril o poslovanju v letu 1987, je najprej opozoril, da se bo odvijalo v težavnih in spremenjljivih razmerah. Tako na primer ne vemo, kakšna bo inflacija in kako jo bo spremljal dinarski tečaj, pa tudi še mnogo drugih neznank je. Napovedi o investicijski politiki za IMP niso obetavne: Če bo več denarja Priprava pravilnikov za naložbe Konec februarja bo Zbor IMP-jeve Interne banke predvidoma sprejel dva pomembna pravilnika in sicer: »Pravilnik o združevanju sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove del apo zaključnih računih za srednjeročno razdobje 1986-1990« in »Pravilnik o združevanju sredstev za razvojni sklad za srednjeročno razdobje 1986-1990«. V času, ko to poročamo, je že zaključena obravnava osnutkov obeh Pravilnikov. Poslovni odbor Interne banke ju je posredoval v javno obravnavo 22. januarja in imenoval komisijo, ki bo uskladila pripombe, da bi lahko Poslovni odbor na seji 17. februarja določil usklajeno besedilo obeh aktov. Ta dva Pravilnika pomenita konkretizacijo določb sozdovih Skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov za obdobje 1986-1990 in bosta tudi veljala za to obdobje.__________________ V osnutku Pravilnika o združevanju sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela je določeno, da morajo delovne organizacije za ta namen združiti 20 odstotkov neto poslovnega sklada, ugotovljenega po metodologiji planiranja v IMP-ju.JCdaj-jnora biti združe- vanje opravljeno, bo za vsako leto določil Zbor Interne banke, vendar pa mora biti združevanje opravljeno najkasneje do 30. junija. Ozdi, ki po predpisih ne izpolnjujejo pogojev za investiranje iz poslovnih sredstev, bodo dolžini dolgoročno združiti ustrezno vsoto iz sredstev za amortizacijo. Vsaka združevalka sredstev mora Interno banko obvestiti, v korist katere investicije skupnega ali prioritetnega pomena želi združiti svoj denar. Pri tej izbiri sc lahko odloča le med pro-grami, ki jih Sozdov delavski svet opredeli kot skupne ali prioritetne investicije. Za financiranje vsake od teh investicij bo pripravljen poseben samoupravni sporazum, ki bo med drugim opredelil vračanje vloženih sredstev na dohodkovnih osnovah, Interna banka pa je dolžna nad- zirati izvajanje teh sporazumov. Tista sredstva, za katera združeval ec ne bo opredelil namena, pa bo Zbor Iterne banke dodelil kot dolgoročne kredite. Ta sredstva dobi združevalec vrnjena po sedmih letih od dneva združitve. Vidimo torej, da bo združevanje sredstev za prioritetne naložbe tudi v prihodnje potekalo v bistvu enako kot že v zadnjih dveh letih. Novost pa je razvojni sklad, katerega polnjenje in način : koriščenja opredeljuje drugi Pravilnik. Glavni vir je 20 odstotkov skupne obračunane amortizacije, če pa bodo delovne organizacije izkazale tudi dohodek, ki je rezultat izrednih tržnih ugodnosti, so ga dolžne združiti četrtino. Amortizacijo so organizacije dolžne združiti v desetih - dneh po roku za vsak periodični in zaključni račun. Za sredstva razvojnega sklada bo Zbor Interne banke vsako leto do konca februarja razpisal natečaj. Posojila iz tega sklada bodo namenjena za sofinanciranje razvoja novih proizvodov in sicer: materiala za izdelavo prototipa, izdelavo tehnološke do- kumentacije, tržne raziskave, zunanje storitve, merilno in te-stirno opremo, stroške atestov mnenj in recenzij, specialna orodja za izdelavo prototipa, osebnih dohodkov razvojne ekipe, izjemoma tudi za nabavo proizvodne opreme (kadar ne bo možno najeti ustreznih kapacitet) in za druge namene. Osnutek Pravilnika tudi določa, da se združevalcem vrnejo ta sredstva po desetih letih in da dobijo tudi obresti v višini 70 odstotkov splošne interne obrestne mere. Oba osnutka imata tudi določbo, ki omogoča prelivanje denarja med obema skladoma, če za enega ne bi bilo dovolj interesentov, za drugega pa preveč. ---Ko so člani Poslovnega odbora Interne banke določali osnutka teh pravilnikov, so se strinjali potrebnosti in koristnost takšnega združevanja sredstev, so pa imeli nekaj pripomb in sugestij, da bi posamezne določbe še precizirali. Pričakovati je torej, da usklajevalna komisija ne bo brez dela. LOJZE JAVORNIK namenjenega infrastrukturnim objektom (to je cestam in železnicam), to za nas ni ugodno, saj imamo le malo izdelkov in storitev za tovrstne objekte. Tudi poročila o možnostih za dela v tujini niso obetavna — ne z vzhodnoevropskega trga, ne z zahodnega in ne z bližnjevzhod-nega. Trenutno je največji obet posel, ki je pridobljen v Sovjetski zvezi (vrednost 5 milijonov klirinških dolarjev), ki bi ga morali izkoristiti tudi za to, da si pridobimo dobre reference in navežemo stike za morebitno pridobitev novih del. Seveda v tozdu Inženiring iščejo vse možnosti, da bi izpolnili cilj: Pridobitev poslov v vrednosti 50 milijonov dolarjev. Osnovni poslovni cilj v letu 1987 je skupno povečanje realizacije za 7 odstotkov. Levji delež povečanja — pet odstotkov — naj bi dosegli z večjo storilnostjo, ostalo pa s povečanjem števila zaposlenih. Pri razporejanju dohodka sta najpomembnejša cilja, da se povečajo realni osebni dohodki najmanj za 2 odstotka in da bo delež akumulacije v dhodku 25,4-odstoten. V letu 1987 lahko v IMP-ju pričakujemo velik napor za posodabljanje proizvodnje. To dokazuje sedem pripravljenih investicijskih elaboratov. V času, ko to poročamo, jih je sozdov strokovni kolegij že obravnaval. Izmed njih bo kolegij sozdovemu delavskemu svetu predložil predlog prioritetnih investicij, ki jih bomo v IMP-ju podprli z združenimi sredstvi. Poleg teh večjih programov pa je v IMP-ju tudi kar precej akcij za posodobitev opreme. To je vsekakorpo-trebno, saj si brez sodobne teh- nologije ne moremo obetati uspešnega prodora v izvoz. Inž. Kumše je tudi povedal, da je začela zelo uspešno delati Komisija za razvojna in tehnična vprašanja. Ta Komisija si je zastavila nalogo opredeliti zlasti tiste izdelke, s katerimi bo IMP zaokroževal svojo ponudbo. Da bi te razvojne naloge tudi učinkovito izvajali in v kar naj krajšem času uvajali nove izdelke, bomo v IMP-ju združevali denar v posebnem razvojnem skladu. Generalni direktor se je tudi dotaknil načrtovanih reorganizacij. Pri reorganizaciji DO Izip je cilj doseči, da bosta organizaciji skupnega pomena Inženiring in Marketing kar najbolj prispevali k uspešnemu poslovanju vsega sozda. Za to pade potrebna tesnejša povezava, j ki naj bi skrajšala čas, ki ga y IMP-ju izgubljamo zaradi komplicirane organiziranosti. / Za učinkovitejše vodenje sozda je tudi predvideno oblikovanje kolektivnega poslovodnega organa. V njem bodo člani, zadolženi posamezna področja, ki pa jim je potrebno dati tudi pooblastila, da lahko z vso odgovornostjo posežejo v dogajanja zlasti ob kršenju dogovorov. V sozdu bodo tudi določili človeka, ki bo skrbel za pridobivanje kadrov za celoten poslovni sistem, je povedal inž. Kumše. Zlasti pereče je vprašanje viso-kostrokovnih kadrov. Kot pravi generalni direktor, bi v IMP-ju lahko takoj sprejeli vsaj 50 diplomiranih strojnih in elektroin-ženirjev, toda razpisi ostajajo brez domevov. Zato se je potrebno kadrovanja strokovnjakov lotiti mnogo bolj načrtno. Delegati so v razpravi zlasti odločno podprli prizadevanja za večjo storilnost. Načrtovano petodstotno povečanje je kljub tehnološkemu posodabljanju zelo zahteven cilj, toda nujen ne le zaradi uspešnosti poslovanja, pač pa tudi zato, ker je po letošnjih družbenih usmeritvah povečanje storilnosti ključni pogoj za povečanje osebnih dohodkov. LOJZE JAVORNIK IZ VSEBINE V PMI-ju so dosegli Sporazum o ureditvi razmerij ob izločitvi Montaže. str. 2 Iso je lani uspešno posloval in gradil prizidek. str. 2 Objekta, ki ju Montaža Koper in Elektromonter gradita na Obali: Iplasova kotlarna in razširitev sečoveljskega letališča. str. 3 Celjska Klima je dobila pohvale za izvoz v Sovjetsko zvezo. str. 4 Nekaj Tehnomontovih novosti. s(r- 4 Nova generacija Telekomovih signalnih naprav. str. 5 Sodelujte pri pripravi razstave o razvoju IMP-ja! str. 6 Pred dvajsetimi leti je začel izhajati IMP Glasnik. str. 6 Kaj prinašajo spremembe in dopolnitve Zakona o varstvu pri delu? S|r- g Novice o delu Planinskega društva IMP. str. 8 Montaža Maribor je zdaj enovita delovna organizacija Dosegli so sporazum Mariborska Montaža je začela delovati kot enovita delovna organizacija. Delovna organizacija PMI ima zdaj tri tozde: Inženirske biroje, Elektrokovinarja in Projektivo. Uresničevanje teh organizacijskih sprememb poteka na osnovi Sporazuma o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti ter o razporeditvi sredstev, pravic in odgovornosti, ki so ga sprejeli v drugi polovici januarja na zborih delavcev v vseh prizadetih tozdih. 22. decembra 1986 so Montažini delavci na re- Zaradi izločitve Montaže iz PMI je bilo seveda ferendumu sprejeli odločitev o izločitvi iz delovne potrebno tudi prerazporediti nekatere delavce de-organizacije PMI. Nato je bila imenovana komi- lovne skupnosti in tozda Inženirski biroji. V Mon-sija za ureditev odprtih vprašanj, ki je pripravila tažo so prerazporedili vse delavce, ki so že prej sporazum. V njem so podana načela za urejanje opravljali dela zanjo, pri tistih, ki pa so opravljali statusnih, organizacijskih, premoženjskih, po- dela za več tozdov, pa so se dogovorili za preraz-slovnih in drugih zadev. poreditve glede na potrebe delovnega procesa. Tu Pri opredeljevanju statusnih vprašanj je ugo- ni več nobenih neznank, saj je bil sprejet poimen-tovljeno, da nova enovita delovna organizacija ski spisek vseh delavcev, ki so od 1. februarja or-Montaža nadaljuje pravno subjektiviteto tega ganizacijsko vključeni v Montažo. Dejanski pre-tozda, zato mandati njenih organov upravljanja in hod pa bo opravljen v dveh fazah. Za Montažo do-individualnih poslovodnih organov ne prenehajo, ločeni del delavcev iz Inženirskih birojev je bil že pač pa bodo nadaljevali svoje delo kot organi prerazporejen s 1. februarjem, kadri iz delovne enovite delovne organizacije. Tudi pri organih skupnosti DO pa bodo prerazporejeni s 1. mar-upravljanja in individualnih poslovodnih organih cem, da bi lahko še prej opravili vsa dela pri zak-v tozdih Elektrokovinar in Projektiva ne bo spre- ljučnih računih. memb. V tozdu Inženirski biroji in v delovni Pri delitvi premoženja je osnovno načelo, da skupnosti pa se z izločitvijo Montaže bistveno vsaka organizacija še naprej razpolaga s sredstvi, spremeni organizacijska celota, zato preneha pravicami in obveznostmi, ki jih je imela pred mandat delegatom delavskih svetov. Tozd Inže- reorganizacijo. Glavna sprememba je pri lastniš-nirski biroji bo zaradi majhnega števila zaposlenih tvu upravne stavbe na Ljubljanski 9, kjer je Mon-prenesel funkcijo delavskega sveta na zbor delav- taža svoj delež (tri etaže in dve garaži) brezplačno cev, delovna skupnost pa bo izvolila nov delavski prenesla na Elektrokovinarja, ki pa ji bo nato pod svet. Zaradi organizacijskih sprememb preneha sedaj veljavnimi pogoji oddal v najem pritličje še tudi mandat delegatom v delavskem svetu de- do konca letošnjega leta in prvo nadstropje do lovne organizacije in glavnemu direktorju de- konca leta 1990. lovne organizacije. LOJZE JAVORNIK Skoraj trikratno povečanje realizacije Iso je uspešen Leto 1986 je bilo za delovno organizacijo Iso tako kar zadeva pridobljenih del kot tudi doseganje fakturirane realizacije zelo uspešno. Pa poglejmo to njihovo uspešnost! Če primerjamo lansko tričetrt-letje s predlanskim, so lani naredili kar za 283 odstotkov več kot predlanskim. Podatki za zadnje četrtletje minulega leta pa kažejo skoraj enake rezultate kot ostala tri četrtletja — saj so v zadnjih treh mesecih naredili za 276 odstotkov več kot v enakem času predlanskega leta. Zanimive so ugotovitve, da so stroški ob lanskem devetmesečnem obračunu za 5 odstotkov počasneje naraščali kot čisti dohodek. Celotni lanski prihodek je znašal 2,330 milijarde dinarjev. »To pa dovolj jasno kaže, da so zastavljeni cilji po reorganizaciji Emonda v ustanovitev enovite delovne organizacije Iso,« je dejal direktor Alojz Kračun, »tudi doseženi — to je boljše poslovanje v smislu materialnih stroškov in uspešna organizacija notranjih služb brez dodatnega povečevanja števila zaposlenih. Bistvo te reorganizacije je tudi v tem, da ima Iso sedaj organiziran sektor komerciale, ki rezultira iz količine in kvalitete pridobljenega dela.« Značilnost Isovega poslovanja je tudi v tem, da so v programu elektrotermije dosegli že tudi prve tržne in razvojne uspehe. Program mrežno frekvenčnih agregatov (lončnih in kanalskih) je popolnoma osvojen. Skupaj z Institutom Jožef Stefan in Železarno Štore je Isu uspelo osvojiti srednjefrekvenčne statične tiri-storske pretvornike do moči 800 Oprema že prihaja Iso je lani zaključil 80 odstotkov svoje investicije v velikosti 2860 kvadratnih metrov proizvodnih površin in pogodbeno zaključil novo tehnologijo elektrostatske lakirnice’. Letos pa v glavnem nadaljuje z obrtniškimi deli. Elektroinstalacijska dela bo opravil sam, medtem ko bo druge inštalacije montirala mariborska Montaža. Z novo halo mariborske Montaže Boljša ureditev proizvodnje Konec januarja so v mariborski Montaži preuredili proizvodnjo. To jim je omogočila dograditev nove dvoetažne hale, ki so jo slovesno odprli konec lanskega leta. V pritličju te nove hale so zdaj združili vse obdelovalne stroje. Montaža se je za gradnjo nove hale odločila,'da bi lahko bolje organizirala proizvodni proces. Obdelovalni stroji za učinkovito delo namreč potrebujejo višjo temperaturo v proizvodnih prostorih. Ta je v pritličju nove hale zagotovljena. V stari proizvodni hali pa je zdaj vsa kleparska in ključavničarska dejavnost s potrebnimi stroji — stiskalnicami, škarjami za razrez pločevine in drugimi. Kot je povedal Montaži n vodja investicij in vzdrževanja Rajko Lisja, jim je uspelo združiti vse proizvodne faze v smiselno zaokrožene celote. V nadstropju nove hale, ki ima skupno 2.430 kv. metrov uporabne površine, je skladišče in nekaj pisarn za operativne tehnološke službe. V pritličju so še garderobe, umivalnica in sanitarije. V novem skladišču so shranjeni polproizvodi za proizvodnjo ventilatorjev, ki je v neposredni bližini. S tem so skrajšali transportne poti, kar tudi omo- goča lažje delo. Tako ima Montaža zdaj tri proizvodne hale. V proizvodnji in skladiščih dela 1 70 delavcev. Gradnjo novega objekta so zaključili v petih mesecih in pol, cela dva meseca pred rokom. Gradbena dela je izvajal Gradis (objekt je Gradisova tipska montažna hala). Strojne instalacije so izvedli Montažini monterji, električne pa Elektrokovinar-jevi. Skupna vrednost del je bila nekaj pod 269,5 milijona dinarjev. Vendar pa mariborska Montaža lani ni investirala le v novo halo, saj so nabavili tudi za nad 160 milijonov dinarjev novih strojev. Najzahtevnejši med novimi stroji so trije numerično krmiljeni obdelovalni stroji in numerično krmiljena hidravlična stiskalnica za upogibanje profilov. S temi pridobitvami je Montaža kar precej posodobila svojo strojno opremo. L. J. Panonija Seminar za serviserje V Panonijini Kmetijski mehanizaciji se zavedajo, da bo le dobro usposobljen serviser lahko popravljal kmetijske stroje v zadovoljstvo kupca. Tako so 27. in 28. januarja v prostorih servisa v Murski Soboti organizirali seminar za serviserje iz vse Jugoslavije. V dveh dneh so serviserje seznanili s stroji iz svojega proizvodnega programa ter s problematiko servisiranja. Drugi dan so si serviserji poleg praktičnega dela tudi ogledali proizvodnjo. frka Namen investicije je v omenjeni novi lakirnici, pa v proizvodni hali za montažo srednje-napetostnih postrojenj in elek-troindustrijskh peči. Polovico prostora v obstoječi elektro delavnici pa bodo namenili za proizvodnjo in montažo nizkonapetostnih stikal, ki je rezultat skupnega osvajanja z Elektromon-tažo Ohrid. Novo opremo, ki je potrebna za montažno halo, je Iso v manjšem delu že nabavil, v glavnem pa jo bo nabavil letos. Oprema je vsa domača. Doslej pogodbeno zaključena oprema stane 153 milijonov dinarjev. Ostala najpotrebnejša oprema pa bo stala približno še 60 milijonov dinar- jev brez elektrostatike v lakirnici, ki pa je uvožena. Maja letos namerava Iso začeti s selitvijo in s tehnološkim urejanjem proizvodnje. Za prihodnje sta v Isu zastavljena dva nova programa — to je projektiranje in izdelava vseh vrst peči za potrebe livarstva in kovaštva (elektroindustrijsko segrevanje) in avtomatsko nizkonapetostnega stikala od 250 do 3150 amperov, ki sta za to delovno organizacijo odločilnega pomena. Pri tem gre v bistvu za spoznanje, da je potrebno vložiti več strokovnega in proizvodnega znanja v enoto proizvoda, pa predvsem bistveno drugačen položaj na tržišču. M. p. kilovatov in do frekvence 4000 hercov. Prvi tovrstni agregat je poizkusno postavljen v obratovanje decembra 1986. S tem je v bistvu osvojena prva in druga Taza zastavljenega razvoja v programu elektroindukcijskih peči za livarstvo. Program bodo v Isu nadaljevali v smeri osvojitve peči za kovaštvo, ki se uporabljajo za kontinuirano induktivno segrevanje gredic. Iso je lani sprejel novi Samoupravni sporazum o pridobivanju in razporejanju sredstev za osebne dohodke, ki vsebuje poleg znanih elementov po soz-dovi metodologiji še dodatne elemente nagrajevanja za proizvodne delavce na osnovi rezultatov dela — ugotavljenega trimesečno in dodatnega stimuliranja na osnovi povečane možnosti doseganja presežka norme. Oba kazalca prineseta lahko proizvodnim delavcem skupaj 15 odstotkov dodatnega osebnega dohodka na osnovi rezultatov dela. Kriteriji za ugotavljanje uspešnosti dela režijskih delavcev pa so ostreje naravnani na poslovni uspeh — ugotovljen trimesečno. Osebni dohodek v režijskih službah lahko variira do plus 40 odstotkov oziroma minus 10 odstotkov. »Smatramo«, pravi direktor Alojz Kračun, »da smo se z doseženim načinom nagrajevanja približali večji zainteresiranosti vseh zaposlenih za dosežene poslovne uspehe.« Osebni dohodki v Isu so bili lani v primerjavi z letom 1985 za 254,2 odstotka večji, glede na plan pa za 127 odstotkov večji (podatek za 9 mesecev). Načrtovanega izvoza v višini 10 odstotkov od planiranega prihodka pa Iso ni dosegel zaradi upadanja dela v Iraku. Gledano absolutno pa je lanski izvoz finančno za 540 odstotkov večji kot v letu 1985. M. P. Fakturirana realizacija v letu 1986 Zgoraj: Nova Montažina hala. Spodaj: Selitev strojev. Plan v 000 din Izvršitev Indeks izvršitve TOZD letni 12 mes december december 12 mes.86 12 mes.85 let.pl pl.12 npl .dec.86/85 4 1. OV 5911765 5911765 625593 784164972 6484837734 3134070246 110 110 125 207 2. KM 3000000 3000000 231189 580245571 3221689356 1329578699 107 107 251 242 3. MK 2949930 2949930 320886 373938110 3135352001 1262842246 106 106 117 248 4. PMI 7874500 7874500 939000 887442904 7955322923 4095165767 101 101 95 194 4.1. M-l 5644000 5644000 679000 599330797 5824746513 3049719310 103 103 88 191 4.2. IB 253700 253700 22000 26514626 264685611 108034544 104 104 121 245 4.3. PROJ 273800 273800 33000 34756008 239844839 120329551 88 88 105 199 4.4. EKO 1703000 1703000 205000 226841473 1626045960 817082362 95 95 111 199 5. EM 3890000 3890000 369000 626646595 6381123404 2234570447 164 164 170 286 brez izvozč 3640000 3640000 345000 559976924 5930210170 1965161268 163 163 162 302 6. DVIG 2159796 2159796 292011 255390848 1788094473 1093934307 83 83 87 163 7. TEN 2799000 2799000 342294 394806355 2569498464 1337551192 92 92 115 192 8. TELKOM 2270000 2270000 260000 370447173 2426967767 1255167121 107 107 142 193 9. ISO 1595000 1595000 130000 235526984 2328363533 842662123 146 146 181 276 10. KLIMAT 4430000 4430000 465000 500686818 4458266507 2062691949 101 101 108 216 11. TIO 2911000 2911000 349320 339333318 3073860112 1539276464 106 106 97 200 12. PANONIJA 6260712 6260712 497987 810601545 6736316636 3059969144 108 108 163 220 12.5. BLISK 1980003 1980003 229253 209121968 1666576080 946351463 84 84 91 176 12.6. KMP 4280709 4280709 268734 601479577 5069740556 2113617681 118 118 224 240 13. IKO 11800000 11800000 1148100 806016061 14182493728 6794937141 120 120 70 209 13.7. AVTOMATIKA 4300000 4300000 464400 259668626 4892212809 2444035463 114 114 56 200 13.8. ČRPALKE 3500000 3500000 311500 220168659 4508665818 1956250770 129 129 71 230 13.9. ITAK 1800000 1800000 176400 131463177 2219345963 1075257007 123 123 75 206 13.10.SKIP 2200000 2200000 195800 194715599 2562269138 1319393901 116 116 99 194 14. LIVAR 8511950 8511950 753000 975744186 8948360443 4736577623 105 105 130 189 14.11 LSNL 4730000 4730000 450000 551890387 4907665274 2628955661 104 104 123 187 14.12.TA 1633000 1633000 125000 148184962 1822282581 950490517 112 112 119 192 14.13.VIPO 738950 738950 48000 184904170 1035631061 361302188 140 140 385 287 14.14.LBK 1410000 1410000 130000 90764667 1182781527 795829257 84 84 70 149 15. KLIMA 8140365 8140365 806519 746468540 8613690635 3285871979 106 106 93 262 15.15.IP 5288399 5288399 531537 464274806 5529991303 2284381768 105 105 87 242 15.16.MP 2851966 2851966 274982 282193734 3083699332 1001490211 108 108 103 308 16. IZIP 4335400 4335400 452300 871371322 4581356096 2093984920 106 106 193 219 16.17.INŽ 611200 611200 53100 139982313 665186890 219358673 109 109 264 303 16.18.MARK 636600 636600 55300 65766629 710348696 254119554 112 112 119 280 16.19.PB | 792000 792000 81300 210131960 985435033 371561051 124 124 258 265 16.20.TEHNOM i 1049000 1049000 106000 181221997 876028143 544384112 84 84 171 161 16.21.ALCH I 1120000 1120000 145600 263072997 1217895398 633721744 109 109 181 192 16.22.IC 126600 126600 11000 11195426 126461936 70839786 100 100 102 179 - CK 206320 206320 17820 29062895 259204228 139366336 126 126 163 186 - SD 32554 32554 2754 3918109 37616728 16129934 116 116 142 233 - PD 73752 73752 1052 89477 121938512 39341194 165 165 9 310 IMP 79152044 79152044 8003825 9591901783 87304353280 40353688832 110 110 120 216 I ' v -> * ■SIS; Vir. t j ...............................H smsi _ lllljh Hill«. _____Mr..... mm..«» . ! : wv ........yn,^ V" j. 9! • ••«!|iiiiijijy^uujijifljpjuii V Panoniji niso zadovoljni, da jim število inovacij upada 2.000 din za predlog Čeprav je imela Panonija v prejšnjih letih precej inovativnih predlogov, pa je v zadnjem času Panonijino inovativno delo stagniralo. Pogled na Iplasov energetski most. Septembra lani je Inovacijska komisija obravnavala dve starejši inovaciji delavcev Dezidera Sarke in Stanka Vlaja. Delavski svet pa je novembra za njune inovativne predloge določil enkratno nagrado v višini 2.000 dinarjev. Predlog Dezidera Sarke je bil za Panonijo koristen, zato ga je Inovacijska komisija uvrstila med tehnične izboljšave. Lani pa je delavec Janez Ščap dal inovacijski komisiji dva predloga. Oba je komisija uvrstila med koristne predloge in predlagala za vsakega po 2.000 dinarjev nagrade. Njegov prvi predlog je, naj se rezervoar nahrbtne škropilnice moflora 1 izdela iz aluminijaste pločevine. Tako bo škropilnica lažja in cenejša. Aluminij je namreč skoraj trikrat lažji od bakra, iz katerega je sedanja škropilnica. Pri drugem koristnem pred- Zahtevno delo v Iplasu Monterji koprske Montaže in ljubljanskega Elektromonterja delajo na gradbišču Iplasa v Bivju pri Kopru, kjer bodo opravili dela na novi kotlarni. Montaža pa bo v tej tovarni montirala tudi vse cevovodne sisteme za povezavo kotlarne na obstoječi sistem v tozdu AFK. lplas je tovarna kemičnih proizvodov. Njen proizvod AFK služi za predelavo plastičnih mas, lepil, topil in barv. Tovarna je bila zgrajena po licenci in z denarno pomočjo zahodno-nemške firme Basf. Kotlarna lahko daje vsako uro 2 krat 10 ton nasičene pare s tlakom 21 barov in z 250 stopinjami Celzija. To paro uporabljajo za ogrevanje tehnoloških postrojenj pri zagonu in pri eventualnih izpadih iz obratovanja, medtem ko se med rednim obratovanjem vsi potrošniki napajajo z viški pare, ki nastaja pri eksotermih procesih proizvodnje AFK (anhydrid ftalne kisline). Skupna proizvodnja pare v tehnološkem procesu je približno 25 ton na uro na različnih tlačnih nivojih. Na tem objektu bodo Montažini monterji montirali vse cevovodne sisteme in opremo kotlarne, ki jo je dobavil celjski Emo. Elektromonter bo na tem gradbišču opravil vsa elektroin-stalacijska dela — to je montiral razsvetljavo, vse jakotočne in-stalcije, telefonijo, instalacije za požarno zaščito, črpališča goriva in strelovodne naprave. Vrednost celotne investicije znaša z opremo vred 700 milijonov dinarjev. Od tega je vrednost Montažinih del 130 milijonov dinarjev, Elektromonterje-vih pa okoli 30 milijonov dinarjev. Projektno dokumentacijo za gradnjo je v celoti izdelal Inženirski biro Ljubljana. Koprski Stavbenik bo opravil gradbena dela. Nadzoruje pa gradnjo investitor sam. Odgovorni vodja del koprske Montaže je Boris Legiša, iz Elektromonterja pa Darko Viler. Glavni vodilni monter iz Montaže je Jože Lovrečič, iz Elektromonterja pa Ivan Škarja. Od Montaže je na objektu povprečno 24 monterjev, ki so jih morali združiti iz več skupin. V glavnem so to monterji centralne kurjave, nekaj pa je vodovodarjev in kleparjev. Iz Elektromonterja je na gradbišču povprečno 8 monterjev. Na gradbišču so monterji začeli delati 15. oktobra lani, dela pa bi morali zaključiti marca letos. Povejmo še nekaj o delu naših monterjev, pa o težavah, ki jih imajo pri svojem delu na tem gradbišču. Kot je povedal Montažin odgovorni vodja del Boris Legiša potekajo cevovodi zunaj kotlarne na energetskem mostu, zato delajo naši monterji v glavnem na višini okoli šest metrov. Delajo tudi v nevarnih območjih, kot je na primer črpališče or-toksilena in goriva, kjer je velika nevarnost eksplozije in požara. Zato morajo monterji strogo upoštevati varnostne predpise in posebna navodila investitorju Ob neugodnem vremenu — to je ob nizkem zračnem pritisku in ko pretakajo anhydrid ftalne kisline v avtocisterne, morajo monterji večkrat prekiniti dela, ki so zunaj kotlarne, ker s hlapi nasičen zrak neugodno vpliva na dihalne organe. Delo na tem objektu je zelo zahtevno zaradi delovnih pogojev, kajti objekt se gradi na lokaciji, kjer hkrati poteka tehnološki proces. Od izvajalca se zahteva visoka strokovnost, saj morajo biti vsi zvari cevovodov rentgenizirani. Vsi dosedanji rezultati rentgenizi ranih zvarov pa so pozitivni. V času slabega vremena, ki je trajalo kakšen teden, so se monterji umaknili z gradbišča in porabili dopust ali pa so kompenzirali nadure. Legiša je tudi povedal, da obe IMP-jevi delovni organizaciji dobro sodelujeta z investitor- • jem, posebno veliko dobrih delovnih stikov imajo z investitorjevimi predstavniki — inž. Radom Slapernikom, inž. Robertom Primožičem in drugimi. MARIJA PRIMC logu pa gre za spremembo pri hladilni kadi: da bi zamenjali bakreno hladilno spiralo z aluminijasto, saj je aluminijasta cev lažja kot bakrena in tudi cenejša. Noben od Ščapovih koristnih predlogov se še ne uporablja v proizvodnji, saj je prej potrebno izdelati vzorčne izdelke in jih preizkusiti. Da bi v Panoniji pospešili inovativno dejavnost, so na zboru Inovacijske komisije obravnavali vse predloge in naloge, ki so jih dobili od občinskega odbora za množično inventivno dejavnost. V Panoniji so obesili plakate za pospeševanje inovativne dejavnosti, zabojčke za zbiranje predlogov na najvidnejših mestih v obeh tozdih (pri vratarju, vhodu v proizvodnjo, v jedilnici itd.). Ob pospešitvi množične inventivne dejavnosti so razpravljali izvršni odbor sindikata in sindikalne skupine. Razvoj množične inventivne dejavnosti je podprl tudi delavski svet DO Panonije in je opredeljen v IMP-jevem samoupravnem sporazumu, ki ga bo potrebno v prihodnje dopolniti in uskladiti s sozdovimi samoupravnimi akti. Povejte svoje mnenje! Dopisujte v Glasnik! Poleg inovacijske komisije ima Panonija referenta inovacij. Ta bo poleg drugih nalog, ki jih ima, propagiral, spodbujal inovacijsko dejavnost v delovni organizaciji, sprejemal in evidentiral prijave, inventivne predloge, posredoval gradiva strokovnim službam in oblikoval predloge za delavski svet itd. Skrbel naj bi tudi za pravočasno strokovno obdelavo predlogov pri strokovnih službah, vodil bo zapisnike na sejah Inovacijske komisije, vodil registre za prijavljene inovacijske predloge, pomagal predlagateljem, da se smiselni predlogi uresničijo v proizvodnji, izdeloval poročila za Inovacijsko komisijo in na podlagi zbranih podatkov skupaj s finančno računovodsko službo spremljal gospodarske učinke inovacij. Trije člani Inovacijske komisije so se udeležili v Murski Soboti predavanja Tamovih strokovnjakov o inovacijski dejavnosti, kjer so pridobili izkušnje, od enega izmed najbolj inovativnih ozdov v Sloveniji. Za letos so si v Panoniji postavili, da bodo do konca februarja sprejeli plan nalog s področja inovacij. Vsi vodilni in vodstveni delavci v Panoniji pa so zadolženi, da morajo do 20. februarja posredovati Emilu Zelku, direktorju delovne organizacije Panonija, zamisli o tem, kaj bi se dalo v celotnem poslovanju spremeniti in kako. Na osnovi razmišljanja vseh in predlogov o razreševanju problemov pa bi izdelali naloge v zvezi z boljšim poslovnim vodenjem, z uresničevanjem letnega plana delovne organizacije itd. M. P. Z Iplasovega gradbišča. Zgoraj montaža kotlov. Adaptacija in razširitev sečoveljskega letališča Imeli bodo tudi toplotnočrpalko Monterji iz Montaže Koper in iz Elektromonterja delajo na obalnem območju tudi na gradbišču Mednarodnega športno turističnega letališča Sečovlje, kjer gre za adaptacijo in razširitev letališke stavbe. Tu bo Montaža montirala vse strojne inštalacije — to je konvektorsko ogrevanje in hlajenje, vodovodne inštalacije in prezračevanje. Elektromonter pa bo montiral električne instalacije. Pomembna pridobitev te investicije sta toplotni črpalki na sistem zrak—voda, ki ju je izdelal splitski Termofriz. Lucijan Sabadin, vodilni monter za centralno kurjavo iz Montaže Koper je povedal, da je to prvo gradbišče na obali, ki bo imelo celoten računalniški sistem za vodenje letališč. Investitor gradnje je Turistična organizacija Porotorož tozd Casino. Glavni izvajalec gradbenih del je SCT. Nadzor nad strojnimi in elektroinstalacijami opravljata Marjan Pregelj in Emil Lorenci iz IMP-jevega Projektivnega biroja iz Kopra. Odgovorni vodja del iz Elektromonterja je Darko Viler, iz Montaže Koper pa Boris Legiša. Vodilni monter za centralno kurjavo iz Montaže je Lucijan Sabadin, za vodovod Viktor Klodič, za prezračevanje pa Zdravko Čibej. Vodilni monter za elek-troinstalcije pa Franc Erjavec iz Elektromonterja. Na gradbišču je bilo povprečno 12 Montažinih monterjev, iz Elektromonterja pa 5. »Ker je gradbišče odprto, smo morali, ko je bilo hladno vreme in močna burja, z delom prenehati,« je povedal Boris Legiša. Monterji pa so tedaj porabili dopust ali pa kompenzirali nadure. Zamujeno pa bomo morali nadoknaditi, saj investitor zahteva strogo upoštevanje roka zaključka gradnje.« m. P. IMP-jev izvoz v letu 1986 X™ Izvoz Izvoz storitev Blagovni izvoz Izvoz skupaj % izvoza v let.plar izvršitev l_ % letni izvršitev % letni izvršitev % fakt.realiz \ neto decem. 12 mes. izv plan decenber 12 mes. izv plan decenber 12 mes izv. 12 mes plan TOZDOV 1 2 3 4 5 6 ^ 8 ~9 10 11 12 13 ov 17.300 32.214 74.288 429 13.000 99.390 179.005 1377 30.300 131.604 253.293 836 3,90 0,51 KM 9.173 1.253 5.922 65 18.500 140.180 152.587 825 27.673 141.434 158.509 573 4,92 0,92 MK 21.900 196 4.236 19 20.000 - 4.177 21 41.900 196 8.414 20 0,26 1,42 m IB 20.000 8.105 31.919 160 80.000 1.067 118.805 149 100.000 9.172 150.724 151 2,58 1,77 PROJ 51.200 663 2.383 5 - - - - 51.200 663 2.383 5 0,99 18,69 EKO 8.127 2.286 16.216 200 3.000 - 161 5 11.127 1.286 16.377 147 1,00 0,65 EM 70.000 30.024 58.869 84 250.000 25.967 130.087 52 320.000 55.992 188.956 59 2,96 8,23 DVIG 1.347 358 2.869 213 14.821 4.324 16.247 109 16.168 4.682 19.116 118 1,06 0,75 TEN 181 567 - 380.000 - 13.091 3 380.000 181 13.659 3 0,53 13,58 THEKCM ~ 432 - 470.000 71.049 387.821 83 470.000 71.049 388.252 83 15,99 20,70 ISO 800 - - - 35.000 29.476 76.562 219 35.800 29.476 76.562 214 3,28 2,24 klimat - 282 - 984.000 1.079 139.246 14 984.000 1.079 139.528 14 3,12 22,21 TIO - - - - 405.000 3.458 436.032 108 405.000 3.458 436.032 108 14,18 13,91 BLISK 30.000 764 2.895 10 - - 1.769 - 30.000 764 4.664 16 0,27 1,52 KMP - ~ - - 754.121 15.703 1.103.245 146 754.121 15.703 1.103.245 146 21,76 17,62 AVT - - - - 150.000 8.173 108.265 72 150.000 8.173 108.265 72 1,27 3,48 ČRP - - 105.000 - 52.158 50 105.000 - 52.158 50 1,15 3,00 ITAK - - * - - 20.000 - 9.858 49 20.000 ; 9.858 49 0,44 1,11 SKIP - - - - 33.000 - 20.084 61 33.000 - 20.084 61 0,78 1,50 ISNL - - 1.214.968 77.468 1.192.339 98 1.214.968 77.468 1.192.339 98 24,29 25,68 TA - - - 281.417 25.657 210.606 75 281.417 25.657 210.606 75 11,55 17,23 VIPO - - - - 24.862 0 891 11.949 48 24.862 891 11.949 48 1,15 3,36 LBK - - 770.000 38.771 557.279 - 72 770.000 38.771 557.279 72 47,11 54,60 IP - - - 792.646 7.336 800.977 G 101 792.646 7.336 800.977 101 14,48 14,99 MP - 1.281 3.767 - 778.296 5 633 765.992 98 778.296 648 769.758 99 24,96 27,29 INŽ 365.000 138.004 408.463 112 - 1.040 52.914 - 365.000 139.044 461.376 126 69,36 59,72 MARK - 17.066 69.138 - 47.600 - - - 47.600 17.066 69.138 145 9,73 7,48 PB 536.000 2.608 459.400 86 - •- - - 536.000 2.608 464.933 86 47,07 67,68 THM - - ~ - - - 4.533 - - - 4.533 - 0,51 - AICH - - - 50.000 562 9.528 19 50.000 562 9.528 19 0,78 4,46 IC DS DO 60.000 15.682 63.187 105 - - - - 60.000 15.682 63.187 105 - 4 DS SOZD “ 13.465 - - - 13.465 - IMP L. 190.874 250.687 L.218.873 102 7.695.231 550.960 6.555.316 85 8.886.078 801.647 7.774.188 88 8,90 11,23 Dober glas seže v — Sovjetsko zvezo Klima uspešno izvaža Celjska Klima že dve leti uspešno izvaža v Sovjetsko zvezo opremo za tovarne mesnih izdelkov. V tem času so dobavili opremo za 60 takšnih objektov, ki so širom po Sovjetski zvezi. Lani so v Sovjetsko zvezo izvozili opremo v vrednosti 4,3 milijona klirinških dolarjev, kar je bilo približno 15 odstotkov Klimine realizacije. Že to zgovorno govori, kako obsežen posel je to. Tudi za letošnje leto so pripravili ponudbe in pričakujejo, da bodo pogodbo za prvi objekt podpisali v februarju. V Klimi so tem sovjetskim poslom, ki jih izvajajo v konzorciju z nekaterimi drugimi jugoslovanskimi podjetji, posvetili veliko pozornost. Kot je povedal Klimin glavni direktor inž. Lojze Zupanc, so vse dobave poslali v pogodbenih rokih, pa tudi na kvaliteto ni imel sovjetski naročnik doslej nobenih pripomb. Prav zdaj se Klimovci pripravljajo na pomemben preizkus: Na testnem objektu bodo morali dokazati, da njihova oprema dosega predvideno učinkovitost. Objekt, ki ga je izbral sovjetski naročnik, je v Podoljsku, 120 kilometrov od Moskve. Ker je to testni objekt, so Klimovci na njem nadzirali montažo in sicer odgovorna projektantka inž. Zdravka Petru ter vodilna monterja Drago Šiško in Silvo Fedre. Dela so izvajali, kot tudi na vseh drugih tovrstnih objektih, sovjetski monterji. Že doslej pa so si Klimovci s tem delom pridobili v Sovjetski zvezi precejšen ugled. O tem priča tudi dejstvo, da so sovjetski novinarji zaprosili, če lahko naredijo reportažo o tej organizaciji, ki tako uspešno sodeluje pri gradnji sovjetskih preskrbovalnih centrov. To sta bila Aleksander Šakin z moskovske televizije in Pravdin novinar Valentin Šarov — oba dopisnika, ki za svoji hiši poročata iz Beograda. Seveda so jih Klimovci rade volje povabili. Prišel je tudi snemalec, ki je posnel celo reportažo: od projektantov pri izdelavi projektov za mesno predelovalno industrijo in živinorejo, preko proizvodnje tovrstne opreme, pa do dveh objektov, ki ju je opremila Klima (Mesna industrija Celje in kunčji farmi Šentjur). Izjavo je dal tudi Lojze Zupanc, ki sta ga novinarja poleg podatkov o firmi spraševal še, kako so zadovoljni s sodelovanjem s Sovjetsko zvezo in kakšne možnosti vidijo za morebitno razširitev. Klimin glavni direktor je povedal, da so s sodelovanjem zadovoljni, da pričakujejo tudi pogodbe v letošnjem letu in da so zainteresirani za sodelovanje pri objektih, ki jih gradi sovjetska industrija in kjer bi lahko Klima dobavljala tisto opremo, pri kateri jamči svetovno kakovost. Moskovska televizija je reportažo objavila v osrednji večerni informativni oddaji »Vremja« 12. januarja, Pravda pa je članek objavila naslednji dan. O tem je poročalo tudi Delo. Prav ima inž. Lojze Zupanc, ko pravi: »To je za nas interesantno, saj je bila sovjetska javnost tako seznanjena z možnostmi IMP-ja in Klime.« opozarja na treznost, saj se posli s Sovjetsko zvezo odvijajo v dokaj zapletenih razmerah, na kar vpliva zlasti dvoje: L Presežek jugoslovanske blagovne menjave s Sovjetsko zvezo, kar pomeni, da je možno posle skleniti, če so predvideni z meddržavnim sporazumom o vsakoletni blagovni menjavi. 2. Cene: Po meddržavnih sporazumih Sovjetska zveza dobavlja Jugoslaviji večje količine metalurških proizvodov, nafte in plina po svetovnih cenah — in zato zahtevajo, da tudi jugoslovanski proizvajalci izvažajo v SZ po cenah, kakršne priznava svetovni trg. To je pa težko, če vemo, da je svetovna cena pocinkane pločevine 1 marko, cena na jugoslovanskem trgu pa je preračunano, še enkrat višja, pravi Lojze Zupanc. LOJZE JAVORNIK J h I1 . . Pogled v zorilnico mesnih izdelkov. Takšno opremo Klima uspešno izvaža v Sovjetsko zvezo. Klimina Industrijska proizvodnja Osem inovacij v lanskem letu Vsekakor so takšne reportaže svojevrstno priznanje kolektivu. Res zelo redko se zgodi, da bi neko delo doživelo takšen odmev v tako oddaljeni deželi, saj je bilo vendarle predstavljeno kot zgled dobrega sodelovanja med sovjetskim in jugoslovanskim gospodarstvom. So si pa Klimovci to zaslužili, saj so zlasti na začetku vložili v izvedbo teh naročil res ogromno truda, znanja in iznajdljivosti. Seveda so se tako potrudili, ker so vedeli, da se jim utegnejo napori obrestovati — in lepo je videti, da se je tako tudi zgodilo. V Industrijski proizvodnji celjske Klime je bilo lani prijavljenih osem inovacij in koristnih predlogov. To je nekako povprečje v tej delovni organizaciji. Predsednik Komisije za inovacije in tehnične izboljšave v tem Kliminem tozdu Miha Močnik ima zvezek, v katerem so skrbno popisani vsi predlogi od leta 1978. Zadnji ima zaporedno številko 89 — in je prvi predlog iz letošnjega leta. Kot smo že napisali, v Klimi trdno pričakujejo, da bodo tudi v letu 1987 -izvažali v Sovjetsko zvezo. Hkrati pa inž. Zupanc Misli ob štiridesetletnici Naših štirideset let ima cilj — uspešno naprej. Kaj je zmaga? Delo in uspeh. IMP, njegov razvoj, je naš skupni namen. Kar štirideset let raste, ima zdrave korenine. Kdor v IMP zaupa, svoje moči ceni. Naša štiri desetletja, doba trnja in cvetja. V IMP-ju sem, zato čutim z njim. Jubilej ne pride sam, zaslužiti ga moramo! Ni zadreg, če hočem delati. Komur zaupanje, temu upanje. Z delom potrjujemo 40 let IMP-ja. Se je čas za 40 let uspehov. Tehnomont uvaja nove izdelke Osem predlogov za inovacije v enem tozdu za IMP-jeve razmere ni malo. Miha Močnik, ki pozna razmere v drugih delovnih organizacijah na štajerskem koncu, pa ve, da imajo marsikje mnogo več inovacij. Toda število prijavljenih inovacij je odvisno od raznih dejavnikov. »Z velikim številom inovacij se lahko pohvalijo predvsem v tistih delovnih organizacijah, ki imajo dober informacijski sistem,« pravi Miha Močnik. »Upam si trditi, da imamo v Klimi kar precej neevidentiranih inovacij. Delavec v proizvodnji dobi tehnično informacijo, a se mu porodi boljša zamisel in jo uresniči, ne da bi jo evidentirali kot inovacijo. Na to vpliva tudi dejstvo, da je naša proizvodnja maloserijska. V Tamu ali drugih tovarnah, ki imajo velikoserijsko proizvodnjo, so vsi tehnološki postopki povsem dodelani. Vsako spremembo je treba evidentirati, drugače sploh ni možna.« In ne nazadnje: vsi naši pravilniki o nagrajevanju inovacij favorizirajo velikoserijsko proizvodnjo, saj gradijo na prihrankih časa in materiala, ti pa so tem večji, v čim večjem številu se izdeluje določen izdelek. No, če že govorimo o tem, povejmo, da so v Klimi lani tudi uredili pravilnik o inovacijah ter nagrade za inovacije v pravilnik o osebnih dohodkih, kot to zahteva zakon. Pri tem so izhajali iz usmeritev sozdovega Sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Najpomembnejša inovacija v še ni bila izračunana. Kot v tem primeru imajo v Kiimini Industrijski proizvodnji še nekaj primerov (lani 3 od osmih), da prijavljajo inovacije delavci iz razvoja, vodstva tozda ali tehničnih služb. Ali je to prav? Miha Močnik je povedal, da komisija za inovacije in tehnične izboljšave najprej preverja, ali sodi določena inovacija v okvir delovnih nalog. V tozdu vsako leto sprejmejo program razvojnih nalog, ki je jasen. Kar jeizva- Miha Močnik. lanskem letu je po mnenju predsednika komisije prezračeval ec sanitarnih in drugih manjših prostorov, ki ga je zasnoval inž. Avgust Črepinšek. Ta izdelek je tozd tudi oblikovno zaščitil, ni pa še ovrednoten in nagrada avtorju jan j e tega programa, ne more biti nagrajeno kot inovacija. Če pa nekdo predlaga kaj novega in koristnega poleg začrtanega programa, pa tega ne kaže zavreči. Doslej zaradi takega pristopa niso imeli nobenih ugovorov. Elementi za regulacijo Tehnomont sicer nima inovacij v pravem pomenu besede, ima pa nove izdelke, ki jih je lani osvojil in je za nekatere že tudi stekla proizvodnja. Po sistemu nakupa licence je lani začel proizvodnjo pralnih naprav za molzišča PAF-2. Napravo so lani predstavili na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer so zanjo prejeli Priznanje z zlato plaketo. Lani so jo razstavili na mariborskem sejmu »Mleko«. Dokončni preizkus in testiranje te naprave Vibracijsko nivojsko stikalo. pa so opravili na Kmetijskem poskusnem centru Jable pri Trzinu. Poleg te naprave pa so razvili programator za avtomatsko vodenje pranja molzišč, pa dozirno črpalko za avtomatsko dodajanje pralnega sredstva in vakuumske ventile za regulacijo pranja. Vakuumski ventil so tudi prijavili pri Zveznem patentnem uradu. Vsi ti izdelki so sestavni elementi pralne naprave. V Tehnomontu so izdelali prvo serijo desetih pralnih naprav, ki so jih že prodali. Kupci so družbeni in zasebni pridelovalci mleka v Sloveniji. Poleg tega je Tehnomont lani odkupil licenco za proizvodnjo vibracijskega nivojskega stikala za tekočine tip VNS-400, ki je namenjeno izključno prehrambeni industriji. Vgraditi ga je možno v poljubnem položaju v posode in cevovode. To stikalo je tudi idealno nadomestilo za prava stikala brez mehanskih delov, neobčutljiva na turbulen- co, zračne mehurje, peno in na-slago. Prvo serijo 200 stikal bodo predvidoma izdelali do letošnjega maja. Zanje se zanimajo predelovalci mleka, pivovarne', vinske kleti, proizvajalci sokov kot tudi petrokemija, kozmetika, farmacija, pa tudi proizvajalci posodne opreme za omenjeno industrijo. Program razvoja in osvajanja novih izdelkov je opredeljen že v Tehnomontovem srednjeročnem planu za obdobje 1986 — 1 990, kjer je poudarek na nudenju kompletnih tehnoloških proizvodnih celot v prehrambeni in procesni industriji s poudarkom na automatizaciji in vodenju procesov. Čedalje več kupcev zahteva poleg dobave in montaže opreme tudi garancijo za funkcionalnost in šolanje kadra, ki bo upravljal z omenjenimi tehnološkimi linijami. »To nas sili«, je dejal Anton Strehovec, direktor Tehnomon-ta, »da sami razvijamo elemente, ki so potrebni za regulacijo in vodenje procesov oziroma odkupimo licenco za njihovo proizvodnjo.« M. P. Kaj pa nevoščljivost, o kateri ob nagradah inovatorjem tolikokrat govorimo? Miha Močnik pravi, da tega v svojem tozdu ne opaža. V delu komisije za inovacije sodeluje že od leta 1978 (najprej kot član, zdaj že drugo mandatno dobo kot predsednik), pa doslej še ni bilo primera, da tozdov delavski svet ne bi sprejel predlogov, ki jih pripravi komisija. Se več, nikoli ni ugovorov, celo vprašanj ne. »Res pa se zelo trudimo, da vsak predlog dobro pripravimo, jasno opišemo, kaj pomeni za tozd in natančno izračunamo natančni učinek.« Zato Miha Močnik ugotavlja: »Prej bi rekel, da pri nas nagrade delujejo kot spodbuda. Namreč v obdobju po izplačilu se je pojavilo še nekaj novih predlogov.« Ko govorimo o nagradah, ne smemo pozabiti, da je bil Miha Močnik lani eden od dobitnikov priznanja Inovator leta v občini Celje. To je bilo priznanje za izboljšavo na balansiranem stroju, ki je bila uresničena že leta 1984. Nikakor pa ni Močnik edini Klimovec — dobitnik tega priznanja. Celjski inovatorji leta so bili med drugimi že Martin Stepišnik st., rsrik Weissenbach, Avgust Črepinšek, skupina Nor-bert Vrhovec, Roman Gotz in Marjan Žerjal ter Drago Velen-šek. Tako je, ker komisija za inovacije redno pošilja prijave na vsakoletne razpise — in praviloma tudi uspejo. Na tak način dobivajo Kiimini inovatorji potrditev tudi v družbeni skupnosti. L. J. Prospekt Tehnomontovega stroja za čiščenje molzne opreme. Ni bilo res Pozabljen kombi ni IMP-jev Vilko Taks iz mariborske Montaže nam je poslal naslednji dopis: »V januarskem Glasniku 1987 je izpod peresa Veronike Goljar-jeve v okvirjenem sestavku izšla njena pripomba o pozabljenem kombiju v Lajkovškem naselju na Viču, ki naj'bi po njeni sodbi sodeč bil last IMP Maribor, ki je v tem času res izvajal instalacije v samopostrežni trgovini. Kot vodja montaže IMP MM za ta objekt obveščam bralce IMP Glasnika, da naš tozd avtomobila takšne vrste (kombi rdeče barve) v svojem avtoparku nima, in ga tako ni mogel tam parkirati. Pridružujem pa se skrbi tov. Goljarjeve za naše premoženje.« Tudi Montažin vodja investicij, vzdrževanja in osnovnih sredstev Rajko Lisja nam je zatrdil, da v tem tozdu nikoli niso imeli rdečega kombija. Ker ima kombi preizkusne tablice, tov. Lisja domneva, da sploh ni več IMP-jeva last. Skoraj gotovo ga je katera od naših organizacij odprodala in tako je na njem ostala IMP-jeva nalepka. Pravi lastnik pa je nekdo drug. Telekomu so razvili novo generacijo hišnih govorilnih in bolnišničnih signalno komunikacijskih naprav .ažje vgrajevanje, boljše delovanje in lepša oblika ^tos bo Telekom začel proizvajati popolnoma prenovljen program n|h govorilnih in bolnišničnih signalno komunikacijskih naprav. Že tunaj so te naprave manjše in lepše od dosedanjih, v notranjosti pa "di skrivajo mnoge izboljšave. ‘'gnalne naprave so klasični ekomov program. Bolniš-n° signalizacijo so začeli v ktrosignalu proizvajati kmalu ustanovitvi in Rafael Zorko 1 Prav, ko meni, da je to ver-n° IMP-jev prvi serijski izde-• Razveseljivo je, da so Telenovel na podlagi svojih dolgouh izkušenj pri proizvodnji 'Zdelkov razvili novo genera-) naprav, ki jih bo lažje vgra-a,i in servisirati in bodo torej ^rabniku jamčile zanesljivo °vanje. Poglejmo torej, (šne novosti so pripravili vTe-°mu! šne govorilne naprave za ^stanovanjske stavbe (blo-'n stolpnice). pridemo pred blok, najprej Udarno pozivni tablo pri Kinih vratih. Doslej so v Teletu takšne tabloje izdelovali Mdualno za vsako stavbo po- sebej. Da bi proizvodnjo poenostavili, so zdaj razvili tipske sestavljive pozivne tabloje. Da bi zadostili vsem potrebam, bodo izdelovali tabloje s po 2, 5, 8, 10 ali 12 tipkami. Takih tablojev je mogoče nanizati poljubno število, torej najbrž ne bo problemov sestaviti pravo kombinacijo za vsako stavbo. Zraven sodi še tablo z mikrofonom in zvočnikom, ki je enake velikosti. Oblika je nova, mnogo lepša od dosedanje. Mislili pa so tudi na podrobnosti: Tako so poenostavili vlaganje lističev z imeni strank. Tipke na posameznem tabloju osvetljujeta le dve žarnici, medtem ko je doslej imela vsaka tipka svojo. Nato pridemo v stanovanje, kjer srečamo govorilni aparat s tipko za odpiranje vhodnih vrat. Ta aparat je mnogo manjši kot doslej, pomembneje pa je, da se vgrajuje v navadno 60 milimetrsko inštalatersko dozo. Inštala- va Telekomova govorilna naprava za večstanovanjske stavbe: ,0 stanovanjski aparat, desno sestavljivi pozivni tabloji Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve IMP DO Mon-iZa Koper objavlja na podlagi določila 5 I. in 52. člena pravilnika o zado-°ljevanju stanovanjskih potreb NATEČAJ a uveljavljanje pravic na osnovi meril za dodelitev stanovanjskih posojil po cit. pravilniku n TgST*^1110 POS°j'*a 'z srec*slev sklada skupne porabe za koriščenje v Podatki o masi razpoložljivih stanovanjskih sredstvih in možnosti koriš-enja vezanih sredstev na banki bodo objavljeni na oglasnih deskah na se-ezu DO v Kopru in sedežih enot v Izoli, Novi Gorici in Postojni in to takoj 0 sprejetju zaključnega računa za leto 1986. Delavci — kandidati, ki želijo uveljavljati svoje pravice v tem natečaju, Morajo vložiti prijave v splošno kadrovski sektor DO Montaža Koper naj-asneje 30 dni po tej objavi in to na posebnih obrazcih, ki jih dobijo na se-ezu DO Montaža Koper in v enotah: Izola, Nova Gorica in Postojna. Prijave morajo vsebovati: M. Za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše: a) kupoprodajno pogodbo ali potrdilo o rezervaciji j.h) potrdilo o premoženjskem stanju (dobi se ga na občini stalnega biva- c) potrdilo o osebnem dohodku delavčevega zakonca za leto 1986 d) dokazilo o namenskem varčevanju. -• Za gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja: a) gradbeno dovoljenje h) zemljiško-knjižni izpisek c) potrdilo o premoženjskem stanju d) potrdilo o osebnem dohodku zakonca za leto 1986 e) dokazilo o namenskem varčevanju. | -L Za adaptacijo ali rekonstrukcijo hiše — stanovanja: a) gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del u) dokazilo o lastništvu c) izjavo lastnika stanovanjske hiše ali stanovanja, da dovoli namera-'ana dela, kadar delavec ni.sam lastnik d) predračun izvedbe del e) potrdilo o premoženjskem stanju f) potrdilo o osebnem dohodku zakonca zajeto 1 986 §) dokazilo o namenskem varčevanju, kadar gre za večja dela. | Za nakup stare stanovanjske hiše ali stanovanja: 1 a) pogodbo o nakupu, overovljeno na sodišču z dokazilom o namenski °tabi kupnine za novo stanovanjsko enoto j °) potrdilo o premoženjskem stanju j c) potrdilo o osebnem dohodku zakonca za leto 1986 : d) dokazilo o namenskem varčevanju.___ l ^stečaj se zaključi 18. marca 1 987. Prijave v tem roku sprejema splošno adrovski sektor DO na posebnih obrazcih. Prijave se lahko vložijo tudi po pos,i na naslov delovne organizacije v Kopru. Ulica lv5. maja št. 21. Udeleženci, ki ne bodo predložili zahtevanih dokazil, ne bodo upoštevala natečaj se objavi v Glasniku IMP in na oglasnih deskah na sedežu DO enotah: v Izoli, Novi Gorici in Postojni. Predsednik komisije za stanov, zadeve in družb, standard Lapajne Silvester, l.r. terjem torej ne bo več potrebno iskati posebnih doz, v katere so vgrajevali prejšnji tip naprave. Novost pri priključku je tudi ko-nektorska spojnica. Tako bo inštalater lahko napeljal žice in preizkusil priključke, nato pa počakal, da pleskarji in drugi obrtniki končajo svoje delo in samo še namestil napravo. Praktične izkušnje kažejo, da utegne biti to zelo koristno: stanovalci so pri vselitvi nemalokrat doživljali neprijetna presenečenja, ker so bile te naprave poškodovane ali celo manjkale, čeprav je inš-taleter svoje delo opravil v redu. Ko obiskovalec pritisne na tipko spodaj pri vhodnih vratih, se v stanovanju oglasi večglasni elektronski gong. Prejšnje naprave niso imele gonga, a v Telekomu opažajo, da je ljudem ta glas všeč, pa so ga mnogi prigra-jevali sami. Zdaj to ne bo več potrebno. Če pa bo obiskovalec pozvonil izpred stanovnja, se bo naprava oglasila z 800 herčnim brenčanjem. Ta dvojnost je pri tovrstnih napravah nujna, saj mora stanovalec vedeti, od kod kliče obiskovalec. Seveda ima naprava v stanovanju tudi zvočnik in mikrofon za pogovor z obiskovalcem pri vhodu, poleg tega pa še tipko za odpiranje vhodnih vrat. Samo po sebi se razume, da je sistem koncipiran tako, da nihče ne more prisluškovati pogovoru. Poleg naprave z zvočnikom in tipko bo Telekom izdelal tudi samo pozivnik. Takšnih pozivnikov je mogoče vgraditi poljubno število kjerkoli v stanovanju. To pride v poštev za večja stanovanja, kjer bi stanovalec lahko preslišal gong, ki je recimo, v veži. Bistveni del tovrstnih naprav v večstanovanjskih hišah je centralni ojačevalnik. Tudi tega so v Telekomu skonstruirali povsem na novo. Sestavljen je iz več enot, ki so priključene s konektor-ji. To je izredno pomembno za servisiranje: V primeru okvare bo serviser samo poiskal pokvarjeno enoto, jo zamenjal z rezervno in naprava bo spet delovala. Ta centralna naprava je zdaj tudi precej manjša in oblikovana tako, da bo vgrajena v plastična ohišja, kakršna uporabljajo tudi za regulacijske naprave MTO, ki jih proizvaja tozd Avtomatika. Ta standardizacija je seveda velika prednost za proizvodnjo. Od vseh elementov hišnih govorilnih naprav torej ostaja ne* spremenjena le električna ključavnica, ki je slej ko prej standardna. Hišne govorilne naprave za enodružinske hiše Po obliki je ta naprava zelo podobna prej opisanim napravam za večstanovanjske stavbe. Sestrski aparat Telekomovega bolnišničnega sistema SKN-S6. Ta sistem ima poleg svetlobne signalizacije tudi možnost interfonskih j)ogovorov med sestro in pacienti v sobah. Stanovanjski aparat je nekoliko večji, saj te naprave nimajo centralnega ojačevalnika, pa je ojačevalnik skupaj s krmilnimi elementi vgrajen kar v stanovanjske*! aparatu. Tudi ta se priključuje v standardno inštalatersko dozo. Naprava je skonstruirana tako, da zadošča dvožična povezava. To je zelo pomembno za starejše hiše. Če ima hiša zvonec pri vhodnih vratih, ima tudi dvo-žično povezavo, torej lahko brez problemov namestimo hišno govorilno napravo, ki poleg zvonjenja omogoča še pogovor in daljinsko odpiranje vrat. Signalno komunikacijske naprave za bolnišnice V različnih zdravstvenih ustanovah so potrebe in način dela seveda različni, zato so v Telekomu razvili tri sisteme signalno komunikacijskih naprav. Pri tem so uporabili dolgoletne izkušnje, saj so s takšnimi napravami opremili že vrsto bolnišnic širom Jugoslavije. Tudi praktične izkušnje potrjujejo, da so na pravi poti: V mnogih bolnišnicah, kjer so projektanti predvideli uvozno opremo, so jo brez problemov zamenjali s Telekomovo. To je dokaz, da Telekomove naprave omogočajo vse funkcije, ki jih zagotavljajo najbolj znani svetovni proizvajalci. Poglejmo, kakšne so te naprave! Najpreprostejši sistem je SKN-ES (kar pomeni signalno komunikacijska naprava — elektronski sistem; že v najprepro- stejšem sistemu so torej uporabili elektronske elemente, ki so seveda tudi v vseh zahtevnejših sistemih). Sistem ES omogoča le ene vrste poziv. Na primer: Pacient s pritiskom na gumb vključi zvočni in svetlobni signal. Svetlobni signali na hodniku in pred vrati sobe usmerijo medicinsko sestro v prostor, od koder je prišel poziv. Take naprave zadoščajo za domove starejših občanov, zdravilišča in vse druge ustanove, kjer niso težji bolniki. Več omogoča SKN-S6 (to je signalno-govorni sistem). Ime pove bistvo: Naprave imajo mikrofon in zvočnik, da se lahko pacient in medicinska sestra pogovorita. Najzahtevnejši sistem je SKN-SS (sestrska signalizacija). Ta ima štiri različne vrste zvočnih signalov, tako da sestra že po zvočnem signalu ve kaj se dogaja: Ali jo bolnik kliče iz postelje, ali jo kliče iz WC-ja ali kopalnice, ali potrebuje sestra dodatno pomoč, ali pa jo kliče telefon. Pri telefonu še to: Naprava omogoča sestri, da sprejme pogovor v kateri koli od sob, kjer je mikro-zvočniška naprava. Poleg tega naprava omogoča poslušanje šestih programov (radia, televizijski, zvok, glasba). To je pomembno, ker lahko pacient uporablja slušno blazinico in ne moti drugih v sobi. Sistem lahko povežejo tudi z napravo za brezžično pozivanje. Zahtevnejši sistem je potreben le v tistih bolnišnicah, kjer imajo delo popolnoma centrali- zirano. V Telekomu imajo tudi koncept takšne naprave, kjer bo zaradi mnogih funkcij potrebno uporabiti računalnik. Toda, kot pravi Rafael Zorko, so zelo redke bo'nišnice, ki se odločajo za popolno centralizacijo komunikacij. Večina gradi svoje signalne in komunikacijske naprave po oddelkih, za kar povsem zadoščajo prej opisani sistemi. Telekom je pri razvoju novih bolnišničnih signalno komunikacijskih naprav že zelo daleč, saj so jih začeli vgrajevati kar v starih ohišjih. Tako nove naprave že uporabljajo v bolnišnicah Pirot in Reka, vgrajujejo pa jih tudi v Murski Soboti, ljubljanski porodnišnici, Samboru in ljubljanski vojaški bolnišnici. Pri novi obliki še rešujejo zadnje probleme in Rafael Zorko je prepričan, da bo v drugi polovici letošnjega leta stekla redna proizvodnja. Poudarimo še to, da so v Telekomu že pri koncipiranju vseh opisanih naprav upoštevali tudi izvozne zahteve: toliko pri funkcijah, zgradbi, kot pri obliki. Odločitve jugoslovanskih bolnišnic, ki brez oklevanja namesto projektirane uvozne signalizacije kupujejo Telekomovo, potrjujejo, da so pri funkcionalnosti povsem uspeli. In čeprav so tovrstne naprave šele komaj zagledale luč sveta, so tudi že zbudile interes nekaterih tujih firm. V Telekomu pripravljajo demonstracije za tuje partnerje in upajmo, da bomo kmalu lahko pisali o podpisanih pogodbah. LOJZE JAVORNIK Pacientov panel svetlobno klicne naprave za bolnišnice. S hruškastim stikalom lahko pacient pokliče sestro iz postelje, zraven pa ima tudi stikalo za prižiganje in ugašanje luči. Sodelujte! Prikaz našega razvoja Odbor za obeležitev 40-letnice IMP-ja namerava ob proslavi, ki bo novembra 1987, pripraviti tudi razstavo »1MP 40: včeraj — danes — jutri.« Zlasti pri zbiranju gradiva o naši preteklosti lahko mnogo pomagajo starejši člani kolektiva in upokojenci. Kaj bi radi imeli? Vse možno gradivo, ki osvetljuje preteklost IMP-ja in vseh podjetij, iz katerega je zrasel. To so lahko: • Fotografije iz proizvodnje in gradbišč, pa tudi z raznih proslav, izletov, športnih srečanj in vseh drugih dogodkov, značilnih za naš razvoj. • Različni dokumenti: morda stare načrte, proizvodna dokumentacija, razna priznanja za dobro opravljena dela in tudi prvi prospekti ter drugo propagandno gradivo. • Drugo pisno gradivo: razni zapisniki ali morda izrezki iz časopisov, če so pisali o naših dosežkih. Morda so o nas pisali v tujih časopisih? • Propagandno gradivo: prve značke, obeski za ključe, zastavice in podobno. • Morda pa imate sami še kak drug predlog. Če hranite kakršnokoli gradivo, ki bi ga lahko uporabili pri prikazu IMP-jeve preteklosti, se nam, prosimo, oglasite. Ne gre le za razstavo, mnogo tega gradiva potrebujemo tudi za naš časopis in za bilten, ki ga bo IMF izdal ob štiridesetletnici. Za posebej zanimive izdelke bi se lahko, če se bodo lastniki strinjali, dogovorili o odkupu. O razstavi »IMP včeraj — danes — jutri« pa še to: Odbor želi, da bi jo po proslavi v Cankarjevem domu postavili tudi v drugih IMP-jevih delovnih organizacijah, če bodo za to zainteresirane. In ne pozabite: namen razstave seveda ni le to, da bi IMP-jevci sami obujali spomine na poti, ki smo jo prehodili v štiridesetih letih razvoja, pač pa želimo s tem hkrati seznaniti tudi javnost, saj smo na svojem področju vodilna organizacija ne le v Sloveniji, pač pa v vsej Jugoslaviji. Maja 1967 je izšla prva številka IMP Glasnika Celo Krumpak ga je pohvalil V letu, ko praznujemo 40-letnico IMP-ja, se moramo v uredništvu Glasnika spomniti še enega jubileja — pred dvajsetimi leti, natančneje maja 1967, je izšla prva številka IMP Glasnika. Zakaj je bilo ustanovljeno IMP-jevo glasilo, kako so ga ustvarjali v tistih časih in kateri sodelavci so bili zaslužni, da se je časnik uveljavil med člani kolektiva, bomo prikazali v nekaj prispevkih. Začnimo s spomini takratnega sekretarja podjetja Edvina Stepančiča in šefa pravne službe dr. večja gospodarska podjetja so svoja glasila takrat že imela.« deli niso,« se spominja tov. Stepančič. Gabriela Kržiča. Edvin Stepančič je bil tudi prvi glavni urednik IMP Glasnika. Začel sem seveda s standardnim vprašanjem: Kdo je dal pobudo za ustanovitev glasila ? »Krumpak je dal to nalogo,« je bil kratek odgovor Edvina Stepančiča. Stanko Krumpak, dolgoletni direktor Toplovoda in nato IMP-ja, energični pobudnik mnogoterih aktivnosti, je bil torej »boter« tudi časopisu. Seveda pa se ta ideja ni porodila brez tehtnih razlogov. »IMP — je postal tako velik, da sten-časi in_podobne oblike informi- To je lepo popisano tudi v uvodniku v prvi številki »Mozaik našega dela in življenja.« Glasnikov prvi odgovorni urednik Aleksander Perdan je napisal »Pričujoče rojstvo časnika naše delovne skupnosti naj pomeni prekretnico: časnik prevzema bistveno vlogo v obveščanju članov kolektiva, povečuje in utrjuje naj njihove medsebojne vezi, pri tem pa množični sestanki, sten-časi in razglasne deske ne bodo izgubili na svoji vrednosti v prizadevanjih za solidnejše in red-nejše informiranje kolektiva. Ko je centralni delavski svet pred meseci sprejel sklep, da začnemo izdajati lastno glasilo, je imel za to tehtne razloge. Že vrsto let Ko je torej od glavnega direktorja dobil nalogo, naj pripravi vse potrebno, da bo tudi IMP izdajal svoj časopis, je šel najprej h kolegu v Gradis in Slovenija ceste ter vzel primerke njihovih glasil. V pravni službi pa so našli Aleksandra Perdana, ki je imel nekaj časnikarskih izkušenj in je kot odgovorni urednik z veliko vneme in spretnosti začel ustvarjati časopis. »O časopisu vam bo on lahko povedal mnogo več kot jaz, saj je on zbiral vse gradivo in ga pripravljal za objavo,« je priznal tov. Stepančič. In še to je povedal, da je gradivo za Glasnik večinoma nastajalo ponoči. Tipkala je Olga Hlebš-Avšič. »Marsikdaj sta delala cele noči.« lavci so bili kadroviki v obratih — zlasti Slavko Žagar in Miro Dražumerič, pa Franc Lopatič, ki je pisal o izobraževanju in Franc Ciuha, ki je redno obravnaval varstvo pri delu,« se spominja Edvin Stepančič. Tako so že kar na začetku naredili zelo kvaliteten in pester časopis, v katerem je res lahko vsak našel kaj zanimivega: od podatkov o poslovanju in delu organov upravljanja, do pogovorov, humorja in karikatur. Brez dvoma je bil IMP Glasnik med boljšimi glasili, ki so takrat izhajala. Začetna naklada je bila 2.400 izvodov. Do konca leta 1967 so izšle 4 številke. »Ja,« se strinja Edvin Stepančič, »naš Krumpak, ki je bil sicer zelo kritičen, je časopis kar pohvalil.« Urejanje časopisa je bilo namreč v začetku honorarno delo, se pravi, da ga je moral odgovorni urednik opravljati v prostem času — kot rečeno, običajno ponoči. In kdo je prispeval članke? »Precej gradiva je dala planska služba — Frido Fločevar in zlasti Aleksander Remec. Lojze Kosi je vestno pripravljal informacije iz računovodstva. Dobri sode- Tako se je torej rodil Glasnik — od vsega začetka z namenom, da bi IMP-jevce povezoval, da bi vključeval delavce v odločanje, da bi prispeval k boljšemu delu in samoupravljanju, pa da bi ponudil tudi nekaj razvedrila in zanimivosti. Mnogim, ki so za uresničitev teh ciljev prispevali svoj čas, znanje in energijo, gre zahvala, da je postal časopis ogledalo IMP-jevega razvoja in dosežkov. LOJZE JAVORNIK jeto Vaša fotografija leta Do 20. februarja še čakamo Vis, illl,, I tod, ojev *aj Pov 'tooi Pčju Fotografi, do 20. februa' sp je še čas, da se udeležite natega, čaja za »fotografijo lj^a 1986«, ki ga je razpisal Odl£rS( za obveščanje. tpal: Do konca januarja so iif6?' da svoje fotografije poslali jjan trije avtorji. Za začetek Itn Si spodbudno. Upamo, da se ju $e bo pridružil še kdo. Tema1 dog svobodna: fotografija, ki V1 di je v lanskem letu najb^e8a uspela. Lahko je črnobela;es° barvna, velika naj bo 9 krat;pavr centimetrov ali več. Pošljiti|racj[ na naslov: SOZD IMn ir Oddelek za obveščanje, Libgod zarjeva 6, 61000 LJUBLJ NA. Ne pozabite napisati s’1— jega naslova, saj bo Odbori ■ obveščanje avtorje treh ici£ boljših posnetkov nagradi po enim barvnim filmom, marčni številki Glasni bomo najzanimivejše fotogj fije tudi objavili, zato poh* te! Fotografije moramo im v Uredništvu do 20. febru> ja, da bomo lahko opra'.ju izbor. „ _____________________________-°pil jop Ivan Pivac iz koprske Montaže je triindevetdesetkrat daroval kri tšte' Tri in pol deci ali nič Vis Itvi V v i8lJi Gabriel Kržič in Edvin Stepančič: Skupaj smo prelistali prve številke našega Glasnika. V koprski Montaži, ki je lani dobila priznanje Občinskega odbora Rdečega križa občine Izola za največjo povprečno udeležbo delavcev na krvodajalskih akcijah v izolski občini, je zaposlen Ivan Pivac, referent za varstvo pri delu, ki je dal kri že 93-krat. ranja niso več zadoščale za obveščanje celotnega kolektiva,« je rekel dr. Kržič. Z združitvijo Toplovoda in Elektrosignala je nastalo močno podjetje, ki so se mu začele pridruževati še druge enote: do takrat idrijski Simplex in Agroser-vis v Ivančni gorici, kamor so preselili livarno. Že od prej sta bila tudi obrata v Mariboru in Kopru. Torej ne le povečano število zaposlenih, tudi različne lokacije — in, seveda, monterji delajo na terenu. »Problem obveščanja je postajal vse večji, saj nekateri naši delavci Ljubljane sploh vi- smo govorili o tem da obveščenost v kolektivu ni takšna, kot bi morala biti, da naši delavci ne vedo vsega, kar bi morali vedeti o dogajanjih v podjetju in zunaj njega.« Nasploh je bilo v šestdesetih letih ustanovljenih mnogo tovarniških časopisov v Sloveniji. Nekateri imajo sicer tudi daljšo tradicijo —. zlasti v starejših tovarnah — večina pa jih je nastala prav v šestdesetih letih. V zgoraj omenjenem uvodniku je podatek, da je v Sloveniji v tistem času izhajalo okrog 180 časopisov delovnih kolektivov (danes izhaja okrog 600 različnih glasil). IMP ni bil ravno med prvimi, saj Edvin Stepančič pravi: »Vsa Ko sem ga na obisku v njegovi pisarni v izolskem obratu Montaže Koper vprašala, kaj ga je gnalo v tako velikodušno darovanje, je dejal:_______________ ~»Ne vem, kaj je pravi vzrok, da sem postal krvodajalec. Počutil sem se zdravega, šofiram, ukvarjam se s športom — mislim, da je dolžnost vsakega zdravega državljana, občana, da vsaj enkrat do dvakrat letno da kri. Zaradi naraščajočega prometa je čedalje več nesreč, zato bolnišnice potrebujejo pri operacijah veliko krvi. Jaz imam krvno skupino A. Sicer pa je vsaka skupina v določenem trenutku zelo pomembna. Prvič sem dal kri — ne spominjam se točno kdaj — v ambulanti tozda Arigoni Delamaris Izola. Na akcijo sem se sam prijavil. Pozneje sem tam dal kri še dvakrat ali trikrat. Nekaj let kasneje je bila v Izoli zgrajena transfuzijska postaja. Ko je bil v njej prvi odvzem krvi, sem hotel biti prvi na vrsti. Vstal sem že zgodaj zjutraj, da sem bil prvi v ambulanti. Toda kri nisem dal prvi: Zakaj ne? Kot tretja je prišla v ambulanto tajnica Rdečega križa in prosila, da bi bila rada ona prva v spomin na očeta, ki je kot gradbeni delovodja umrl pri gradnji transfuzijske postaje. Zato imam jaz krvodajalsko izkaznico z zaporedno številko tri. Od tedaj sta napolnjeni že dve legitimaciji krvodajalca. Iz te, ki jo imam sedaj v roki — to je tretja, je razvidno, da sem dal kri dvaindevetdesetkrat.« — Kaj prinašajo spremembe in dopolnitve Zakona o varstvu pri delu? Tudi omejitve kajenja met posebnih predpisov. Potrebno je torej natančno določiti, v katerih zaprtih prostorih kajenje ni dovoljeno, sicer se bo štelo, da ni nikjer dovoljeno. Spremembe in dopolnitve Zakona o varstvu pri delu (objavljene v Ur. listu SRS št. 25/86, prečiščeno besedilo zakona pa v št. 47/86) prinašajo vrsto novosti, saj je dosedanji zakon v skoraj nespremenjeni obliki veljal od leta 1974. V tem obdobju se je v mnogočem spremenila zakonodaja, ki je bolj ali manj povezana z varstvom pri delu, pa tudi tehnološki razvoj je terjal določene spremembe; upada število nesreč pri delu, povečujejo pa se razni škodljivi vplivi, ki ogrožajo zdravje delavcev. OZD so bile dolžne do 6. L 1987 urediti varstvo pri delu po določbah noveliranega zakona. Ne gre sicer za bistvene spremembe na področju določanja izhodišč samoupravnega ureja- • nja, kljub temu pa je potrebno v samoupravnih aktih opraviti določene korekture. V nadaljevanju je podan le prikaz bistvenih novosti, seveda brez podrobnega razčlenjevanja 1 njihovih vzrokov in posledic. — OZD in skupnosti so dolžne v srednjeročnem planskem aktu opredeliti cilje in naloge za razvoj varstva pri delu. — V samoupravnem aktu je potrebno določiti konkretne delovne in pomožne prostore ter priprave in naprave, ki jih je treba v določenih rokih in z določenimi postopki pregledovati, prav tako pa določiti konkretna dela in naloge, pri katerih je treba uporabljati sredstva in opremo za osebno varnost pri delu. — Zakonska novela širi kriterije za obveznost organiziranja službe za varstvo pri delu ali druge oblike organiziranega opravljanja teh del; v zvezi s tem mora pristojni republiški upravni organ izdati poseben pravilnik. — Obseg del in nalog služb za varstvo pri delu (oz. pooblaščenih posameznikov, ki to delo opravljajo) je razširjen; v internih aktih je potrebno delovno področje podrobno opredeliti. — Določena je obveznost sodelovanja ustreznih služb oz. posameznikov z organi inšpekcije za delo ter organi upravljanja v OZD in skupnosti. — Zakon smiselno povzema opredelitve že davno ratificiranih mednarodnih konvencij ter izrecno zavezuje inšpektorja za delo, da varuje kot zaupen podatek tudi ime delavca, ki je prijavil nepravilnosti ali pomanjkljivosti v zvezi z varstvom pri delu. — Zakon je določil izobrazbene pogoje, ki jih morajo iz- polnjevati delavci, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu (visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri in strokovni izpit po posebnih predpisih); ta dela bodo tudi vnaprej lahko opravljali tisti, ki so ob uveljavitvi novele (6. 7. 1986) opravljali te naloge in so imeli strokovni izpit po dotedanjih predpisih. Kot pa smo obveščeni, bo izobrazbene pogoje in zahtevane delovne izkušnje (strokovno usposobljenost) natančneje razčlenjeval v kratkem spremenjeni Pravilnik o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu ter o strokovni usposobljenosti delavcev, ki opravljajo strokovne naloge s področja varstva pri delu (Ur. 1. SRS 15/75); mimogrede povedano, je trimesečni rok od uveljavitve zakona za izdajo cit. pravilnika že pred časom potekel. Sankcija za kršitev je prekršek, zaradi katerega se posameznik takoj kaznuje z denarno kaznijo 2500 dinarjev, OZD pa s kaznijo 10.000 din. Kazen izterja inšpektor dela. Kajenje v prostorih, v katerih samoupravni akt to prepoveduje, bi bilo po mnenju nekaterih potrebno tudi opredeliti kot kršitev delovnih obveznosti. kakšne snovi gre, novela zakona predvideva obveznost vodenja evidence o teh snoveh. Z vodenjem takšne evidence je omogočena pridobitev informacije o tem, kakšne nevarne snovi se sploh uporabljajo in kje. Tako se bo olajšalo predhodno ukrepanje in ukrepanje v primeru nastalih posledic, tako na področju varstva pri delu, kakor tudi na področju človekovega okolja. Hkrati pa bo možno ugotavljati poreklo onesnaževanja okolja. Prepričani smo, da uskladitev stališč pri določanju »prepovedanih« prostorov nikakor ne bo lahka. — OZD in skupnosti so dolžne v internem aktu določiti konkretne prostore, v katerih kajenje ni dovoljeno; ta člen noveliranega zakona je že v fazi sprejemanja dvignil največ prahu. Obravnavana obveznost mora biti usmerjena v zagotovitev zdravstvenega vidika ne pa npr. s stališča protipožarne ter protieksplozivne varnosti ipd., kar je bilo že do sedaj itak pred- — Delno so spremenjene določbe o elaboratih o varstvu pri delu, pismenih izjav OZD, ki delajo na gradbenih objektih, spričevalih o varnosti tistih OZD, ki konstruirajo in izdelujejo sredstva za delo; republiški upravni organ je zadolžen za določitev podrobnejše vsebine cit. listin. — Bistveno so se zvišale kazni za kršitev zakona in sicer tako za pravno osebo (OZD oz. skupnost), kot tudi odgovornega posameznika. Tako znašajo kazni za gospodarske postopke v razponu od 40.000 do 5,000.000 din za OZD, za odgovorno osebo pa do 5000 do 250.000 din. Kazni za prekršek znašajo od 100.000 din do 1,000.000 din za pravno osebo ter od 2500 din do 100.000 din za odgovorno osebo pravne osebe. STANE MAURI, dipl. pravnik — Prenehali so veljati členi 116 do 119 zakona o delovnih razmerjih, ki so določali pravice in obveznosti delavcev z vidika varstva pri delu; cit. določila so s skoraj identično vsebino vnešena v zakon o varstvu pri delu, kamor tudi dejansko sodijo. — Glede na to, da se v OZD 1 uporablja vse več nevarni h snovi in da se mnogokrat ne ve, za Kritizirate Glasnik? Rajši napišite kak prispevek, da bo naš časopis pestrejši! Zdaj, ko to pišemo, je v nje(ScV legitimaciji že številka 93, pred koncem decembra je ifla.nu planu pot na odvzem krvi. rP® »Na odvzem krvi hodim r&ja p na tri do štiri mesece. Med kivoj dajalci videvam vse več fflHmi; ljudi. Zanimivo je, da izdsta povprečje krvodajalcev spbo med višje povprečje v Slovevj,; ki je v primerjavi z drugimi r| pr blikami zelo izstopajoče.« tip, Morda veste za koga, ki ste u8' s svojo krvjo pomagali rešiti ljenje? »Poznam tri ljudi, ki so mi vedali, da so dobili mojo kri je bila neka učenka iz Izd1 q, neka tovarišica iz Kopra.« jeze In kdo je bil tretji? lake »Leta 1972 sem si na sriikelc nju poškodoval koleno. Ker okreval, sem šel mimo transf1 Pol ske postaje in tam srečal zdr^la s co, pa sem se pošalil, če m,Cer potrebujejo kri. Pa so jo re^to trebovali. Prav mojo skuptno Potrebovali so jo za pacip I hemofilika, ki je bil v sež3‘arel bolnišnici. Vzeli so mi kri, p#llbli; cali reševalca, ki je stekleničeno tople krvi odpeljal v Sežanfosk tega pacienta. Zdravnica sfc d: glede na moje zdravstveno stl po operaciji noge takole pošj Zal »Samo 2 deci in pol.« Jaz pa °bo odvrnil: Ne, tri in pol ali p^lek; (to je namreč normalna dofi na Kako dolgo nameravate biien darovalec krvi? a.dc »Rad bi zaokrožil številk^1 r sto. To bo čez dve leti.« |l0v’ Ali to vaše večletno krvod*sPeš stvo kaj vpliva na vaše zdravic počutje? »Mislim, da je odvzem koristen za človekov organiz da se kri obnavlja. Doslej s< odvzemu krvi nisem nikoli s počutil.« Imate še kakšnega krvodaj v družini? »Obe hčeri in oba zeta sc vodajalci.« Ste tudi v službi pobudni krvodajalstvo, ko je prav V taža tako močno zastopana' vodajalstvu v izolski občini- »Mislim, da sem s svojimi! davanji o varstvu pri delu, ki jih imel po Primorski in v predavanjih apeliral tudi na vodajalstvo, naredil precej klame za te humane akcije, zultat mojih agitacij je bil ta so se nekateri ljudje odločil krvodajalstvo. Mislim pa, d osebni zgled vedno najbolj* MARIJA PR>! -košnja zima je nenavadno ostra Udarniški spopadi s snegom 8^ls°k sneg, s katerim nas je letos obdarila radodarna zima, ni obremenil "n° komunalcev, pač pa je tudi organizacijam združenega dela nakopal obi-® dela, ki ga je bilo potrebno opraviti v čim krajšem času, da ni prišlo do za-®Jev v proizvodnji in drugod. Poleg dela pa je obilica snega povzročila tudi ■kaj škode. Ker pa je bilo snega le preveč, sta se vključila v čiščenje tudi Itakov viličar in Skipov 'bager. V »snežno« akcijo, ki je trajala od 15. 1. dopoldne do 17. januarja, pa se je takoj samoiniciativno vključilo Ikovo gasilsko društvo (seveda so čistili sneg še po 17. januarju — to je odvažali sneg in odstranjevali ledene sveče s streh.) | Povprašali smo v naših ozdih na ’močju Ulice Jožeta Jame, na ob-°čju Vojkove, pa v Skipu, kako so ,al spoprijeli z odstranjevanjem ifllega. lfZa območje Ulice Jožeta Jame, Jl^er so Ikovi tozdi Itak, Avtomatika, Talke, nam je povedal Gojko n,.senik, vodja Ikove kadrovske služ-. ■, da proizvodnja zaradi snega ni trda nobene škode. Takoj po zapad-T snegu, to je 15, januarja se je v L' T sestal štab civilne zaščite, kjer so ia! dogovorili, naj vsak tozd določi po vr delavcev predvsem za čiščenje [j^e8a s streh. Komunikacijske poti |a* so sproti čistili že od 12. januarja ,‘e dni in tudi ponoči. Za to delo so Mavci dežurali. Sneg je čistilo tudi 1 Jpdbeno podjetje Bežigrad, s kate-ima Iko v ta namen sklenjeno -ibgodbo. Ji »Vsi delavci«, je dejal Gojko Usenik, »so pokazali veliko pripravljenosti za pomoč v nujni situaciji, da bi tako omogočili normalen delovni proces. Vsi, ki so sodelovali v akciji, so delali več kot poln delovni čas, ne da bi terjali za to plačilo, za kar jim gre vse priznanje. Posebno prizadevna sta bila v tej akciji Martin Brinovec, vodja vzdrževanja, ki je operativno koordiniral celotno akcijo ^znanja Panonijinim športnikom Tretji na občinskih sindikalnih igrah ra t Judi v letu 1986 so Panonijine športnice in športniki uspešno natopili na delavskih športnih igrah, ki jih vodi odbor za šport in rekrea-io pri Občinskem svetu zveze sindikatov Murska Sobota. V skupnem ;števku so dosegli tretje mesto. Visoko mesto pri skupni uvr-,tvi je posledica dobrih uvrsti-v v posameznih disciplinah. V sijanju je sodelovalopri članih ^ ekip; tekmovali so na keg-jejšču v Ljutomeru. Panonijini pgljači so dosegli prvo mesto, junice pa so bile osme med 15 (1pami. V malem nogometu, ipr je nastopilo 37 ekip je Pano-vi P.ostavila kar tri ekipe, ki so ,’Vojile 21., 21. in 25. mesto. V 11 »miznem tenisu je bila Panonija '°sta med enajstimi ekipami. V sPbojki so bili Panonijini fantje l'Pvi, ženske pa pete. V rokometu rč pri moških tekmovalo devet (ip, md katerimi so bili Panonci ;teugi, ženske pa so bile osme v ti: konkurenci štirinajstih ekip. V košarki so si Panonijini fantje priigrali četrto mesto. Nekaj dobrih uvrstitev so si priborile tudi strelke in strelci. Šahisti pa so bili deveti med trinajstimi sodelujočimi ekipami. V športno-rekreacijskih igrah je sodelovalo skupno kar 1153 delavcev. Pokale so podelili na prireditvi Šport in solidarnost v kinu Park Murska Sobota. V kulturnem programu je nastopila folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane. Izkupiček od prireditve so namenili za dograditev kirurškega bloka murskosoboške bolnišnice. frku ; Plakete zaslužnim strelcem ° Ob praznovanju tridesetletnice murskosoboške občinske strelske Tze na slavnostni seji 13. decembra podelili republiške in občinske takete ter zahvalne listine najbolj zaslužnim strelskim društvom in grelcem v občini. if' Poleg ostalih je priznanje prerija strelska družina Panonija in nKer republiško bronasto plaketo za njeno devetindvajset-i(Mno uspešno delovanje. Strelci cip Panonije Jože Kovačič in '0‘arel Turner pa sta prejela republiški zlati plaketi za dolgo-člčtno organizacijsko delo v obeski strelski zvezi in svoji strelski družini. sč| Zahvalne listine OSZ Murska a'°bota pa so prejeli strelci: Aleksander Bagari kot veteran A najstarejši član družine ter Jlen ustanovitelj. Martin Karo a dosežene rezultate in pomoč ki1** reševanju tekočih proble-n°v, Stanko Donša pa za jjsPešno delo pri vzgoji mladih vrelcev. Strelska družina Panonija s svojimi strelci dokaj uspešno tekmuje kar v treh ligah. Prva ekipa tekmuje v drugi republiški ligi in pomurski ligi. Druga ekipa pa v občinski B ligi. Strelci SD Panonija, bi se radi ob tej priliki in v teh vrsticah želeli zahvaliti svoji delovni organizaciji, da jim je omogočila nastopanje v republiški ligi. V republiško ligo so se uvrstili že pred leti, pa so se morali zaradi pomanjkanja denarja odpovedati sodelovanju. Največje želje strelcev v tej sezoni so: pristati v drugi republiški ligi nekje na sredini lestvice in da bi v letu 1987 pri vodstvu v delovnih organizacijah našli še več razumevanja za financiranje strelske družine. frku ZAHVALE Ob smrti moje mame Marije Schventner se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečena sožalja in spremljanje na zadnji poti ter sindikalni organizaciji DO Telekom za venec. TONE SCHVENTNER Z DRUŽINO Ob boleči izgubi najine mame se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem v DO Telekom in osnovni organizaciji sindikata za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. HČERKI JULKA GORC in OLGA ZAJC Ob smrti moje mame Ane Rogač se zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Obenem se zahvaljujem sindikalni organizaciji IMF DO Klimat za venec. ALOJZ ROGAČ Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata DO TEN Tovarne elektroenergetskih naprav in sodelavcem za darovano cvetje in izraze sožalja. Obenem pa se zahvaljujem vsem, ki ste mojo mamo spremili na njeni zadnji poti. RAFAEL BOVHA čiščenja snega, od gasilcev pa se je posebno izkazal Rajko Primc.« V Skipu, je povedal vodja proizvodnje Marjan Bečan, ki je vodil »snežno« akcijo, je za čiščenje snega zadolžen viličarist. Ta je počistil parkirne površine in vse dostope do proizvodnih prostorov tako, da so lahko delavci zjutraj, ko so prišli v službo, normalno začeli z delom v proizvodnji. Ves ostali sneg s parkirnih površin pa so počistili med delovnim časom s štirimi bagerji iz Skipove proizvodnje, na katerih so priključeni snežni plugi. Te so ob tem delu hkrati tudi preizkusili. Po dogovoru v okviru štaba civilne zaščite pa so ročno čiščenje snega s proizvodnega oddelka z leseno streho, ki ji je grozila, da jo sneg podre in z dveh nadstrešij šotorske izvedbe, opravili režijski delavci. Pri tem čiščenju je sodelovalo 25 delavcev in to iz tehnologije, kontrole in priprave dela. Skip pa je s stroji, ki jih je preizkušal, priskočil na pomoč v snežnih težavah tudi drugim in sicer Turboin-stitutu, Avtotehni in Krajevni skupnosti Gunclje. Obe omenjeni firmi sta dali za stroj in viličarista naročilo, medtem, ko so Krajevni skupnosti solidarno posodili dva stroja. Poglejmo, kako pa šo se spopadli s snežnimi problemi na območju Vojkove. Ker so na Vojkovi skladiščni prostori v šotorih, je povedal Andrej Plahutnik, vodja kadrovske službe v Klimatu, imata Klima montaža in Klimat stalne dežurne ekipe za čiščenje snega s šotorskih streh. Dežurstvo traja šest zimskih mesecev. Petčlanske ekipe se menjajo vsak petek ob 12. uri. Te ekipe so zadolžene za ročno čiščenje snega. Člani teh ekip so dolžni priti v firmo takoj, ko zapade 10 centimetrov snega ne glede na čas (podnevi, ponoči, delavnik,' soboto ali nedeljo). Če tedaj ne pridejo, so dolžni vratarji poklicati vodje ekip, ki pa morajo zbrati člane ekip, ki potem začnejo čistiti sneg. Če je snega več, tako kot je bilo to v letošnjem januarju, pa je dežurni ekipi dolžna priskočiti na pomoč tudi ekipa, ki ni tedaj dežurna. Če ekipe delajo zunaj delovnega časa, jim delovna organizacija plača nadure. Delavci—člani teh ekip dobivajo v času poletnega dežurstva pri osebnem dohodku 10 odstotni dodatek. Druga pomembna oblika čiščenja snega za celotno območje Vojkove pa je strojno čiščenje, ki ga vsako zimo opravijo Elektromonter, Klima montaža in Klimat. Tudi pri tej obliki obstaja dežurstvo. Klima montaža, Klimat pa najbrže tudi Elektromonter imajo po dva viličarista, ki se prav tako kot ekipe za ročno čiščenje, po enem tednu zamenjata. Vsaka od treh omenjenih delovnih organizacij ima po enega pettonskega viličarja, ki ima poseben nastavek, s katerim sneg zajame in odpelje. Te tri delovne organizacije imajo območje Vojkove razdeljeno po teritorijih. V okviru Vojkove spadata tudi obe parkirišči na Vojkovi in na Dečkovi ulici. V strojno čiščenje pa je zajeto tudi čiščenje vseh dovoznih poti na območju Vojkove. Ker je Klimatov viličar zelo obremenjen v proizvodnji, mu pa tedaj, ko ne more čistiti snega, priskočita na pomoč viličarja oziroma viličarista iz Klima montaže in Elektromonterja, za kar je dejal tovariš Plahutnik, jim gre vse priznanje. Čeprav so teritorji razmejeni, nihče ne gleda strogo le na svoj teritorij, temveč si med seboj pomagajo. Proizvodni delavci pa so z dveh starejših klimatovih proizvodnih objektov počistili sneg ter s tem preprečili nevarnost, da se poruši. Da so prihranili precej ročnega čiščenja, so v času, ko je bilo največ snega, čez noč izdelali poseben plug in ga montirali na dvotonski viličar. Sneg je sprva Klimatu povzročil nekaj težav pri pripravi repromate-riala, vendar pa niso onemogočile proizvodnega procesa, saj se je stanje zelo hitro normaliziralo. Za Ten in Telekom paje vodja kadrovske službe Tomaž Štrakl povedal, da je bil v preteklosti sprejet sporazum o komunalnem in zimskem vzdrževanju oziroma čiščenju snega na Vojkovi 58. S tem samoupravnim sporazumom so se Klimat, Klima montaža in Elektromontaža obvezale, da bodo strojno odstranjevale sneg s celotnega območja Vojkove 58. V praksi pa je bilo letos tako, da so omenjene delovne organizacije počistile sneg na svojem območju, ' medtem ko so premalo segle na območje Tena in Telekoma. Po prvem čiščenju snega sta Ten in Telekom skušala dobiti izvajalce čiščenja snega na Vojkovi, vendar je samo Klimat v enem popoldnevu le za nekaj ur posodil za čiščenje snega viličarja in viličarista, kar je bilo občutno premalo, kajti ob prvem čiščenju snega so viličaristi narinili kupe snega pred upravno zgradbo Tena in pred kurilnico, ki ga ni bilo mogoče odstraniti drugače kot strojno. S to deponijo snega so zaprli tudi pot okoli lakirnice. Ker so bili kupi snega na omenjenih mestih ves teden, sta bila potem Ten in Telkom prisiljena odstraniti sneg na svoje stroške. Komunalno podjetje Ljubljana, ki sta ga najela oba tozda, je z bagerjem počistil sneg tudi s parkirnega prostora ob Vojkovi ulici, ki je bil do tedaj očiščen le do polovice. Tako so rešili ne le parkiranje pač pa tudi problem transporta v Tenu in Telekomu. Tomaž Štrakl je pripomnil, da po njegovem mnenju ni pravilno, da ne odvažajo snega ven z industrijskega kompleksa Vojkove, saj ga je možno deponirati na nekdanjo dovozno pot do Vojkove, ki pa se ne uporablja več (to je podaljšek Dečkove ulice). »Odstranjevalci snega s streh montažnih šotorov bodo morali pri svojem delu bolj paziti,« je dejal Štrakl, »da ne bodo tako kot doslej odstranjevali snega s streh teh šotorov z vodo, kajti na ta način uničujejo vodovodne cevi in ročnike. Letos pa so poleg tega zlomili hidrant nasproti Klimatovega šotora. Upamo pa, da bo prihodnje čiščenje snega le potekalo v skladu s sprejetim sporazumom. Po mojem mnenju je vprašljiva tudi usposobljenost nekaterih viliča-ristov, ki čistijo sneg, kajti že pri prvem letošnjem čiščenju snega je viličarist iz Klima montaže pretrgal cevi napeljave centralne kurjave in vodovoda, ki povezujejo upravno stavbo Tena in njegova skladišča. Te cevi so bile napeljane približno v višini štiri metre nad dovozno potjo. Zaradi tega je bil del Tenovega skladišča, v katerem so bila skladiščena stikala, zalit z vročo vodo. Stikala so sedaj v popravilu, cevi smo zamenjali, točna višina škode pa še ni znana. Drug problem, ki so ga s tem povzročili pa je bil v tem, da je bil del prostorov skoraj en teden brez ogrevanja.« MARIJA PRIMC Glasnik je tudi vaš časopis! Sodelujte! Telefon uredništva: (061) 321-043 Na poteh po hribih Bodimo hvaležni onim, ki so nam utrli poti! Ko se odpravljajo ljubitelji gora na planinske poti, le redki pomislijo na tiste, ki so te poti urejali, nadelovali, da mi varno stopamo svojim ciljem naproti. In ko se ozremo po desetini ali kaj več za seboj, ki so člani IMP-jevega kolektiva IMP, se vprašamo, ali ostali v sozdu čutijo odpor do naravnih lepot, do katerih so odpirali poti požrtvovalni možje preteklega stoletja. Kdor se je kdaj sprehodil po romantičnem Robanovem kotu in se potem pogumno vzpenjal po številnih v skalo vsekanih stopnicah, se je moral čisto podzavestno vprašati, kdo in ob kakšnih vremenskih razmerah je tu delal na tisoče ur, da nam je možna pot proti Ostrici. Kdor gre v Savinjske Alpe, gotovo zavije tudi v dom na Okrešlju, ki nosi ime po velikem prijatelju Slovencev in naših planin, čeprav je bil po rodu — tujec, vendar ga imamo lahko za našega, to je dr. Johannes Firschauf, ki je poskrbel za poti v zahtevnem Turskem žlebu, kjer planinci lahko naredijo izpit svoje sposobnosti, dalje na zahtevni vzpon z vzhodne strani na Skuto, pa malo lažja smer Grintovca. Od slapa Rinke na Okrešelj pa so uredili dobro stezo tudi za mestne »dame«, kamor so lahko prihajali vsi tam od leta 1976. Leto prej so jo začeli graditi, pa so v' tistih časih večino planinskih domov oziroma koč, ali kar samo zavetišč zgradili v kratkem roku. (Recimo oče in sin Škantar sta na podih v smeri proti Triglavu zgradila zaveišče v mesecu dni; imenovali so ga »triglavski tempelj«, čeprav je imel prostora le za 6 oseb, je bil pa zato na razgledni točki). A vrnimo se k možu, ki mu ohranjajo spomin-na Okrešelju, ker je pomagal še do drugih poti, vzgojil planinske vodnike, prehodil vse Savinjske vrhove, imel zasluge za začetek gradenj več postojank tam, odkrival redke rastline, sem v Julijske Alpe je segel njegov korak tam do leta 1924, ko je zaključil aktivno življenje. Ko gremo ponosno na Triglav, alikose mnogi le ozirajo proti njemu, lahko v nas zaplamti spoštovanje do onih, ki so tja gor speljali poti z raznih smeri, za manj in bolj sposobne, da pridejo na našega očaka. K temu, kakor na druge naše in tudi avstrijske vrhove je najbolj približal na začetku 19. stoletja, sposoben alpinist V. Stanič, da kar sto let za njim nismo imeli moža takih kvalitet. Predno pridemo do drugih mož gora se spomnimo na Valentina Vodnika, ki je napisal odo o Triglavu, pa dr. Franceta Prešerna, ki je v verzih opeval naše gore, pa trajen zapis je dal leta 1967 M. Perhart s svojo »risarijo« okoliških gora naše najvišje gore, kar je dolga leta vidno bilo tudi v Aljaževem stolpu. In ko so nekateri pisali kroniko, so drugi delali, čeprav mimo ovir in slabšega razumevanja za širjenje prijateljev gora. Vendar vztrajnost, ki si jo pridobiš v naravi, je pomagala do uspehov. Med može gora prištevamo tudi F. Kadillnika, ko je bil kot 33-leten mož na Stolu, 8 let pozneje na Triglavu, kasneje na Kočni, ki verjetno takrat ni bila proti vrhu tako krušljiva kot je danes, vendar pot ni bila nadelana. A mikale so ga še višje gore Evrope, celo tekmovali so, kdo v letu več metrov v višino in ta mož je zmagal. In kdo bi danes dal izmed nas denar za celo kočo, kot on, da so jo postavili vrh Golice za 7000 kron (no/ vojna jo je pobrala), škoda, da niso njegovega imena prenesli na pred leti postavljeno postojanko. Že prej imenovana Škantarja sta na pobudo Frischaufa s še nekom nadelala poti čez Komarčo, še prej pa stezo za turiste čez Stapce, napela sta vrv, po grebenu med Velikim in Malim Triglavom, skozi Kot pa je pastir Jakelj nadelal stezo do doma v Staniča. Taki graditelji poti so bili še Piskernik in Klinar v Savinjskih in Julijskih Alpah in še drugi, ki jim moramo dajati hvaležnost s tem, da smo med ljubitelji narave, gora tega našega bogastva, ki ga občudujejo tisoči tujci. Med domačini so pa IMP-jevci še preveč redki za dostojno priznanje truda, ki so ga ti možje vložili za nas, za naš užitek in čas. F. V. Pred 8. marcem »Veš, ravno danes sem dobil funkcijo, da bom lahko tudi jaz z vami praznoval!« Utrinek nekega dne Po vrnitvi iz službe: Mož sedi v naslanjaču in čita časopis. Žena kuha kosilo. Mož: »Draga, ali bo kmalu pripravljeno kosilo?« Žena: »Da dragi, čez pol ure.« Mož: »Kaaj, čez pol ure, saj vendar veš, da sem še brez malice?« Žena: »Da dragi, vem, vendar krompir, ki se še kuha in je še trd, tega ne razume. Zakaj pa nisi malical?« Mož: »Saj veš, poslovni posli, med malico sem peljal neko poslovno partnerko na kavico, pa mi je zmanjkalo časa zanjo.« Žena: »A tako, zaradi tiste veše sedaj sitnariš, ki ti je bila več kot malica.« Mož: »Da zaradi nje, ki mi je pomenila več kot...« Žena »Hočeš reči jaz.« Mož: »Nee! Malica.« Žena: »Potem pa mirno čakaj in se ne razburjaj! Sicer pa si prišel pol ure pred menoj domov, pa bi pristavil krompir in bi bil sedaj že kuhan.« Mož: »Saj vendar veš, da nisem rojen za kuhanje.« Žena: »Ojooj! Gorje, če bi še tebe našla v loncu!« VERONIKA GOLJAR S POTI PO HRIBIH Obvestila Planinskega društva IMP C3k- Zasnežene Dražgoše Izleta, ki sta bila planirana 11. januarja v Dražgoše in na Osankarico, nista v celoti uspela. Tudi na neuspeh ali delni uspeh se moramo navaditi, saj včasih ni zadosti samo želja in volja. Na uspešnost pohoda vplivajo tudi mnogi objektivni dejavniki, predvsem vreme in prevozi. V našem primeru nam jo je najbolj zagodlo vreme. Na več kot pol metra snežne odeje je snežilo kot za stavo. Marsikdo je pametno razmišljal, ko je ostal doma, saj z glavo skozi zid ne moreš, kot pravi pregovor. 1. marca na Arihovo peč V nedeljo, 1. marca bo Planinsko društvo organiziralo udeležbo na pohodu na Arhivo peč. Avtobus bo krenil na pot ob 7. uri izpred IMP-jeve upravne stavbe na Titovi 37. Vsi, ki se želite udeležiti tega pohoda, se prijavite pri svojih poverjenikih in plačajte po 2.500 dinarjev za avtobus. Kdor se želi na Arhivi peči udeležiti tradicionalnega smuškega teka ali uradnega pohoda, naj ima pripravljene šilinge za startnino. 14. marca na Snežnik Tudi letos se bo Planinsko društvo IMP udeležilo pohoda na Snežnik, ki bo v soboto, 14. marca. Zbor ob 4.30 pred ljubljansko železniško postajo, kjer si kupite povratne vozovnice do Ilirske Bistrice. Od tam se bomo peljali z avtobusom na Sviš-čake in z njih peš na vrh. Hoje v obe smeri bo tri ure in pol — če nam bo vreme naklonjeno, pa lahko tudi manj. Vsekakor pa vas opozarjamo na kraško burjo. Za Snežnik je obvezna dobra bunda in sploh topla obleka! Izlet bo vodil Rihard Hribar. 22. marca na Porezan Če se želite udeležiti letošnjega pohoda na Porezen, se nam pridružite v nedeljo, 22 marca. Vstati bo treba zgodaj, saj je zbor ob 3.45 pod uro na ljubljanski železniški postaji, da bomo ujeli vlak, ki ob 4.13 odpelje preko Jesenic do Podbrda. Udeležence čaka približno tri ure hoje. Skupino bo vodil Janez Seliškar. Večer planinskih diapozitivov V sredo, 25. februarja ob 17. uri bo v menzi na Titovi 37 Planinsko društvo organiziralo večer Planinskih diapozitivov. Ob zanimivih fotografijah se bomo spomnili izletov, ki jih je Društvo organiziralo v zadnjem času — predvsem obeh lanskih poti po Grčiji z vzponom na Olimp. Vabljeni vsi, ki vas zanimajo hribi, zlasti pa vsi, ki ste se prijavili za letošnji vzpon na Olimp, saj boste lahko videli, kaj vas čaka! Malo po četrti uri 11. januarja zjutraj se je na avtobusni postaji v Ljubljani zbrala skupina, ki je bila namenjena na Osankarico. V novozapad-lem snegu smo z vseh koncev Ljubljane le s težavo pririnili na postajo. Ta pot nam je dala razmišljati, le kako je na Pohorju, saj močno sneženje ni ponehalo. Po posvetovanju smo opustili misel, da bi šli na Osankarico, saj pohorski gozdovi ne poznajo milosti. Znak za tabor na Ključu Priprave na organizacijo 17. planinskega tabora so zadnje čase glavna tema razprav v Planinskem društvu IMP. Seveda to je vendarle osrednja prireditev planincev vse ljubljanske regije — in potrudili se bomo, da bomo z dobro organizacijo primerno obeležili tudi desetletnico Društva in štiridesetletnico sozda IMP, ki je prevzel pokroviteljstvo. Naše programe je že potrdil tudi Meddruštveni odbor ljubljanskih planinskih društev in nam obljubil svojo pomoč in podporo. Tabor bo 14. junija, torej bo še dovolj časa za podrobnejše pisanje o njem — tokrat pa objavljamo znak, ki ga bomo natisnili na značkah in drugih gradivih. KRIŽANKA A tudi neuspeh je včasih spodbuda za nadaljnje delo, zato puške nismo vrgli v koruzo. Dan se je šele začenjal, zato še ni bil izgubljen. Če ne moremo na Osankarico, pa gremo na Dražgoše, ki niso tako oddaljene, smo sklenili. Avtobusi do Škofje Loke so kljub močnemu sneženju vozili brez večjih zamud, zato smo vstopili. Odločili smo se, da bomo hodili po poti Blaža Ojstrovrharja, zato smo se peljali do Selc. Pot Blaža Ojstrovrharja pelje iz Selc skozi Kališče v Dražgoše. Počasi smo utirali pot proti Kališču: stopali smo v celo, saj nobena gaz ni ostala v sipkem snegu, ki je še vedno močno naletaval. V vasi Kališče smo si malo oddahnili. Povedali so nam, da smo med prvimi. Ura še ni bila pozna, da bi se nam mudilo, zato smo malo po-klepateli ob Šilcu domačega. Kar prileglo se je. Domačini so bili prijazni in pripravljeni za pogovor, tako smo vso zgodovino Dražgoške borbe ponovno obnovili. Ponovno smo zagazili v debelo snežno odejo. Ob dvanajsti uri smo se zbrali pred spomenikom, da z ostalimi prisostvujemo proslavi. Ugotovili smo, da nismo edini IMP-jevi planinci. Na proslavi smo srečali še člane Planinskega društva, od katerih je eden prišel iz Krope preko Jamnika, druga dva pa iz Cepulj preko Mohorja v Dražgoše. Pri spo- meniku nas je bilo torej šest članov PD IMP Ljubljana. Proslava je bila dobro pripravljena kot vsako leto. Vreme pa ji je odtisnilo svoj pečat, kot da bi hotelo prikazati verodostojno sliko izpred petinštirideset let, ko so Dražgoše krvavele. Vendar je vzdušje jasno kazalo, da ni! -• urod udeležencev proslave ni bilo žal naporov, kar je bilo sklepati iz vzdušja. Slišati je bilo pevske skupine, ki so prepevale partizanske in narodne pesmi. Ena od teh skupin pa je bila večja. Vodil jo je umetniški vodja Tomaž Tozon, zato je še posebno ubrano zapela pesem, »Jest pa moi gvažek, se rada imava« in še druge narodne. Kljub slabemu vremenu so bili občutki veselja in radosti. Tudi ob povratku se skupina planincev PD IMP Ljubljana ni obdržala skupaj. Ker so prišli s sorodniki in prijatelji, so se z njimi vračali tudi nazaj v dolino. Nekateri so odšli po smereh Rudno — Češnjica, drugi Lajše — Selca, vsak si je pač izbral najugodnejšo pot. Čeprav smo prišli in odšli posamezno, je bil namen pohoda v Dražgoše isti: Sodelovati na množičnih pohodih, posebno ko spominjajo na čase NOB in s tem dvigati zavest dobrega planinca. Z. N. Imate idejo? Napišite članek in ga pošljite v Glasnik! V Moravče moraš zjutraj zarana V mrzlem in zgodnjem jutru smo čakati na avtobusni postaji, da se odpeljemo v Moravče. Pol šestih zjutraj — kot da bi biti namenjeni na Triglav. A žal je tako, da če potuješ v Moravče z drugim avtobusom, si pri Kavki šele, ko je že skoraj čas kosila. Bolje se je držati pregovora, da je »Rana ura, zlata ura«! SESTAVIL MARKO BOKALI? Umiš- ljeno Ime OGOVOR, PRITOŽBA Krajni b£L Prebi- valci IRAKA ZEMELJ-Sko NAb-GLAVlfft VIR0- ViriCA Različna Samo- glasnika LES ŽA Kurjavo AFRIŠKI veletok MESTO V JUŽNI ŠPANIJI OTOK V ALEUTIH PROMO- CIJA - T"A]N!ŠTVč - rv ŽASL0N PREMI- KANJE PO ZRAKU VLEČENJE pri PEČI bEUt e nem ne vrsta RiBiške mreže NATRIJ SbAVEK, TAKSA Prvotni novo- žELANbCI NASLOV pevka pavone SLANO JEZERO VSŽ PREROŠKO ZNAMENJE ŽEN- IME VZVIŠEN PROSTOR. bRAGO- CENOSTl ZEMELJSKO POb-NOMtt ČRKA „L“ IVAH CAMKAt VELE- MESTO V ZRN prekap- NICA FRANC- FIZIK GORJAČov NAbRlbSKI Sp. Klub MONGOL- VLAbAR bVOZlOZNA’STOPICA OCEr ŽITNI PLEVEL Zaviralna Sila pri Gibanju LEPOTNA rastlina ► URAbNl SPIS - bRŽAVA V ZAK. AFRIKI PRITOK bONAVE NA HAb?. ORanje LUKA V ARABIJI bREVESNl: NAlAb bRŽAVAV JV MIH MH02INA V SLOVNICI MLINSKI ŽLEBOVI PRITOK VISLC reka V ŠVICI NE Sto V NIAFRni RAiUČNI ČRKI «c lil MEINI PREHOb V KARAVANKAH KRAJEVNA SKUPNOST IMP Glasnik REZANJE Z ŽAGO Še v trdi temi smo prišli v Moravče. Dobro, da je naš vodnik Jure domačin, sicer ne bi vedeli kam. Kar hitro nas je spravil iz vasi. Ozemljitve se še ni dalo dobiti, je bilo še prezgodaj, drugega pa tukaj nimamo iskati, je dejal. Ko smo dobili informacijo o prehodnosti na Kandrše, smo morali načrt poti obrniti. Iz Moravč v Kandrše je bilo še vse v celo. Nihče od redkih domačinov še ni prišel v dolino in pregazil snega saj so večinoma vezani na dolino Save. Nas pa tudi ni bilo toliko, da bi se sami lotili gaže-nja. Odpeljali smo se še pet kilometrov in nato vzeli pot pod noge. Nihče ni pričakoval tako debele snežne odeje. Na Slivni smo naredili počitek. Središča Slovenije in spomenika, ki označuje to središče, si nismo ogledali. Pa ne, da nas ne bi zanimala. Spomenik smo obiskali že poleti, zato nas je bolj vabila topla peč, čeprav nam ni bilo hladno. Kar prijetno bi bilo kramljati na toplem, pa je bil še velik kos poti pred nami, da bomo dosegli Zasavsko goro. zato smo dobili prostor pri peči. Peč pa je bila topla. Bili smo mokri od snegu in potu, zato smo sušili sebe in perilo, vmes pa nakladali prazne mlinčke. Postrežba je bila dobra, kar pa je najbolj \ ažno, da ni bilo drago. Od zelene solate, pečenke, juhe, krompirja, smo prav vse dobili, tako da smo bili v resnici dobro podprli za pot v dolino. Domačini so nam odsvetovali, da bi šli v Zagorje po planinski poti, ker ni bila pregažena, cesta pa je dolga. Odločili smo se, da gremo skozi vas Tima in na železniško postajo Sava. Ta pot je bila dobro plužena do Time, od tam do Save pa dobro uhojena. Utmjenost nas je minila, zato smo se med potjo obmetavali s snegom, da pot ni bila preveč enolična. Mladi so vedno polni energije. Mladinci imajo svoj planinski odsek Že na občnem zboru Pia' ninskega društva IMP 9. ja' nuarja 1987 je iz vrst mladincev prišel predlog o ustanovitvi mladinskega odseki (MO). Predlog so planinci ns; občnem zboru navdušen«11 sprejeli in tako so že takrat | stekle priprave za ustanovni sestanek. Mladinci, ki smo bili na občnem zboru, smo se do- J govorili za datum, hkrati pa j smo organizirali obvešče- * valno akcijo. Tako se je 21 januarja 1987 ob 6. uri zbralo 11 mladincev v prostorih Planinskega društva na Likozarjev!. Najprej smo se — tisti, ki se nismo poznali že od preji seznaniti, nato smo izvolili vse potrebne funkcionarje: načelnika, pomočnika načelnika, tajnika, blagajnika in zapisnikarja. Po tem obveznem dejanju pa smo se začeti pogovarjati o naših problemih-Pereč je problem vodnikov- j Če hočemo imeti svoje izlete, j moramo imeti tudi vodnike. J Nato smo naredili tudi plan izletov, ki pa ni fiksen, zato j bomo o tem sporočali sproti-Treba pa je reči, da je bilo $ predlogov dosti in bili so zelo j pestri. Nato smo rekli še kakšno o naših problemih. Po ustanovnem sestanku pa se je; 1 razvil še prijeten pogovor, kar J naj bi bilo tudi eden izmed ci- j Ijev naših srečanj. Vemo, daje v PD IMP 110 Mladincev in ; 18 pionirjev. Zatorej vabimo vse mladince, stare in nove, da se nam pridružite. Se- J Stanke bomo imeli vsak drug j ponedeljek v mesecu ob osemnajsti uri. Naslednja sestanka se bosta vršila 9. 2. in j 9. 3. Sestanke bomo imeli na , Likozarjevi, zbor pa je 5 j minut prej pred upravno stavbo IMP Titovi 37. Pridite vi in vaši prijatelji. Videti j boste, da bo veselo! , MLADINSKI ODSEK PD ‘ IMP Tekma Izipovih smučarjev Iz Slivne smo se spuščali v Vače, Vače so bolj maloznana vas, ki pa ima zelo bogato zgodovino. Že v petem stoletju pred našim štetjem je bila v teh krajih naselbina. Po verodostojnih podatkih so tu živeli Iliri. Ob preseljevanju narodov so Ilire pregnali Kelti. Zaradi neprimerne geografske lege, pa še zafo naselbina ni obdržala. Današnje izkopanine govorijo o bogatih najdiščih raznovrstnega orožja, posode, zaponk ža obleko, nakita in igrač. Od vseh predmetov pa ima neprecenljivo vrednost ploščica za okras pasu, z lepo uprizorjenimi podobami vojakov, ki se borijo in Vaška situla. Vse to hrani muzej v Ljubljani in je neprecenljive vrednosti. Vaška situla, ki danes stoji na betonskem podstavku, je povečana kopija. Tako kot original krasijo tudi kopijo zelo natančno izdelane reliefne podobe. V zgornjem delu situle je vrsta vpreže-nih konj z jezdeci. V srednjem delu — pasu je viteška borba s kopji, darovanje in štiri sedeče osebe, kar bi pomenilo gostijo. Spodnja vrsta figur, kjer so upodobljene živali, pa služi kot okras. Vse te znamenitosti najdete na Klenku pod Slemško goro pri Vačah. Čeprav smo si ogledovali znamenitosti, se časni ustavil. Morali smo naprej. Pot je bila le za silo pre-gažena-do vasi Vovše. Od vasi Vovše pa je bilo celo uro hoda še popolnoma v celo na Zasavsko goro. Jure in Robert, ki sta se menjavala na čelu, sta nam le s težavo utirala pot. Oba sta se hvalila, kako je prav, da imata dolge noge, sicer ne bi zmogla te poti. Mi raja zadaj, pa smo pot naredili že kar dobro prehojeno. Na Zasavski gori smo si privoščili daljši počitek. V domu ni bilo gneče, Na vlak nismo dolgo čakali, zato smo bili v zgodnjih večernih urah že v Ljubljani. Čeprav je bilo potrebnega dosti napora za vzpon na Goro, je bilo toliko več užitka na spustu. Zato smo se zadovoljni razšli z besedami nasvidenje in lahko noč. Z. N. 21. januarja so se na Starem vrhu1 lepem vremenu pomerili smučali DO Izip na izbirnem tekmovanju tj zimske igre sozda IMP. Najboljši' posameznih kategorijah so bili: žet ske nad 35 let: Stojka Žilnik (Projel livni biro), ženske do 35 let: Nej Šušelj-Janko (Inženiring), moški m 50 let: Radoslav Grom (Projektivf biro), moški do 50 let: Miha Šm< (Inženiring), moški do 42 let: Sari' Poljanšek (Inženiring), moški do let: Milan Stibilj (Inženiring) in m1’ ški do 27 let: Stane Štibilj. Sodelujte v akciji Slovenija kolesari Odbor za množičnost pri Kolesarski zvezi Slovenije je pripravil zanimivo akcijo »SLOVENIJA KOLESARI«, ki naj bi vzpodbudila čim širšo športno rekreativno aktivnost posameznikov še zlasti pa družin. Akcija poteka v smislu svobodne izbire poti in časa. Za vzpodbudo in stimulacijo pridobijo udeleženci, ki prevozijo: — družina 5 voženj, od tega ena nad 50km — posamezniki 5 voženj, od tega tri nad 50km VELIKO MEDALJO Za malo medaljo pa so pogoji sledeči: — družina tri vožnje od tega ena nad 50km — posamezniki pet voženj, od tega ena nad 50km. Vsak udeleženec si iz seznama možnih prog izbere svojo pot ter si v kartonček, ki ga dobite na Kolesarski zvezi Slovenije — Breg 2 — 61000 Ljubljana, vpisuje prevožene poti. Ko doseže ustrezno število voženj za malo ali veliko medaljo, kartonček pošlje kolesarski zvezi, ki mu pošlje ustrezno medaljo. Za vrsto poti, ki so primerne za kolesarjenje, je kolesarska zveza pripravila tudi popis prog, na koncu katerih — ne na vseh medalje, saj organizator meni, da bi bila napak vsaka formalnost, pa tudi zavest posameznika nekaj velja. Komisija za športno rekreacijo in oddih pri RS ZSS je akcijo »SLOVENIJA KOLESARI« ocenila v smislu stališč o množičnih športnih prireditvah, kot ustrezno rekreativno aktivnost in jo predlaga za vključitev v programe športne rekreacije v OZD. POVABITE SODELAVCE NA KOLO!