xvii. letnik-
V	Gorici, 21. oktobra 1909.
42. številka.
tzhaja vsaki četrtek ob 4. uri popoldne. Rokopisi se »e vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša ta celo leto l krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne z« celo leto 3 krone, za pol let? K t'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, ta druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet turini št. 9.
' < -
i '	"'j',	>	»il
h ^	’■■■■*>
. • ^■5^7
.... : •.
,r    “
?„ j- rj~V •:	~	:
Va/vH 8
Naročnino in naznanila sprejema upravmštvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Koreujski ulici in na Korenjskent bregu (Riva Corno) št. H po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 1t v., dvakrat 12 v., trikrat H) v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpoišek v (jorici.
Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
Osnovni shod Vseslovenske ijud. Stranke Ljubljani.
»^--tfedelio. dne 17. t. in., vršil se je prvi shod V. I.. S. v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Union". Shod je bil velikanska manifestacija slovenskega ljudstva iz vseh slov. pokrajin za krščanska načela, katera so bila zvezda vodnica našim starišem in pradedom skozi dobo najmanj tisoč let.
Velika dvorana v navedenem hotelu je bila natlačena občinstva, ki je prihrumelo od vseh krajev naše mile domovne v svrlio odobravanja lepe misli, naj bi se zjedinili vsi Slovenci, ki so dobre volje, pod streho hiše ene. (ialerija je bila natlačeno polna najodličnejše gospode. Tu smo videli poleg ponosnega Gorenjca, čvrstega Dolenjca, krepkega Notranjca, Korošča in Štajerca. Goriška je bila mnogobrojno zastopana. Iz Cerkna, Kanala, goriške okolice, iz Kamenj, Rihemberka in od drugod smo videli odlične župane in druge možake.
S. L S. je poslala tja posebno de-putacijo, sestoječo iz poslancev Berbuč, Zega, Kosmač in veleposestnika .Malniča iz Kanala, ki je bila od osnovalnega odbora najprijaznejše sprejeta.
Na shod so došli poleg mnogih državnih in deželnih poslancev tudi odlični gostje iz Hrvaške iu Moravske. Poljski poslanec Stapinski, ki je bil svoj prihod uže telegrafično napovedal, se ni mogel udeležiti tega shoda, ker je deželni maršal stavil na dnevni red sobotne seje novo volilno reformo za Ga-liško. katere seje se je moral on vse-kako udeležiti.
Okolu poldne je otvoril g. državni in deželni poslanec dr. Šušteršič zborovanje z lepim in vzvišenim pozdravom na vse goste in vse zborovalce. Ta nagovor je vzbudil nepopisno navdušenje, ki je bilo živa priča zaupanja, ki je imenovani gospod doktor vživa med ljudstvom, a ob enem tudi izraz odobravanja njegove odločne politike v državnem zboru. Ljudstvo je za njim in za državnimi poslanci naše stranke.
Po dokončanem govoru je predlagal, naj se voli za današnje zborovanje častni odbor, v kateri je predlagal vse odlične goste iz Hrvaške in Moravske in odposlance posameznih slovenskih pokrajin, in sicer za Koroško poslanca Grafenauerja, za Štajersko poslanca Korošec-a, za Goriško prof. Ber-buč-a in za Kranjsko poslanca Dem-žarja, ki je zbujal občno pozornost s svojo lepo narodno nošo. Predsednikom je bil izvoljen dr. Brejc.
Vsi člani častnega odbora so pozdravili — vsak s svojega stališča — v daljših ali krajših govorih ustanovitev V. L. S. Nepopisno je bilo navdušenje, s katerim so bili ti govori sprejeti; gospe z galerije so obsipale govornike s cvetlicami, občinstvo je sprejelo govore z burnim odobravanjem in živahnim ploskanjem, tako da ni bilo često govornika slišati in razumeti.
Po končanem zborovanju se je sestavil izvrševalni odbor, v katerem imajo goriški Slovenci tri zastopnike, namreč g. dr. Gregorčič-a, svetnika Pon-a in prof. Berbuč-a. Ob I ‘/2 tiri je bilo zborovanje končano, in nad dva tisoč broječa množica občinstva se je mirno razšla.
Ob dveh urah popoldne je bil v srebrni dvorani hotela »Union" sijajen banket, katerega so se pa udeležili radi tesnosti prostora le odlični gostje od zunaj in zastopniki posameznih pokrajin, seveda poleg domačih odličnih dostojanstvenikov, med katerimi je bil tudi dež. glavar in dvorni svetnik Suklje.
Zvečer je bila gostom na čast krasna veselica v veliki »Unionovi" dvorani.
Končuje to tesno poročilo, ki smo je v naglici vrgli na papir, nam je dodati da je veličastno nepopisen utis, kateri je na vse navzoče napravil la velikanski shod. Pravi pojem o njem ima le oni, ki je bil sam navzoč.
Kaj je pomagalo klerikalcem do zmage?
Sedaj si »Soča" in drugi liberalni življi belijo glave, kaj je pomagalo klerikalcem do zmage pri volitvah v deželni zbor. „Soča“ zvrača krivdo na Mrmoljev »Kmečki Glas", ki je klobasal kakšenkrat take oslarije in prismodarije, da so se ljudje prijemali za glave. »Glas" je vse zmešal, le obljubljal je kmetom, delal pa nič. Trosil je le nezadovoljnost, storiti pa ni znal koraka. Mrmoljevega kvasenja so bili ljudje kmalu siti. Nato se je vrtojbenski prerok Mrmolja vrgel na zadružništvo. Ustanavljal je zadrugo vrh zadruge, ki naj bi mu služile v dosego njegovega namena. Agrarstvo je silno škodovalo napredku na Goriškem. Agrarna stranka je zanesla med ljudstvo politično ne-značajnost s svojim nedelovanjem. Kar so agrarci počenjali tfb volitvah, presega vse meje. Tako smešne in neumne politike še nismo imeli na Goriškem. Na koncu pa napoveduje »Soča" neizprosen boj šarlatanstvu in fikfakovstvu.
Tako sodi „Soč?" agrarce. Precej resnice je v tej sodbi. Saj „Soča“ po-
trjuje vse to, kar smo mi o agrarcih vedno trdili. Za časa volitev pa se jim tega ni upala povedati. Sc zagovarjala jih je v nadi, da je morda vendar taka politika agrarcev prava, ki najbrže od-trže marsikoga od klerikalne stranke ter ga priklopi k agrarni. »Soča" je takrat vedela, da taka pisava »Glasova" ji ne more škodovati, ker na vse zadnje, ako bi zmagali agrarci, bi jih tako komandiral Gabršček. Ker pa se je ta igra ponesrečila, vihti »Soča" sedaj bič nad agrarci ter jih dolži poraza. „Soča" ima za to delo kaj lahek položaj. Ako hoče dati pravo sliko agrarnih demagogov, naj ponatisne naše članke in naše notice. Kar ni popolnega, naj pa ona popolni. Več oči več vidi!
Kako sodi pa Mrmoljev »Glas* o porazu liberalnih agrarcev pri volitvah I Ta »Glas" krivi „Sočo“ in liberalce, da sl. oni vzrok poraza. Zadnji »Glas" vprašuje »Sočo", kdaj so agrarci sklenili pogodbo z liberalci, da morajo oni rešiti polopljajočo se liberalno ladjo, Nadalje vprašuje »Sočo", naj pove, kdaj se je med liberalci in agrarnimi liberalci sklenil kompromis, da bodo skupno nastopali pri volitvah.
Tako se kavsajo med seboj liberalni bratci. Mogoče bodo spravili še kaj na dan iz temnih kotov grešne ljubezni agrarno-liberalne stranke. Le dalje, sle-pilci. —
Ker pa je uganka nerešena obema, zakaj smo pri volitvah mi zmagali in zakaj so oni propadli, jim povemo mi vzrok. Vzrok je namreč ta-le: Ljudstvo je spoznalo liberalno gnjilogo, kateri je lastni žep nad vse. narod pa molzna kravica, ljudstvo je spoznalo, da od stranke, kateri stojijo na čelu liberalni učitelji, trgovci, liberalni krčmarji in razni dvomljivi elementi v deželi, ne more narediti nič za kmečko ljudstvo, kajti ako bi v resnici kaj naredili, bi se pregrešili zoper svoja načela. Saj liberalec ni še nikdar ničesar naredil za ljudstvo.
Nadalje je ljudstvo spoznalo far-barijo novopečenih agrarcev. Kot slabo-znani Židje so barantali po deželi in oznanjali po svojem vrtojbenskem pro-roku novi politični evangelij. Vse skupaj pa je bil švindel in mi smo poskrbeli, da je ljudstvo začasa odprlo oči in pognalo umazane farbarje tja. kamor spadajo.
Nasprotno pa je ljudstvo spoznalo, da ne v liberalni, ne v agrarno-liberalni stranki 11111 ni iskati svojih prijateljev, marveč le v naši. ki so se kot taki uže pokazali, se žrtvovali in delali za narod, za domovino, za svoje volilce.
To, vidite, agrarno-liberalni bratci, vas je pahnilo. To je pravi vzrok vašega poraza. Pred ljudstvom ste stali
praznih rok, med tem ko smo stali mi pred njim z doseženimi vspehi za narod.
Sicer mi smo prepričani, da to vam ne pojde v glavo; a vprašajte narod, vprašajte množice ljudstva, vprašajte poštenejše liberalce in agrarce, vsi vam bodo tako odgovorili.
Tako je, vidite prepirljivi in od ljudstva zavrženi bratci!
Obadrijski dekanat.
I.
Po tistem predelu Krasa, ki je po liberalizmu in socijalizmu najbolj okužen, po devinski dekaniji, je bila kanonična vizitacija. —	,
Nadškof se je lahko prepričal, da
ves trud in napor sovražnikov Kristusovih
ni rodil zaželjenega sadu : ljudstvo popolnoma odtujiti sv. Cerkvi. — Kajti, če so sovražniki sv. vere bili kje na delu, tedaj so pokazali vso svojo agilnost ravno v tem obadrijskem dekanatu. — Dosegli so vspehe, da. znatne vspehe,
—	Toda
moč krščanske ideje
je bila tako velika, da je prenesla naj-liujše udarce, pokazala je toliko odpornost. da ni samo preprečila dela svojih sovražnikov: liberalizma in socijalizma, ampak po znamenjih sodeč, ju je cel6 premagala.
Da, še več! Prevzvišeni se je lahko prepričal, da poganja krščanska misel na adrijski obali nove, močne kali iz opustošene zemlje, da sili izpod razvalin liberalizma in socijalizma na dan novo življenje polno krščanske odločnosti in zavednosti. — Steli so tu krščanstvo med mrtvece, a ravno nasprotno je res: pogrebci sami omagujejo, umirajo
Ljudstvo odpira oči,
spregleduje in spoznava v svoji treznosti prave prijatelje. Vrača se v zapuščene cerkve, spoštuje božje služabnike in posluša glas svojih pastirjev.
i- e boječe je š e i n neodločno, ker je v mnogočem odvisno od oderuških liberalcev ali posurovelih socija-listov. -
Kakšni so naši liberalci in socijalisti?
Večina njih bistva liberalizma ne pozna. Isto je s socijalisti. Ali vseeno so liberalizmu in socijalizmu udani s pravo su žn os tj o, brez razuma, brez zavesti. Tiče z glavo v Žaklju. Boje se misliti s svojo pametjo (če jo imajo?), boje se spoznati resnico: da je liberalizem in socijalizem laž. Zato so in ostanejo iz strahu pred resnico sužnji laži in zmote. —
Pu, da bi ostali ti ljudje sami taki! Ali to je najhujše zlo, da
silijo in zapeljujejo
druge z besedo in dejanjem, naj se suženjsko podvržejo dokazanim lažem liberalizma in socijalizma. — Ako bi se pa kdo osokolil in pokazal samostojnost mišljenja, tedaj bi ne manjkalo šikan, preziranja in družabnega bojkota. — Terorizem je pri teh ljudeh v najhujšem cvetu. — Je pač priznana resnica, dasta si neznanje in surovost zvesta tovariša. Velika škoda je za to dobrodušno kra-ško ljudstvo, ki je tako grozno usuž-njeno tem zaslepljenim liberalnim mogotcem. da ne sme niti misliti s svojo glavo. — Ljudstvo je popolnoma pod liberalno kuratelo.
Vzrok temu?
Da je prišlo do tega, ni krivo ljudstvo samo, ampak žalostne gospodarske in s o c i j a 1 n e razmere, v katerih žive ti obmorski prebivalci. Mnogi žive le od dela svojih rok. ter- so tako od delodajalca popolnoma odvisni. Drugi so mali posestniki. katerim pa zemlja nikoli ne rodi toliko, da bi z letnimi pridelki preživih svojo družino, ampak je treba vedno iskati še p o s t r a n s k e g a z a-služka, da se za silo pretolče. A ta večna skrb za m a t e r i j a I n i o tast a n e k ubija v človek u v sako misel na višje ideal e, m u jemlje čut samostojnosti in ga vedno bolj u s u ž n j u j e materiji.
—	Nižji stanovi morajo skoraj vse svoje moči porabiti v boju za telesni obstoj, medtem, ko jim za duševni napredek ne ostaja ne časa. ne moči.
Ako hoče kdo ostati kljub takim razmeram še samostojen in neodvisen v svojem mišljenju, treba pač močne individualnosti, poguma in odločnosti, kar pri našem ljudstvu zel6, zel6 pogrešamo. — Servilnost je zelo ukore-njena. —	(Dalje	pride.)
Politični pregled.
Državni zbor.
Novo zasedanje državnega zbora je bilo včeraj ob 11. uri predpol-udne otvorjeno. — Radovednost na to prvo sejo je bila, kajpada, velikanska. Zato pa so bile tudi vse galerije prenapolnjene občinstva. Najprvi so prišli v zbornico češki radikalci, ki niso vkljub vsem prigovorom od strani drugih slovanskih strank hoteli opustiti hrupne demonstracije proti Bienerthovi vladi. Ko so namreč vstopili ministri v zbornico in so se približali svojim klopem so začeli češki radikalci upiti na vse grlo: Abzug Bienerth, Abzug Ho-chenburger. Abzug Schreiner! Češki radikalci so kričali tudi na češkega ministra Začeka. naj se sramuje, da sedi v taki družbi. Poljedelskega ministra Brafa ni bilo v zbornici, ker je bil baje bolan. Predsedoval je seji starostni predsednik dr. Funke. A češki radikalci so upiliin razsajali tudi pri njegovem govoru in celo takrat, ko je zaklical trikratni »Slava" cesarju. Ostale slovanske stranke so bile ves čas mirne in so zamerile češkim radikalcem, ker niso hoteli mirovati med Funkejevim govorom in celo takrat ne. ko je zaklical cesarju trikratni slava in ko so novoizvoljeni poslanci prisegli. Dr. Funke je naznanil, da se je izrekla želja, naj se volitev predsedstva odgodi na petek. \Volf je proti temu protestiral, češ, da je to proti poslovniku in da se s tem uklanja zbornica slovanskemu terorizmu, a ker se je večina izrekla za to. da se seja odgodi. je predsednik zaključil sejo ter napovedal prihodnjo za jutri.
Glede parlamentarnega položaja se sodi v parlamentarnih krogih tako le; Najprej pridejo v zbornici na vrsto
nujni predlogi, potem se izvrši sankcija narodnostnih zakonov nižeavstrijskega deželnega zbora, na kar demisijonira Bienerthova vlada ter se potem prično pogajanja s »Slovansko Jednoto".
O	položaju.
Notranji politični položaj je skrajno zamotan. Splošno je mnenje, da bode državni zbor že v kratkem času razpuščen. Volitve bode najbrže vodila ab-s o I u t i č n a vladaš pomočjo § 14.
Češki tajni svetniki pri cesarju.
..Češke Slovo“ poroča, da je predlagal Choc pri shodu zveze čeških poslancev, naj češki poslanci, tajni svetniki prosijo za avdijenco pri cesarju, v kateri naj vladarju objektivno poročajo, kaj da je storila sedanja vlada na Češkem in Nižjem Avstrijskem proti češkemu narodu.
Potovanje ruskega carja v Italijo.
V	sredo je zapustil ruski car Li-vadijo ter se vkrcal na ladijo »Stan-dart". da se na nji popelje v Italijo na obisk italijanskega kralja. Poleg drugih visokih' dostojanstvenikov spremlja carja tudi ruski minister za zunanje zadeve. Izvolski. Sestanek z italijanskim kraljem se bode vršil v Racconigi, kamor dospe car v nedeljo zjutraj.
Spomin na Kanal.
7. 10. 1009.
Takoj po volitvah, ko Križnič je pal. obiskal sem narodni, lepi Kanal, da tam od domačih katero izvem, ki potlej jo znancem po svetu povem.
Na »Soči črez most" tu me sreča nekdo, opleta z rokama, poveša glavo; klobuk mu potisnjen na levo je stran, na tla pogleduje, ko bil bi zaspan.
Pogledam natančno in glej, kdo je bil! Sam župan kanalski se tu je hladil.
„0 zdrav, gospod Križnič, kako je in kaj? Ste srečno dospel iz Gorice nazaj ?“ ■
»Kaj zlodja me vprašaš? Zadost farbarij! Na zadnje sramoto še grenko izpij!
V	štafažo sem Drejcu že dvakrat se dal! In zdaj se mi v pest bo ta žabovc
smijal!"
„Kaj misliš, zakaj sem bil jaz kandidat? Zato ker me Drejc je pritiskal za vrat! Kaj ve o agrarcih kotlar in mesar ?
Vse prej sem kot kmet in ne bodem
nikdar!"
»Ta Oabršček zviti kar not’ nas je dal, ker močno za svojo sc kožo je bal. Agrarc liberalec vse eden je spak, kotlar je Andrejcu popolno enak!"
»Pa tiho bodimo, tolažil nas je, da kdo za nakane te naše ne zve!
Zato sem postal jaz njegov kandidat! Zdaj gre naj pa kožo on mojo oprat!"
»Vse norca se dela z nedolžnih nas treh, katere nas Gabršček stisnil je v meh; a počil je skrpani, oflikani meh, zdaj vse sc nam roga; po tleh smo,
po tleli!"
Obupno zgovoril besede je te in zibal po „placo" šepave noge . ..
.Jaz poslal za njim pa pozdrav sem
še vroč:
„0 Križnič Antonio, vse proč je, vse
pr6č I!"
B i c i k I i s t.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko si rotišče":
V	nabiralnikih: v gostilni pri »Zvezdi" 1 K 56 vin: v gostilni g. Antona Lasič. 30 vin.; v gostilni g. Josipa Gorjanc 3 K 76 vin.: v krčmi g. Alojzija Colja 2 K 80 v; Nekdo za preplačo srečk
10	v;.Marija Cej, učit. 10 v; Nekdo za pre-
plačo srečk 10 vin.; Katarina Novič v Gorici 1 K; Helena Jerman, učiteljica 1 K; Grobiša Rafael, Temnica 50 vin.; Andrej Mesar, kurat 2 K; Antonija Nardin, prodajalka v Gorici, 10 K; Nekdo 20 v; Vimpolšek, sluga »Goriške zveze",
1	K; deklice: Pavla Podgornik, Ana Besednjak in Pertot Marija nabrale po tomboli v nedeljo 8 K 24 v; gospica Nadica Ponova vdobljeno cinkvino 40 K; knjižica: Catechetica pok. dr. Jos. Pavlice vrgla še 4 K 20 v; čisti dobiček tombole, ki se je vršila v nedeljo, znaša 394 K 75 v.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Za »A 1 oj z i j e v išče"
Andrej Mesar, kurat 2 K.
Domače in razne vesti.
Duhovske spremembe. Preč. g. Josip Grilanc, doslej kurat v Kobjeglavi, je imenovan za vikarja v Sedlo. Preč. g. Ivan Vuga, doslej vikar v Kozani, je postal vikar v Gabrovici. Preč. g. Alfonz Blažko, kurat v Mirniku, je imenovan za vikarja v Kozano. Kuracijo v Mirniku bode upravljal preč. g. kurat Benigno Spagnul iz Dolenj. Župni upravnik v Škrbini, preč. g. Franc Lavrenčič, je prišel v Gorico za prefekta malega semenišča.
Izid ožje volitve v skupini kmečkih občin na Krasu. — V nedeljo se je vršila ožja volitev med dvema našima kandidatoma dr. Stepančičem in Zlobcem. Dr. Stepančič je dobil 424, Zlobec 263 glasov. Potemtakem je izvoljen dr. Stepančič.
Ljudsko tajništvo. — Hoteli smo že poprej v goriških listih opozoriti vse naše somišljenike na neko zelo važno zadevo. Da tega nismo storili do danes, je vzrok ta, ker smo vedeli, da bi zadeva vkljub vsej svoji važnosti ,v hudi volivni borbi ostala v ozadju in bi le malokdo imel časa, premišljati o njeni važnosti. Zato prihajamo v javnost še le danes.
Goriška „S. K. S. Z." je s prvim oktobrom s pomočjo nekaterih somišljenikov otvorila »Ljudsko tajništvo", ki bo dajalo nasvete Članom in somišljenikom „Zveze" ter pridruženih društev. Vsak somišljenik se bo lahko obrnil na »Ljudsko tajništvo" v vseh zadevah društvenega in javnega življenja, tako na primer v društvenih, zborovalnih. organizacijskih, občinskih, šolskih, službenih, delavskih, poselskih, vojaških in sličnih zadevah. Prav tako pa bo to tajništvo skrbelo za službe našim somišljenikom in za poštene uslužbence krščanskim delodajalcem. Uradne ure bodo o ponedeljkih, in četrtkih od 9. do 11. ure dopoldne v prostorih »Slov. kršč. soc. zveze" (Gosposka ulica št. 6, drugo dvorišče). Tu se bodo sprejemala ustna vprašanja ob teh urah; pismena pa vedno. Tajništvo da nasvet takoj ali pa ga oskrbi pismeno v teku 8 dni. Ustni nasveti so brezplačni; za pismene nasvete se pa plača najmanj 30 v, ki naj sevpošljejo naprej v znamkah. Pisma brez priložene znamke se ne bodo reševala.
V	krogih naših somišljenikov se je želja in potreba po takem tajništvu izražala že večkrat. Kolikokrat potrebujejo naši ljudje sveta, kako Jtežko je včasih dobiti dober svet in kako drago ga je treba plačati. Zato ni dvoma, da se bodo naši somišljeniki z veseljem posluževali ugodnosti, ki jim jih nudi »ljudsko tajništvo". Vse zaupnike prosimo, da na to opozore druge naše somišljenike. Odbor »S. K. S. Z."
Kaj ljudje pravijo I Pravijo, da je dr. Franko med volitvami vrgel med
ljudstvo 12.000 K, katere jc od istega prejel pred volitvami. Velikodušen človek, kaj ne? — Nadalje pravijo, da tudi Lojze Štrekelj ni šel skozi čist. Zgubil da je na poti, ko jc hotel priti v deželni zbor par tisoč kronic. Kdor bi jih r.ašel, naj jih prinese k nain, kjer dobi nagrado. Pravijo, da so te kronice našli — krčmarji. — Ljudje pravijo, da kraški trtjoni bodo poginili letos zgodaj v jeseni, ker listje s trte odpuda letos nenavadno hitro. Huda rosa se je pojavila. — Ljudje pravijo, da Tone Klančič iz Podgore se praska za ušesi. Pravijo, da bi rad bil še nadalje deželni poslanec in odbornik. A ti šmertani agrarci so to preprečili. — Pravijo, da tudi Obljubek ni prav vesel letošnje ,.ben-dime“, čeravno grozdje je dobro zorilo. Nekaj grenkobe bo imela njegova rebula.
— Pravijo, da Andrej Veliki v Gosposki ulici gleda kislo; brado si puli, hlipa se mu po odborniškili kroncah, katere so mu vskratili agrarci. lidino oni so krivi, da je vse zafurano. Pravijo, da jim uže pokaže lopar! — Nadalje pravijo, da je bil velik križ, predno se jc spravilo za Križmana 700 glasov skupaj. Klerikalci so prekrižali Križmanu pot v deželni zbor. Največji križ pa bo za plačati dopjone, katere so veselo nosili krčmarji na mizo. — Pravijo, da križkemu učitelju je bil Križman na poti v deželni zbor. Najrajše bi ga križal. Ubogi Peter, takrat je bil pa še „švah“ skala! Na tako skalo se ne sme mnogo zidati. Zato so se tudi volilci zbali, da se Petrova skala posuje, ako naložijo na njo preveč »štim**. Pametni volilci!
— Ljudje pravijo, da je jako velik križ priti v deželni zbor. Križki Peter ni pustil dornberškemu Križmanu v deželni zbor, kanalski Križnič pa je preko obeh hotel priti noter. Pa je velik križ s temi mandati! Ne kanalski Križnič, ne dornberški Križman, ne križki učitelj niso skozi prišli. — Pravijo nadalje, da tolminski Vrtovec je vrtal in vrtal luknjo, skozi katero bi prilezel v deželni zbor. Lotila se ga je volilna bolezen, ki se imenuje »poslanitis". No, sedaj, ko so ga volilci izvrtali iz deželnega zbora, menda ozdravi. Šest let najbrže ne bo več bolehnil na tej bolezni. — In tako dalje. Ljudje še marsikaj pravijo! Pa naj pravijo! Vsega se vendar ne more javno povedati!
Kraševci, čitajtel Cujte. Kraševci, kako sodi o Vas »Soča", tista »Soča", ki Vas je povzdigovala v deveta nebesa dokler ste ji bili ob volitvah za štafažo in ste slepo volili tiste inože. ki Vam jih je dela na krožnik. O priliki, ko sle vrgli Štreklja, piše: »Slučaj, ki se je primeril državnemu poslancu Štreklju nima kmalu primere v politični zgodovini. Ljudstvo, ki jc tako flkfakovsko. ne zasluži, da se njegovi najboljši sinovi žrtvujejo zanj. Pravi, resnični možaki morajo z žalostjo zbežati od takega pokvarjenega ljudstva".
Tako torej! Sedaj nakrat je postalo ljudstvo na Krasu flkfakovsko, pokvar Jeno, ki ne zasluži, da se njogovi najboljši sinovi žrtvujejo zanj! Lansko leto pa jc bilo ravno to ljudstvo vzor zavednosti, katero jc postavljala »Soča" v vzgled »zanikanim" okoličanom in voliicem v naših hribih. Da. da, vzor rodoljuba je vsakdo v »Sočinili" očeh. dokler trobi v njen rog! Ko spozna liberalno slepoto in ji obrne hrbet, je največji zarukanec, pokvarjen človek itd. — Vrli napredni, zavedni sinovi kršil e ga Krasa so bili v »Sočinih" očeh lansko leto Kraševci. Ko so se pa otresli terorizma raznih liberalnih magnatov, jih zmerja »Soča“ s fikfakovskim, pokvarjenim ljudstvom in napoveduje boj ..raznim prodancem" in »podlim značajem".
Kraševci, ne zabite teli žalitev! Na smetišče s takim listom, ki tako kruto žali zavedne Kraševce!
(Dalje v prilogi.)
Priloga ..Primorskemu Lisfu“ šf. 42. z dne 21. oktobra 1909.
----j---------------------------        ....	■	■-	■	--------------
Pri današnjih volitvah iz kurije mest in trgov, ki volijo enega poslanca v deželni zbor, bo, na podlagi do sedaj došlih podatkov izvoljen A. Gabršček z veliko manjšo večino kot lansko leto.
Družba sv. Mohorja v Celovcu je vsled večjega dela v tiskarni in ker je izvršila vse knjigoveško delo v lastni, povečani in z novimi stroji opremljeni knjigoveznici, malo pozneje kakor lansko leto dogotovila letošnji književni dar za svoje člane. Vendar bodo društveniki prejeli knjige tako zgodaj, kakor je bilo v navadi prejšnja leta. Ko jih bodeta zima in dolgi večer zbirala na klopi ob topli peči in ob čedni mizi v kotu sobe, bodo že lahko črpali zdravo hrano za glavo in srce iz novih knjig, ki jim je bodo prinesle letos za stari dve kroni precej več kakor druga leta.
Razpošiljanje knjig se prične tekoči teden; najprej jih prejmo najoddaljenejši člani v Ameriki, Afriki in Aziji — za njimi najbližji — Korošci — potem pa 1. člani v raznih krajih zunaj slovenske zemlje; 2. poreška, krška in senjska škofija; dalmatinske in bosenske škofije; djakovska, zagrebška in ogrske škofije; sekovska in videmska;
3.	ljubljanska, 4. goriška. 5. tržaško-koprska, 6. lavantinska škofija. Vse književne pošiljatve spremlja naša iskrena želja: Daj jim Bog obilo svojega blagoslova !
Prepoved točenja novega vina. —
Kakor smo svoječasno poročali, je tržaško namestništvo z naredbo z dne 25. septembra odredilo, da ni točenje novega vina omejeno na kak čas, da se je sme torej točiti in prodajati. Pač pa je namestništvo v isti naredbi dalo političnim okrajnim oblastnijam pravico točenje novega vina tam omejiti, kjer bi to zahtevale zdravstvene razmere. Goriško okrajno glavarstvo sc je te pravice takoj poslužilo in je točenje novega vina prepovedalo do 31. t. m., češ, da se je pojavilo v goriškem okrajnem glavarstvu več slučajev driske. Ta prepoved velja seveda le za krčmarje, kajti posestnikom in njih družinam ni pitje novega vina prepovedano in bi sploh taka prepoved ne imela nobene veljave, ker je kontrola njene izvršitve sploh nemogoča; in prav zato je pa tudi prepoved zadevajoča le krčmarje popolnoma brezpomembna in ne doseže prav nič namena, katerega hoče imeti, namreč za-braniti razširjenje driske, ako bi bila ta v resnici posledica pitja novega vina, kar pa po našem mnenju in poskušnjah, ki jih imamo, nikakor ni. Vzroke driske je po našem mnenju iskati vse kje drugje in ne v pitju novega vina, katerega se pa itak v sedanjem času v krčmah najmanj popije. Vzroke driske je iskati tudi v prehlajenju, v pregretju, v uživanju rosnega sadja, kakor fig. bre-skvij itd. itd. in najmanj v pitju novega vina. Zato pa bi bilo želeti, da okrajno glavarstvo svojo prepoved prej ko prej prekliče, kajti ž njo ne doseže drugega, nego to, da dela sitnosti krčmarjem po deželi, od katerih skoro nobeden več nima starega vina na prodaj.
S Koroškega smo dobili sledeči dopis: Da bodo vedeli ljudje doma, kako vzgajajo liberalna društva svoje ljudi, prosim, da sprejmete sledeče vrstice v vaš list. Liberalni pristaši naše dežele, ki se nahajajo tukaj na delu, napravijo najpoprej štrajk. potem poberejo posodo in blago svojim sodelavcem in jo lepo pobrišejo domov ter psujejo še povrh poštenega človeka.
Ferrer usmrčen. Iz Barcelone poročajo: Vodjo španskih ..svobodo-mislecev", provzročitelja zadnjih anar-histiških napadov na Španskem, Ferrera, so v sredo usmrtili. Ferrer je odklonil duhovnika. Ustrelil ga je oddelek infan-terije. Alož je plačal z življenjem strahovite grozote, ki jili je koncem julija aranžiral v Barceloni.
Značilno je. da se je liberalno časopisje vsega sveta zanj potegovalo, da
bi bil pomiloščen. Mož je bil pač organ internacijonalne ..Svobodne misli". Storil je brezmejno zla tudi kot voditelj ..Svobodne šole", v kateri je troval špansko mladino in ji trgal iz srca vero ter ljubezen za domovino.
Po vzgledu francoskih in laških framasonov so v sredo brezverci, na čelu jim mazzinianci in socialisti tudi v Trstu uprizorili demonstracijo v protest, ker je bil vodja ..Svobodne Misli", uprizoritelj strašnih morij, ropov in požigov julija v Barceloni, Franc Ferrer, v sredo ustreljen. Demonstranti so prisilili, da se je več gledišč zaprlo, končno pa jih je policija razgnala. Upili so: Živio Ferrer! Doli klerikalizem! Množico je nagovoril soc. demokraški poslanec Pittoni, češ, tudi v Avstriji so take razmere kakor v Španiji. Pozneje okoli II. ure ponoči je neka gruča svobodomislecev po zgledu barcelonskih bratov v ulici Molin grande razbila in ugasnila luči ter potem razdrobila vsa okna na cerkvi jezuitov in demolirala vso fasado.
V	četrtek pa je bilo v Trstu grozno razsajanje vzdivjanc. ljudske mase. S silo so zahtevali naj se zaprejo trgovine, kavarne, gostilne itd. itd. Kdor se z lepa ni udal, so mu šipe razbili. Prepevajoč in kričeč so korakali po mestu. Še celo tramvaj so napadli s kamni ter šipe razbili.
Na več mestih je prišlo do krvavih spopadov med štrajkujočimi iu policijo. Ta se je branila s sabljo in z revolverji. Več ljudi je hudo ranjenih; med njimi se nahaja tudi ena ženska. Nek policist je dobil kamen v glavo ter ima vsled tega 15 cm dolgo rano. Okolo 50 oseb je bilo aretiranih. 14 od njih se bode moralo zagovarjati pred sodiščem.
Tržaška »Edinost" je priobčila petek o Ferrer-u uvodni članek, ki dela vso čast židovskemu listu „11 Piccolo".
Za anarhista Ferrera. Kdo je bil Ferrer, povedali smo svojim čitatcljem v par vrsticah že na drugem mestu. No, in za tega anarhista Ferrera, za tega prouzročitelja morij in požigov v Barceloni sc je začel po njegovem usmrčenju ogrevati ves nerodni svet, slaveč ga kot mučenika. Minuli teden so sc vršile v Trstu velike demonstracije spremljane z grdimi, nasilnimi dejstvi. s pobijanjem oken prodajalnic, javnih lokalov in celo cerkvi Da so tudi goriški nerodneži morali vsaj nekoliko posnemati njih tržaške bratce, to se razume samo ob sebi.
Zato so hoteli že v pondeljek prirediti v gledališčni dvorani javen shod. Ker je pa politična oblast tega prepovedala. zadovoljili so se v torek zvečer z zaupnim shodom. Govorili so na njem nek mazzinijenec Špacapan (oče njegov je bil doma iz Ozeljana), neki socijalni demokrat Kalini, ki pa ni nič drugega nego Kalin, (saj veste, kaj je kalin?!) in pa neki neodrešenec.
Na predlog mazzinijanca vsprejeli so tudi resolucijo, vsled katere naj bi se Semeniška ulica prekrstila v ulico Ferrer, in s tem je bil konec komedije v gledališču. Hoteli so potem razsajati tudi na ulicah, pa jih je policija koj razgnala ter poslala spat. Nekaj jih je tudi aretirala.
Listnica uredništva. Gospodu dopisniku iz Novakov: Prihodnjič.
Listnica uprave. G. Josip Lavrenčič, delavec pri hudourniku v Pečah na Koroškem: Denar prejeli I Hvala lepa!
Mestne novice.
Prof. Fr. Cleri. V pond. je umri v ženski bolnišnici v (iorici profesor preč. g. Franc Cleri, katehet na gimnaziji in knjižničar c. kr. licealne knjižnice. Pred tri tedni je padel v knjižnici, ko je šel po neko knjigo, z lestve in si je
pri tem zvil nogo. Prenesti so ga morali v bolnišnico, kjer je bil že skoraj popolnoma okreval. Kar na enkrat pa se ga je lotila zapljučnica, ki je zahtevala svojo žrtev. Prof. Cleri je bil plemenit in blag človek, ki ni imel sovražnika. Ljubili so ga enako slov. in ital. dijaki. Rojen je bil v (iorici I. 1862 in je postal naslednik ranjkega Marušiča kot prof. verstva na goriški gimnaziji. P. I. I'. anima candida! Pogreb je bil v sredo ob 10. uri predp. .
Tombola v prid ..Slovenskemu si-rotišču" se je vršila v nedeljo ob veliki udeležbi. Razprodanih je bilo 1903 srečk. Čistega dobička je 394 K 75 v. Cinkvino je dobil p. n. g. Josip Fon. drž. in deželni poslanec, tombolo pa g. Antonija Nardin, prodajalka v (iorici. Hvala vsem, si so kaj pri tomboli pomagali zlasti pa onim, ki so požrtovalno in brezplačno razprodajali srečke.
Za nabor. — Tukajšni municipij je izdal naredbo, da se mladeniči, ki so se rodili leta 18S9 in so pristojni v mestu Gorica, prijaviti pri vojaškem oddelku municipija (Via Municipio št. 7) v teku meseca novembra v svrho vpisovanja v naborne izkaze.
Prošnje za uživanje ugodnosti po §§ 31., 32., 33. in 34. vojaškega zakona se zamorejo uložiti od sedaj pa do konca meseca februvarja 1910 ali pa najkasneje do dneva nabora pri istem uradu.
Tekom meseca novembra t. I. se imajo tudi prijaviti vsi oni. ki so rojeni v letih 1889, 1888 in 1887 in ki imajo v drugih okrajili domovinsko pravico. S seboj imajo prinesti potovalne liste ali pa druge izkaznice ter zamorejo v gori omenjenem roku vložiti prošnjo, da se jim dovoli, da pridejo tukaj k naboru, ali pa prošnje za olajšanja v vojaški službi ua podlagi gori omenjenih paragrafov vojaškega zakona.
Iz goriške okolice.
g Iz Oseka. — Potihnili so boji, kateri so nastali ob zadnjih deželno-zborskili volitvah. Druge volitve v kmečkih občinah so se celo vršile povsem mirno, posebno še radi tega, ker ni bilo zraven znanih agitatorjev in razgrajačev. In sedaj po volitvah vidiš na obrazu naših ljudi veselje in radost, medtem ko nasprotnikom razjeda njihove nečedne obraze zavist in jeza! Zlasti pa sc«ni mogel premagati znani dopisnik v „Km. Glasu" ter se moral obregniti v svojem dopisu ob našega g. vikarja in njegovo agitacijo, ne da bi dostavil svojo navadno šifro pod dopisi Sicer ni to nič sramotnega, če mu očita agitacijo in delovanje, marveč še celo častno mora to zanj biti, če se ga v časopisih pohvali, da deluje za izvolitev kat. mož v dež. zbor. Iludo mu je, ker je g. vikar tudi v cerkvi opominjal ljudi, naj se ne mešajo z brezverskimi strankami, ampak naj se drže one stranke, ki priznava vedno kat. načela. Ker nasprotne stranke kaj rade trde, da niso proti veri, prebral je razne odlomke iz „Soče" in ne iz ..Svobodne misli", kot trdi dopisnik „Km. Glasa*, s katerimi je dokazal, da je „Soča" protiverski časopis in da ravno ta časopis priporoča nasprotne kandidate. A neodpustljivo je. kar piše bivši agrarec in sedanji liberalec ter novopečeni črniški sokolič v nekem pismu, v katerem naj bi trdil g. vikar, da je dotični mladenič hudodelec in da je morebiti to zvedel takrat, ko ga je v njegovi hudi bolezni previdel .... Sicer zato sumničenje to človeče ničesar drugega ne zasluži, kakor da bi se ga obrnilo na nasprotno plat ter se ga namazalo z leskovo mastjo! Sploh ta mladič kaj rad stika po zasebnih zadevah ter jih vlači v javnost. Kaj pa, ko bi kdo povedal, da neki tiček po noči kaj rad izletava iz svojega gnjezda ter sc skriva
nekam drugam kamor bi 'se ne smel! Tiček, glej, da se ti tvoje predolgo pavovo perje ne osmodi! .. .
Veselimo sc dobrega izida pri obeli volitvah še radi tega, ker so se naši razsodni možje vkljub strastni agitaciji nasprotnikov krepko držali in v veliki večini glasovali za kat. kandidate S. L. S. Posebno nam je pohvaliti naše občinske zastopnike, g. župana Fr. Rožič-a in prvega'podžupana V. Kožuh-a ter vrle Marinčič-e iz Vitovlj, ki so veliko pripomogli k lepemu vspehu v naši občini. Dasiravno so nasprotni velikaši iz Oseka in Vitovelj strastno agitirali in hoteli s svojim tiplivom odvrniti naše može od S. L. S., so vkljub temu jako malo dosegli! Znan nam je slučaj, da je neki mogočnež; ponujal ubogemu revežu I krono, ako gre volit za nasprotno stranko. Neki krčmar iz bližnje vasi je ponujal našemu volivcu 10 kron. če gre ž njimi volit! Toda možje so raje pustili svitle kronce ter so nevstrašeno in z vese!j,em oddali svoje glasove za kandidate S. L. S. — Naše ljudstvo je torej volilo kandidate S. L. S., sedaj pa tudi od njih pričakuje, da bodo delali za njegov blagor ! Znane jim morajo biti pač naše potrebe. Najbolj vroča želja tukajšnjih Občinarjev je, da se napravi prepotrebna cesta iz erarskega gozda do drž. ceste pri Šempasu. Ravnokar sem zvedel, da je promet na stari Napoleonovi cesti zaprl. ker se je utrgala velikanska skala ter se zavalila na cesto. Druga želja je, da bi se napravila nova cesta od Sv. Lucije do Prvačine, katera bi vezala obe Vipavski dolini. Naša občina plačuje ravno tolike cestne doklade kot druge in vendar nima nobene skladovne ceste! Pravično bi bilo, da bi dobila tudi naša občina vsaj eno skladovno cesto. — Gg. poslanci, sedaj na delo! Ljudstvo Vam je izkazalo svoje zaupanje in v Vaše roke položilo vse nade. Pokažite torej, da sc ne začne sedaj — kot je prerokovala „Soča“ — šestletna doba suhih let, ampak debelih let!
g Odkritje spomenika vPodgorl. V nedeljo, dne 24. t. m. ob 10. uri predp. sc bo odkril v Podgori spomenik viteza Marija-Terezijevega reda, c. kr. stotnika Henrika grofa Faverges-a. Te slavnosti se udeleži deputacija 52. pešpolka ter veteranci.
g Št. Ferjan. — števerjanški tel. odsek „Urla" je v nedeljo, 17. t. m. napravil izlet v zapadna Brda. V Biljani so si „Orli" ogledali muzej grofa Ba-guer-ja, kar je mladeniče jako zanimalo. Iz Biljane so sc podali v Medano. kjer so v neki krčmi zapeli par pesem, ki so navzočnim, jako ugajale. Potem so se skozi Vipolže, Dol. in Gor. Cerovo vrnili domov. V Gor. Cerovem so pokazali nekateri liberalčki svojo omiko s tem, da so začeli za „Orli" metati kamenje. Nesreče ni bilo nobene.
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Gorenje Branice. — In vendar sem volil v Štjaku! Rotil, zaklinjal se je stari lisjak Bergant, očka župan, da braniški „gospod" ne bo in ne bo volilec. Pa sem bil! Pri mišji duši I
Vprašam Vas samo to-le gosp. Bergant:	„
1. Zakaj ste bili v občinski seji proti moji volilni pravici, dasi so vsi moji predniki imeli isto ravno v Štjaku, kjer je največja frakcija duhovnije bra-niške?
2. Zakaj ste vložili vtok na glavarstvo, katero mi je bilo priznalo volilno pravico v kmečki skupini ?
3. Zakaj ste protipostavno slednjič rekurirali še na namestništvo?
4. Zakaj ste vse te rekurze vložili samooblastno brez vsake seje občinskega odbora ?
5. In, ko sem imel že vse pravice kot volilec v rokah, zakaj ste nazadnje še pri komisiji ugovarjali proti veljavi moje glasovnice, dasi ste videli postavno legitimacijo ?
V	par stavkih je vse povedano.
a) Vi st c kot zagrizen liberalec proti moji o s c b i. k e r sem d u li o v n i k!
b) Spominjate se lepili ča-s o v, ko ste \'i komandirali Č c-
li	o v i n c e, k o s t e u k a z a v a 1 i T r-bežanom! Ali se Se spominjate, kako ste pogosto o volitvah strašili Štjačane: „Le počakajte pridejo gor moji Čeho-vinci in zmaga bo moja"! Pa zdaj ? Razun par trdovratnežev vsi so Vam obrnili hrbet, ko so spoznali Vašo brezdelno strahovlado.
Zato te solze, zato to sovraštvo proti meni!
Ali Vas ni nič sram batin, ki ste jih dobivali od c. kr. glavarstva in visokega namestništva ?
In na dan volitve, v volilni sobi! Ali Vas niso zapustili Vaši najboljši prijatelji, Saražin, Tuma in Sluban na cedilu, ko so glasovali proti Vam za veljavnost moje glasovnice? Blamaža!!
In Vi se še upate iti s predrznim čelom med ljudstvo? Vi se še drznete strahovati Štjak? Proč s takim županom, proč!!
ŠtjaČani. spreglejte tudi Vi enkrat, kaj Vam je Bergant! Zavora je vsakemu delovanju! Kaj s cestami, kaj z gmajno, kaj s petjem v cerkvi ?
Braničarji, kateri ste bili po zadnji veliki povodnji tako hudo prizadeti, in Vi poškodovanci po Raši, kdo je bil prvi, ki Vaše prošnje za pomoč ni podpisal ?
a V Skriljah na Vipavskem so dobili naši kandidati pri volitvah za km. občine goriške okolice 31 glasov, liberalci pa 25. V zadnjem izkazu v »Gorici" in v »Primorskem Listu" pa je bilo ravno narobe objavljeno. Rade volje popravljamo to napako toliko bolj, da se ne bo dolžilo poštene Skriljane, da so se nalezli liberalnega duha, kajti poroča se nam, da v Skriljah jele kakih 10 liberalcev, drugi so iz Št. Tomaža.
a Bergant, župan, zakleti liberalec I In s čim se je ta človek izgovarjal za to svojo peklensko odpoved? Poslušaj, slovenski župan kraški, in se čudi! „Če podpišem prošnjo, morala bo plačati občina?" Tak možicelj naj župani, ki niti tega ne ve, da on prošnjo prosilcev t. j. prizadetih, samo podpira in priporoči, nikakor se pa ne zaveže zanje plačevati t. j. prispevati!
To je toraj tista učena glava, ki že toliko časa samopašno vlada Štjak! Če se je upal proti meni, kojega predobro pozna, tako brezobzirno postopati, kaj dela pa še le z Vami, ki se ga bojite!
Po koncu glave Čehovinci! Otresli se ste jarma Bergantovega pri dežel-nozborskih volitvah, pokažite tudi pri občinskih volitvah, ki se bližajo, kam da spada tak človek, namreč: v staro šaro!
Pa tudi Vi Rašani, ki imate v Bergantu dobrega prijatelja, ki prav nič ne skrbi, da bi Vam voda ntf nanašala obilo posipa in proda, pokažite mu fige na dan občinskih volitev! Štjačani, ki ste bili ponosni na svoje lepo cerkveno petje, vrzite onega, ki to ovira z županskega stolca! Poglejte, kakšna je sedaj služba Božja, kako vse pusto in prazno brez cerkvenega petja! Slednjič g. Bergant, Vas opozarjam na tem mestu, da mi je dalo c. kr. namestništvo v Trstu z dne 24. IX. 09 št. 341-09 pravico voliti v prvi volilni skupščini občine Štjak! Toraj! Kaj je Vaša dolžnost? Vpisati me v imenik volilcev v 1. razredu! Če boste pa še kaj rogovilili proti meni, znate jih dobiti še in si rožičke popolnoma polomiti !
Tako, na svidenje pri občinskih volitvah!
Braniški kurat volilec pod Štjak
Fran Ks. Šmid.
a Razstava goveje živine na Cesti
pod Sv. Križem se je vršila v sredo 20. t. m. K razstavi je bilo prignanih okolu
60 glav živine: bikov, krav in junic. Komisija se je zelo povoljno izrazila o tej razstavi, ki jasno kaže, da Vipavci v ajdovskem okraju prav lepo napredujejo v živinoreji. Posebno so bile junice zelo lepe, nekatere brez pogreška, kar daje za prihodnost mnogo upanja in poroštva, da pridemo v tem okraju malo po malem na vrhunec stavljenega si cilja. Tudi krave so bile lepe, dasi niso tako zadovoljile kakor junice. Bikov je bilo na razstavi le S, a ti so kazali, da je treba priskrbeti novih plemenskih bikov, kakor se je to zgodilo na Tolminskem.
Iz kanalskega okraja.
Razstava govoje živine v Kanalu.
Dne 19. t. m. sc je vršila razstava goveje živine v Kanalu, na katero so prignali živinorejci iz kanalskega sodnega okraja okolu 60 glav živine. Komisija, ki si je živino natanko ogledala, se ni prav ugodno izrazila o napredku v tem okraju. Razlogi, da sc tu tako pomalem napreduje, so različni: V prvi vrsti pomanjkanje krme, slabi hlevi, pomanjkanje dobre vode v nekaterih krajih in velika oddaljenost do postaj, kjer se biki rede. Komisija ni priznala nobenemu živinorejcu daril, marveč le nagrade od 20 do 5 K. Oddaljeni posestniki so dobili tudi po 5 do 2 K odškodnine za pot.
Iz tolminskega okraja.
t Tolmin. — Liberalci v Tolminu delajo grozno, da bi Gabrščeka rešili. Sam je bil minulo nedeljo v Tolminu. Na njegovem shodu se je govorilo, da je dobila naša stranka 11.000 K iz deželne blagajne za agitacijo, da bo zaradi tega sedaj preiskava. Gabršček bi zaradi tega rad prišel v deželni zbor, da bo pazil, kako se gospodari z deželnim denarjem. — Da je trditev o dobljenih 11.000 K iz deželne blagajne golo obrekovanje, menda ni treba posebej povedati. Mi Tolminci nismo dobili niti vinarja iz Gorice za agitacijo. Ako kdo nasprotno dokaže, mu damo 100 K. Torej Gabršček bi rad prišel v deželni zbor, .da’bi pazil, kako bodo naši poslanci gospodarili z deželnim denarjem. Mi Tolminci, ki tudi nekaj vemo, svetujemo Gabrščeku, naj pazi, kako se gospodari z narodnimi piruhi: z Jelenom", »Siidbahnom", s »trgov-sko-obrtno zadrugo" itd. Deželno gospodarstvo naj pusti le na miru.
t Podmelec. — Prihodnjo nedeljo, t. j. dne 24. oktobra, imeli bodemo v tukajšnjem izobraževalnem društvu javno predavanje v obliki razgovora. Nastopili bodo štirje mladeniči: en krščanski socijalec, drugi omahljivec, ki ne ve, kaj bi bil, ostala dva pa s o-ci j al d e m o k r a t a, ki nam bodeta prav lepo naslikala razmere v socija-listiški državi na otoku Mo k raciji.
— Uljudno so vabljeni k temu predavanju vsi člani in članice, vsi domači prijatelji društva in tudi udje sosednjih bratskih društev. Predavanje se prične ob 3. uri popoldne.
t Podmelec. — Na praznik posvečevanja cerkva je bila Križničeva žaga v Klavžah vdrugič blagoslovljena — s plesom, zato bo prav gotovo Križniču nesla še to, kar ima. — Neki popotnik. ki je z veliko radovednostjo iz kupeja opazoval kraje in vasi ob železniški progi, je dejal, ko se je peljal mimo Klavž. začuden svojim tovarišem: „Kaj pa je v tej vasi? — Na vsakem hlevu je zapisano Križnič, in na vsakem stran.... industrija!"
— Našim liberalcem se slabo godi: pri volitvah padajo kakor snopje. sedaj so padli pa še pri okrožni sodnji v Gorici v svoji tožbi proti župniku. Morebiti bo to padanje še dobro vplivalo na njih zblojene možgane: saj zadnje čase res niso vedeli, ali so napredni, ali agrarni, ali liberalni ali ....
t Sestanok Sodalltat. s. Oordis Jezu za tolminsko dekanijo bo v četrtek 28. t. m. na Grahovem ob I. uri.
Iz kobariškega okraja.
kb Iz Drožnico. — Še vedno se zaganja naš liberalni, gostilniški striček, v našega dopisnika. Ne dolgo od tega, ko je v neki krčmi prav grdo zabavljal čez dopisnika; vse grde kletvine je spravil na dan, kakor jih znajo le liberalni suroveži. Striček, striček, če pojde tako naprej, bodeš dvakrat špičasti striček.
kb Drežnica. V izkazu o izidu volitev v skupini kmečkih občin na Tolminskem, katerega ste priobčili svoje-časno v Vašem listu stoji pisano, da je dobil liberalni kandidat Vrtovec v Drež-nici 12 glasov, dočim ni omenjeni liberalni kandidat v resnici dobil niti j e d n e g a glasu. Prosimo, da to pomoto popravite.
Op. uredn. Take pomote prav radi popravljamo. Živili zavedni volilci!
Iz cerkljanskega okraja.
c Iz Zakojce. - Malo pozno sicer, a vendar Vam poročamo gospod urednik, kako so se pri nas vršile volitve. Da so liberalci na Cerkljanskem precej na nogah, to je že itak znano. Toda za časa sedanjih ožjih volitev so se pa še posebno obnesli. Da bi jih videli! Naša vas je imela dannadan obiske cerkljanskih liberalcev in še bolj srečna v tem oziru je bila sosednja Bukovo.
Kedaj gre »oštir" med ljudstvo? Kadar gre „špehe" kupovat kaj ne. Še tedaj ne, ker mu jih morajo kmetje prinesti v „štacuno". Toda kadar pridejo volitve? Hej!... Naj bo maslen ali suh, stari liberalni „oštir" gre med ljudstvo. In „faliran" ali »večni" študent ? Kedaj se dve taki osebi poka-žeti med narod ? Tudi kadar je treba krpati staro liberalno kliko, od katere že na vseh koncih in krajih letijo krpe. In učitelj ? Kedaj gre liberalni učitelj med ljudstvo? Morda tedaj, ko je čas, da bi mu pokazal in povedal kar se je on (morda) učil o modernem praktičnem gospodarstvu. Kaj še!! To bi bilo nekaj čudnega. On gre med ljudstvo, kadar mu od kake stranke namignejo, češ, povišali bomo plače, če za nas delate seveda. In on, dober učitelj kakor se šteje, gre in — kaj je posledica tega? Zato izgubi spoštovanje pri ljudstvu, ter potem zabavlja čez duhovnike češ: oni so vzrok, da nas ljudstvo ne ljubi. Menimo, da se razumemo. Označili smo zato bolj natanko način in njih delovanja, da ni treba navajati imen, kar bi bilo marsikomu neljubo. Toda prihodnjič — Bog vč...
Liberalcem iz Zakojce — skritim in tajnim pa samo to v album: Vas smo že sedaj precej korenito spoznali. Toda upamo, da vas bomo že enkrat popolnoma razkrinkali, da se vam ne bo treba skrivati. Za plačilo za vaše govorjenje pa ste dobili trikratno -blamažo. Dober tek. Prihodnjič vam pa še kaj priskrbimo.	—x—y.
Iz komenskega okraja.
km S Krasa. — Slava! Živila
S.	L. S.l Z gromovitem veseljem sprejeta je bila novica, da je izvoljen pri ožji volitvi v kmečkih občinah velecenjeni gospod dr. Henrik Stepančič, sodni svčtnik v (iorici. Navdušenost je tim večja, da ima zdaj tudi dolenji Kras svojega poslanca, zastopnika domačina !
Slava volilcem! Slava zavednim Občinarjem! Zadovoljnost velika, od občine do občine.
Že v torek jutro, na vse zgodaj, začelo je streljati v Temnici, v rojstni občini velepoštovanega gospoda poslanca.
Na večer oglasili so se pa zvonovi vseli bližnjih občin in v proslavo gospoda svetnika pokali so topiči dolgo, dolgo v noč.
V	Temnici in na Vojščici goreli so kresi. Veselo odmevali so topiči tje do svitlega morja z gričev visoko ležečih teh dveh občin.
Slava vrlim Kraševcem!
km Izjava. — Ker se od neke strani sumniči podpisanega, da je on pisal dopis v lorico" št. 80 naslovljen Jz Vojščice", in članek: »Liberalci po deželi izzvižgani", prosim, da blagovoli p. n. uredništvo javiti, da podpisani ni pisatelj imenovanih člankov.
Vojščica, 17. oktobra 1909.
Spoštovanjem udani
Karol Či g o n, vikar.
Op. uredn.: Potrjujemo, da preč. g. vikar Karol Čigon ni spisal zgoraj omenjenih dopisov »iz Vojščice" ter »Liberalci po deželi izžvižgani".
Iz sežanskega okraja.
s S Sežanskega. Nesramno sumničenje. Širi se po Štjaku in okolici čudna govorica, da ima duhovska stranka letos plačati za škofove zavode
2	milijona kron. Zato sc pa gospodje nunci tako poganjajo pri volitvah, da pride na vrh njihova stranka, da nebo treba njim toliko vplačati, ampak da bodo morali kmetje.
Sleparji! Kdo in kedaj je dal kak tak plačilni nalog in koinu? Na dan, tatovi duliovske časti! Smo vam na potu? Smo in bomo! Pri tem nesramnem obrekovanju igrajo vlogo, kakor pravijo, neke vrste možje, ki bi imeli za vse prej skrbeti nego za prenašanje kvant. Pazite, ne prizanesemo nikomur!
Kmet, ki je šl išal.
s Brje na Krasu. Številke, katere ste objavili v vaših listih o izidu ožjih vo litev v splošni kuriji v naši občini, niso pravilne. V vaših listih stoji, da sta dobila naša kandidata pri ožji volitvi 24 glasov, dočim je res, da sta jih dobila po 42. Ravnotako se je uriniia pomota pri navajanju številk za našo občino v skupini kmečkih občin. V vaših listih stoji namreč, da je dobil Zlobec 1 glas, Štre-kelj pa 14 glasov, dočim je v resnici ravno nasprotno, namreč res je, da je dobil Zlobec 14 glasov, a Štrekelj samo I.
Op. uredništva. Izida o Vašili volitvah nismo dobili direktno marveč posneli smo ga iz »Edinosti". Zato nas pa ta pomoja jako veseli. Zatorej slava vrlim volilcem!
Tam dol na spodnjem Krasu.
Tone: Doberdan Janez! Kaku je kaj ? Kako gra ?
Janez: Budi, budi! prckleščeno slabo! kaj bomo zdaj začeli ? Oj te nesrečne volitve!
Tone: Štreklja smo zgubili! našega moža, našodiko! salement, oš !
Janez: Ma tudi tistega Abrama, tam gor iz Tupelč!...
Tone: Oj ti nesrečni agrarci I Da bi ji h .... vzal! Oni so nam tu skuhali, veš ..
Janez: Vem, vem! da bi jeli črni iz pekla ... kompljeni smo, Tone moj!
To ii e: Mi smo kandidirali za ,, Štreklja, kakor veste in za Gregorina ker tako je prišla ..komanda" iz Gorice, ti prekleščeni agrarci pa so nam na svoio roko kandadirali Abrama in tako Ci vse zmešali, da nemarno zdaj ne Štreklja ^ ne Abrama. Kedo jim je to ukazal! Kaj j se ti vtikajo v naše reči! Ati liberalci e ukažemo, mi plačamo! Salement! Da bi je h .... vzal vse skupaj!
Janez: Tone! slabo kaže. kom p' e ljeni smo! ki .ikalci imajo vse!...
Pogovor med Tonetom in Janezom.
T o n e : Ti salemcnski agrarci, ti, edo vas je poznal! Koliko denara je lo za Štreklja — in vse nič, vse za-|tonj!
Janez: Beži! Beži! še zdaj ine oge bolijo, da ne inorem nič, od samega tekanja po komunih. Pili smo ga, , pili, pa nič vlovili.
Tone: Naj liudir vendar! Jaz bi 1, ti klarikalci in agrarci so sc prav lotnenili, da so nam vse vzali. Kompare! L nisem družili misli! Oj ti prekleščeni |larikalci in agrarci! Qš ....
Janez: Kaj pa zdaj ? ...
Tone: Pravijo, da tl c na spod-Ijem Krasu hočejo ti klarikalci imeti |di enega, svojega poslanca, nekega cpančiča, tam iz Temnice doma.
Janez: Molči! saj imajo prav, liajo „ražon“! Jaz bi ktintanal! Gorenji Kraševci imajo Gregorina, srednji Kra-jvci Jeriča, kmeta naSfenega, kaj ni (rav, da bi tudi mi ifl^Benega! ? Prav, Irav! Možka je ta! Gospoda Stepančiča k- hvali. Tisti naj bo! Živijo klarikalci! pvijo!
Tone: Ne! za „ražon" ne! za list- ne! za „dišpet“ ne I za ..kaprico"
M
Janez: Ma se nam bodo smeli, da smo neumni, če mi sami ne-lino imeti poslanca domačina, ki ga lina imamo!.. Kaj porečejo Brkini? is kaj Tone, rekli bodo, da smo vredni, bi nam dali s palico po hrbtu in po hvi! Domačina ne voliti ? to pa ne kompare!
Tone: Znam, znam! saj bodo |av jalil ma, ma, ne! za „ražon" ne!
bi ti klarikalci imeli vse, ali bi se |ali! Pardio Janez! oni jih imajo že |em, veš ? ti hud .. .., mi pa komaj
Iga! še ta ... še ta
Ma molči!
L
10
te
a-
I
la.
Da
;u-
rni
>j!
za|
la
ec.'
na
\0
ja
iaj
lci
)a
fcp*
ko da ni pol!
Janez: Bog se smili! kompljeni )! Je aus! 0 ti presneti denar! In ije žarnade! Oj ti agrarci ti! H .... ini vse klarikalce! Lepo so nam jo liali in prav na tiho in mirno! Tone: Molči! Ni vse kompljeno Živila naša! Veš Janez! tistega Zlo-a, tam gor, moramo mi vzati na o stranko! Ni drugače! Si bral „Bdi-s t“ in „Sočo". Ti folji pravijo, naj zdaj pa Zlobeca volimo!
Janez: In kedo ga pozna?! Ma Kaj ti I Zlobec je klarikalec, je une nke! Saj so ga uni zbrali! To ni žko! To ne gra, Tone moj! Uni teden
0 agatirali proti njemu od hiše do je; še presneto udaril sem se bil v
1 pri tisti stari koloni, in zdaj.... bi zanj delali ?!... To ne gra Tone! bodo rekli nasprotniki!!...
Jaz bi jal, jaz predlagam: nič vo-šc blizu ne! nobeden! nobeden! Ho-
0 vendar možje! Zlobec ni naš! pa us !
Tone: Nič ne dč! Če ni, pa bo! /ijo, da je odpadel od klarikalcev! je res, ali ne, ne vem, nam kaže ) govoriti. Tako mora biti! Zdaj pa itro na noge Janez! Pokažimo, da ) možje! Mi zmerom možje, možje aj, možje danes, možje uni teden, je zdaj!
Tudi če je klarikalec, naj bo! Če dpadei, pa bo! Samo da ga mi vo-i! Samo da naša velja!
Janez: Ne gra, ne gra! Ježeš ija f kam smo mi peršli! vse se bo smijalo! Nam porečejo, da smo
1 inožje“! da damo gorenjem Kra-ein dva poslanca, sebi pa nobenega privoščimo. Tone: Zlobec se ni oddal ! On je mož, poštenjak. Delajmo tepančiča!
Tone: Smejali ali ne smejali! ne ca“ nič! Naj rečejo, kaj čejo! Živila ! Živila napredna! Živijo Zlobec! ček moj, ti si moj“.... „Sladko e .. to mi korajže dd!“
Janez: Molči, molči!
Tone: Nič molči! za „ražon“, za ‘! Na Sežanskem so vsi za Zlo-
beca !... moramo slušati »komando" iz Gorice. „Soča“ tako piše in „bašta“! Na delo! na delo! le hitro! Živila naša! Vina gor!
Janez: Slušaj! moštro di zuk!... klarikalci se nam bodo v pest smejali! da jim je naša stranka šla pomagati Ne bodimo vendar tako nazaj! Če smo pametni, jaz bi jal, noben volit! Kompare! noben!
Tone: Ti bodi tih! salemenski h....! Boš ti I ... Molčiš? ti preveč klepetaš! Kaj bi se toliko poganjal za klarikalce! kaj ti dajo!? ti dišiš po kroncah ! ti je že kedo kaj vrgel, ne ? Vrag te vzemi!
Janez: Meni nič! meni noben nič! Pa naj bo tako! Kar rata, rata!
Tone: Zdaj le hitro vsi naši na noge! čez dan in po noči! Ti kje, jaz sam! Eni gor, drugi dol v vas. Ti v ta kamun, uni v ta. Klarikalci naj spijo! Le hitro! Zdaj je cajt!
Živili naši! Živila napredna!
Drobtinice.
Loterija. — Preteklo leto so znosili ljudje v loterije 34,000.000 K. Dobitkov pa se je izplačalo 1,300.000 K. Na vsakega 90. igralca pride dobiček ne celih 18 K. Država je imela čistega dobička 15,000.000 K. Se vedno ni slabo na svetu, ker zmečejo ljudje toliko milijonov v judovsko in državno kaso.
V Quebec-u v Kanadi je požar uničil zalogo žita, v kateri je bilo 200.000 bušljev pšenice.
Atentati z bombami na cerkve. V Lizboni se je v frančiškanski cerkvi razletela bomba. Ponesrečil se ni nihče. Tudi v preddverju stolne cerkve v Nancy-ju se je razletela bomba, ne da bi bila napravila kako škodo. Vse to se dogaja zaradi usmrtitve anarhista Ferrera.
Mati, sin in hči obsojeni na vislico.
— Iz Krakova poročajo: Dne 8. t. m. je bil obsojen pred porotnim sodiščen kmet Stanislav Kann, ki je s sekiro ubil svojo ženo ter potem truplo še obesil, da bi se mislilo, daje izvršila samoumor. Pri tem groznem činu ste mu pomagali mati in sestra, ki ste tudi obsojeni na vislice.
Književnost.
Nagrobnlce. Uredil Frančišek Marolt, učitelj. Drugi premenjeni natis. Z dovoljenjem preč. kn. šk. ordinariata z dne 16. avgusta 1909 št. 3546. Izdala iz založila ..Katoliška Bukvama" v Ljubljani.— Cena lično vezani knjigi 2 K 40 v. V jako lični in obenem zelo prikladni žepni obliki so nekoliko premenjene oziroma pomnožene že vdrugič izšle od gosp. Fr. Marolta urejene „Nagrobnice“. Pospešila je sedanjo drugo izdajo, kakor je razbrati iz urediteljevega predgovora, resnična potreba; prva izdaja (I. 1909) je namreč hitro pošla, a še vedno so mnoga pevska društva in po-samni pevci povpraševali po nagrobni-cah. Pričujoča zbirka nagrobnic, ki obsega 24 slovenskih in 4 latinske nagrobne zbore, bo temu nedostatku za nekaj časa — hvala Bogu — zopet temeljito odpomogla. Priporočamo!
Odmevi šfrajka.
(Izvirna poročila ir Ajdovščino.)
Štrajk je končan. Razburjenje se je umirilo. Končan je tudi „veliki" delavski praznik z dne 5. septembra. Glave so se ohladile. Zdi se nam, da je sedaj nastopil čas, da tudi mi zavzamemo na-prain gibanju »narodne-delavske organizacije" svoje stališče. Saj smo dozdaj popolnoma molčali. Vemo pa, da razburjen človek ni dovzeten za — četudi
— pametno besedo. Zato upamo, da bodo vsaj sedaj delavci ajdovske okolice, ki so bili v štrajk zapleteni in oni, ki se za „nar. delavsko organizacijo" zanimajo sledeče naše članke mirno in hladno prečitali, pretehtali in si sami ustvarili sodbo. Sodimo, da ne smemo molčati po vsem tem, kar se je zgodilo, vzlasti še, ker se od voditeljev bržkone pričakuje, da bomo molčali, in pa veruje, da so nekatera sramotna dejanja iz štrajka kakor iz praznika 5. m. m. šla neopažena mimo nas. Kar bomo zapisali, je gola in nepobitna resnica. Če bo koga osebno zaskelelo, ne moremo za to iiič. Oni, ki si upa stopiti v javnost, mora biti pripravljen tudi na sodbo.
Najprej se nam je baviti z voditelji tega gibanja. Če tem ne preiščemo vseh obisti, tudi gibanja samega ne moremo razumeti. Kot prvi pride v poštev
Evgen Rayer.
Po rojstni knjigi se piše Rajer, a je ime spremenil v Rayer. Ker slovenščina črke y ne pozna, zato moramo verjeti, da tega ni storil iz največje, plemenite ljubezni do materinega jezika. Zato mora vsakega značajnega Slovenca in odslej naprej tudi tovarniškega delavca. ki gre mimo v tovarno, v dno duše zaskeleti, ko vidi ta nestvor zapisan na tabli gostilne njegove soproge. Da je nosil že kuto, le mimogrede omenimo. Rojen na Goriškem se je pred nekaj leti priženil v sosedno Šturije. Tukaj v Ajdovščini opravlja službo v c. kr. okrajni sodniji, ki mu pa ne ugaja; zato je iskal službe že drugod, izrecno tudi že pri krščansko-socijalni organizaciji v Gorici. In kakor smo za gotovo zvedeli, sta mu takrat dobrodošla tudi Berbuč in dr. Brecelj v Gorici kakor tudi prvaki v Ajdovščini in Šturiji. Dasi še ne 24 let star je želel kar takoj splezati kvišku. In to je glavna poteza njegovega življenja. Če delavci tega ne vedo, ne morejo razumeti njegovega nastopa zanje.
Že precej prvo leto je zlezel v »društvo za podporo rokodelcev v Ajdovščini" in se pridno udeleževal občnih zborov v nadi, da se oko delavcev vendar le kedaj milostno ozre nanj in ga pokliče v načelništvo. Tako je bil njegov sedanji kolega Budihna v nevarnosti, da zgubi zvezdo. Dišalo mu je tudi že v občinski odbor v sosednem Šturiji, Četudi onkraj Hublja še domovinske pravice nima. Sploh je on postal pravi pravcati agent našega c. kr. notarja Lokarja. ki kot globoka in tiha reka — to mu moramo priznati — dosledno, smo-treno in zd-se uspešno vodi vso liberalno politiko v ajdovskem kotu. Ostal je Raver sodni uslužbenec v Ajdovščini. Zaradi pregorečega vtikanja v štrajk je dobil že enkrat od svojih predstojnikov s šibico po prstih. A to ni dosti izdalo. Bržkone (?) se je le slučajno (?) zgodilo, da je zbolel ravno tisti čas. ko je imel iti k vojaškim vajam. Dobil je dopust, a vendar ga je bilo tisti čast vedno videti zdravih korakov pri agitaciji za štrajk. V Šturiji pa je dal gostilno in mesnico v najem. Za konsum je bil že od nekdaj goreč. Zdaj ga tudi ustanavlja. Toda delavci naj zahtevajo tudi konsum. za vino in meso. To sta povsod glavna predmeta konsuma. Če jim to odreče, potem bodo vedeli, kako »velika" je njegova ljubezen za-nje. Ko je bila cena živini najnižja, je sekal meso po najvišji ceni: K 1-36. S tem pa, da je dal mesnico v najem Ignaciju Stibilj iz Ustija, je oškodoval tudi sosedno občino Šturije za najmanj sto kron, ker Stibiij ubiva živino doma, in Šturije za mesno ogled-nino skoraj vinarja ne dobijo. Skrivaj je od nekdaj ruval zoper vso krščansko organizacijo v Ajdovščini in Šturiji. Psoval naše somišljenike, ako so šli kam na shode ali veselice. Ob shodu ranj-kega deželnega poslanca Lavrenčiča v Šturiji je hodil okoli od razburjenosti rdeč kot kuhan rak, pravi liberalec v
obleki jagnjeta. Udje naših društev so ga že deloma po njegovih izjavah kot takega spoznali. Da se mu gre le za »kšeft", tudi za to imamo še žive priče. Ker mu »šarža" le ni hotela prileteti, je tuhtal, kako bi prišel do nje, kot liberalca se naenkret ne sme pokazati, za to naše ljudstvo še ni zrelo. Zato se mu je zdelo vabljivo in za enkrat varno, da se skrije za frak dr. Mandiča iz Trsta. In tako je srečno prijadral v tabor »narodne delavske organizacije". Kaj je ta. povemo v prihodnijh člankih. Kot togoten človek že po naravi suh, čedalje bolj hujša. Skrb za delavca ga vidno suši. A njegov edini sebične cilj. s katerega ga moramo presojati, je splezati navzgor. S tem smo z Raverjem pri kraju.
(Dalje pride.)
Loterijske številke.
It), oktobra.
Dunaj...............II 66 45 79 51
Gradec	.	72 85 80 46 14
V najem
se odda dobro idoča prodajalna tik glavne ceste na deželi z vso pripravo. Pri hiši je vrt za zelenjavo. Ograjeno dvorišče, lep svinjski hlev, hlev za perutnino in prav Lepa klet pod zemljo. Zelo pripravna za krojača, ali čevljarja. Več se izv J pri gosp.
Janezu Markočič na Kalekah 207
p. Kojsko.
^ Odlikovana pekarija ^ in slaščičarna
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
K. Draščik
v Gorici na Kornu
(v lastni hlil)
Izvršuj e naročila vnakovnttuesa peciva, torte, kolače za blrmanue In poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča h e ol. občinstvu, ('ene jako nizke.
VIKTOR TOFFOLI
= (SORICA =
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-
------ ugodnejših	krajev	_____
Jedilno olje po 96 v. liter
Jedilno fino	K 1-04	Marsiglia . .	. K 1-28
istrsko „	„ 120	Bombay . . .	. „ 1-20
Corfu „	„ 1-20	Bari . . . .	• „ imo
Puglie „	„ 1-28	Lucca . . . .	. „ 1-60
Jesih vinski		najfinejše . . Milo in luči.	.„2-
Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.
Delavnica cerkvenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban
Gorico, Magistratna ulica Stev. S.
Priporoča preč. duhovičim svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franho.
Nova slovenska trgovina!
Podpisani priporoča svojo veliko moderno zalogo pravili Švicarskih žepnih, stenskih, salonskih in bu-dilnih ur. pravih gramofonov, dalje verižic, prstanov, uhanov, priveskov itd. v zlatu in srebru vse po jako zmernih cenah.
Popravila Izvršujejo so točno in ceno.
Vsaka ura so Jamči eno loto. —
Aleksander Ambrožič,
urar in trgovec
v Gorici, TekalištMi Jos. Vcnlijn 2(>.
Podpisani priporočam veleč, duhovščini iu p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
— delavnico. =*
Izvršujem točnn in pošteno po naj-novejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježitn
z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster
ulica sv. Antona 12, GORICA.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje Uupovnlišče nirnberskepa In drobnega blitva ter tkanin, preje in nitij.
|vitrf*bačin« za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke n šivalne stroje, fotrebicin« ga krojače in čevljarje. Svetinjice, roim venci tna*ne knjižice
Hišna obuvala za vse ietne čase.
PoHebnost:
•emnna za zelenjave, trave In detelje.
Majbolje oskrbljena zttlogaza kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na 'leieli.
iy™s
urar c. kr. državne zeiežnice
v GOBICI, Gosposka ulica št. 25.
w
mizarska
s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva iz lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela ra stavite.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica.
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in uroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za frevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
f
k
JVa^nanilo.
mtraliiA posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo" v riorici naznanja, da bode obrestovala pričen-U s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4V« (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5V , ipr-t in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 190S.
ODBOR.
i
ssagg gasa ggaess gsacss zssszs gsag>
Trvdka J. & F. foM, Ml
v hiši sl. „CenfraIne posojilnice"
priporoča prečastiti duhovščini in vsemu sl. občinstvu svojo novo narodno trgovino z vsakovrstnim, vedno svežim Hpoccrijskiui, koloiiijnlniin blagom in delikate-sami: zaloga moke in deželnih pridelkov. =====
Trgovina na drobno in na debelo!
Postrežba točna in strogo solidr a!
PFNF NASEUITir! Zalotfa najboljše kiselice
ULNC. nnmiUL \ Jožefov vrelec«
 ceneje kakor povsod drugod ! —-
Kdor enkrat kupi ostane gotovo i nadalje naš cenj. odjemalec. — Z odličnim spoštovanjem
A. & F. Aiidonviilil.
sag« ggass ssass satss ssates a-assa'
ooooocsgoggoooooog
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trskino ( tikfiievo jetrno olje Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti.
Izvrna t-tok lica tega oljn na. ravnormene barve po K 140 bele barve K 2.
Trskino lele;nato jetrno olje
Raba toga olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olj* se železnim Jodee.em.
S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne"bolezni, žlezni otoki,
golše, malokrvnost itd. itd.
Cel)1' P P P Steklenic« j'* 1 krOnO 40 VillirjfV,
OPOMBA. Olje, l nteregn naročnin direktno Iz Norvi-Rije, preišče se vedno v mojem kem. laburatorjn predno se napolnijo steklenice. Zato /.a-moreni jnm&iti svojim čč. odjemaleem slede člstote in stalne sposobnosti 7.a zdravljenje.
CriMtofoleftijjeva pijača i« kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljen.u s trsk.nlm oljem
  Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
KXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3C
POSLUŽUJTE SE
ZNANE IN SOLIPNE TRGOVINE
©Slovenska manufakturna trgovina s,
iFr* Imfttri
'iG0RICA — Raštelj 16 — GORICA
priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega --	oblačilnega blaga po najzmernejših cenah.	'■
w Postrežba ločna in solidna!