JULIJ
16 S Karmelska M.B. 11 N 6. pobink.
18	P Kamilij
19	T Vineencij Pav.
20	S Elija	-g
21	č Viktor
22	P Marija Magd.+ 2 j S Apclinar
24	N 7. pnbinE
25	P Jakob
26	T Ana	®
27	S KriStof, muS.
28	C Janez Kolum.
29	P Marta	+
30	S Julita
81 N 8. pobint
LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST SI AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico, — od boja 'te imagei
GLASILO SLOV. KATOU. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
[(Official Organ of four, Slovenian Organizations}
y
HAJSTARKjSSi IK JNAJBOL} PRILJUBLJKH SLOVENSKI """ LIST $ 7" ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 143.
chicago, ill., torek, 26. julija
tuesday, july 26, 1938
letnik (vol). xlv1i,
Triindvajset vodilnih gospodarskih strokovnjakov napoveduje boljšo bodočnost in boljše čase Združenim državam. — Poživljenje v industriji vseh vrst in podvig gospodarstva se prične v kratkem dvigati in bo nadaljevalo.
New York, N. Y. — Na raz-ugibanja in vprašanja, se li b°do delavske in gospodarske razmere kaj spremenile v Združenih državah, ali bo gospodar-fkl zastoj, ki so mu dali ime recesija', še nadalje trajal, je te .m Podalo važno in pomembno •zjavo triindvajset vodilnih ai»eriških ekonomistov. So to Sami. vešči gospodarski strokovnjaki, ki so ugotovili svoja mnenja, na podlagi dogodkov v sve-u> na podlagi vedno večjih zah-ev Po blagu in izdelkih in pa obetajočih novih vidikih, ki ^ O1'ajo prinesti poživljenje in oyo življenje v industrijo in g0sPodarstvo. Mnenja nekaterih teh stro-Ovnjakov se tu in tam razliku-boJc'z ozirom na to, kako dolgo tako poživljenje obrata tra-jv 0 ln kako daleč bodo ti uspeli Se&ali. So pa vsi edini v tem, 0> V Prihodnjih mesecih začne
im 1 navzgor in da bo dežela da6,a bolJ'še čase. Pričakujejo,
treh imeli tekom zadnjih hen ?esecev v letu Prav živali n V industriji in trgovi-,jal °k tega poživljenja bo šel ter j. V Prihodnje leto in neka-Vedu-Zmed strokovnjakov napo-nje J630' da bomo imeli prihod-bo vi ? cel° Pravi "boom", ki
Sed • dvignil cene in Plače. radi an,U Zasto-i se vle^e največ Mn0JefavrjanJ'a inventarjev, radi -v radi visokih davkov,
nastainiZevanj'a plač> radi česar
deloda-T -SP°ri med delavci in
K„ cJalci. Toda polagoma se
USPEH
JHLADE
Delavci sprejeli znižanje plač; družba pa udstopi od pošto-panja proti delavcem.
tuVt!?10 tudi to," da "se bodo hitm v težave sistematično in 0 /esevale.
■Dal B
Vanja ,0g' da bi se ta preroko-r>ičiia * °kovnjakov tudi ures-r>ost L CGr nesrečna brezposel-^remnoge že dolgo tlači.
nskpl?ik R°epublikan-
hA NKE napa-demokrate
^mut!?1^0"' D" C- ~ Jobn lvaiWpredsedllik republi-narod"ega odbora je Jfia vest "Cem zadnJ'ega te" < ■3 Wp'a Hopkins upravi-Hlam0 - ustanove dela re-velta z*. Predaednika Roose-Večina tret.ii termin. Ker je ^ j.^.^rišk^ga delavstva listi,
^	delavcev volilo
n«kiVl a. kakor je to ba-
ai^lton listi' je izJ'avii l'elifnih V„da bi sigurno 90% t> a Wpa ...........
'wKje ~ : "»"»i w ua-rt ^ačin . anl Hopkins. Na , Je, s ' lzJavlja Hamilton ad*,- . 8kušala demokratski m;mstracija trajno ob-
V vladnem sedlu.
ŠE
'Majo upanje
>iiPShnrfn, Danska.— Zu v^ke, m sedmih drž.
m,	..... -rzav
f^Ške T0z,emsk«. Finske,
a>tov	se sestali »a
C:aClkak,« stališča na,
h-i
se sesta,-10, Lige llarodov-
■
— ----- i
lfitni fcbor Lige.
Ufi 8e še' i6/1' Va?na novica t0' aoL(- na svetu ljudje,
k
'Prodov.
ilo r :nj0 de kai v> .
Mi". ■ v, re in upanja
North, Chicago, III. — Zveznemu posredovalcu v sporih med delodajalci in delavci Harryu Sdhecku se je posrečilo v soboto dovesti sporni stranki pri Chicago Hardware Foundry Co. do sporazuma. Posrečilo se mu je, da je potem, ko je pregledal poslovne knjige družbe uplival na zastopnike stavkarjev, da so ti pristali na znižanje plač in sicer se jim bo znižalo plače prvi teden, ko se vrnejo na delo 5% ; z 1. avgustom pa še nadaljnih 5%, kar bo skupaj 10% znižanje plač. V zameno je pa dobil od družbe zagotovilo, da bo ta opustila postopanje proti stav-karjem, pod pogojem, da Narodni delavski odbor umakne svoj priziv na vrhovno sodišče proti razsodbi lokalnega okrožnega zveznega prizivnega sodišča, ki je razsodilo zadnji petek proti stavkarjem, češ, da ima delodajalec vzrok za odpustitev delavca, če se ta lasti nepostav-nim potom lastnino delodajalca, kar se je dogodilo tu v času sedeče stavke.
Na ta način je torej ta spor poravnan. Pri tej družbi je zaposlenih tudi več naših rojakov iz North Chicage in Waukegana.
•-o-
republikanski kandidat govoril o delu
Golconda, 111. — Potreba, da se poveča obrat, ne pa reliefno podpiranje, je glavno vprašanje sedanje dobe v Združenih državah, je izjavil Richard J. Lyons, republikanski kandidat za zveznega senatorja države Illinois. Navajal je statistične podatke o u-vozu in izvozu, o produkciji, itd. ter dokazoval, kako leze pod sedanjo administracijo gospodarstvo te d.ežele rakovo pot. Obsojal je relief in izjavil, da kar delavci potrebujejo v tej deželi je delo, ne pa javno podporo. Lyons ima prav, ko pravi da brezposelni potrebujejo dela. Nima Pa prav in nič iskreno ni, ko pri svojem zabavljanju ne pove pravega zdravila proti brezposelnosti. Samo kriizirati in zabavljati je kaj lahka reč!
-o-
nečloveška mačeha
Elizabeth, N. J. — Mrs. Alice O. Whaley, po poklicu natakarica, je bila te dni obtožena, da je nečloveško ravnala s svojimi pastorki. Dvanajstletno pastorko ElOanor Whaley je prisilila, da je morala sedeti na vroči peči. Ostala dva manjša pastorka sta pa izpovedala na sodišču, da jih je pretepala z j'ermenovim bičem in da je razbila na njih ročaj od pomivače. Sodišče je postavilo obtoženo mačeho pod $1000 varščine, končna sodba pa še sledi.	,
Rev. John C. Smole j, umrl.
V soboto clne 23. julija je preminul v b olnišnici sv. Antona v Dodge City, Kansas, slovenski duhovnik, župnik v pokoju, preč. g. John C. Smolej. Tako se glasi kratko poročilo. O pogrebu in drugem, ko gre ta številka v tisk nam ni znano.
Pokojni preč. g. John C. Smolej, se je rodil 30. januarja 1873 v Kranjski gori na Gorenjskem. V mašnika je bil posvečen v krški škofiji na Koroškem 19. julija 1896. Služboval je na raznih postajah. Leta 1897, je bil imenovan vojaškim kaplanom. Leta 1907, je odpotoval v Ameriko. Služboval je v West Allisu, Wis., Indianapolisu in v Pennsylvaniji med Nemci. Potem je vstopil v škofijo v Bismarck, N. D. Med vojno je bil par let urednik bivšega lista "Narodnega Vestnika". Pozneje je odšel zopet v dušnopastirstvo v North in South Dakoto, kjer je služboval na raznih župnijah do leta 1933. Potem je bil en Čas v Chicagi, nekaj časa na obisku v starem kraju in zopet prišel nazaj. Zadnja leta se je zdravil v Pennsylvaniji, Colorado in Kansasu, kjer je zdaj končal svojo zemeljsko pot.
Pokojni je bil dolgoletni sotrudnik našega lista in je pisal pridige za "Nedeljskega tovariša", zakar mu bodi Bog obilen plačnik. Vsem čitateljem priporočamo pokojnega gospoda v molitev in blag spomin. Naj mu bo Bog obilno poplačal vse, kar je dobrega storil za svoj narod in za zveličanje dhš sploh! R.I.P.
Iz Jugoslavije
Posledice strahovite toče, ki je na Štajerskem napravila velikansko škodo, katera znaša po približnih cenitvah nad deset milijonov dinarjev. — Usodna nesreča rudarja Šinkovca v Zagorju. — Druge novice.
ANGLEŽI POSREDUJEJO
Želijo mirne in ■zadovoljive ureditve sudetskega vpraša-njn.
Praga, Čehoslovaška. — Angleški poslanik Basil Newton, je že drugič posetil zunanjega ministra Hodžo in zdi se, da ur-gira, da naj češka vlada čimpre-je predloži novi manjšinski zakon, da pride do ureditve sudet-skega vprašanja. Zdi se, da je ta angleški pritisk pospešil Hitlerjev osebni zastopnik kapitan Wiedeman, ki se mudi v Londonu. Nemci nestrpno čakajo, kako daleč bo Češka šla s svojimi koncesijami sudetskim Nemcem, ki zahtevajo, kakor se čuje popolno samovlado. Na drugi strani se pa tudi Angliji mudi, da se to vprašanje čimpreje likvidira, da se vzame Hitlerju iz rok vzrok za napad na Češko.
zopet enajst ubitih v palestinskih nemirih
Jeruzalem, Palestina. —Kakor kaže, ima oblast velike težave pri zatiranju in omejevanju izgredov med Arabi in Židi. V petek so Arabi zopet izvršili napad iz zasiede na židovsko skupino,ki jo je spremljala židovska policija. V spopadu so obležali mrtvi S Žid-je in 8 Arabov. Napad se je dogodil na cesti med Jafo in Jeruzalemom.
kadar kozli čuvajo zelnik..
Waukeesha, Wis. — Okrož-sodnik Jesse Earle iz Janesvil-ie je obsodil mastnega sodnika M. Evansa na dve letno ječo radi krive prisege. Razprava pred sodiščem kaže, da je mestni sodnik Evans krivo pričal pred poroto, ko je država uvedla preiskavo proti "slot mašinam", na katerih igrajo po gostilnah za denar. Evans je trdil, da stroji, katere je zaplenil Serif, so bili v njegovi posesti shranjeni. Proti dokazi so pa dokazali,, da so se za-pljeni stroji dajali nekemu Vogtu, ki razpečava po gostilnah stroje za igranje in da so jih našli po gotovih gostilnah. Evans pripada k La Folletovi stranki in je bil po njem tudi imenovan mestnim sodniko'm.
--o-
— Provincetown. Mass. — Državni department države Massachussets je pred par dni prepovedal filmske slike iz Španije, ki jih kažejo pod imenom "Spain in Flames". Urad za javno varnost je po-
PO KALSVETU
—	London, Anglija. — V Walshinghamu, kjer se nahaja znamenita Marijina božja pot, se je letos zbralo kakih 10,000 angleške katoliške mladine, ki se je udeležila svečane procesi jp. Posebnost v tej procesiji j!a bila krasna svilnata zastava, ki so jo na roko naredile učenke katoliškega zavoda v Chelssea na Angleškem.
—	Vatikan City. — Dne 13. novembra lfetos bo objavljeno ime redovne matere Frančiške Cabrini, ki je umrla leta 1917 v Chicagi, kot proglašene blaženim. Takoj zatem se prične akcija za njeno kanonizacijo, da so jo potrdi in proglasi za svetnico. Mati Cabrini je ustanoviteljica reda misijonskih sester Presv. Srca. V,ečino svo-iega življenja .fe prebila v Ameriki.
—	Rim, Italija. — Sv. Oče Pij XI. je izjavil skupini francoskih redovnic, da nauk, ki ga skušajo uvesti nekateri voditelji o raznih narodih in rodovih, kot da hočejo razdeliti ljudi v razna plemena Arijcev, Nordijcev, itd. je absurden. Ti nauki so v nasprotju z nauki Kristusove vene, ki uči, da smo vsi otroci božji, sinovi in hčere enega Očeta Boga, je povda-ril sv. Oče.	i
dal izjavo, da je filmska igra gola propaganda za komunizem in take ne mor(e dovoliti, da bi se kazala v imenovani državi.

NOVO UPANJE KITAJCEV
Kitajci molijo, da bi se iz Rusko-japonskega konflikta razvil." vojna.
Canton, Kitajska. — Ameriški poročevalci poročajo, da Kitajci na tihem molijo, da bi se iz obmejnega spora med Rusi in Japonci izcimila vojna. Tak spopad bi toliko hitreje upropastil Japonsko, ki že toliko let tako požrešno osvaja kitajsko zemljo, izjavljajo Kitajci. V južni Kitajski se tranira ravnokar pet milijonov mladih Kitajcev za vojno službo, izmed' katerih je že pol milijona dovršilo trani-ranje in bodo odšli na fronto proti severu. Edino kar manjka Kitajcem je tehnično izurjenih častnikov in pa dobrih letalskih pilotov.
--o-
V PAR DNEH NI MOGOČE PROUČITI SOCIALNIH RAZMER
Stockholm, Švedska. — Pro-učevalna komisija predsednika Roosevelta, ki se je pred dvema tednoma podala v Švedijo, nrouči dobro uspešajo-če socialne razmere, s« bo, kakor pravi poročilo po enotedenskem bivanju v Šved i ji že vrnila domov. Vodilni švedski list "Svenska Dagbladet" piše o tej tako hitri in površni proučitvi: "Nemogoče je, da bi v tako kratkem času kdo proučil in spoznal sistem upravljanja socialnih ustanov. Treba je daljšega proučevanja in opazovanja." List dalje namiguje, "da ima ta obisk morda le političen namen, da bi Šve-d'e v Ameriki pridobil za. demokratsko stranko."
-o-
RELIFARJA OBSOJENA Chicago, 111. — El. Carter, zamorec in Gjeo. Younglove sta bila obsojena na zapor,ker sta na goljufiv način prejemala relief. Prvega je sodišče obsodilo na šest mesecev zapora, drugega pa na tri mesečni zapor.
Razdejanje na Bizeljskem
Brežice, 6. julija. — Strašno je razdejanje ki ga je napravila toča preteklo nedeljo, o kateri je bilo že zadnjič poro-čano. Kdor s6 je napotil sedaj po tej katastrofi od Brežic proti krajem v katerih je doma sloveči bizieljc, je bil priča pretresljivim prizorom. — Tukaj spodaj so ljudje z vso vnemo na delu in spravljajo snope bogate žetve, sadno drevje se šibi pod težo, na obrazih ljudi je veselje in radost. A, čim dalje stopaš pi-oti hribom, katerih obronki so bili pred kratkim posuti z najbogatejšimi vinskimi goricami, žalost-nejša postaja slika. Kar je o-stalo silovitemu nalivu z viharjem, to je uničila strašna toča, kakorši?e po svojem obsegu in strahoti najstarejši ljudje ,ne pomnijo. Že v brežiškem o-k-raju so prizad,ete občine Zdo-le, Sromlje, Pišece in Globoko, a najbolj Bizeljsko, ki tudi spada pod brežiški okraj. V šmarškem okraju sta Pa najhuje trpela Sv. Peter pod Sv gorami in Podsreda. V Pavlovi vasi so vinogradi,, v katerih zaman iščeš krpice zelenega listja, ali drobne jagode, ki bi se ostala na trti, vse je zbito v umazano zemljo in blato. — V Sromljah je potem, ko je toča nehala padati, n'eki kmet odnesel s svojega ognjišča celo košaro toče, ki je priropo-tala skozi dimnik v hišo. Pot skozi gozd iz Srotrielj v Pišece, je vsa nastlana z listjem kot v jeseni, le zelena barva listja ti to dopoveduje, da je tod divjalo strašno neurje. Žita so pa zbita v zemljo tako, da niti kositi ni kaj. Ob teh žitnih poljih se ustavljajo ljudje in nemo gledajo na to razdejanje. — Še hujša je pa divjala toča na Bizeljskem. Že ;z velike daljave je opaziti značilno barvo bizeljskh vinogradov. Prej lepi zeleni valoviti grički so vsi rujavi kot v zimi ali zgodnji pomladi, nikjer ni videti zelenja. Strahotna toča ne samo da je oklesti-la s trt vse listje in grozdje, tudi les je ves obtolčen in se š»e prihodnje leto ne bo popravil. Tam imajo posestniki vinograde, v katerih ne bodo pridelali niti kozarca vina,čeprav je njihov povprečni pridelek znašal tetno do 1000 hI. Drugi nasadi so pa uničeni tako, da sploh ni mogoče razpoznati, kaj je poprej ta'm rastlo. Vse kar je mogoče opaziti so v zemljo zbita stebla koruze,, ki je zelo bogato obetala. In ljudje ta koruzna stebla vlečejo iz blatne, s potom in solzami tolikokrat prepojene zemlje, da vsaj n'ekaj poberejo od bogato obetajočega blagoslova in podajo živini vsaj še te zadnjt ostanke. Prebivalstvo je do obupa potrto . in stari očanc nravi j o: "Kaj vino, samo da oi bil kruh!" — In najbolj žalostno v t;ej nesreči je dej
&tvo, da prebivalstvo ni še ničesar pospravilo od bogato obetajoče letine in tako je popolnoma vs'e uničeno. Uničena je seveda tudi vsa zelenjava, tako da ljudje v resnici nimajo kaj jesti. — Celotna škoda se ceni nad 10 milijonov dinarjev-
-O-
Nesreča v rudniku
Zagorje, 8. julija. — Včeraj opoldne s,e je ponesrečil v rovu, kjer je spravljal jamski les v jaške s svojim sodelavcem, 45 letni rudar Ivan Šinkovec. Ko }e bilo mehanično motovilo zaprto, je Šinkovec po nesreči padel na motovilo, katerega mehanizem se j:e sprožil in tako ga je motovilo z vso silo butnilo v trebuh. Odpeljali so ga v bolnico Bratovske sklad- ? nice, kjer je kmalu podlegel poškodbam.
-o-
Nesreča s kolesom
V	celjsko bolnico je bil pripeljan Matija Rakun, sin posestnika in lesnega trgovca iz Varpolja pri Rečici ob Savinji, ki je nekje v Št. Janžu ob Pa-ki padel s motornega kolesa in se nevarno pobil.
•-G- " /
Smrtna kosa
V	Deonišču v Ljubljani je umrl dne 8. julija g. Vinko Aljančič, župnik v Kredu pri Kobaridu. Rojen je bil leta 1890 v Kovorju na Gorenjskem, v ljudsko šolo je hodil v Tržič, gimnazijo je študiral v Kranju. Vstopil je v bogoslovje v Gorici in komaj teden pred izbruhom svetovne vojne je pel novo mašo. V Bovcu, kjer je bil za kaplana ga je doletela vojna z Italijo in od tam je pred groznim obstreljevanjem rešil Najsvetejše v Sočo, kjer je ostal z ondotnimi domačini do konca svetovne vojne. Potem je bil v Bovcu za dekanijskega namestnika do leta 1921,ko je nastopil dušno-pastirsko službo, v Kredu pri Kobaridu, dokler nI nevarno bolan prispel v Kranj in od tam v Leoniščte,. od kjer je odšel po svoje plačilo.
-o-
Huda nesreča
Ljubljanski mestni reševalci so pripeljali na kirurški oddelek ljubljanske bolnice 35 letnega delavca Vinka Likarja s Preserja. Zaposlen je bil na neki stavbi, pa mu je med delom padla ostra sekira na prsi, da mu je odprla ves prsni koš do pljuč.
-o-
Velika škoda
Iz Zagorja poročajo, da se je zadnji dan junija v Križah pri Jesenovem utrgal oblak in vlila se je taka ploha, da je vodovje odnašalo kamenje in zemljo ter razoralo občinsko cesto. Na njivah in travnikih je neurje napravilo silno škodo.
-o-
ŠIRITE, AMER. SLOVENCA
•an 2
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 26. julija 1938
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenslči s list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiafcaž
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov trednižtva in uprave:
1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
..$5.00 _ 2. SO _ 1.50
Naročnina«
Za celo MfB\---—
Za pol leta---
Za čftrt leta--
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto--$6.00
Za pol leta - 3.00
Za četrt leta_____1.75
PosameetTa številka_____3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*.
Published by J EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W.* Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription? For one year ---
For half a year--
For three months
_$5.0fl _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year -—-
For half a year -— 3.00
For three months -.... — 1.75
Single copy____— 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo dan in pol pred dnevom, k& izide list. — Za zadnjo številko v tednu je fes do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredniško ne vrača.
Entefed as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under tiie Act of March 3, 1879.
Brez naslova
Japonci so te dni na novo zapovedali evropskim velesilam, da naj se umaknejo iz pokrajin po katerih divja vojna. Nevarnost postoji, da bi japonski letalci v zasledovanju Kitajcev pomotoma zamenjali bodisi amerikanske, francoske ali angleške ladije, ali druge razne ustanove, ki jih vodijo Evropejci in bi na ta način prišlo do zapletlja-jev. Tega Japonci ne želijo, zato opozarjajo v naprej uradno, da naj se izpraznenje izvrši, ali pa Japonci ne morejo biti odgovorni za nikakoršne poškodbe. Tako uradna Japonska. Kaki nameni pa tičijo za tem opozorilom, pa ve le Bog. V Šanghaju, kjer so izpraznili tujezemci nekatere kraje, pravijo, da so iste japonske vojaške oblasti že utrdile in jih uporabljajo za obrambene in druge namene, ki služijo v korist Japonske in kakega govora, da bi te postojanke vrnili tujezemskim državam ni, niti zdaj, niti ga ne bo pozneje. Isto želijo Japonci tudi v drugih krajih kitajskega obrežja. Znamenje je to, da Japonci želijo izriniti Evropejce z azijskega kontinenta z lepimi pretvezami. To dobroto bodo imeli zapadni Evropejci od Japonske, ker so jo zadnjih petdeset let tako vneto podpirali proti slovanski Rusiji. Kdor ne spregleda ob pravem času, zanj ni pomoči.
didata. Možje, kakor polkovnik Knox in drugi taki tipi sicer ropotajo in dajejo nasvete. Ti nasveti so bili praktični morda pred dvajsetimi leti, ko so imela podjetja velike kupe rezerv, ko je bil svetovni trg odprt in ko stroji še niso imeli take veljave v industriji, kakor danes. Današnje razmere so pa čisto drugačne. Danes zahteva protekcije in pomoči od vlade tako delodajalec, kakor delavec. Vrtoglava gospodarska politika, v kateri si je lahko doslej pomagal vsak, kakor si je vedel in znal, ni več praktična. Gospodarstvo v takih razmerah mora biti kontrolirano, seveda pametno in razumno. Kontrole res nima nihče rad, vsak čuti da je na svobodi prikrajšan. Ampak kadar se kdo na neznanih potih izgubi, mu je potreben kažipot, da pride na pravo pot. Takih pravih kažipotov pa ameriške politične stranke nimajo mnogo. Za enkrat jih imajo zek> malo, če jih imajo sploh kaj. Morda se pojavi kak do volitev.
Senator Carter GJass je pred nedolgim povdaril: "Najlažje stvar na svetu je zapraviti denar, ki sliši drugim. Biti pa mora to prijetno, če sodimo po onih, ki volijo za visoke državne izdatke."

Čudno je res, da kadar katoliške dobrodelne organizacije izvajajo dobrodelna dela in pri tem ne izbirajo med onimi, ki so podpore potrebni, tedaj hvalijo katoliške ustanove Zidje, protestanti in celo pripadniki raznih "izmov". Kadar pa gre za to, da bi katoličani dobili kako uslugo ali dobroto, so pa vsi ti drugoverci in pripadniki drugih prepričanj tiho in ne zine nobeden nobene besede v prilog katoličanov. V državi New York je bila pred volilci ne dolgo tega predloga, ki naj določi, da naj država skrbi za prevoz šolske mladine do šol. Tudi šolarje katoliških šol naj bi se upoštevalo in jim dalo enako postrežbo, kakor se da šolarjem pobličnih šol. Tega niso vključili, kljub temu da katoličani veliko pomagajo državi s tem, ker za vzgojo svoje mladine čisto sami skrbijo brez vsake pomoči od strani države. Kadar pa treba pomagati kaki drugi zadevi, pa katoličanov ne prezro ne Zidje, ne protestanti in celo komunisti in socialisti se jim dobrikajo. To seveda kadar potrebujejo od katoličanov kake pomoči. Cas je, da bi si katoličani to zapomnili.
Urednik Prosvete, ki se na smešne načine predstavlja za nekakega "doktorja vseznala", je te dni sedel na svojo tribuno in razlagal civilne svobodščine. "Vsak po svoje", bi rekel njegov kolega v Clevelandu, "piše in govori". Tako tudi urednik Prosvete. Razlagati svobodščine ima najmanj pravice tisti, ki prave svobodščine drugim ne prizna. Oh pravi med drugimi'prav resno tudi) to-le: "Demokracijo najbolje presodiš po tem, kako postopa z manjšinami v tej ali oni deželi, ie zapisal nekdo. \ko imajo manjšine iste civilne svobodščine, kakor večina, tedaj je v deželi demokracija ..." — Podpišemo. Ampak obenem pa vprašamo smešnega "doktor vseznala" pri Prosveti, da naj pove javno in odkrito, če njegova jednota deli tudi enake svobodščine in enako demokracijo ljudem drugega prepričanja, kakoršnega so njeni voditelji socialisti? Ali uživa pri njegovi jednoti n. pr. član, ki je slučajno cerkveni odbornik, tudi iste pravice in iste svobodščine in isto demokracijo, kakor jo pa vživa član, ki je priznan kot pravi socialist? Naj bo smešni "doktor vseznal", ki živi in biva v slavni napredni "Rdeči Purgariji" na Lawndale toliko prijazen in naj to enkrat jasno pojasni?
KAJ NOVEGA NA CALU-METU IN OKOLICI
Calumet, Mich.
V	kratkem bo imela naša slo7 venska cerkev sv. Jožea novo streho. Odbor, ki je bil izbran v ta namen in kateremu načeluje rojak, Joseph Stukel, ki ima mnogo izkušenj pri takih stvareh, se je pogodil z firmo iz Milwaukee, katera 'izdeluje bakrene strešnike, in katera je prevzela to delo. Prvotno so mislili, pokriti cerkev z asfalt strešniki, toda ker cena ni bila mnogo višja, so končno odločili isto pokriti z bakrom, kateri je seveda najboljši in najtrpežljivejši. Da-si živimo v bakreni okolici, kjer bi človek pričakoval, da»bo videl več streh iz bakra, vendar bo slovenska cerkev prvo večje poslopje v tukajšnji okolici, ki bo pokrito z bakrom ter bo mogoče tudi prva slovenska cerkev v Ameriki, ki se bo lahko ponašala s tako streho. Odbor se obrača na vse farane, da sedaj po svoji zmožnosti darujejo v ta namen, ker delo bo treba plačati ko bo zgotovljeno ter bo tudi v ponos tukajšnji slovenski župniji.
V	nedeljo 10. julija zjutaj so prišli na Calumet iz Pittsbur^-ha, Pa., Mr. Ivan Butkovich, glavni predsednik, Mr. Bozo Jonič, glavni tajnik, Mr. Peter Muselin ter Mr. George Sanko-vich, člana nadzornega .odbora Hrvatske Bratske Zajednice, v svrho, da se sestanejo z združevalnim odborom Slovensko-Hrvatske Zveze ter narede načrt za nadaljno akcijo za združenje obeh organizacij. Na kolodvoru se je zbralo veliko število Slovencev in Hrvatov, da sprejmejo goste, kateri so bili videti zelo zadovoljni nad lepim sprejemom. Popoldne so ogledovali okolico in bližnje letovišča, zvečer se je pa vršil v mestni dvorani velik shod, na katerem so nastopili v katkih govorih, nakar je Mr. Butkovich kazal premikajoče slike iz Jugoslavije, katere je povzel v
stari domovini, ob priliki obiska HBZ. lansko leto. Shod je bil dobro posečen in zanimiv. V ponedeljek so se pa zbrali v glavnem uradu SHZ., kjer sta oba odbora razpravljala kaki pogoji bi bili najzadovoljivši za članstvo.
V	petek 8. julija je umrl v Mayo zavodu, Rochester, Minn., mladi, 17 let stari, Robert Stru-cel, sin Mr. in Mrs. Mike Stru-cla, klerka mesta Calumeta. Smrt mladega rojaka je hudo prizadela družino in njegove številne sorodnike in znance. Mladenič je že dalje časa bolehal na srčni napaki, toda zadnje tedne se mu je bolezen znatno poslabšala tako, da so sklenili iti ž njim v Mayo zavod, upajoč, da mu bodo tam nudili pomoč, katera je pa prišla prepozno. Truplo je bilo prepeljano v Calumet, kjer se je vršil pogreb v torek zjutraj iz cerkve sv. Jožefa na Lake View pokopališče. Potrtim staršem izrekamo naše iskreno sočutje.
V	torek zvečer, 5. julija, je umrl na Tamaracku poznani Stari naseljenec, Slovenec, John Medved. Pokojni, ki je bil 71 let star, je bil rojen v stari domovini leta 1867. te je prišel na Calumet pred 49. leti, kjer je od tedaj neprestano bival. Skoraj ves čas je delal v rudnikih. Pred nekaj leti je dobil penzijo ter delo opustil. Poleg potrte soproge zapušča tudi pet sinov in eno hčer in sicer: John, Joseph, Martin in Frank, ki žive v De-troitu, ter Anthony in Anna, ki stanujeta na domu. Bil je član društva sv. Jožefa, št. 1. SHZ. ter društva sv. Petra, št. 30 KSKJ., katerih člani so ga spremili k večnemu počitku. Pogreb se je vršil v soboto zjutraj iz cerkve sv. Jožefa in od tam na Lake View pokopališče. Žalujoči družini izrekamo naše iskreno sožalje.
Iz Butte, Mont, so prišli pred kratkim na obisk bivši Calumet-čani, John Kovačič, njegova soproga, sin in hči. John, kateri
je pred mnogimi leti živel tukaj, je odpotoval v Montano leta 1912 in sedaj je bilo prvič, da je s svgjo družino posetil svoje slare prijatelje in znance. Za časa tukajšnjega bivanja so se vstavili pri Mr. in Mrs. Joseph Srebernaku, s katerimi so si stari znanci. V ponedeljek 11. julija so zopet odpotovali nazaj.
Enajst calumetskih mladih fantov je bilo zadnji teden aretiranih radi kraje in uloma, med njimi štiri Slovenci in Hrvati; ostali so večinoma Finci. Že od meseca marca so se pojavljali ulomi v razne trgovine in privatne hiše, toda vlomilci so bili kaj prefrigani, ker so znali zakriti svoj sled. Vendar nič ni tako skrito, da bi kdaj ne postalo očito, pravi stari pregovor in tudi ti tički so končno padli v roke pravice. Ti mladi tički so večkrat odpeljali kak avtomobil, brez dovoljenja lastnika, katere so potem oblasti našle v kakem zapuščenem delu okraja. Žalostno, da moramo v listih čitati tudi imena naših fantov, ki so se udeleževali teh pustolovščin. Vsi, razun enega, ki je še premlad, se bodo morali zagovarjati na okrožnem sodišču.
Kandidati za okrajne urade so se začeli oglašati. Štirje so se že izrazili, da bodo kandidirali za šerifa Houghton okraja na republikanskem tiketu in gotovo se jih bo v kratkem oglasilo še več. Pri primarnih volitvah v mesecu septembru ne bodo morali volilci več povedati, katere stranke tiket hočejo, ampak bodo prejeli glasovnice vseh strank, katere bodo imele svoje kandidate. Volilec bo moral voliti seveda samo na eni glasovnici, katero bo moral zviti posebej. Nato bo zvil ostale glasovnice skupaj ter vse skupaj oddal klerku potem, ko mu bo povedal, katero glasovnico je volil. Klerk bo potem tisto glasovnico vrgel v eno škatljo, ostale pa v drugo in na ta način ne bo noben vedel za katero stranko ste volili. Dosedaj je bilo radi tega veliko nezadovoljnosti, ker so morali volilci povedati h kateri stranki pripadajo.
Kakor je videti, je šala pri kraju. Na Calumetu bomo res v kratkem dobili novo poštno poslopje. Tukajšni pogrebnik, Urban Ryan, ki ima na zemljišču, kjer bo stala pošta, garažo, je dobil od vlade obvestilo, da isto nemudoma premesti drugam, ker se bo dotično zemljišče potrebovalo za zgradbo. To je to-raj gotovo znamenje, da se bo začela pošta graditi v kratkem.
Calumetski šolski odbor je zadnji teden izdal svoje letno poročilo iz katerega je razvidno, da je obiskovalo šolo v zadnjem šolskem letu 150 manj otrok kot leto prej. Število učiteljic skozi leto je bilo 85 v primeri z 90 leto prej. Katoliško šolo Srca Jezusovega je pa obiskovalo v istem času 375 otrok, kar znaša skupno število vseh: 3,048. Izmed teh je bilo 1,345 dečkov in 1,703 deklic.
Iz Washingtona je zadnji teden došlo poročilo, da je vlada kupila od Calumet in Hecla družbe 750,000 funtov bakra, po 9.90 centov funt, kar znaša skupaj $74,437.50. Ta baker je na-
menjen za mornarico, ker bo vlada zgradila v prihodnjih par letih več novih bojnih ladij. Cena bakru na trgu je sedaj 9.75 centa funt, toraj je Calumet in Hecla prejela za spoznanje večjo ceno.
Ta teden imamo na Calumetu konvencijo ameriške legije iz Gorenjega Michigana. Mesto se je pripravilo za njihov spreme, ker je znano, da so legijonarji fini dečki, ki imajo radi "good time" in zato puste tudi precej denarja v mestu. Konvencija se vrši tri dni in sicer 29., 30. in 31. julija. Za to slavnost pride na Calumet tudi komandant cele ameriške legije, Daniel J. Do-herty, iz Woburn, Mass.
J. C.
— Po "Jugoslov. Glasniku" Glasilo Slov. hrv. zveze.
TO IN ONO
NAPREDNI NORVEŽANI
Letošnje poletje je dalo norveški državni železnici pobudo za uvedbo posebnih izletniških vlakov za fotoamaterje. Vlaki vozijo v najlepše pokrajine, kjer je obilica živali. V vagonih imajo posebne temnice, kjer amaterji lahko razvijejo plošče in filme še preden se pripeljejo na domačo postajo: Pravijo, da imajo ti vlaki veliko frekvenco.
NAJMODERNEJŠI LEDO-LO MILEČ
Najnovejši ruski Iedolomilec "Josef Stalin" je odrinil na poskusno vožno v Vzhodno morje. Ladja meri v dolžino 106 m, odriva 11 tisoč ton vode ter ima tri parne kotle, ki razvijajo 10 tisoč k. s. Ladja v vsakem pogledu prekaša Iedolomilec "Krasili", ki je bil doslej na prvem mestu med ruskimi ladjami te vrste.
TRAGIKA NA DNU MORJA
Grški listi opisujejo tragedijo, ki se je odigrala na dnu morja pri otoku Patmos. Neki nabiralec morskih gob se je spustil v potapljaški obleki v morje, kjer je srečal v globini 20 m velikansko pošast z lovkami. Oprijela se je nabiralca gob z vsemi močmi. Nabiralec gob se je po dolgi in hudi borbi sicer rešil hobotnice, ko pa so ga potegnili kvišku je imel na telesu štirinajst ran. Zaradi velike izgube krvi je kmalu nato umrl.
NOVE ZNAMKE
Washington, D. C. — Pcštni department je objavil vest, da z dnem 11. augusta bodo izda-ns v prodaja nove 8' centne znamke, ki bodo nosile podobo Martina Van Burena.
'— Seattle, Wash. — V britanski Kolumbiji v Canadi se gozdni požari še vedno širijo. Več, kakcr 10,000 akrov gozdov je prizadetih od ognja, ki se ga gasilcem še ni posre čilo omejiti. Nad 6000 ljudi, ki so zaposleni pri gašenju se trudi noč in dan, da zaustavijo širjenje ognja.
•-o-
Tisti, ki imajo pod svojo streho druge liste, katoliških pa ne, niso zanesljivi katoličani.
Dogodki
1 Bed Slovenci g« * Ameriki •
Mr. Anton Okolish v Chicagi
Chicago, 111. — Mr. Anton Okolish, glavni uradnik Jugo* slovanske Katoliške Jednote, ki biva v Barbertonu, Ohio, se je zadnja dni mudil na polletnem zborovanju omenjene Jednote na Ely, Minnesota in na proslavi 40 letnice iste Jednote na Elyju. Med povrat-kom domov je obiskal tudi našega urednika, s katerim sta že stara znanca. — Mr. Oko-lishu hvala za pri
jateljski
obisk!
Žalostna vest iz domovine
Cleveland, O. — Jennie Demojzes je pred kratkim Pre* jela iz stare domovine žalostno Vest,da ji je v vasi Podgrad na Primorskem umrla sestra Ana Jagodnik, stara šele ^,, let. Zapušča žalostnega soproga, štest otrok, mater, dve sestri in enega brata, tukaj v Ameriki pa že omenjeno sestro in več sorodnikov.
Huda preirisina nesreča
New York, N. Y. — Dva slovenska fanta sta se vozila 2 avtomobilom na deželo, 513 Kechil Mountain. Na potu sta prisedla še druga dva fanta 1,1 ko so bili nekako 100 milj o« New Yorka, so zadeli v bus s tolikšno močjo, da so bili mestu trije mrtvi, dva tuja
Slovenec Edi Rozman, star
24
let. — Slovenec William Jur' kovich je pa hudo ranjen. Pokojni Edi Rozman zapuŠc8 mater in dve sestri.
Tudi SIcvenec obsojen
Waukegan, North Chicag0' 111. — Pri stavki pri Chic&S° Hardware Foundry Co. _ North Chicago,, je bil med P1' keti tud Slovenec John nich, katerega je sodnik EalP*1 J. Dady obsodil na 20 dni za' pora.
Kratke vesti iz Cleveland^
Cleveland, O. — Nevarno j® zbolel Martin Komočar in s° ga morali odpeljati v mesti10 bolnico. — V Glonville bolnišnico je bila odpeljana Katarina Lekson z East l^1' St. — Istotako se je moral P0' dati v bolnico mladenič Albef •Tanc z East Park Drive, ki .1e na žalost kmalu nato umrl- ^ Umrla je tudi Mrs. Louis® Champa, rojena Straus, po ^ mače Grablevča, stara 53 le' Bila je vdova in zapušča Pe otrok. Doma je bila iz vaS Dcbrniče,'fara Št. Vid na lenjskem, kjer zapušča več rodnikov. V Ameriki je biv*1 33 let.	M
Cleveland, O. — Po d«1?' bolezni je v Glenville bolni^j' ci u'mri rojak Joseph Bart0' iz vasi. Hrib, fara Loški P°t(\ na Dolenjskem. Star je bil let. V Ameriko prišel
s"' ii
ko pred 25 leti. Zapušča progo Mary, rojeno Kerne ^ dva sina; v Kanadi brata ^ v stari domovini dva brata dve sestri.
"TARZAN NEUSTRAŠENI"
((i)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
V ameriških političnih strankah, v kolikor iste pridejo vpoštev glede njihovega upliva in velikosti je treba povdariti, da razven demokratske stranke, v kateri je pa treba zopet ločiti razne strankine grupe, nima nobena kakega res praktičnega in izvedljivega gospodarskega programa. Predsednik Roosevelt je doslej edini, ki ima pogum in odločnost pa tudi res vsaj deloma praktičen gospodarski program. V vrstah republikanske stranke ni nobenega programa in zgleda, da tudi nimajo nobenega odločnega moža, da bi ga postavili za predsedniškega kan-
Taizan .ie slišal kaj so govorili in tudi videl kako so zbežali z ujetnikom. Sedaj je bil sam v skrbeh, kako jih ustaviti in jim pokazati, da je res on gozdni vrag, ki je močnejši od njihovega boga. Na vsak način je pa Tarzan hotel pomagati ujetniku in ga rešiti iz rok teh črnih divjakov.
Drugega mu ni'kazalo. kot da je tudi on šel za divjaki, ki so vlekli jelni-ka s seboj '» to J0 ,m'' storil. Da pa pokaže svojo moč kot gozdni vrag in da bi mu verjeli, je naglo ustrelil za njimi nekaj pšic. l ega ni storil / namenom da bi katerega umoril, pač pa da bi jih bolj prestrašil.
1'šiee ki jih je Tarzan streljal z.i divjaki, so. dobro zadele in sicer v noge, ter tudi učinkovale, da so ti še hitreje bežali. Tarzan jim je sledil in kmalu so pribežali do visoke ograje, s katero je bilo ograjeno njihovo naselje. Bilo je tam precej koč, ki so bile vse okrogle, s kopasto streho.
Ze takoj pri vratih so začeli pripovedovati poglavarju, kaj se jim je na poti primerilo Poglavar jim je začel pa govoriti: " Tisti gozdni vrag ni nič nasproti našemu gozdnemu bogu. IV-ljite ujetnika v kočo in dobro ga /redite. Njegova kri bo dala moči našemu bogu, da se bo boril proti gozdnemu vragu.
Torek, 26. julija 1938
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Stran $
Nedeljski kotiček
J. M. Trunk.
PETA NEDELJA V JULIJU
"Ne govori: grešil sem in kaj žalega se mi je pripetilo? Naj-Vlsji je namreč potrpežljiv po-vračevalec" (Sirah, 5, 4). Bog ne črti samo greha, temveč ga tudi kaznuje, sicer manj v času, tem bolj pa v večnosti. Bog je v vsem pravičen, da njegove pravičnosti ne moreš zmeriti. Ali ki Pa bil pravičen, ko bi prihranil enako usodo pravičnemu, Je zvesto izpolnjeval njegove zapovedi, in onemu, ki je njegovo voljo zaničeval? V tem živ-Jenju se pa pogostoma grešni-bolje godi, kajti "krivični Poganjajo kakor trava" (Ps. 92, )■ Bog mora toraj povrniti v življenju po smrti, drugače bi ne
bil
Pravičen.
Svet, neskončno svet je Bog.
0 Pomeni, da sovraži greh in mora neskončno sovražiti. Nepopolnega ni na Bogu, niti Pri sovraštvu do greha. On bi pa z grehom igral, bi ga ne g " ^esno, ako bi ga izdatno ne sovražil in se nad grešnikom ne maščeval. Sicer ljubi grešnika v
isti meri, v kateri sovraži greh, ampak ljubezen je mogoča le pri spokornem grešniku, ali vsaj dokler ima grešnik še časa, da se spokori. Nastopiti pa mora sovraštvo tudi do grešnika, če je ta zakrknjen in je mera milosti z izgubo časa izčrpana, da se grešnik ne vrne in ne more vrniti več nazaj na pot ljubezni.
Bog nam je dal svoje zapovedi in tirja od nas, da jih izpol-nujemo. Izpolnovanje zakona božjega je namen tega zakona. Ali bi pa bila njegova volja pri zakonu resna, ko bi dopustili, da ljudje nekaznovano lahko prestopajo ta njekov zakon? Niti najmanje ne smeš dvomiti, da te zadene kazen božja, če grešiš predrzfio, pa recimo, da se ti tu nič žalega ni zgodilo, ko si grešil. Bog namreč lahko dolgo "zakriva greh ljudi zaradi pokore" (Modr. 11, 24), in ker je vsemogočen, je tudi potrpežljiv. Ampak "nanagloma pride njegova jeza in ob času osvete te bo uničil" (irah, 5, 9).
TAKO SE FAŠISTI TELOVADIJO
IZ GORIŠKE. PRIMORJA IN ISTRE
i
^°skus za finančno sanacijo občin v Istri
v. Fmančni položaj velike ve-cme istrskih občin kakor tudi laznih ustanov in zavodov, ki s° bili
zvezah, . _ , .......
^ko Poslabšal, da je nekate-■m ustanovam, kakor puljski pokrajinski bolnišnici, in raz-"n kmečkim posojilnicam in lanilnicam grozila že najres-°J£a nevarnost. Njihove mili-.J^iskte terjatve pri posameznih
z njimi v poslovnih ste je v zadnjem času
obči
mah so zamrznile. Zaradi
so se ne le
gospodarstvu občem
nego poslovnem
kreditnem tudi že v življenju
^ ale prve zle posledice, ki j -.^v resno ogrožale nadalj-
1 obstoj puljske bolnišnice, ve °Van-'e pokrajinske upra-PulJske mestne hranilnice rugih manjših zavodov. Posredovanjem finančne-ob] m'nistrstva so pokrajinske (jaasti Prizadetim! občinam s'e-lzPoslovale pri zavodu pua.SSa Depositi e Prestiti" v RjcuJlJ Posojila v skupnem zne-bod "220-6°0 lir, s katerimi Upn? mogle takoj izplačati iti n .lm ustanovam, zavodom gov x?atnikom del svojih dol-detl a Puljski prefekturi je po g1 Upnikom že na razpola-j6" temi transakcijami pa se tolik J Prizadetih občin le le (Jo, sPremenil, da so jim bi-
'-ekot-?C'ene Za nova P080-)1^ j 0 "izje obresti.
le ra^d istrskih občin so bile in j ?brionska, herpeljska rriofj. 4lnska gospodarsko tako ieti tf' da ni bil° treba na-°dpj ?ebnih Posojil v svsho 0ltier ila SV0'lih dolgov pri že tiih ,lun'h ustanovah in denar
Svodih.
vplivom.
Zaradi tega je fašistična stranka posebno v tržaški in sosednjih pokrajinah tudi z vsemi silami podprla konzorcij,. tako da je v zadnjih letih precej povečal število šol. Predsednik je v svcj'em poročilu na tej seji zares lahko o-pozoril na prav posebno uspešno delovanje konzorcija, ki so ga v finančnem pogl;edu poleg prosvetnega ministrstva izdatno podrla večja industrijska in kreditna podjetja ter razne ustanove v pokrajini, kakor' tržaške ladjedelnice mestna hranilnica in pokrajinska u-prava. # Iz njegovega poročila posnemamo, da se je število nadaljevalnih šol za industrijske in obrtniške vajence v zad-
njih 7 letih povečalo od 9 na 41. število učencev in učenk od 356 na 2512, število učiteljev od 29 na 157.
Na seji --so poleg drug-ega sklenili podpreti akcijo za u-stanovitev šole za kamnoseke
v Repentaboru, kjer se je kam-nclomska industrija v zadnjem času prede j razvila. Jeseni nameravajo ustanoviti tudi več stalnih strokovnih tečajev v mestu in najbližjih okolici.

vpliva in puškarsko industrijo, stanek pa je ostal brez rezul-Govoi-ilo se je, da bo prišla ko-j tat. Puškarji še vedno upajo misija, ki bo pokupila vsie pu-'na večja naročila iz Nemčije, ške, ki so odveč. Komisija iz) — Fara Ka'mven slavi letos svo-Nemčijc je res prišla,, prvi se-j jo 700 letnico.
tEB
Ograjo naredeno iz pušk, ki ima jo nasajene bajonete in preko teh skačejo na način, da se zavihte in jih dru pi na drugi strani strežejo. T^ke poskuse vprizarja fašistično vojaštvo pre d Mussolinijem in fašističnimi mogoč-niki.
ker je kazalo res slabo. Močni in še pravočasni nalivi v maju in v začetku junija so pa položaj docela preokrenili. Sedaj se v vsej Julijski Krajini obeta še dobra letina. Žita so si opomogla in valove in zore, da jih je veselje gledati. Krompir in drugi poljski sadeži so v sijajnem stanju. Vinogradi cvetejo z bogatimi nastavki. Sadje n'e kaže povsod enako; zgodnje je ponekod močno trpelo, v;endar si je v celoti še raznieroma doibro o-pomoglo. Tudi travniki in se-nožeti so se popravili. Prva košnja je bila sicer bolj pičla, upamo pa na prihodnjo, čeprav n,e računamo na obilen pridelek. Za češnje je srednja letina. Zadnji,najboljši sad bo šele prišel na trg. Srednja tržna cena je ves čas nad L 1.50. Breskve so začele prihajati na trg. Lahko zaključimo; naš kmet j;e zopet vesel svojega polja in samo prosi, da bi
Gorici se je pred kratkim pripetila huda nesreča. Neki delavec je v svoji neprevidnosti postavili kanto bencina v neposredno bližino peči,, pri kateri sta bila prav tedaj zaposlena 29 letni Albert Turel iz Volčje Drage in 19 letni Friderik Mervin iz Šempasa. Nenadno se j;e bencin v kanti zaradi velike vročine vnel. Nastala je eksplozija, spričo katere sta bila oba mehanika smrtno nevarno poškodovana. Takoj so ju odpeljali v mestno bolnišnico a zdravniki si skorajda zaman prizadevajo, da bi jima ohranili življenje.
-o--
VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE Razna javna dela so precej omilila brezposelnost. Mnogo, že dolgo brezposelnih delavcev je dobilo zdaj delo pri zidavi novih carinarnic v Svat-nah in v Podgorjah, precej pa
jih je tudi odšlo gradit ceste v ga Bog obvaroval pred polet- ,>eljski in Ziiski dolini. Začeli
St,

Vnle nadaljevalne šole na Tržaškem
sestai atkim se ie v Tratu
Votjj • ^krajinski konzorcij, ki in n*!1 financira vse strokovno škj f^evalno šolstvo v trža-1 0krajini
Uče
f^tvu
Jo
nci
rejeni
Glede pouka so m učenke na teh šolah prosvetnemu mini-p Za njih politično vzgo-<kv»eto skrbe fašistične vanju e" *>0 njihovem prizadene n;i Postale tudi strokov-
b°ijših jevalne	šole 'ell° na-'"
Vz8ojo °rodi''	za fašistično
ter mladine,	ki bi bila si >»a'
' ysaj kolikor v
tvih
ni organizira-društ; fašističnih mladinskih lji ajj ''' Prepuščena sama se-^"Sin 1>a cel° izpostavljena v sedanjih okolščinah ,0|n'm in nedopuSčenim
Nova maša v Dornbergu
Ljubka vipavska dežela, ki ie dala letos pet novomašni-kov,. je praznovala novo mašo g. Jožefa Žovša v središču Spodnje Vipavske, v Dornbergu. Fantje so postavili novo-mašniku p,et slavolokov, dekleta so pa okusno opletla cerkev in zračni šotor za slavje. Novo-mašnika je spremljala v cer kev dekliška Marijina družba z zastavo ter truma uglednih občinarjev in odličnih gostov, Pri novi sv. maši jfe prepeval domači moški zbor, ki je do^ vršeno prednašal Iluberjevo mašo. Prisrčni in jedrnati govor stolnega vikarja dr. Močnika je vse globoko ganil. Med darovanjem' je mogočno prepeval mešani zbor. Zvonovi so potrkovali, fantje veselo prepevali, veselje je odmevalo po čudovito lepih gričkih o Vipavi, oznanjajoč vsej Vipavski, da je Dornberg spet dal C'er kvi izbranega sina in ljudstvu duhovnega pastirja.
-o- .
Letina
Pred tedni smo pisali, kako sta suša in zmrzal spravili poljske pridelke in sadje v vsej deželi v skrajno nevar nosit. Mnogi so že obupavali,
nimi nesrečami.
Delo v dolini Soče
Izravnavanje, širjenje, asfaltiranje državne ceste od Kanala do Kobarida je v živem teku. Na stotine delavcev se trudi, da bi bila dela čimprej dovršena, ker jfe sedaj cesta ponekod vsa razkopana in težko porabna. Ubogi kolesarji in avtomobilisti, ki morajo po nej! — Pri podzemeljski električni centrali v Doblarju gredo dela h koncu. Samo ogromni jez pri Podselih zakasnuje izvršitev; ob njem bodo delavci še nekaj mes'ecev zaposleni. — Dela za drugo elektrarno v Plavah hitro napredujejo. Rov, po katerem bodo speljali Sočo od Kanala v centralo v Plavah, pridno vrtajo in so vzdolž desnega brega že več sto metrov v zemlji.
-o-
Nesreča
V n;eki rrtehaniški delavnici v
so graditi tudi cesto na Kot, kjer bodo izvedli tudi regulacijo poteka. Tudii z delom na carinarnici na Zvrhnih Bajti-šah in v Selah so nedavno pričeli. Davčni urad v Rožeku je bil razpuščen leta 1922 in so bile občine Loga ^es, Kostanje in Vrba priključene davčni u-pravi v Celovcui S. 1. julijem pa so bile te občine dodelj'ene finančnemu uradu v Beljaku. V kratkem bo popravljena cesta skozi vas Šteben pri Glo-basnici. Baje jo bodo tudi asfaltirali. Po večletnem delu bo ukročen tudi globaški hudournik. — V Borovljah so puškarji še vedno slabo zaposleni, čeprav se kaže pri vseh drugih podjetjih konjunktura. Lovski zakon v rajhu se razlikuje precej od bivšega avstrijskega in je deloma zelo strog. Lov j'e dražji in lovska karta sama stane štirikrat toliko. Zaradi tega marsikateri lovec čaka z naročilom,, kar znatno
Zastrupljene ribe
Kot je bilo poročano, so ljudje v Voglajni pri Celju o-pazili velike množine omamljenih rib, med katerimi so bile tudi irirtve, ki so plavale kar po vrhu vode. Ljudem, ki so hoteli poceni priti do ribje pečenke, je policija to zabra-nila. Na higijenskem zavodu v Ljubljani so ugotovili, da je zastrupila ribe modra galica, ki je zaradi rpkega defekta pritekla iz Westncve tovarne v Celju.
-o-
Nesrečen padec
V	Klokočovniku pri Ločah je padla 30 letna dninarica Katarina Stramšakova in se nevarno pobila, da so jo morali odpeljati v celjsko bolnico. — V Sržovici pri Ponikvi se je pri padcu nevarno poškodovala 50 letna posestnikova žena Barbara Podkrajškova. Tudi ona je morala v celjsko bolnico.
• -o-
Zaradi pesmi ga je ubil
V	Tetovem se je nekega večera sprehajal mladi brivski pomočnik Sulejman Alilovič in prepeval sam za se neko arijo, ki pa študentu Veselinu Trpevi-ču ni bila po všeči, zato je stopil k pevcu in mu velel, naj utihne. Pevec ga ni poslušal in to je Veselina tako ujezilo, da je skočil k Sulejmanu s kamnom in ga udaril za tilnik, da se je pevec zgrudil mrtev na tla.
-o-
Napaden
V	ljubljansko bolnico je bil pripeljan 30 letni brezposelni monter Ivan Krek iz Podkočne nad Tržičem, katerega so fantje v Tržiču napadli in mu je eden prizadejal več nevarnih sunkov z nožem v trebuh.
	•-o-
Domačija je zgorela
V	Libeličah nad Prevaljami je ogenj uničil domačijo posestniku Rudolfu Mlačniku in mu napravil škode za več kot 40.-000 dinarjev. Ogenj je nastal baje zaradi slabega dimnika.
-o-
Nesrečen padec
V	mariborsko bolnico je bila pripeljana 50 letna posestnica Marija Pihlar od Sv. Ruperta. Posestnica je obirala črešnje in tu je prišlo do nesreče da je padla pri tem delu na tla in se močno poškodovala. Zlomila si je roko in tucli na glavi je dobila močno poškodbo.
	•-o-
Tožba med "kofetarji"
Tvrdki Franck in Kolinska, tako poročajo iz Ljubljane,sta tožili več domačih pražarn, iried njimi tudi družbo Commerce zaradi prodaje sladne kave "Slast",, češ, da je to nelojalna konkurenca, ko družba Commerce daje z zavojem kave tudi skodelico. Okrožno sodišče je razsodilo, da ni to nič nelojalnega, medtem ko je
apelacijsko sodišče to drugače povedalo, kar je potrdil tudi Stol sedmorice v Zagrebu ter dostavil, da je nelojalno, če se devlje skodelica s kavo v en zavitek. Ni pa prepovedano,če se skodelica s kavo podaje v posebnem zavitku. — Pač sa-lamonska razsodba.
-o-
Najden utopljenec
Enkrat je že bilo poročano, da je utonil v Ljubljanici 24 letni Alojzij Cankar, doma iz Dvora pri Polhovem gradcu. Dasi so njegovo truplo začeli takoj po nesreči iskati, se jim je posrečilo da so ga našli šele čez par dni in sicer na tako imenovani Špici.
-o-
Dr. Aleš Ušeničnik — sedemdesetletnik
Pred kratkim je v Ljubljani slavil sedemdesetletnico svojega življenja Dr. Aleš Ušeničnik, upokojeni vseučiliški profesor in učen filozof, ki je spisal večje število učenih knjig.	.
-o-
Tragedija v družini
Iz Ljutom'era pišejo: Tukajšnji dimnikar Tratnik je pred kratkim ustrelil z lovsko puško svojo ženo v levo roko. Ženo so prepeljali v ormoško bolnico, moža. so pa zaprli.

DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V..Jugoslavijo: V Italijo:
Za:	Lir:
$ 6.50........ 100
$ 12.25________ 200
$ 30.00........ 500
$ 57.00........1000
$112.50........2000
$167.50........3000
Pri večjih svotah poseben popust
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite .........$ 5.75
Za $10.00 pošljite ...............$10.85
Za $25.00 pošljite _______________$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 We';? Cermak Road CHICAGO, ILL.
Za:	Din:
$ 2.55....	.... 100
$ 5.00....	.... 200
$ 7.20....	.... 300
$10.00....	.... 420
$11.65....	.... 500
$23.00...	....1000
ZMERNO PITJE KAVE JE NEŠKODLJIVO
Precl kratkim so v Berlinu zborovali farm'okologi in med mnogimi pijedavanji je bilo tudi predavanje o kavi in kofeinu. O vplivu kave na človeško telo še vedno prevladuje nešteto mnenj. Nekateri trdijo, da je kava. strup, drugi pa nasprotno. To je bil tudi naslov enemu predavanju. Profesor Straub je govoril o pomenu tega vprašanja tpr poudarjal, da je že čas, da končno rešijo to vprašanje. Stoletja človek pravi, da je kava osvežujoča in poživljajoča pijača, znano pa je tudi, da jo moramo piti zmerno, če hočemo, da bo u-godno vplivala na naš organizem. Ko so na fizikalno kemični način odstranili kofein iz kave, niso ugotovili sam'o odstotka kofeina v kavi, pač pa lažje dognali tudi vpliv ko-fiena na človeški organizem. Ker kava vsebuje kofein, s tem še ni rečeno, da je zdravju škodljiva. Kot pri vsaki hrani in vsakem pitju, tako tudi množina zaužite kave igra vlogo. Zmernost povsod, tako tudi tu, in škode ne bo nobene. Predavatelj navaja, kako so ljudje nedosledni. Kavna zrna vsebujejo samo en odstotek kofeina in zaradi tega vpijejo vsi, češ, da je nezdrava. Čaj ima pa 2 odstotka kofeina in ni takega vpitja proti njemu. Kofein ima to posebno lastnost, da pospešuje tvornost.
Kava pospešuje možgansko delo. Razni poznavalci-znan-stveniki kofeina trde isto, da zmerno pitje kave ni škodljivo. Dokazali so na raznih tabelah in statistikah vpliv te pijače na utrudljivost, kako u-godno upliva na hitro delo. Zlasti u'm'ski delavci radi pijejo kavo, saj jih osvežuj in iim daje silo za delo. Da bi kava zmanjševala človekovo delavnost, pa ne drži, saj vidimo sami na sebi, kako često kava vpliva na nas ugodno, zlasti če je človek pri težkem d|2lu. Preganja nam spanec in često smo sv^ži dali ravno zaradi pitja kave. ^ j
Zidarska. — "Ti, Pepe, ali polir že ve, da se je ogrodje okoli hiše podrlo?"
"Mislim, da že, ker leži pod
njim."	v
❖ *
Sodcbnc. — "Gospod knjigovodja. pod kaj ste knjižili vsoto, s katero je naš blagajnik pobegnil ?"
"Pod tekoče izdatke".
POPLAVE NA KITAJSKEM

Slika kaže poplavljeno pokrajino, po kateri se je razlila voda Ru meno reke. Poplave so zaustavile japonsko prodiranje proti H ankovu, obenem pa tudi razdejale žel ezniške proge in ceste.
Staro domovino v slikah
dobite v knjigi
V


Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju.
KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI
Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska.
Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna "Amerikanski Slovenec"
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, ni.

T Stran 4
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
"A NJEGA NI..."
FRANC KOLENC - POVEST IZ SVETOVNE VOJNE. ? ■
Hektor je takrat prvič tulil. Sedaj se je drugič oglasil, ravno tako žalostno, zato so čutili, da jih zopet zadene nesreča.
—	Mati, mene je strah! — je zašepetala Anica in se je tesno privila k materi.
Mati jo je pritisnila k sebi in jo pobožala po svetlih laseh.
—	Ne boj se, saj si pri meni! — je dejala z mehkim, toda negotovim glasom.
Med tem je gazila v črni noči proti Ko-zarjevim zavita moška postava. Bil je pis-monoša. Pred enim letom se je boril s snegom in viharjem, sedaj pa je moral broditi po blatu ves premočen od dežja in prezebel od vetra.
—	Kako me sprejmejo? — si je mislil. — Zopet smrtno poročilo.
—	Hop! — spodrsnilo mu je in malo je manjkalo, da ni padel. — Nesrečno vreme!
—	Ubogi ljudje — je nadaljeval svoje misli. — Že druga žrtev! — Težko mu je bilo pri srcu in usodno karto bi najraje raztrgal. Toda služba je zahtevala, da jo izroči. Po noči jo je nesel, kakor da bi ga bilo strah po dnevu raznašati tako žalostne vesti. Sicer pa med dnevom itak ni imel časa. Saj je ves dan pritiskal na kljuke ter izročal pisma in dopisnice. Tako se mu godi dan za dnem. Miru nikdar ni. Včasih ga pograbi nevolja in se jezi nad tolikim pisarjenjem. Ko pa pomisli, kako hudo je očetom in sinovom, če ne dobijo od domačih nobenega glasu in domačim, ako se v negotovosti tresejo za življenje svojih dragih, zopet udano pograbi uradni nahrbtnik in jo mahne proti trgu, da prevzame kup pisem in dopisnic, ki prinašajo veselje in žalost, smeh in jok.
V	temi se je zasvetilo dvoje točk.
—	No, hvala Bogu! — je vzdihnil pis-monoša. — Nekaj korakov še, potem pa foo konec te nesrečne poti.
V	tem trenutku mu je veter prinesel na uho pasje tuljenje. Obstal je in prisluhnil.
—	Oh, že vedo, da pridem — je dejal ves žalosten sam pri sebi. Spomnil se je onega večera, ko je nesel poročilo o Martinovi smrti. Stresel se je. Saj take žalosti in obupa v življenju še ni videl ko takrat pri Kozarjevih. Jokati je moral, ko je videl veliko materino bol.
—	Hektor zopet tuli. Uboga žival! Prvi je začutil nesrečo in že objokuje žrtev.
Zamišljeno je sklonil glavo in niti ni opazil, da je že pri hiši. Za las je manjkalo, da ni butnil v zid.
Pred vrati se je ustavil. Zbrati je hotel svoje misli. Ni vedel, kako bi naj začel, da bi domače pripravil na žalostno novico. Kar naravnost jim dopisnice ni maral izročiti.
Iz zamišljenosti ga je vzbudil Hektor. Neopaženo se je priplazil k vratom. Pis-monošo je dobro poznal, zato ni lajal. Na pragu je obstal in začel žalostno cviliti.
—	božjem imenu! — se je ojunačil pis-monoša in pritisnil na kljuko. Vrata so bila zaklenjena. Potrkal je in čakal, da mu pridejo odpirat.
—	Oh, je že tukaj! — je vzkliknla mati obupno, ko so v sobi slišali trkanje. — Marija, pomagaj!
Anica je zaihtela. Tresla se je od strahu. Na to sploh mislila ni, da bi šla od-
Ne reci jutri bom agitiral za "Am. Slovenca", ampak takoj danes pojdi in agitiraj in pridobi kakega svojega prijatelja, da se nanj naroči?
NOVI SVET
je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki.
Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških" Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET" 1849 West Cermak Road,
mmmmmmmmmm—^mmm	Chicago, Illinois
Širite in priporočajte 'Amerikanski Slovenec"!

Torek, 26. julija 1938
list
pirat.
Trkanje se je ponovilo. Oče je vstal. Z omahujočimi koraki je šepal iz sobe. V vežnih vratih je zaškripal ključ.
—	Dober večer! — se je kmalu nato zaslišal glas pismonoše.
Sobna vrata so se odprla. Najprej je smuknil v sobo Hektor. Bil je ves premočen. Rep je stiskal med noge in gobec je vlekel skoro po tleh. Vlegel se je pod mizo in je začel žalostno cviliti. Jožefa je imel najraje. On ga je prinesel kot malo ščene. Igral se je z njim in skrbel zanj. Ko je odšel, je bilo vsega konec. Dolgo je jokal za njim. Naposled se je potolažil. Vsak dan je pričakoval, da se vrne. Sedaj je čutil, da ga ne bo več. Radi tega je žaloval.
Pismonoša je obstal pri vratih. Ob pogledu na mater in Anico mu je bilo jasno, da so ga že pričakovali. Hektor jim je že sporočil nesrečo. Počasi si je odpel premočeno suknjo in privlekel iz notranjega žepa dopisnico. Izročil jo je starki.
Mati je s trepetajočo roko segla po njej. Nekaj trenutkov je nepremično strmela v njo. Naenkrat ji je roka omahnila. Za-ječala je in glava ji je omahnila na Aniči-no ramo.
—	Mati, kaj vam je! — je zakričalo dekle in streslo mater, ki je slonela ob njej brez znaka življenja. — Oče, vodo! — se je obrnila k očetu, ko je videla, da se je mati onesvestila.
Starec je medtem zaprl vrata in se je hotel vsesti na prejšnje mesto. Ko je slišal Aničin glas, je pozabil na stare noge. Urno je drsel proti mizi, kjer je stal vrč v vodo. Pismonoša ga je prehitel.
Dolgo so se trudili, predno so starko vzbudili iz nezavesti. Dekle jo je močilo in klicalo. Oče in pismonoša sta ji pomagala.
Žena se je začudeno ozrla okrog, ko je po dolgem času odprla oči. Ni vedela, kaj se je zgodilo. Ko pa je zagledala pis-monošo in dopisnico, se je zavedla položaja. Iz oči so ji zopet privrele solze.
Anica je žalostno gledala mater. Pridušeno je ihtela. Po lepem, mladem licu, s katerega je izginila vsa rdečica, so tekle solze. Objokavala je brata. In za Jakoba je jokala. Oh, če tudi o njem dobi kedaj tako sporočilo! Zgrozila se% je ob tej misli. Saj si življenja ni mogla predstavljati brez njega.
Pismonoša je molče strmel v žalostni prizor. Nikdo se ni zmenil zanj. Ko da ga niti opazili niso. Tiho se je poslovil in odšel.
Nikdo mu ni odzdravil. Samo oče je dvignil glavo, ko so zaškripala vrata. Vstal je in šel zaklepat.
Nekako čez eno uro je zavladala pri Kozarjevih tema. Prevelika je bila žalost in jih je popolnoma stria. Vlegli so se k počitku, da bi vsaj za nekaj ur pozabili na udarec, ki jih je zadel.
(Dalje prih.)
Nikdar ne reci: me ne briga kaj čita moj sosed, ampak zanimaj se, da bo tudi v hiši tvojega bližnjega katoliški časopis! Na ta način širiš katoli ško miselnost.
NASLOVI
diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki
Poslaništvo Jugoslavije
Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street
Washington, D. C. *
Jugoslovanski Konzulati:
Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue,
New York, N. Y. *
Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111.
NAPRODAJ FARMA!
Proda se 49 akrov obsegajoča farma. Dobra poslopja in šest sobna hiša, velik hlev. Potok teče preko dvorišča. Dva akra sadno drevje in dva akra je zasajene trte vinograda. Zemlja dobra. Za pojasnila se obrnite na: Mr. in Mrs. John Balog, Route No. 1. Niles, Michigan.
Pisano polje
J. M. Trunk
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
BR.J0HN J. SMETANA
OPTOMETRIST
J 801 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. S zjutraj do 8:30 zvečer.
Iraosp«

m
■

i
i
M. Klarich in sin
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
(Pooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavbeniki)
3121 S. Farnell Ave. CHICAGO, ILL.
Tel. CALumet 6509
Prevzemamo vseh vrst stavbinskih del, novih hiš, trgovin, tovarn, šol, itd., kakor tudi razna popravila in modernizacije starih hiš. Osebno nadzorujemo vse naše delavce in vse naše delo popolnoma garantiramo za kakovost in solid-nost. — Nasvete, proračune in načrte dajemo na zahtevo brezplačno. Naše cene so zmerne, a naše IME je vaša garancija.
P. S.: Danes je čas, da gradite! Zakaj bi plačevali najemnino — ko morete z istim denarjem odplačevati novo hišo. Vse informacije na zahtevo.


m
■ant jjiif jf n csDtiiiiniif celimi iimrcaii min i iiiESiiiiriiiiiiicsitiiriitiiiicsiiiiiifiiiiicautrTiiiiiiicsii i itiDiiimTin m itiiicsiiiiiiiiin imimiEiiitiEa
SLOVENSKI MOLITVENIM j
praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi | Knjigarna "Amerikanski Slovenec":
DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane
rudeča obreza, v platno vezan .......................................................... 85c i
Lepo vezan, zlata obreza......................................................................$1.25 |
MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven
za može in žene, stane rudeča obreza______________________________________________ 75c |
Zlata obreza .......................................................................................$1.00 i
MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, razne molitve, litanije, Križev pot, razne mašne
pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza............................ 75c
Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................$1.00
Fino šagren usnje, vatirane platnice, zlata obreza........................$1.25
Bele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata obr.....$1.25
NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ......................................................................................$1.50
NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko,
stane rudeča obreza ................................................................;............. g$c
Lepša vezava, zlata obreza ................................................................$1.50
POT K BOGU. Zlata obreza.................................................................$1.50
Rdeča obreza ......................................................................................... g5c
RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlata obrezo, stane ......................................................................................$1,50
REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk....................................$1.50
Platno, rdeča obreza, veliki tisk ........................................................$1,25
ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike,
stane rudeča obreza................................................................................ 75c
Lepo vezan, zlata obreza ......................................................................$1.00
SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje rezan, vatirane platnice, zlata obreza....................................................$1.75
SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane:
Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50
Vezan v tino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$1.25
Umetno usnje, zlata obreza................................................................51 qq
VEČNO..ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo................................................$1,50
VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne
oblike, Krizev pot s podobami, stane rudeča obreza................... 85c
..........................................-......................................$1.25
Zlata obreza
VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c
V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven
za starejse ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c
Zlata obreza
..$1.50
Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in ga pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois
SapHUNUVMIittUM	..............................................
V zbor učenih?
"V zbor učenih stopi glava", pravi Ivan Koseski. Komu bi se ne širila prsa, ako se mu vsaj zazdi, da je tudi on stopil med učene,, zajel iz vira vede, stopil prav med neke zvezdnike v učenosti dočim so drugi ostali v duševni temi in tavajo v ne-vedi in so ostali polni razne praznoverne ropotije? Komu se ne širijo prsa? Pomislite, prej kak pastirček, zdaj glava, da nič kaj. Ni ravno izključeno. Mihajlo Pupin sam opisuje svojo pot prav pod označbo: "Od pastirja do izumitelja". Menda je bil tudi slavni Nikola Tesla v mladosti navaden pastir Dalje ni izključeno, da pride kdo do prave vede brez posebnih šol, ako je glavica. To so izjeme, posamezni slučaji. Na tisoče pa je takih, ki nosijo glavo visoko in se imajo za silno učene, pa so glede praVe učenosti še vsi v vrlo neučenih pastirskih hlačah,ker njih "učenost" je pogostoma navaden plieh.
Vzemimo n. pr. zgodovino. To je silno važna Veda, ker posega globoko v življenje. Kaj pove zgodovina, ki je res veda, toraj resnica, nte le kaka konstruirana veda, o človeku? Odkod je prišel? Prav od tu sie pričenja vse materialistično 11 dejstvovanje,ako je človek le materija in raz vite k le gole materije. Tu je tudi korenina za idealistično naziranje in u-dejstvovanje, ako j'e zgodovina malo drugačna, da je človek prišel iz rok Stvarnika, in niso v njem le usta in želodec. Taki ki pištijo o vsi zgodovini, posežejo nazaj,ko je bila ze!m-jja.še ognjena masa. Prav. Ni to početek človeška zgodovine; ampak niti tu ni začetek vsake
prerekanja. Dva tabora sta, ampak učenih je le en tabor.
Nekaj, kar je skoroda vsakdanje m'ed nami amerikanski-mi Slovenci. Skoroda ni številke v nasprotnem časopisju.' kjer bi se kak bivši pastir aH pastirica ne "poštrekal" s svojo pridobljeno učenostjo, i" pokazaval na zabitost verskih in katoliških Slovencev. Šte celo dež, ki pokvari tudi te® "učenim" rdečo slavnost,. je katoliški, kakor se izraža Ana Gorenc.
Raznih zgodovinarjev je nešteto, pravih zgodovinarjev le malo. H. G. Wells je zgodovinarski prerok naših pastirskih učenih (?) zgodovinarjev.
Resni zgodovinarji dasi drugače morda stojijo na njegove® racionalističnem stališču gle" dajo bolj pomilovalno na Wellosvo zgodovinsko učenost, ampak med masami i"18 Wells čitateljev, kakor morda noben zgodovinar. Njegovo delo "Outline of History" je P"; našala tudi "Prosveta", in dvoma, da zajemajo tudi nasi slovenski zgodovinarski "uče' njaki" svojo "učenost"' iz tega dela. Knjiga ne vsebuje seznama pravih zgodovinski!1 resnic, temveč gole trditve, 5(1 nimajo nobene zgodovinske podlage, in so le želje racion®" listov; kdor jim nasede, nimfl zgodovinske učenosti, pač Pa n'ekaj, kar mu morda zelo Prl' ja. Bivši pastirji nosijo glaVe visoko, ampak te glave so hud" prazne.
Zdaj so Judje na dnevne® redu. Ni noben antisemitizem-niti nte filosemitizem,. ako Je Wells nekaj zapisal (v Current History Jan. 1938) o te'
mi "Palestine in Proportion •
V podrobnosti se ne moreIt!
, . -n .	spuščati, vse se vrti ok«1'
zgodovine. Prava m resna zgo- , w ,	, , ,„m.
j .	. . ,. , ,. , krscanstva, ampak zopet taK^
rJ AXTiiin v-v-> nvn r\VAicilrn + i tnHi r\ rl	'	1	1	',1
kakor racionalistu Wellsu drugim racionalistom prija, kakor pa ni to zgodovinski resnica, toraj niti nobena llC'e' nost. Glava je pa zopet la^0 j visoka, dasi enako prazna.
Zanimivo je le, da sanl Wells prizna zgodovinsko dej' stvo,, da je Jezss res živel $ bil križan. Naši slovenski 'uce' njaki' in bivši pastirji ga P0' režejo v svoji zgodovinski l,ce' nosti, ker trdijo, da je ce Wellsovo priznano zgodovi'1' s ko dejstvo o Jezusu le
dovina mora preiskati tudi,od kod ta ognjena masa. Kako važna je zgodovina, in še veliko bolj važno je, da dožene zgodovina tudi vso in golo resnico. Ako ne dožene -resnice, je pleh, ni veda, ker laž ali vsaj zmota se n,e more imenovati veda.
V zbor učenih ? Hm ? Kočljiva roba. Ako je zgodovina taka, kakor jo prikaže idealistično naziranje, krščanstvo, potem je materialistična zgodovina pleh, in noben bivši pastir, ki. je prišel do materialistične "učenosti", nima povo da, da nosi glavo visoko. Ako pa je zgodovina taka, kakršno pokaže materialistična zgodovina,potem je krščanstvo pleh, vsak tak bivši pastir, ki je prišel do te materialistične resnice, prekosi v učenosti vse krščanske učenjake. Prsa se širijo, glava sili kvišku. Je nekaj in veliko na tem.
Zgodovina. Zbor učenih. Katera zgodovina je -tudi resnica? Kje je zbor res učenh, ki imajo resnico? Tu je torišče
basen, pravljica. Stopajo zbor učenih, pa stopijo le zbor "učenih", ampak prsJl širijo in na druge gledajo h do zaničljivo.
se
Metla. — "No, prijate,j; Kakor sem slišal, ste se °7,e\, li. Kako ste pa kaj z ženo z dovoljni? Kakšna je?"
C®
"Z'Ao pridna in skrbna. ^ pridem ponoči še tako P° ^ domov, jo dobim, z metl° hodniku."
'ŽIVI IZ V I R!
1
jO'
je krasna knjiga, ki govori o trdnem Brjanov. Zanimiva povest, ki more vS'
slove*1


id«r'
ga zanimati. Spisal jo je znani s.- . pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knJ1 "Na krvavih poljanah".
Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na il knjižnem papirju, platnice klasično m0 no opremljene, vezana v platno.
KNJIGA STANE S POŠTNIN0
$2.00
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West C*rmak Road
Chicago,