NOVICE KOPER, 24. MAJA 1974 URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER ____PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA M. U Oba)na skupnost Koper VSE - STATUT skupnosti občin Izola, Koper in Piran Občina ilirska Bistrica - DRUŽBEN! DOGOVOR o osnovah programiranja naiog in o obiikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v občini Ilirska Bistrica v letu 1974 - ODLOK o spremembi in dopolnitvi odioka o urbanističnem redu občine !iirska Bistrica - ODLOK o zazidalnem načrtu za stanovanjski predel S 6 v Ilirski Bistrici (območje E 1) - SKLEP o potrditvi zaključnega računa prispevkov in davkov občanov za leto 1973 Občinska volilna komisija - POROČILO o izidu glasovanja za izvolitev delegatov v družbenopolitične zbore skupščine občine Hirska Bistrica BINA Občina Postojna Občinska volilna komisija POROČILO o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Postojna Občina Sežana - SKLEP o izvolitvi predsednika občinske skupščine SKLEP o izvolitvi podpredsednika občinske skupščine Temeljna izobraževalna skupnost obalnih.občin Koper - SKLEP o razglasitvi stopenj prispevkov za združevanje sredstev za uresničitev programa temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin Koper v letu 1974 - SKLEP o razglasitvi stopenj prispevkov za združevanje sredstev za uresničitev obalnega programa otroškega varstva v letu 1974 OBALNA SKUPNOST KOPER Izhajajoč iz tega, - da se obalno območje vedno bolj uveljavlja kot realni enotni regionalni subjekt z mnogimi današnjimi in zlasti poudarjenimi bodočimi skupnimi interesi, potrebami in nalogami, ki narekujejo konkretno ravnanje in pristop za dosego čim boljšega izkoriščanja komparativnih prednosti regije: - da integralni proces samoupravnega povezovanja obalnega prostora intenzivno pbteka ne le na področju gospodarske dejavnosti, marveč tudi v vseh dejavnostih negospodarskega značaja, Še posebej na področju samoupravnih interesnih skupnosti in drugih družbenih dejavnosti; - da so že dosedanje oblike medobčinskega sodelovanja obalnih občin dokazale, da gre za posebno potrebo po urejevanju skupnih vprašanj in da je pri tem, zaradi intenzitete sodelovanja, skladno z zahtevami družbene baze, potrebno to sodelovanje v okviru Ustave in zakona postaviti v najustreznejši obliki; - da so delovni ljudje in občani obalnega območja že večkrat javno izrazili potrebo in zahtevo po enotnem oblikovanju obalnega prostora zaradi skupnega reševanja vseh tistih zadev, ki so predpogoj, da se doseže hiter, usklajen in celovit razvoj obalnega območja ter njegovo vključevanje v slovenski prostor: in zato, ker so se stremljenja delovnih ljudi in občanov obalnega območja realizirala v 194. členu ustave Socialistične republike Slovenije in z zakonom o določitvi zaokroženega urbanega območja občin Izola, Koper in Piran, je skupščina obalne skupnosti na seji dne 29. aprila 1974, v soglasju s skupščinami občin Izola, Koper in Piran sprejela A, . ' ' STATUT SKUPNOST! OBČIN IZOLA, KOPER IN PIRAN 1. TEMELJNE DOLOČBE SKUPNOST OBČIN IZOLA, KOPER IN PIRAN * OBALNA SKUPNOST KOPER tl. člen Skupnost občin tzota. Koper in Ptran - Obatna skupnost Koper, je posebna družbeno politična skupnost, v kateri detovnt ljudje m obča- ni občin Izola, Koper in Piran skladno z ustavo in zakonom odločajo o uresničevanju tistih interesov, pravic in dolžnosti, ki so skupnega pomena. 2. člen S tem statutom se v skladu z Ustavo in v skladu s statuti občin Izola, Koper in Piran določijo pravice in dolžnosti obalne skupnosti, oblikovanje, organiziranje ter pristojnosti obalne skupščine in njenih organov, način financiranja splošnih in skupnih potreb ter način delegiranja delegatov v obalno skupščino. 3. člen * Delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in dmgih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v skupščinah občin Izole, Kopra in Pirana ter v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegatih v obalni skupščini in v dmgih organih samoupravljanja, uresničujejo v obalni skupnosti skupne interese, izvršujejo samoupravne pravice in funkcijo oblasti. 4. člen V skladu z Ustavo, /akonOm in s sporazumom med občinami Izola, Koper in Piran delovni ljudje in občani v obalni skupnosti: - sprejemajo enoten dolgoročni in srednjeročni program družbenogospodarskega razvoja obalnega območja in spremljajo njuno izvajanje; - sprejemajo enoten urbanistični program obalnega območja in spremljajo njegovo izvajanje; - po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj ter na samoupravni podlagi urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji: - z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav obalnega pomena zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi na teh področjih; - organizirajo protipožarno varstvo in urejajo druge zadeve s tega področja: - skrbijo za usklajeno delovanje turističnega gospodarstva; - skrbijo za pospeševanje in usklajeno delovanje pomorskega gospodarstva: 314 URADNE OBJAVE* Št. 12 — 24. maja 1974 - skrbijo za razvoj srednjega šolstva ter dajejo pobude in predloge za razvoj višjega in visokega šolstva na obalnem območju; - skrbijo za usklajevanje kadrovske politike, politike zaposlovanja, poklicnega usmerjanja mladine in štipendiranja np obalnem območju; - skrbijo za izgradnjo splošne bolnišnice za obalno območje in za izgradnjo višinskega vodovoda ter za izgradnjo drugih dogovorjenih objektov obalnega pomena; - urejajo zadeve s področja izmere zemljišč in zemljiškega katastra; - urejajo zadeve s področja družbene kontrole cen, proizvodov in storitev; - urejajo vprašanje morskega ribolova; - urejajo zadeve s področja varstva, rabe, izkoriščanja morja in obale; - urejajo izkoriščanje morskih pristanišč in obalno plovbo; - zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi ter splošnega družbenega pomena na obalnem območju in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti. 5. člen / Za zadovoljevanje skupnih potreb in za financiranje splošnih družbenih potreb obalne skupnosti delovni ljudje s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovaijanjem združujejo sredstva ter samostojno odločajo o obsegu in način^r porabe teh sredstev. ' 6. člen Obalna skupnost je pravna oseba. Sedež organov obalne skupnosti je v Kopru. , H. SAMOUPRAVLJANJE V OBALNI SKUPNOSTI ... 7. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo v obalni skupnosti samoupravne pravice in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih po delegatih v organih upravljanja in organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in po delegatih v obalni skupščini ter njej odgovornih organih. 8. člen Funkcijo samoupravljanja in oblasti ter upravljanja drugih družbenih zadev v obalni skupnosti, ki jih določa ta statut, opravljajo obalna skupščina in v njej odgovorni organi. i ' 9. člen Delo organov obalne skupnosti je javno. Način zagotavljanja javnosti dela obalne skupščine in njenih organov določa ta statut. jemati svoje programe in plane razvoja ter z njimi usklajevati svoje interese s skupnimi interesi. ' Delovni ljudje skrbijo za uresničevanje skupnih interesov in ciljev, ki so določeni v programih in planih njihovih organizacij in skupnosti ter programih obalnega območja in planih občin. 13. člen Skupščina obalne skupnosti po opravljeni javni razpravi sprejme: - enoten dolgoročni program družbenogospodarskega razveja obalnega območja, - enoten srednjeročni program družbenogospodarskega razvoja obalnega območja, - enoten urbanistični program obalnega območja. 14. člen ' Za izvrševanje pravic in dolžnosti, ki sojih poverile obalni skupnosti, združujejo občine sredstva, ki jim pripadajo v skladu z zakonom določenega sistema virov in vrst davkov, taks in drugih davščin. Združevanje sredstev se opravi s samoupravnim sporazumom, ki ga na podlagi skupne ocene vsakoletnih sredstev sklenejo občine in obalna skupnost. , 13. člen Sredstva za financiranje in delovanje obalne skupščine in njenih organov ter sredstva za financiranje drugih splošnih družbenih potreb, ki se urejajo v obalni skupnosti, se razporedijo s proračunom, ki ga sprejme skupščina obalne skupnosti. 16. člen V obalni skupnosti se lahko ustanavljajo skladi, v katerih sc združujejo sredstva občanov, organizacij združenega dela, krajevnih, interesnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za določene namene. Skladi iz prejšnjega odstavka sc ustanavljajo s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom ali pogodbo, ki določa tudi organe sklada, način izvrševanja nalog, način nadzora ustanoviteljev sklada nad delom organov in porabo sredstev sklada ter način zagotavljanja javnosti dela organov sklada. 17. člen Krajevne skupnosti uresničujejo in zadovoljujejo svoje skupne potrebe in interese v obalni skupnosti v 'tistih zadevah, ki jih delovni ljudje občin Izola, Koper in Piran urejajo v obalni skupnosti. 18. člen Skupščina obalne skupnosti v okviru svojih pravic in obveznosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. Skupščina obalne skupnosti lahko določi, da so zainteresirane organizacije in skupnosti dolžne začeti postopek za samoupravno urejanje vprašanj skupnega pomena. 10. člen Razvoj obalnega območja se usmerja z dolgoročnimi in srednjeročnimi programi za obalno območje kot celoto in z letnimi plani. 11. člen Družbeni plani razvoja temeljijo na predvidevanjih -in programih razvoja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti, na enotnem dolgoročnem in srednjeročnem programu družbeno gospodarskega razvoja in enotnem urbanističnem programu obalnega območja, na predvidevanjih in smernicah širših družbeno političnih skupnosti o razvojni politiki. ^ 12. člen Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti so dolžnp spre- 19. člen Samoupravni sporazum in družbeni dogovor zavezujeta organizacije in skupnosti, ki ga sklenejo ali k njemu pristopijo in so odgovorne za njegovo izvajanje. 20. člen Na področju stanovanjskega gospodarstva uresničujejo delovni ljudje in občani občin Izola, Koper in Piran vse zadeve v obalni samoupravni stanovanjski skupnosti in po skupščini obalne skupnosti, pri čemer posvečajo posebno skrb stanovanjskim potrebam občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležni'posebne družbene pomoči. V obalni samoupravni stanovanjski skupnosti sodelujejo nepo sredno in po organih, kijih sami volijo, stanovalci stanovanjskih hiši .družbeni lastnini, lastniki delov takih hiš, pričakovalci stanovanj St. 12 — 24. maja 1974 URADNE OBJAVE* organizacije združenega dc!a in druge družbene pravne osebe, ki vlagajo sredstva v družbeno stanovanjsko gradnjo in organizacije, ki vzdržujejo stanovanja. V okviru obalne samoupravne stanovanjske skupnosti delovni' ljudje zagotavljajo in združujejo potrebna sredstva, odločajo o razvoju stanovanjske dejavnosti, zagotavljajo uresničevanje programa tega razvoja, upravljajo in gospodarijo s skladom stanovanjskih hiš s tem, da zagotavljajo smotrno vzdrževanje, obnavljanje in izgradnjo stanovanj ter poslovnih prostorov, vplivajo na politiko cen in uresničujejo druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva. Ustanavljanje, način financiranja in delo samoupravne stanovanjske skupnosti se ureja z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom ali zakonom oziroma odlokom obalne skupščine. 22. člen, Z odlokom obalne skupščine na podlagi zakona se lahko predpiše obveznost temeljnih organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem in občanom z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj. 23. člen Obalna skupščina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj. * 24. člen Zaradi enotnega urejanja preskrbe z vodo in električno energijo ter čiščenjem morja, urejajo skupna vprašanja s tega področja delovni ljudje občin tzola, Koper in Piran v obalni skupnosti. 25. člen Svoje osebne in skupne potrebe po storitvah iz prejšnejga člena zadovoljujejo delovni ljudje na območju, kjer prebivajo, predvsem neposredno v ktajevnih skupnostih. V okviru krajevnih skupnosti delovni ljudje odločajo o programu komunalnih dejavnosti, združujejo za uresničevanje tega programa svoja sredstva, vplivajo na cene komunalni storitev in proizvodov ter uresničujejo druge skupne interese na področju komunalnega gospodarstva. Komunalne dejavnosti opravljajo komunalne organizacije združenega dela. Z družbenim dogovorom oziroma z odlokom obalne skupščine se določi, kako odločajo oziroma soodločajo v komunalnih organizacijah združenega dela v zadevah, ki se jih neposredno tičejo, delovni !judje v krajevnih skupnostih, preko organov obalne skupščine ter preko predstavnikov družbene skupnosti. 26. člen Obalna skupščina lahko predpiše s svojim odlokom: - obvezno uporabo posameznih komunalnih storitev, - obvezen prispevek uporabnikov komunalnih storitev za izgradnjo posameznih komunalnih naprav ali za financiranje posamezne komunalne dejavnosti, * obvezno združevanje komunalnih organizacij v poslovne skupnosti, skupno organiziranje posameznih njihovih nalog ter načela za tako organiziranje, X - sodelovanje predstavnikov družbene skupnosti pri upravljanju komunalne organizacije, način njihovega imenovanja ter način sodelovanja v organih komunalne organizacije. * 27. člen Delavci v komunalnih organizacijah skupaj z delovnimi ljudmi kot uporabniki komunalnih storitev lahko ustanavljajo komunalne samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, skupno določanje pohtikc razvoja komunalnih dejavnost), združujejo delo in sredstva, zagotavljajo opravljanje teh dejavnost), skrbijo za njihovo stalno izpopolnjevanje in za opravljanje drugih zadev, ki izhajajo iz narave komunalne dejavnosti. 28. člen Delovni ljudje v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah in skupnostih ter v organih družbcnopolittčnih skupnosti so nosilci kadrovske politike. 29. člen Z družbenim dogovorom se odloči postopek vodenja kadrovske politike, zagotavljanja sredstev za vzgojo kadrov, kriterijev za izbiro kadrov in varovanje demokratičnega postopka kandidiranja. Družbeni dogovor predlagata organizaciji sociahstičnc zveze delovnega ljudstva in zveze sindikatov, sprejemajo paga samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela. krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti, občinske skupščine, obalna skupščina in družbenopolitične organizacije v občini in na obali. 30. člen Delovni ljudje v obalni skupnosti skrbijo za usklajevanje kadrovske politike, poklicnega usmerjanja mladine in štipendtranja v skladu z družbenim dogovorom. 31. člen Delovni ljudje in občani smotrno gospodarijo s prostorom, varujejo okolje ter urejajo naselja in prostor na obalnem območju z namenom, da sc uskladijo potrebe za delo, stanovanjc, počitek, kulturo in rekreacijo in tako ustvarjajo pogoji za smotern razvoj vseh območij ter zagotovi skladnost skupnih in posebnih interesov. 4 * Posamezna krajinska območja in predmeti narave, rastlinski in živalski svet, območja, ki so namenjena za rekreacijo, morje in morska obala, reke, potoki in njihova obrežja, studenci in talna voda ter zrak so pod posebnim družbenim varstvom. Splošna smer politike urbanizacije, prostorskega urejanja in varstva človekovega okolja sc določa s j^rostorskimi plani. 32. člen Obalna skupnost, občine Izola, Koper in Piran, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela še posebej skrbijo za varstvo naravnega okolja, za njegovo ovrednotenje in oživljanje ter zagotavljajo pogoje za preprečevanje zdravju škodljivih posledic, ki nastajajo v proizvodnji. porabi in prometu., 33. člen Družbenopolitične organizacije obalnega območja, v katerih se delovni ljudje in občan) prostovoljno poltttčno združujejo m organizirajo. so Zveza komunistov. Socialistična zveza delovnega ljudstva. Zveza smdikatov. Zveza združenj brocev NOV in Zveza mladine. 34. člen Dmžbenopohtičnc organizacije tmajo vsaka na svojem področju delovanja posebno vlogo pri podružabljanju funkcije oblasti, političnem odločanju in razvoju samoupravnih odnosov, zagotavljanju uspešnega delovanja delegaoj m celotnega družbeno političnega sistema, uresničevanju svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, preprečevanju in odstranjevanju pojavov, ki ovirajo družbeni razvoj in škodijo razvoju samoupravnih odnosov, pri uresničevanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, družbeni kontroli nad delom obalne skupščine in njenih organov ter uresničevanju načel javnost) in odgovornosti njihovega dela. ^ 35. člen Obalna skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati predloge in pobude družbenopolitičnih organizacij in seznanjati te organtzaojc o svojih odločitvah v zvez) s podanimi predlogi in pobudami. 216 URADNE OBJAVE* St. 12 — 24. maja 1974 36. člen Delovni ljudje v obalni skupnosti sodelujejo pri reševanju družbenih in drugih zadev oziroma jih rešujejo ter opravljajo funkcijo družbenega samoupravljanja na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih, z referendumom, z javno razpravo, z anketo, po delegatih in z drugimi družbeno priznanimi oblikami samoupravljanja. 37. člen Zbori delovnih ljudi obvezno razpravljajo o predlogih: — iz katerih izhajajo materialne in delovne obveznosti za delovne ljudi s področja zbora, če te obveznosti ne izhajajo iz predpisov pristojnih organov; — za spremembo in dopolnitev statuta obalne skupnosti, statuta občine oziroma krajevne skupnosti; - enotnega urbanističnega programa obalnega območja; - enotnega dolgoročnega in srednjeročnega programa družbenogospodarskega razvoja obalnega območja. 38. člen * V zadevah, o katerih delovni ljudje občin Izola, Koper in Piran obravnavajo in odločajo v obalni skupnosti, sklicuje zbore delovnih ljudi obalna skupščina, organi krajevne skupnosti, organizacija Socialistične zveze delovnih ljudi po lastni pobudi, na pobudo delegacij ali konference delegacije, na pobudo delovnih ljudi, organizacij in društev. 39. člen Z referendumom delovni ljudje v obalni skupnosti neposredno odločajo o posameznih vprašanjih iz pristojnosti obalne skupnosti. 40. člen Referendum v obalni skupnosti razpiše skupščine obalne skupnosti. Razpis referenduma se objavi na način, kot se objavljajo predpisi oziroma splošni akti organa, ki razpisuje referendum. 41. člen Obalna skupščina ne more izdati nobenega akta v nasprotju z izidom referenduma, niti ponoviti referenduma o ist^m vprašanju v enem letu po izvedbi referenduma, ustrezen organ samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela pa v šestih mesecih po izvedbi referenduma. . 42. člen Obalna skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti, ki so pomembna za občane, da v javno razpravo ter po končani javni razpravi obvesti javnost o stališčih, ki jih je sprejela in o razlogih zanje. 43. člen Obvezno se morajo dati pred sprejetjem v javno razpravo predlogi: - - statuta obalne skupnosti, - enotnega urbanističnega programa obalnega območja, - enotnega dolgoročnega in srednjeročnega programa družbenogospodarskega razvoja obalnega območja, - načrtov obsežnejših stanovanjskih in komunalnih investicij za obalno območje, - razpisa posojila za obalno območje. 44. člen Obalna skupščina lahko izvede anketo, kadar hoče izvedeti ali ugotoviti mnenje delovnih ljudi in občanov ali zbrati potrebne podatke o važnejših vprašanjih, ki so širšega družbenega interesa in o njih odloča v okviru svojih pristojnosti. 45. Člen Za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, telesne kulture, varstva otrok in drugih dmž-benih dejavnosti, lahko ustanavljajo delavci in drugi delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter po drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti. V njih uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za pospeševanje teh dejavnosti in opravljajo dmge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz narave odnosov na posameznih področjih družbenih dejavnosti. Po načelih iz prejšnjega odstavka se lahko ustanavljajo v obalni skupnosti tudi samoupravne interesne skupnosti za organizirano zadovoljevanje potreb na področju požarnega varstva, komunalnega in stanovanjskega gosppdarstva in storitev drugih dejavnosti v materialni proizvodnji, ki služijo trajnemu zadovoljevanju potreb določenih uporabnikov, kjer delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edina podlaga za usklajevanje dela in potreb za vrednotenje delovnih uspehov. 46. člen Samoupravne interesne skupnosti ter njihove temeljne skupnosti in enote so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi, zakonih in samoupravnih sporazumih o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti. 47. člen Obalna skupščina v mejah svojih pristojnosti vzpodbuja ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti na področjih družbenih dejavnosti, požarnega varstva in drugih dejavnosti posebnega družbenega pomena. Na področjih iz prejšnjega odstavka obalna skupščina obravnava politiko, delo in program samoupravne interesne skupnosti ter lahko daje samoupravni interesni skupnosti pripombe in predloge v zvezi z njenim delom ali v zvezi s problematiko na področju, na katerem deluje samoupravna interesna skupnost. Sklepe, kijih pri tem sprejema, so pristojni organi skupnosti dolžni obravnavati in sporočiti obalni skupščini svoje stališče do njih. 48. člen Organizacijo, delo in razmerja samoupravnih interesnih skupnosti urejajo Ustava, zakoni, samoupravni sporazumi o ustanovitvi skupnosti in njihovi statuti. 49. člen Delovni ljudje v obalni skupnosti v sodelovanju z zainteresiranimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi občinami ter republiškimi organi ustvarjajo materialne in druge pogoje za delo srednjih šol in dijaških domov, razvijajo ustrezne oblike višjega in visokega šolstva ter spodbujajo ustanavljanje izobraževalnih skupnosti za poklicno izobraževanje. Prav t$ko delovni ljudje po organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in obalni skupščini ter v skladu s kadrovsko politiko omogočajo enake pogoje izobraževanja ne glede na socialni položaj učencev in študentov s tem, da jim zagotovijo štipendije in druge oblike pomoči pri šolanju; v ta namen ustanovijo z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom obalni sklad za štipendiranje. 30. člen ravicc m dolžnosti, ki so posebnega pomena za italijansko narodnost, se uresničujejo v obalni skupnosti, v skladu z ustavo, zakonom, statut! občm Izola, Koper in Piran in s tem statutom. 51. člen Obalna skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi in drugimi skupnostmi, organi in organizacijami socialistične republike Slovenije in socialistične federativne republike Jugoslavije, da izmenjuje izkušnje pri spoznavanju gospodarske, stanovanjsko-komunalne in druge družbene problematike o razvoju zaokroženih urbanih območij in da razvija prijateljske stike. V okviru sprejete zunanje politike socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb obalna skupnost s svojimi organi lahko sodeluje tudi z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organizacijami in organi ter lokalnimi skupnostmi tujih držav. 52. člen V obalni skupnosti se uresničujejo pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite na podlagi ustave SFRJ, ustave SR Slovenije, zakona in statutov občin Izola, Koper in Piran. III. OBALNA SKUPŠČINA 53. člen Obalna skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti obalne skupnosti. S statutom se v skladu z zakonom ter na podlagi enakih načel, določenih z ustavo SFRJ in ustavo SRS določa oblikovanje, organiziranje in pristojnost obalne skupščine. L 54. člen Obalna skupščina kot skupščina posebne družbenopolitične skupnosti se oblikuje preko občinskih skupščin. Obalno skupščino sstavljajo: - zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skupnostih, - zbor krajevnih skupnosti občin kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in občinah in - družbenopoliični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah. 55. člen Zbor združenega dela ima 42 delegatov in sicer: - 25 delegatov $ področja gospodarstva; - 6 delegatov s prosvetno-kulturnega področja; - 7 delegatov s socialnozdravstvenega področja; - 4 delegate delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela in aktivnih vojaških ter civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ. Za področja, našteta v prvem odstavku tega člen^, določijo zbori združenega dela občinskih skupščin skupine delegatov, ki pošiljajo delegate v zbor združenega dela obalne skupščine glede na vprašanja, kijih bo ta obravnaval. 56. člen Iz področja gospodarstva pripadajo občini Izola 4 delegatska mesta, občini Koper 15 delegatskih mest in občini Piran 6 delegatskih mest. Iz prosvetnokuitumega področja pripada občini Izola 1 delegatsko mesto, občini Koper 4 delegatska mesta in občini Piran 1 delegatsko mesto. Iz socialnozdravstvenega področja pripada občini Izola 1 delegatsko mesto, občini Koper 5 delegatskih mest in občini Piran 1 delegatsko mesto. Iz področja državnih in drugih organov pripada občini Izola ! delegatsko mesto, občini Koper 2 delgatski mesti in občini Piran 1 delegatsko mesto. 57. člen Zbor krajevnih skupnosti ima 30 delegatov. Zbori krajevnih skupnosti občinskih skupščin pošiljajo na zasedanja zbora krajevnih skupnosti obalne skupščine vsak po 10 delegatov. Zbori krajevnih skupnosti pošiljajo na zasedanja zbora krajevnih skupnosti obalne skupščine delegate glede na vprašanja, ki jih bo ta zbor obravnaval, pri čemer je treba zagotoviti, da pridejo do izraza interesi delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti posamezne občine. 58. člen Družbenopolitični zbor ima 30 delegatov. Listo kandidatov za delegate družbeno-političnega zbora določijo obalne organizacije Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze sindikatov, Zveze zdiuženj borcev NOV in Zveze mladine z dogovorom v obalni konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva. 59. člen O izvolitvi delegatov v družbeno politični zbor obalne skupščine glasujejo dmžbeno-politični zbori občinskih skupščin Izole, Kopra in Pirana. , Mandatna doba delegatov v družbeno-političnem zboru traja 4 leta. ^ 60. člen Določene zadeve iz pristojnosti obalne skupščine izvršujejo: - posamezni zbori samostojno, - dva ali vsi zbori enakopravno. . 61. člen Zbor združenega dela samostojno . - določa politiko ter sprejema priporočila, deklaracije in resolu- cije iz pristojnosti obalne skupščine, s katerimi se ureja stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij; ^ - zadrži do odločitve ustavnega sodišča izvrševanje splošnih aktov organizacij združenega dela 'in drugih organizacij in skupnosti, do katerih ima obalna skupnost ustanoviteljske pravice, če meni, da so v nasprotju z ustavo in zakoni; - proučuje vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti obalnega območja ter usklajuje njihove odnose in interese; - obravnava osnove politike razvoja in temeljna vprašanja s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter pomorskega gospodarstva; programiranja in planiranja kakor tudi druga vprašanja skupnega pomena za delovne ljudi in občane obalnega območja; - spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju; - obravnava predloge zborov delavcev v organizacijah združenega dela in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih; - opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen s tem statutom ali pa z drugimi predpisi. 62. člen Zbor krajevnih skupnosti občin samostojno: - obravnava vprašanja skupnega pomena za krajevne skupnosti obalnega območja in usklajuje njihova razmerja in interese; - obravnava vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevnih skupnostih in za življenje delovnih ljudi in občanov; - sproži postopek za samopuravno sporazumevanje krajevnih skupnosti; - obravnava vprašanja, ki se nanašajo na gospodarjenje in uporabo dobrin v splošni rabi. , - obravnava druga vprašanja, skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih in drugih skupnostih; - iz svojega delovnega področja sprejema deklaracije, resolucije in stališča ter daje predloge in priporočila; - opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen s tem statutom ali pa z drugimi predpisi. 218 URADNE OBJAVE* Št. 12 — 24. maja 1874 63. č!cn Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občin enakopravno: - sprejemata dolgoročne in srednjeročne programe družbenogospodarskega razvoja, urbanistične programe, odtoke ter druge akte, s katerimi se usmerja družbenogospodarski razvoj obalnega območja; - sprejemata proračun in zaključni račun; - odločata o oblikovanju organov, organizacij in služb; - sprejemata splošne akte, s katerimi se ureja varstvo narave in človekovega okolja; - sprejemata splošne akte, s katerimi se ureja stanovanjska, komunalna in protipožarna dejavnost v obalni skupnosti; - odločata o razpisu obalnega referenduma, o zadolžitvah, o prevzemanju jamstva in o razpisu obalnega posojila; - sprejemata splošne akte, s katerimi se urejajo druge zadeve iz pristojnosti obalne skupščine, če ni s tem statutom drugače določeno; - opravljata druge zadeve, za katere sta pooblaščena s tem statutom ali z drugimi predpisi. ! 64. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti občin in družbe-no-politični zbor enakopravno: - sprejemajo statut obalne skupnosti ter njegove spremembe in dopolnitve; - odločajo o sodelovanju z drugimi skupnostmi, organi in organizacijami; - razpravljajo o vprašanjih in odnosih s področja notranje poli-tike; ' - odločajo o vprašanjih kadrovske politike; - sprejemajo poslovnik za delo skupščine; - volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika obalne skupščine; - volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta obalne skupščine in druge funkcionarje, za katere je tako določeno z zakonom ali s tem statutom; - obravnavajo odgovornost izvršnega sveta in upravnih organov za stanje v obalni skupnosti in za izvajanje politike ter izvrševanje predpisov ter drugih splošnih aktov obalne skupščine. 65. člen Družbeno politični zbor daje drugima zboroma skupščine stališča v zadevah, ki se nanašajo na : * - uresničevanje, razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema; - ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; - temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja obalnega območja; - uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstva svoboščin in pravic delovnega človeka in občana; - - sistem informiranja in javnega obveščanja v obalni skupnosti. Pristojna zbora ne moreta sprejeti odloka ali drugega akta v nasprotju s stališčem družbeno-političnega zbora. (e pristojni zbor sprejme besedilo akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, pride do usklajevalnega postopka, ki je določen za spor med zbori. 66. člen Zbori obalne skupščine lahko razpravljajo o vprašanjih, ki ne spadajo v njihovo pristojnost in zavzemajo o njih stališča ali predlagajo izdajo odlokov, drugih splošnih aktov in ukrepov. Pristojni zbor obalne skupščine mora o stališčih in predlogih razpravljati in predlagatelje obvestiti o svojih stališčih. Če pristojni zbor s stališčem ali predlogom ne soglaša, je lahko odlok ali drugi splošni akt sprejet šele potem, ko se opravi posebej postopek usklajevanja stališč. Vsak zbor samostojno voli oziroma imenuje organe zbora in odloča o verifikaciji mandatov in imunitetnih vprašanjih delegatov. 67. člen Vsak zbor sprejme odlok, splošni akt ali drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s tem statutom nc zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov. Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno. 68. člen Vsak zbor zaseda in odloč^ločcno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma akt obravnavali ali pa tudi sprejeli skupaj. ^ Cc zbori sklenejo, da bodo zasedali skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej. Predsednik obalne skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena za zbore. 69. člen , ^ Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih sc odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami volivcev, katerim so odgovorni za svoje delo in so jih q svojem delu dolžni obveščati, vendar pa so, upoštevajoč skupne in splošne družbene interese ter interese drugih, pri opredeljevanju in glasovanju samostojni. * 70. člen Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov ter sprožiti vsako vprašanje iz delovnega področja zbora m predlagati zboru, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, na izvrševanje odlokov in drugih aktov ali nadelo upravnih organov. 71. člen Delegat ima pravico obrniti se na izvršni svet ali na posameznega predstojnika obalnega upravnega organa z vprašanji, kt* sc tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti, kot tudi zahtevati pojasr nilo od predstojnika upravnega organa, ki mora dati delegatu zahtevano pojasnilo. 72. člen Da bi lahk izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od državnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z obalnega območja podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini. 73. člen Ko opravlja funkcijo delegata v skupščini, uživa delegat imuniteto. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost in tudi rie priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je oziroma v skupščini in njenih organih. 74. člen Obalna skupščina in njeni organi lahko sprejemajo predpise in druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti. Obalna skupščina in posamezni zbori izdajajo odloke, odredbe,, navodila, odločbe, sklepe, smernice, stališča, deklaracije, resolucije in priporočila. Izvršni svet izdaja odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice in priporočila. Upravni organi izdaiajo odredbe, upravna navodila, strokovna navodila in odločbe. 75. člen Odlok ali drug akt, ki ga enakopravno sprejemajo zbori obalne skupščine je sprejet, če so ga sprejeli v enakem besedilu. 76. člen Odtok ati drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če so ga zbori sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. (c sc zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga odloka ali drugega akta, ali če pred-iog odloka oziroma drugega akta v enem ali več zborih ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. (e se sklepna komisija ne sporazume ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, sc predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali izvršnega sveta. 77. člen Ce ostane usklajevalni postopek, ki ga določa prejšnji člen, brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takega ukrepa, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda. V primeru, če zbori ne sprejmejo predloga začasnega ukrepa v enakem besedilu, lahko izvršni svet razglasi za sprejet akt o začasnih ukrepih v besedilu, v katerem gaje sprejel zbor združenega dela. Odlok ali drug akt o začasnih ukrepih velja, dokler ni sprejet dokončni akt, najdlje pa eno leto. Če do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet proračun, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta. 78. člen Predlog o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi funkcionarjev obalne skupščine je sprejet, če so tak predlog sprejeli zbori, ki odtočajp o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi teh funkcionarjev, enakopravno. Ce predloga ne sprejme eden od zborov predloži pooblaščeni predlagatelj nov predlog. 79. člen Obalna skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih izvoli izmed delegatov v zborih obalne skupščine. Kandidate za predsednika in podpredsednika obalne skupščine predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku obalna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. Kandidati so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov v vsakem zboru obalne skupščine. Predsednik in podpredsedniki se volijo za štiri leta in ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni na to dolžnost. „ ! * * , 80. člen Predsednik obalne skupščine predstavlja obalno skupnost, organizira delo v skupščini, sklicuje in vodi skupne seje zborov in predlaga dnevni red zanje, podpisuje odloke in druge akte skupščine ter opravlja druge naloge, ki so določene s tem statutom in poslovnikom skupščine. Predsednik skupščine lahko sklicuje seje posameznih zborov skupščine, če tega ne store njihovi predsedniki. Ce je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik, kiga sam določi. 81. člen Predsednik skupščine skupno s podpredsedniki skupščine in s predsedniki zborov obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini; skrbi za sodelovanje s skupščinami občin Izola, Koper in Piran in skupščinami drugih družbenopolitičnih ter samoupravnih skupnosti; skrbi za izvajanje poslovnika skupščine, razlaga določbe poslovnika skupščine in skladno s poslovnikom sprejema stališča o drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov. 82. člen Vsak zbor obalne skupščine ima predsednika in podpredsednika, R ju izvoli zbor izmed delegatov po opravljenem kandidatnjskem Postopku v obalni konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva. Predsednik in podpredsednik zbora se voli za štiri leta in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen na to dolžnost. 83. člen Predsednik zbora sklicuje in vodi seje, skrbi da zbor posluje po poslovniku, podpisuje akte, ki jih sprejme zbor samostojno in opravlja druge naloge, ki so mu dane s tem statutom, poslovnikom in drugimi splošnimi akti. 84. člen / Položaj in delo delegatov, ki opravljajo v obalni skupščini določene funkcije, se ureja s poslovnikom obalne skupščine. 85. člen Obalna skupščina ima sekretarja, ki ga zbori obalne skupščine enakopravno imenujejo in razrešujejo. 86. člen ^ Sekretar obalne skupščine: - pomaga predsedniku skupščine in predsednikom zborov pri pripravljanju in organiziranju sej. se udeležuje %ej in skrbi za zapisnike sej; - poskrbi za poročila, dokumentacijo in drugo gradivo za vprašanja, kijih obravnavajo zbori in druga telesa skupščine; - skrbi za izvrševanje sklepov skupščine; .- - opravlja kot vodja strokovne službe v skupščin; zadeve določene s tem statutom, poslovnikom ali drugim splošnim aktom obalne skupščine; - opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri predsednik skupščine. 87. člen Strokovna služba skupščine, ki jo vodi sekretar skupščine, opravlja organizacijske, administrativne in tehnične posle, ki so potrebni za delo obalne skupščine in njenih teles. 88. člen Za pripravo splošnih aktov, za proučevanje posameznih zadev in za opravljanje drugih nalog, imajo obalna skupščina in njeni zbori stalne in občasne komisije ter druga občasna delovna telesa. 89. člen Stalne komisije obalne skupščine so: 1. komisija za volitve in imenovanja 2. statutarnopravna komisija 3. komisija za varstvo okolja. Vsak zbor ima komisijo za verifikacijo mandatov in imunitetna vprašanja delegatov. 90. člen Komisija ima praviloma 5 do 15 članov. Predsednika in člane imenuje skupščina izmed članov zborov in drugih delovnih ljudi. Naloge komisije in druga vprašanja v zvezi s sestavom ter delom komisije se določijo s poslovnikom ali drugim aktom skupščine. IV. IZVRŠNI SVET IN UPRAVNI ORGANI * 91. člen Izvršni svet je izvršilni organ obalne skupščine. Izvršni svet je odgovoren skupščini v okviru pravic in dolžnosti obalne skupnosti za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in izvrševanja odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, kakor tudi za delo upravnih organov in organizacij. Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave in zakonov, tega statuta, odlokov in drugih aktov - obalne skupščine. ' 220 *URADNE OBJAVE* Št. 12 — 24. maja 1974 92. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik in 10 članov. Predsednika izvršnega sveta voli obalna skupščina na predlog obalne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva; podpredsednika in druge člane izvršnega sveta voli skupščina pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta, po poprejšnjem mnenju obalne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ob izvolitvi izvršnega sveta imenuje obalna skupščina na predlog predsednika sveta izmed članov sveta predstojnike upravnih organov, ki bodo vodili temeljne upravne organe. Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli obalna skupščina za 4 leta. Za predsednika in podpredsednika izvršnega sveta je lahko ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma. Člani izvršnega sveta, predstojniki temeljnih in drugih upravnih organov so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani še za Štiri leta. Skupščina sme izjemoma, če to zahtevajo posebno upravičeni razlogi, izvoliti oziroma imenovati takega funkcionarja še za nadaljnja štiri leta. Skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja obalne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva odloči o tem, ali so razlogi za ponovno izvolitev člana izvršnega sveta utemeljeni. 93. člen Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta. Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta. 94. člen ' , Izvršni sveti - skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov, planov, programov in drugih splošnih aktov skupščine; / - izdaja odredbe in druge predpise za izvrševanje odlokov in splošnih aktov skupščine; - predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine; - daje skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, kijih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji; - predlaga proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna; - predlaga ustanovitev ali odpravo upravnih organov, ki jih ustanovi skupščina; /. - določa splošna načela za notranjo organizacijo upravnih organov; - usklajuje in usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov; - nadzoruje delo upravnih organov in odpravlja ali razveljavlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z zakonom, odlokom, drugim predpisom ali splošnim aktom; - sprejema poslovnik o svojem delu; - opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen. 95. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta. Predsednika sveta v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti nado-mestuje podpredsednik. Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. 96. člen Izvršni svet je dolžan obveščati skupščino o svojem delu. Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine, da se odloži obravnavanje predlpga odloka ali drugega splošnega akta skupščine ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja oblikuje skupna komisija, sestavljena iz članov pristojnega zbora skupščine in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbpra skupščine na kateri bi izvršni svet razložil svoje stališče. Izvršni svet je dolžan, da zborom skupščine na njihovo zahtevo da poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov odlokov in drugih akto^. * ' 97. člen (e izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti uresničevanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta obalne skupščine, katerega izdajo se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drugi splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. ' ' . * * Vsak zbor skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora skupščina obravnavati. Če skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti. _ , 98. člen Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora obalne skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. 99. člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih sam izdaja, ter predlagati svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo upravnih organov. Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnosti, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v obalni skupščini. 100. člen Za reševanje posameznih vprašanj s področja dela izvršnega sveta lahko izvršni svet oblikuje stalne ali začasne komisije, odbore in druga delovna telesa. Izvršni svet s poslovnikom uredi druga vprašanja svoje organiziranosti. 101. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v obalni skupščini. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet. 102. člen Obalna skupščina ustanavlja obalne oziroma medobčinske upravne organe. Upravni organi opravljajo upravne zadeve iz pristojnosti obalne skupnosti in tiste upravne zadeve, za katere so se pbčine Izola, Koper in Piran ter Obalna skupnost tako sporazumele. Z odlokom na podlagi zakonp lahko obalna skupščina prenese opravljanje posameznih upravnih zadev na organizacije združenega dela ali na druge organe in organizacije. 103. člen Upravni organi, v okviru svojega delovnega področja: - izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke, druge predpise in splošne akte skupščine in izvršnega sveta; - izvajajo smernice skupščine; - odgovarjajo za stanje na področjih, za katere so ustanovljeni; - spremljajo stanje in razvoj na ustreznem področju in dajejb pobude za reševanje vprašanj s teh področij; predlagajo izvršnemu svetu sprejemanje potrebnih ukrepov; odločajo o upravnih stvareh in opravljajo zadeve inšpekcije; opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, drugimi predpisi, s tem statutom in odloki skupščine in druge strokovne zadeve za obalno skupščino in za izvršni svet. gt 12 — 24. maja 1974 URADNE OBJAVE* 221 t 104. člen Upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil terza svoje delo odgovarjajo obalni skupščini in izvršnemu svetu; pri svojem delu so upravni organi dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami skupščine in izvršnega sveta. Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnosti o vprašanjih, za katere imajo t,e organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. 105. člen Upravni organi obalne skupščine oziroma medobčinski upravni organico: 1. Oddelek za načrtovanje, statistiko in cene 2. Oddelek za inšpekcijske službe 3. Geodetska uprava ter 4. Oddelek za ljudsko obrambo. 106. člen Obalna skupščina na predlog izvršnega sveta lahko podrobneje določa organizacijo in delovno področje upravnih organov ter razmerja do delovne skupnosti upravnih organov kakor tudi druga tovrstna vprašanja. V. VARSTVO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI 107. člen Za uresničevanje z ustavo in zakonom določenih družbenoekonomskih in političnih razmerij, svoboščin in pravic človeka in občana, pravic iz samoupravljanja in drugih pravic organizacij in družbenopolitičnih skupnosti je zagotovljeno varstvo ustavnosti in zakonitosti. Skrb za ustavnost in zakonitost jc dolžnost sodišč, samoupravnih sodnih organov, organov obalne skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot tudi nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij. Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov je, da dajejo pobude za varstvo ustavnosti in zakonitosti. . * " 108. člen Predpisi skupščine obalne skupnosti in njenih organov morajo biti v skladu z ustavo in zakonom. < 109. člen Predprsi skupščine obalne skupnosti in njenih organov se objavljajo v Uradnih objavah. 110. člen Predpis oziroma drug splošni akt začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu oziroma splošnem aktu drugače določeno. ! V], JAVNOST DELA ORGANOV !N ORGANIZACIJ OBALNE SKUPNOST! 111. člen Delovni ljudje in občani imajo pravico, da so obveščeni o dejstvih, ki so pomembna za gospodarski in družbeni razvoj obalnega območja ter o delu in odločitvah obalne skupščine in njenih organov, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih in drugih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organov in organizacij, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena. 112. člen Podatke o delu skupščine in njenih organov dajejo predsedniki teh organov ali po njihovem pooblastilu sekretar obalne skupščine. 113. člen Odlok obalne skupščine lahko določi, kateri podatki pomenijo tajnost in se ne smejo objaviti. Izvršni svet določa pravila o načinu ravnanja upravnrh organov s Podatki, ki pomenijo tajnost. VH. SPREJEM IN SPREM1NJEVANJE STATUTA OBALNE SKUPNOST! 114. člen Statut obalne skupnosti kot skupni dogovor občin Izola, Koper in Piran sprejme skupščina obalne skupnosti v soglasju s skupščinami občin Izola, Koper in Piran po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. 115. člen Predlog, da se začne postopek za spremembo tega statuta, lahko da vsak zbor obalne skupščine, skupščine občin Izole, Kopra in Pirana ali obalna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. O predlogu, da sc začne postopek z* spremembo statuta, odločajo vsi zbori obalne skupščine enakopravno. Soglasje, da se začne postopek za spremembo statuta, morajo dati tudi skupščine občin Izole, Kopra in Pirana ter obalna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. 116. člen Na podlagi sprejetega predloga, da se začne postopek za spremembo statuta, pripravi statutarnopravna komisija obalne skupščine osnutek sprememb statuta; vsi zbori obalne skupščine določijo osnutek sprememb statuta in ga dajo v javno razpravo. Po končani javni razpravi predlaga statutarnopravna komisija obalni skupščini predlog sprememb statuta. O spremembi statuta odločajo vsi zbori obalne skupščine enakopravno. Sprememba statuta je sprejeta, če so jo izglasovali enakopravno zbori obalne skupščine in če s spremembo soglašajo skupščine občin Izola, Koper in Piran. Vlil. KONČNI DOLOČB! ' 117. člen Pristojnosti obalne skupščine in njenih organov sc med vojno ne izvajajo. Med vojno vodijo ljudsko obrambo občine. 118. člen Ta statut začne veljati z dnevom sprejema. Št. 011-7/74 Koper, 29. aprila 1-974 Picdscdujoči JANKO KOSM!NA,l. r. Soglasje skupščine občine Izola Štev.: 011-17/74 z dne 12. marca 1974 Soglasje skupščine občine Koper Štev.: 021-15/74 z dne 7. marca 1974 Soglasje skupščine občine Piran Štev.: 011-4/73-74 z dne 12. marca 1974 , 0BČ!NA !URSKA B!STR!CA Da bi prispevali k uveljavljanju ustavnih načel o združenem delu in k uresničevanju osnovnih ciljev, opredeljenih z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR'Slovenije ter neposrednih nalog v letu 1974 in k uresničevanju cilja razvoja občine, zlasti k: - usklajevanju osebne, skupne in splošne porabe z družbenoekonomskimi cilji tako, da hitreje naraščajo sredstva za povečanje materialne osnove združenega'dela skladno z razmerji določenimi z resolucijo in srednjeročnim planom občine; - zagotavljanju takega sistema usklajevalnega programiranja, organiziranja in spremljanja nalog družbenih dejavnosti, ki bi zagotavljal odločanje delovnih ljudi kot neposrednih nosilcev družbenega interesa o obsegu in kvaliteti tega dela ter o njegovem financiranju; *r takemu programiranju nalog družbenih dejavnosti in splošne porabe, ki bo'omogočalo porast družbenega standarda, zlasti pri 222 URADNE OBJAVE* St. 12 — 24. maja 1974 tistih nalogah, ki v največji meri prispevajo k odpravljanju vzrokov neupravičenega socialnega razlikovanja; - prioriteti tistih nalog, k; so določene z zakoni in drugimi akti in tistih, ki posebej vplivno na rast produktivnosti dela; - zagotavljanju neposredne menjave dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in uresničevanju enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na vseh področjih; - uresničevanju pravic iz dela na osnovi vrednotenja minulega in živega dela; - intenziviranju in racionalizaciji dela na področju družbenih dejavnosti in uprave posebej z določanjem obsega vsake dejavnosti, njene usmerjenosti v zadovoljevanje skupno ugotovljenih najbolj perečih interesov občine ter njenega razvoja, da#e s povečanjem skrbi organizaciji dela, delovni disciplini ter varčevanju; - usklajevanju programov in možnosti za delo znotraj interesnih skupnosti in med njimi ter znotraj občine, regij in republike; - združevanju nalog in sredstev za njihovo uresničevanje v okviru občine; - zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v samoupravnih interesnih skupnostih, občini, regijah in republiki z oblikovanjem programov in kriterijev za solidarnostne ukrepe ter združevanjem sredstev zanje; - uresničevanju samoupravne politike in nalog občine; - krepitvi rezervnih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti in občine; - razvijanju sistema javnosti dela samoupravnih interesnih skupnosti in občine, ki n^j omogoči delovnim ljudem celovit vpogled v izvajanje programov in porabo sredstev; - razvijanju odgovornih in smotrno organiziranih strokovnih služb; - razvijanju novega sistema financiranja in usklajevanju obsega in nalog splošne in skupne porabe s cilji resolucij in s cilji razvoja občine sklenejo v skladu z 147. členom ustave SRS in 102. člena statuta občine Ilirska Bistrica: občinska skupščina Ilirska Bistrica, občinska kpnferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, občinski sindikalni svet, temeljna izobraževalna skupnost, temeljna skupnost otroškega varstva, temeljna kulturna skupnost, temeljna telesno-kultuma skupnost, temeljne organizacije združenega dela na področju gospodarstva in drugih dejavnosti v občini Ilirska Bistrica po delegatih, izvoljenih na zborih delovnih ljudi, na katerih je bila obravnavana splošna in skupna poraba v letu 1974, DRUŽBENI DOGOVOR O OSNOVAH PROGRAMIRANJA NALOG IN O OBLIKOVANJU SREDSTEV ZA SKUPNO IN SPLOŠNO PORABO V OBČINI ILIRSKA BISTRICA V LETU 1974 1. člen Podpisniki tega dogovora se zavezujejo, da bodo pri urejanju novega sistema programiranja dela in oblikovanja sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974, ob uresničevanju ustavnih načel o združenem delu in resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974 (v nadaljnjem besedilu resolucija) in srednjeročnega plana občine, delovali v skladu s tem družbenim dogovorom; pri tem ima občinska skupščina vlogo pobudnika in skrbi za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora ter za potrebna usklajanja. V primerih odstopanj od sprejetih ciljev resolucije in dogovoijenih okvirov skupne in splošne porabe bo sprejela oziroma predlagala ustrezne ukrepe. Organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva se bo zavzemala za hitrejše ustavno konstituiranje samoupravnih interesnih skupnosti, tako da bodo v njih resnično zastopani delovni ljudje iz temeljnih organizacij združenega dela in krajevne skupnosti kot tudi delovni ljudje, ki opravljajo družbene dejavnosti; da bodo samoupravne interesne skupnosti pripravile programe, ki bodo vsebovali naloge temeljnih skupnosti; da bodo samoupravne interesne skupnosti pravočasno zagotovile javno razpravo o svojih programih in da bodo njihovi predstavniki celovito informirali delovne ljudi na zborih v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih; za udeležbo na zborih delovnih ljudi in za izvolitev delegatov za podpis samoupravnih sporazumov tako v organizacijah združenega dela, kot v okviru krajevnih skupnosti za tiste občane, ki niso združeni v organizacijah združenega dela. Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva bo spremljala' uresničevanje začrtane družbenoekonomske politike za leto 1974 in izvajanje tega družbenega dogovora. Sindikati si bodo v procesu družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja prizadevali za take odločitve, ki. bodo omogočale usklajeno rast družbenega standarda delavcev in njihovih družin, uravnavanje socialnih razlik ter enakopraven položaj delavcev v združenem delu na podlagi rezultatov dela. Sindikati bodo politični organizator množične udeležbe delavcev v samoupravnem sporazumevanju; skrbeli bodo, da se bo izvajalo sprotno informiranje delavcev o izvrševanju dogovoijenih programov in odločitev. Občinska skupščina se zavezuje, da bo izvedla postopek za sklenitev družbenega dogovora na ravni občine in pri tem skupaj z vsemi podpisniki usklajevala osebno, splošno in skupno porabo. 2. člen Podpisniki sprejemajo usmeritev, da bodo zaradi nujnosti povečanja reproduktivne sposobnosti gospodarstva nominalni izvirni dohodki za splošno in skupno porabo naraščali v letu 1974 za 4-odstotne točke počasneje kot nominalni družbeni proizvod, upoštevajoč pri tem samoupravno dogovorjena načela in merila vzajemnosti in solidarnosti v merilu SR Slovenije na področju celokupne skupne in splošne porabe. 3. člen Osnova za uresničevanje potreb in interesov delovnih ljudi na posameznih področjih družbenih dejavnosti je program samoupravne interesne skupnosti, ki obsega zlasti: - temeljne naloge interesne skupnosti s posebno opredelitvijo prednostnih in tistih nalog, ki bodo zagotavljale pokrivanje družbenih potreb in nenehen razvoj ter kvaliteto na posameznem področju; - smotrno organizacijo in delitev dela; - načela, program in ukrepe za uresničevanje vzajemnosti in solidarnosti ter skupnih nalog v okviru samoupravnih interesnih skupnosti na območju občine. 4. člen Temeljne interesne skupnosti, udeleženke tega dogovora, bodo kot nosilke usklajevalnega solidarnostnega programa, na ravni SR Slovenije v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, na ravni občin in regije, poskrbele za uskladitev programa in dela na posameznih področjih in za njihovo povezanost v regiji in republiki, da bi tako zagotovili celovito in racionalno pokrivanje družbenih potreb ter dogovorjeno raven posameznih dejavnosti na območju SR Slovenije po načelih vzajemnosti in solidarnosti. 5. člen Delovni ljudje lahko s samoupravnim sporazumom zagotovijo sredstva za tiste nalog$. ki neposredno vplivajo na produktivnost dela, izboljšanje proizvodnih postopkov in uvajanje novih ter k večji strokovni in delovni usposobljenosti delavcev tudi iz skladov temeljnih organizacij združenega dela. 6. člen Da bi uveljavili neposredno odločanje delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih in krajevnih skupnostih, ter delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom, ter da bi omogočili v okviru samoupravnih interesnih skupnosti svobodno menjavo dela, družbeno programiranje in vrednotenje dela ter združevanje sredstev zaradi uresničevanja skupnih interesov na načelih vzajemnosti in solidarnosti, se samoupravne interesne skupnosti zavezujejo, da bodo izvedle postopek za sklepanje samoupravnih sporazumov o programih in združevanju sredstev za njihovo uresničevanje. gt. 12 — 24. maja 1974 URADltE OBJAVE* 7. člen Samoupravni sporazum iz prejšnjega člena obsega zlasti: - program interesne skupnosti in njegovo vrednotenje; - vire za združevanje sredstev za izvajanje sprejetih programov samoupravnih interesnih skupnosti; - obseg sredstev glede na z zakonom opredeljene vire in s tem dogovorom določene osnove in merila, po katerih bodo delavci in drugi delovni ljudje združevali sredstva za posamezne samoupravne interesne skupnosti; - ukrepe za usklajevanje možnosti zadovoljevanja osnovnih družbenih potreb na posameznih območjih; - rok, v katerem bodo samoupravne interesne skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom sprejele morebiti potrebne izvedbene akte za združevanje sredstev; - ukrepe za zagotovitev izvrševanja samoupravnega sporazuma in organe, ki bodo opravljali nadzorstvo nad izvajanjem samoupravnih sporazumov in v trimesečnih rokih obveščali delovne ljudi o uresničevanju teh sporazumov; - arbitražo za odločanje o sporih, ki bi nastali med udeleženci samoupravnega sporazuma; - sankcije za kršitelje samoupravnega sporazuma; - določbe o veljavnosti samoupravnega sporazuma. 8. člen V postopku samoupravnega sporazumevanja je treba predvsem uskladiti stališča udeležencev do predlaganega programa interesnih skupnosti in osnovno politiko izvrševanja programa ter zagotoviti izvrševanje ciljev, opredeljenih v resoluciji in srednjeročnem planu občine. V postopku samoupravnega sporazumevanja je treba zagotoviti zlasti: - infonniranje delovnih ljudi in drugih občanov o predlogih programov samoupravnih interesnih skupnosti; - javno razpravo o predlogu programov in samoupravnih sporazumov; -.sočasno usklajanje osebne, skupne in splošne porabe v organizacijah iz 1. člena tega dogovora; - uskladitev različnih stališč, mnenj in predlogov k predlogom programov splošne in skupne porabe; - usklajevanje skupne in splošne porabe v okviru občine, regije in republike. 9. člen Za uresničevanje svobodne menjave dela in na tej osnovi enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na področju družbenih dejavnosti bodo udeleženci sporazumevanja pri določanju dogovorjene cene za Obseg in kvaliteto opravljenega dela v skladu s sprejetimi normativi in standardi pri vrednotenju upoštevali zlasti: - potrebna sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo po veljavnih samoupravnih sporazumih in delovnih normativih; - materialne in druge stroške po družbeno dogovorjenih normativih; - amortizacijo najmanj v višini zakonskih obveznosti; - veljavne zakonske in samoupravno sprejete in pogodbene obveznosti - druga sporazumno določena merila. Pri vrednotenju programov bodo udeleženci v največji možni meri vzpodbujali intenziviranje in strokovni napredek dela. V samoupravnem sporazumu je treba zagotoviti tudi usklajenje, če pride do nepredvidenega povečanja cen materiala in storitev. 10. člen Da se omogoči izvedba nalog iz 3. do 8. člena tega dogovora, pa ho s samoupravnimi sporazumi potrebno določiti naslednje stopnje prispevkov za financiranje dogovorjenih programov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti: I Iz bruto osebnih dohodkov delavcev v obliki prispevkov po naslednjih stopnjah: I. Otroško varstvo: 3 - republiška skupnost - temeljna skupnost 2. Temeljna izobraževalna skupnost: a) enotni program ^ 4,90 b) enotni program 4 90 3. Kultura: - republiška skupnost 0,18 - temeljna skupnost 0,45 4. Temeljna telesnokulturna skupnost 0,40 5. Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja g 27 6. Skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja 11,48 7. Proračun občine Ilirska Bistrica ** 0,20 skupaj 29^59 II. Iz dohodka TOZD v obliki prispevkov po naslednjih stopnjah: a) osnova: bruto OD 1. Komunalna skupnost za zaposlovanje 0,20 2. Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja 1,48 3. Skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja 1,00 skupaj 2,68 b) osnova: Korigirana davčna osnova 1. Republiška izobraževalna skupnost 8,14 2. Raziskovalna skupnost / 1,80 Skupaj 9,94 c) osnova: poslovni sklad 1. Skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja 0,90 11. člen Dohodki proračuna občine Ilirska Bistrica se oblikujejo po predpisih družbenopolitičnih skupnosti in bodo predvidoma znašali 10,403.000 din, na osnovi posebnega družbenega dogovora o višini splošne porabe v občinah SRS v letu 1974 pa bodo z dopolnilnimi sredstvi in sredstvi iz solidarnosti lahko porabljeni do višine 11,784.316 din. 12. člen V letu 1974 je treba ohraniti razmerja v osebnih dohodkih med zaposlenimi v družbenih dejavnostih in gospodarstvu, ki so bila dogovorjena s samoupravnimi sporazumi v drugem polletju 1973. Zato naj se osebni dohodki zaposlenih v družbenih dejavnostih gibljejo v skladu z osebnimi dohodki v gospodarstvu. Uskladitev se opravi za nazaj ob koncu vsakega trimesečja. 13. člen (e dohodki občinskega proračuna presežejo raven porabe, opredeljeno s tem dogovorom, se presežna sredstva izločijo na posebne račune in se vštevajo v sredstva proračuna za naslednje lefp. (e kljub usklajevanju po tem dogovoru presežejo dohodki posamezne samoupravne interesne skupnosti potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenega programa, se v letu 1974 ne morejo uporabiti. O njihovi porabi se odloča ob sprejemanju programa za naslednje leto. 14. člen Za redno mesečno oziroma trimesečno spremljanje gibanj, oblikovanje in razporeditev dohodkov proračuna občine in samoupravnih interesnih skupnosti, se uporabijo podatki iz družbenih računov, ki jih po zveznih predpisih vodijo uporabniki družbenih sredstev in SDK ter podatki/ki jih bodo po enotno dogovorjeni metodologiji zagotavljale strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti. Na podlagi ugotovitev in podatkov zavoda SRS za statistiko in zavoda za cene bo odbor iz 16. člena tega dogovora predlagal podpisnikom družbenega dogovora ukrepe za uskladitev splošne in skupne porabe s tekočimi gibanji v gospodarstvu. 15. Člen Organi samoupravnih interesnih skupnosti so dolžni vsakih šest mesecev seznanjati udeležence tega dogovora z uresničevanjem svojih 224 *URADNE OBJAVE* St. 12 — 24. màja 1974 programov, izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica pa z izvajanjem proračuna občine Ilirska Bistrica. , 1$. člen Ustanovi se odbor, v katerega imenuje vsak podpisnik tega družbenega dogovora po enega delegata. Ta odbor spremlja izvajanje dogovora, opozarja na neskladja, daje razlago posameznih določb dogovora ter predlaga podpisnikom ukrepe za njegovo uresničevanje. 17. člen Sankcija za kršitev dogovora je javni opomin, za samoupravne interesne skupnosti pa tudi izključitev iz dogovora. Izključitev iz dogovora se lahko izreče za težjo kršitev dogovora (namenska uporaba sredstev v večjem obsegu oziroma večja odstopanja od dogovorjenega programa, prikazovanje lažnih podatkov itd). V primeru izključitve se dohodki samoupravne interesne skupnosti od časa kršitve oblikujejo po predpisih družbenopolitičnih skupnosti. 18. člen Ta družbeni dogovor velja za podpisnike, ki ga podpišejo in se objavi v Uradnih objavah. ^ Na podlagi tega dogovora s samoupravnimi sporazumi določene stopnje prispevkov za posamezne samoupravne interesne skupnosti veljajo od 1. januarja 1974, pri čemer se upoštevajo že vplačani prispevki po dosedanjih predpisih. Št.: 30-2/74-1 Ilirska Bistrica, 24. aprila 1974 PODPISNIKI: Skupščina občine Ilirska Bistrica predsednik JOŽE GRILJ, l.r. Občinski sindikalni svet sekretar IVAN BERGOČ, 1. r. Občinska konferenca SZDL predsednik MILKO PRIMC, 1. r. Temeljna izobraževalna skupnost predsednik izvršnega odbora MARJAN BLOKAR,!. r. Komisija za otroško varstvo pri TIS predsednik komisije MARIJA ŠTEFANČIČ, 1. r. ^ , Temeljna kulturna skupnost predsednik skupščine FRANC GOMBAČ, 1. r. Temeljna telesnokultuma skupnost predsednik izvršnega odbora DIMITRIJ GRLJ, 1. r. Skupni delegati temeljnih organizacij združenega dela: ZADEL KRISTJANI, r. MRVClC BORIS, 1. r. VALENClC BERNARD, 1. r. t* Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 19. aprila 1974 sprejela ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O URBANISTIČNEM REDU OBČINE ILIRSKA BISTRICA / t 1. člen Drugi odstavek 4. člena odloka o urbanističnem redu (Uradne objave, št. 20/68) se dopolni tako, da se glasi: „Gradnjo se mora podrediti osnovnemu konceptu zazidave naselja glede gabarita, tlorisnega koncepta in izgledov. Velikost stavbnih parcel za družinske stanovanjske hiše v naseljih sme ^našati največ 800 kv. m/* 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 351-11/73-4/3 Ilirska Bistrica, 19. aprila 1974 Predsednik JOŽE GRILJ, 1. r. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in statuta občine Ilirska Bistrica je občinska skupščina Ilirska Bistrica na seji, dne 19. aprila 1974, sprejela t ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA STANOVANJSKI PREDEL S-6 V ILIRSKI BISTRICI (OBMOČJE E-l) 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za stanovanjski predel S-6 - zazidalni prede! E-l, ki obsega območje med Rozmanovo ulico, cesto za Zabiče in potokom Kozlek. Zazidalni načrt za stanovanjski predel S-6 je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro projekta 1619/72 v maju 1972. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela in drugim, pri upravnem organu skupščine občine Ilirska Bistrica, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve 4. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v skladu z določili drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju ustrezni organ pri skupščini občine Ilirska Bistrica. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Medobčinskem inšpektoratu v Postojni. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-9/74-4/3 Ilirska Bistrica, 19. aprila 1974 Predsednik JOŽE GRILJ, 1. r. Na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju prispevkov in davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in statuta občine Ilirska Bistrica, je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 19. aprila 1974 sprejela SKLEP O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRISPEVKOV IN DAVKOV OBČANOV ZA LETO 1973 gt. 12 — 24. maja 1974 URADNE OBJAVE« 225 člen Potrdi se zaključni račun prispevkov in davkov občanov občine Ilirska Bistrica, ki ga je pregledala strokovna komisija občinske skupščine. 2. člen Zaključni račun izkazuje: - aktivo 1,797.943,20 dinarjev - pasivo 1,797.943,20 dinarjev OBRHA POSTOJHA OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA POSTOJNA POROČILO O IZIDU GLASOVANJA ZA IZVOLITEV DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA 3. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 400-5/74-7/1 Ilirska Bistrica, 19. aprila 1974 Predsednik: JOŽE GRILJ, !.,r. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ILIRSKA BISTRICA POROČILO \ 0 IZIDU GLASOVANJA ZA IZVOLITEV DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE ILIRSKA BISTRICA Občinska volilna komisija v Ilirski Bistrici obvešča skupščino občine Ilirska Bistrica, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ilirska Bistrica, dne 31. marca 1974, doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: Na območju občine je bilo vpisanih 11.078 delovnih ljudi in občanov. Od tega jih je glasovalo skupaj 10.673 ali 96,34 % - za kandidatno listo 9822 - proti kandidatni listi 427 - neveljavnih glasovnic jc bilo 424 Na listi delegatov je bilo 21 kandidatov. Izvoljeni so bili tile delegati: 1. Anuška AMBROŽIČ 2. Bojan BROZ1NA 3. Ivan CERKVENIK 4. Vojko ČELIGOJ 5. Dragoljub D JO KIČ 6. Jože DOLGAN 7. Marica GABRŠNlK 8. Franc KALČIČ 9. Jožica ROVAN 10. Karel SAKELŠEK 11. Jožica SAMSA 12. Janko STADLER 13. Jože STANIČ 14. Milan ŠET1NA H.Marija STEFANČIČ 16. Miro ŠTEMBERGAR 17. Jože ŠTEMBERGAR 18. Pave! VERTOVEC 19. Rudi VIDON1 20. Anton ŽELE 21. Jože ŽNIDARŠIČ glasov 9786 9810 9799 9813 9795 9790, 9807 9800 9804 9808 9810 9793 9805 9802 ' 9805 9799 9799 9796 9790 9788 9769 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvohtvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA mestnik tajnika ,RIJA MIDŽIČ. L T. ALEKSANDER TERNOVEC, r. Občinska volilna komisija v Postojni obvešča skupščino občine Postojna, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Postojna dne 31. marca 1974 doseženi ti-le Izidi glasovanja o izvolitvi: * Na območju občine Postojna je bilo vpisanih 13.987 delovnih ljudi in občanov. Od tega jih je glasovalo skupaj 13.351 ali 95,45 % - za kandidatno listo - proti kandidatni listi - neveljavnih glasovnic je bilo 12.213 447 691 Na listi delegatov je bilo 25 kandidatov. Izvoljeni so bili tile delegati: Ime in priimek 1. Aleksander Bizjak 2. Jože Bizjak 3. Jovo Božič 4. Anton Ceboke! 5. Jerko Čehovin 6. Marta Fajdiga 7. Silvo Fatur 8. Miha ing. Gajster 9. Franc Hrvatič 10. Mirko Jenček 11. Joža Kaluža 12. Marjan Krapež 13. Vinko Lipec 14. Janez Malnaršič 15. Zvone ing. Nastran 16. Pavel Sedmak 17. Cvetka Stavanja 18. Jože Šantelj 19. Oskar Ščuka 20. Stanko Škerjanc 21. Ivan Šušteršič 22. Živana Tomšič 23. Aco Trajkovski 24. Andrej Žele 25. Kristina Žiberna število glasov 12.122 12.148 12.156 12.149 12.118 12.123 12.147 12.167 12.160 12.164 12.168 12.165 12.165 12.130 12.088 12.129 12.130 12.126 12.116 12.138 12.125 12.128 12.126 12.135 12.117 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oz. na izid glasovanja. Št.: 013-2/74 ' Postojna, 4. aprila 1974 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA \ V POSTOJNI Tajnik: Predsednik: ALOJZ ZEGA, I. r. STOJAN KÒCJANClC, I. r. OBRHA SEŽAHA Na podlagi 190. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3/74) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopol tičnega zbora dne 29. aprila 1974 sprejela 226 URADNE OBJAVE* St. 12 — 24. maja 1974 SKLEP O IZVOLITVI PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE SEŽANA 1. Za predsednika skupščine občine Sežana se izvoli: BORIS BERNETlC, roj. 27. 10. 1944, Kozina l/a - deiegat družbenopolitičnega zbora. 2. Novoizvoljeni predsednik skupščine občine Sežana nastopi delo 30. aprila 1974. * 3. Ta sklep velja takoj. Št.: H M/74-1 Sežana, 29. aprila 1974 Predsedujoči r MILAN ŽERJAL, 1. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3/74) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1974 sprejela SKLEP O IZVOLITVI PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE SEŽANA 1. Za podpredsednika skupščine občine Sežana se izvoli: PUCER DINO, roj. 26. 11. 1940, Sežana, Ivana Regenta 12 -član delegacije KS Sežana. ' 2. Ta sklep velja takoj. Št.: 111-5/74-1 Sežana, 29. aprila 1974 * Predsedujoči MILAN ŽERJAL,!, r. TEMELJNA tZOBRAŽEVALNA SKUPNOST 0BALN!H OBČtN KOPER Za uresničitev samoupravnega sporazuma o sprejetju programa temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin za leto 1974 in združevanja sredstev za njegovo uresničitev (v nadaljnjem besedilu samoupravni sporazum) je izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin Koper na podlagi 11. člena tega samoupravnega sporazuma sprejel na seji, dne 22. maja 1974 SKLEP O RAZGLASITVI STOPENJ PRISPEVKOV ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA URESNIČITEV PROGRAMA TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI OBALNIH OBClN V LETU 1974 1. Stopnja prispevka za temeljno izobraževalno skupnost obalnih občin znaša 4,57% od kosmatih osebnih dohodkov oziroma od zneskov, ki se štejejo za kosmati osebni dohodek oseb, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost, od katere se jim ugotavlja dohodek. 2. Za zagotovitev načela solidarnosti za postopno izenačevanje pogojev šolanja vseh otrok v SR Sloveniji znaša stopnja prispevka 0. 87 % od kosmatih osebnih dohodkov oziroma od zneskov, ki se štejejo za kosmati osebni dohodek. 3. Za dan podpisa samoupravnega sporazuma se ugotovi 24. april 1974. 4. Ta sklep začne yeljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1974. Št.: 08/1-18/74 Koper, 22. maja 1974 Predsednik prof. DARKO OPARA, I. r. Za uresničitev samoupravnega sporazuma o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev (v nadaljnjem besedilu samoupravni sporazum) je izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin Koper na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma sprejel na seji dne 22. maja 1974 SKLEP O RAZGLASITVI STOPENJ PRISPEVKOV ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA URESNIČITEV OBALNEGA PROGRAMA OTROŠKEGA VARSTVA V LETU 1974 % \ L Stopnja prispevka za otroško varstvo znaša 0.43J6 od kosmatih osebnih dohodkov oziroma od zneskov, ki se štejejo za kosmati osebni dohodek oseb, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost, od katere se jim ugotavlja dohodek. 2. Stopnja prispevka za otroško varstvo od izplačanih pokojnin in invalidnin znaša 0,40 %. 3. Stopnja prispevka za republiško skupnost otroškega varstva za delavce in občane, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost znaša 2,43 % od kosmatih osebnih dohodkov. 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1974. Št.: 027-21/74 Koper, 22. maja 1974 Predsednik prof. DARKO OPARA, I r.