Št. 44 (2307), leto XLIV t Novo mesto, četrtek, 4. novembra 1993 • Cena: 90 tolarjev ______________________________________________________________________________ -___________________ taBakam... lip export-impoft *• trgovina s KMETIJSKO MEHANIZACIJO ZA VSAKO VASE VOZILO AKUMULATORJI Maribor Novo mesto, Velika Cikava 25, tel. 068/322-625 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST CC »~ 111 >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST * DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450 Berite danes na 2. strani • Bo Revoz še onesnaževal okolje? na 4. strani • Vsakemu petemu sindikalna pomoč na 5. strani • Trebanjci se odločajo o domu na 6. strani • Gre res za umazano manipulacijo? na 7. strani • Rudarji čez tri leta na cesti na 9. strani • Najprej je grozil, potem streljal na 11. strani • Opeharjeni pri lastninjenju na 12. strani • Drugoval je s Cankarjem na 16. strani • Bo politikom uspelo spreti ljudi? DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj Igor Kogoj Igor Kogoj -svetovni prvak Na Havajih zmagal v svoji kategoriji KAILUA - KONA, HAWAII -Novomeški triatlonec Igor Kogoj je na svetovnem prvenstvu v Iron-man triatlonu na Havajih dosegel izjemen uspeh. Postal je svetovni prvak v kategoriji od 30 do 34 let in bil proglašen za najboljšega amaterja v absolutni konkurenci, kjer je med profesionalci zasedel 21. mesto. Za izjemen uspeh, o katerem pišemo bolj obširno na športni strani, je bilo potrebno veliko osebnega odrekanja Igorja Kogoja, pa tudi brez pomoči novomeških podjetij in njegovega managerja Andreja Šven-ta, ki mu je stal ob strani tudi na samem tekmovanju, ne bi šlo. Ironman triatlon je šport jeklenih mož, saj so le redki sposobni neprekinjeno plavati 3.800 metrov, kolesariti 180 kilometrov in po vsem tem še preteči cel maraton (42 km). , v Hitra reforma občin neodgovorna dobaa O tem je ob 28. oktobru, prazniku občine Brežice, govoril dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta - Preveč odprtih vprašanj, da bi se ljudje lahko odločali avtobusno postajo BREŽICE - “Nemogoče je, da bi že s prvim januarjem prihodnjega leta začeli iz sedanjih občin na državne okraje prenašati upravne funkcije in da bi že pred spomladanskimi volitvami izvedli prenovo občin. Tega preprosto ni mogoče izvesti, ker še ni razčiščeno nobeno od ključnih vprašanj. Improvizacij si na tem področju ne bi smeli dovoliti,”je dejal predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan na svečani seji brežiške skupščine ob občinskem prazniku. Poudaril je, da je treba, preden začnemo uvajati nov model, ugotoviti, ali ga ljudje sprejemajo ali si želijo kaj drugega. Marsikje si namreč že zastavljajo vprašanje, kaj je narobe z njihovo sedanjo občino, zakaj jo je potrebno reformirati in kaj bo jutri boljše. Dr. Kristan je opozoril, da bi morali vedeti, preden podremo sedanji sistem, kakšna bo materialna baza bodoče občine in ali bo odločanje o delitvi denarja v njenih rokah ali pa bo odvisna od t. i. izravnave, ki jo bo zagotavljala PIONIR V MOSKVI - Novomeški Pionirje konec oktobra začel sredi Moskve za investitorja, agencijo Sovinkom, graditi hotel s 100 ležišči. Vrednost del znaša blizu 9,7milijona dolarjev, na gradbišču pa bo stalno delalo kakih 100 delavcev. V hotelu s petimi etažami - gre za gradnjo na ključ - bodo tudi bazen, fitnes center, savne, menjalnica, trgovine in garaže. Gradnja mora biti končana jeseni prihodnje leto. Hkrati je Pionir prevzel tudi projektiranje in izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del pri adaptaciji velike trgovine v Moskvi. Na sliki: direktor Sovinkoma Dimitrij Pavlovič Ribak je v prisotnosti direktorja Pionirja Jožeta Peterlina postavil temeljni kamen za hotel. Mučen boj krmeljskih kovinaijev Pod streho Metalne v Krmelju po oklicu stečaja tega podjetja nadaljuje delo od po-prejšnih 267 še okrog 150 delavcev - Dela dosti do novega leta, predvsem za Nemce KRMELJ - Kot smo že poročali, je stečajni postopek za krmeljsko Metalno stekel 21. oktobra je Temeljno sodišče v Novem mestu oklicalo stečaj. Za stečajnega upravitelja je imenovan sevniški odvetnik Franc Pipan. Pipan ni želel dajati izjav, ker meni, da še ni pravi čas za to niti ne bi bila v skladu z odvetniškim kodeksom kakršnakoli tovrstna samorcklama. Zato smo tem, kiy se trenutno dogaja v Krmelju, v podjetju, kije nazadnje zaposlovalo 267 ljudi, poiskali informacije pri dosedanjemu vršilcu dolžnosti direktorja Metalne, Rudiju Becu. “V Krmelju bijemo hud in mučen boj za ohranitev firme. Žal, se stečaju nismo mogli izogniti. Smo v fazi prestrukturiranja, hkrati ob stečajnem postopku pa je v fazi registracije nova firma. Upamo, da bomo s tem zdravim delom podjetja, ki lahko preživi s sedanjimi posli, čez čas spet zaposlili večje število delavcev, če I Švarih pred razprodajo Brez pretiravanja: če se bo tako nadaljevalo, kot se je začelo, bo naša samostojnost prej ali slej nevarno ogrožena. Tujcem smo doslej prodati 8 odst. slovenske industrije in zanje iztržili piškavih 120 milijonov nemških mark. In to dobre, če ne naše najboljše industrije! V znamenju tega poraznega podatka je v Ljubljani potekala predstavitev zbornika Tuji kapital na Slovenskem, ki ga je izdala Slovenska matica in ki s svojimi kritičnimi prispevki, vrednimi razmisleku in odziva, svarijo slovensko javnost, na kako tvegano pot stopamo in kako slabo smo pripravljeni nanjo. Slovensko gospodarstvo je izčrpano, brez kapitala in investicij, ki bi omogočale zamenjavo zastarele tehnologije, dodatno prizadeto zavoljo negotovosti lastninskega preoblikovanja, močno ranljivo in kot tako lahek plen tujcev. Cela vrsta nekdanjih gospodarskih velikanov ima negativno bilanco aktive in pasive ter je, računovodsko gledano, vredno manj kot nič. Celo eno najbolj donosnih slovenskih podjetij. Tovarna zdravil Krka. nigotova, kot v zborniku navaja dr. Peter Glavič, če bo preživela in se ne vtopila v eni izmed multinacionalk. Kdo si je mislil, da se bo zrušil navidez tako trden sistem, kot je bila Celuloza Krško! Seveda ne kaže sejali malodušja, to poudarjamo zato, da bi se resneje pripravili na vdor tujega kapitala, preprečili razprodajo narodnega premoženja in ostali vsaj večinski lastniki. Potrebujemo vizijo, kako se bomo vključili v razviti svet, ne da bi izgubili samostojnost in se morali tako donkihotsko, kot se prof. Janez Gradišnik bori za slovenski jezik, boriti tudi za druge atribute svoje suverenosti. MAIVAN LEGAN bomo dobili dovolj poslov. Treba je razumeti, da z oklicem stečaja ni nihče vržen na cesto, ampak smo vsi pristali na zavodu za zaposlovanje. V novi firmi smo na začetku predvideli okrog 150 delovnih mest. Proizvodnja se nam ni ustavila, ker hočemo spoštovati roke in zadržati naročnike. Samo določeno število delavcev iz neposredne proizvodnje je zaposlenih za nedoločen čas, celotna režija in del proizvodnje pa za določen čas. Upam, da smo našli tudi pravega stečajnega upravitelja.” Rudi Bec je pohvalil vse zaposlene v Metalni, ker so doslej strpno in z dosti razumevanja v teh hudih časih spremljali krizne razmere, da niso iskali rešitve na cesti kot njihovi kolegi v Mariboru in da so brez večjega pompa naredili ta usodni korak za • Novo podjetje pod streho krme-ljske Metalne naj bi se imenovalo INKOS (Inženiring, konstrukcije, strojegradnja). Od stečajnega upravitelja Franca Pipana je to zdravo jedro prevzelo delo, največ za nemške tvrdke Liebherr (avtodvigola) ter Kamak in Uraco, za kateri izdelujejo krmeljski kovinarji zvarjence. I)o konca letuje dela dovolj za okrog 150 zaposlenih. 67 od tega, izključno proizvodnih delavcev, je zaposlenih za nedoločen čas, poprej 43-odstotno režijo so z reorganizacijo oklestili na četrtino števila zaposlenih. veliko prebivalcev Mirenske doline, ki jim je to podjetje zagotavljalo delo in kruh. I"PERC HRANILNICA IN POSOJILNICA TILIA d.o.o. tel. (068) 322-152 • Hranilne vloge z valutno klavzulo • Menjalnica • Plačilo položnic in ostalo HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS V drugi polovici tedna bo razmeroma toplo vreme z občasnim dežjem. V nedeljo se j bo izboljšalo. država. Po njegovem nam zaradi nedorečenosti povezovanja v pokrajine namesto lokalne samouprave grozi državni centralizem. “Do danes, ko naj bi z reformo že kar začeli, še ni jasno: prvo, kakšne naloge in pristojnosti bo imela bodoča občina; drugo, kako se bo financirala in kako bo z njenim premoženjem; tretje, kaj bo s pokrajinami; četrto, kakšna bo funkcija upravnih okrajev in koliko naj bi jih imeli; peto, kakšna bodo razmerja med občino in pokrajino na eni ter državnimi okraji na drugi strani,” je nanizal odprta vprašanja dr. Kristan, sicer brežiški rojak. Dr. Kristan je prepričan, da se bodo ljudje lahko odločili glede bodočih občin, pokrajine in upravnega okraja šele takrat, ko bo dorečen način novega organiziranja in se bo vedelo, koliko bo vse to stalo. Ob tem je menil, da je tudi za pripravo referenduma potrebno dovolj časa, da bodo možne strpne in argumentirane razprave. Po njegovem bi bilo neodgovorno ljudi siliti v referendume še pred spomladanskimi volitvami. Kljub vsemu pa je pozval, da je treba čimprej pripraviti • Ker občina Brežice s svojim praznikom časti spomin na padle borce Brežiške čete, je bila to tudi priložnost, da se je predsednik državnega sveta dr. Kristun dotaknil sprave. “Sprava ne sme biti rehabilitacija sodelovanja s Hitlerjem, ampak mora vzpostaviti normalne medčloveške odnose med pripadniki nekdanjih dveh nasprotujočih si bregov, da bi se prenehali med seboj obtoževati, kdo je bil na kateri strani. Predvsem je njena naloga preprečiti, da bi zgodovinsko breme nekdanje razdelitve prenesli na svoje potomce. Sprava naj torej ne popravlja objektivnih zgodovinskih dejstev za nazaj, ampak naj prepreči, da bi sence preteklosti zameglile našo prihodnost,” je dejal. volitve v občinske svete, saj sedanjim občinskim skupščinam poteče mandat v začetku aprila. Za podaljšanje mandata tokrat ni nobene pravne podlage, poleg tega bi z njim samo podaljševali agonijo skupščin, ki so že dalj časa blokirane. B. DUŠIČ-GORNIK Ena od pomembnejših letošnjih naložb v občini METLIKA - V petek pretekli teden so v Metliki ob križišču cest, ki peljejo proti Novemu mestu, Črnomlju, Karlovcu in središču mesta, s krajšo slovesnostjo odprli dolgo in težko pričakovano avtobusno postajo. Črnomaljski Begrad jo je zgradil v zelo kratkem času, saj je bila pogodba podpisana šele letošnjega marca. Hkrati so simbolično odprli tudi asfaltirana parkirišča, pločnike in nekaj kilometrov lokalnih in nekatego-riziranihcest ter vodopreskrbnih objektov v občini. Vsa ta dela so opravili v letošnjem letu. Zamisel o avtobusni postaji se je v Metliki porodila že pred več kot tremi desetletji, saj je bila že v programu prvega metliškega samoprispevka leta 1962. Občani so za program samoprispevka, v katerem je bila vedno tudi avtobusna postaja, glasovali še šestkrat, dobili pa sojo sedaj, ko ga tri leta ne plačujejo več. Toda tudi za to postajo je bilo, preden je padla končna odločitev, izdelanih veliko prometnih rešitev in arhitektonskih zasnov. Končno je bil izbran predlog arhitekta Vladimirja Koželja iz ljubljanskega Mercatorja Optime. Projekt je veljal okrog 150 milijonov tolarjev. Od tega je občina za del objekta in ureditev njegove okolice zagotovila 32 milijonov tolarjev. Za prometni režim in delovanje avtobusne postaje bodo skrbeli Inte-gral-promet in delavnice iz Črnomlja. Sicer pa so v stavbi poleg čakalnice in drugih funkcionalnih prostorov postaje še poslovni prostori za gostinske lokale, trgovine, predstavništva ter metliška enota novomeškega Zavoda za zaposlovanje. Kot je ob otvoritvi dejal predsednik občinskega izvršnega sveta Jože Matekovič, avtobusne postaje in še česa v občini gotovo ne bi bilo, če ne bi imeli trdnega gospodarstva. Letošnji rezultati gospodarjenja v občini so nad povprečjem v regiji in državi, medtem ko večjih izgub ni. Vse bolj se uveljavljajo podjetja v zasebni in mešani lasti, ki veliko zaposlujejo, tako da je brezposelnost najnižja v regiji in pod republiškim povprečjem. “Vse to omogoča Metliki, da postane moderno in poslovno uspešno obmejno mesto, ki ve, kaj hoče in se že danes pripravlja na jutrišnji izziv, ko bodo prometne poti znova stekle tudi proti jugu,” je Matekovič zaključi! slavnostni govor. M. BEZEK-JAKŠE Mesto ima parkirno hišo i Še enkrat več parkirnih mest kot na Glavnem trgu - 5,5 milijona mark - Novi trg naj bi zaživel do konca leta NOVO MESTO - V petek, 29. oktobra, je Novo mesto kot tretje mesto v Sloveniji dobilo parkirno hišo, ki naj bi v precejšnji meri omilila stisko s parkiranjem v dolenjski metropoli. Parkirno hišo je novomeški Pionir zgradil v sklopu obsežne pozidave Novega trga. Zgrajena je v dveh podzemnih etažah in ima 345 parkirnih mest, se pravi še enkrat toliko kot jih je na (vedno prepolnem) Glavnem trgu. Tako kot celoten kompleks pozidave Novega trga je Pionir tudi parkirno hišo gradil za trg in veliko parkirnih mest je že prodanih. Sto dni bo parkirna hiša poskusno obratovala, v tem času pa bo z njo upravljal Pionir. (Promet in vse dogajanje v parkirni hiši nadzorujejo in usmerjajo računalniško.) Kdo bo potem upravljalec parkirne hiše, vredne kakih 5,5 milijona nemških mark, še ni znano. Parkirna hiša je en prvih objektov, ki je bil predan namenu v okviru velikega zazidalnega kompleksa Novi trg. V glavnem naj bi ta kompleks zaživel do konca leta. A. B. TROJICA - Trije “otvoritelji” so prerezali trak na vhodu v novomeško parkirno hišo na Novem trgu, prav na mestu, kjer je včasih stal kapucinski samostan: (z leve) direktor Pionirja Jože Peterlin, državni sekretar v ministrstvu za promet in bivši novomeški župan Marjan Dvornik ter predsednik novomeškegqa izvršnega sveta Boštjan Kovačič. Vso zadevo pa je blagoslovil novomeški prošt Jožef Lap. (Foto: A. B. Bo Revoz še onesnaževal okolje? Sele sedaj prihajajo na dan stari podatki o onesnaževanju - Je nova Revozova lakirnica res tako nedolžna? - Spremljanje učinkov industrije na zdravje ljudi NOVO MESTO - Revoz je vsekakor velik onesnaževalec okolja. Ne samo da ima skoraj 90 odst. vseh zalog posebnih odpadkov v novomeški občini, ljudje, zlasti bližnji sosedje nemarno razbohotenega industrijskega kompleksa sredi mesta, se že dolgo pritožujejo zaradi Revozove lakirnice, ki s smradom in lakom onesnažuje okolje. Kljub vsemu so tudi novo velikansko lakirnico (na črno) zgradili znotraj novomeškega Revozovega imperija. In tudi z delovanjem te lakirnice ni prišlo do obljubljenega ekološkega eldorada, še več, “lakiranje” okolice, od vrtov do avtomobilov, se nadaljuje, poleg tega pa seje še močno povečal hrup Meritve, ki sojih začeli v Revozovi okolici opravljati lani, potrjujejo trditve ljudi, da tovarna prekomerno onesnažuje okolje. Nove meritve je z razpisom izbrani izvajalec začel opravljati pred kratkim, prvi rezultati pa bodo znani kmalu. Spremljanje vplivov te tovarne na okolje je spodbudil in vodi občinski sekretariat za varstvo okolja. Kot rečeno, so meritve pokazale, da je zlasti stara lakirnica obremenjevala okolje nad dopustno mejo, kar (je) okolju (in gotovo tudi ljudem) povzroča(lo) trajno škodo. Hrup v okolici Revoza sicer po meritvah mariborskega Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja na nobenem merilnem mestu ni presegel najvišje dovoljenega, vendar so te meritve opravljali le na nekaterih lokacijah, in še to ne kontinuirano. Po mnenju izvedencev bi morali za natančno sliko meriti hrup na 20 lokacijah, in to 16 ur podnevi in eno uro ponoči, kot zahtevajo predpisi, ana- POSEBNI ODPADKI NA DVORIŠČU - V Revozu je skoraj 90 odst. vseh posebnih odpadkov v novomeški občini. No, sedaj so sodi s posebnimi odpadki na dvorišču, pred leti, v “zlatih" časih IMV-ja, pa so lake in druge posebne odpadke zlivali in stresali po prelepi (kraški) novomeški okolici. liže pa morajo opravljati kontinuirano vsaki dve leti. Pri meritvah izpustov v zrak iz stare lakirnice so ugotovili, da je bila močno prekoračena koncentracija ksile-na, da o povečani emisiji delcev laka sploh ne govorimo. Emisije dimnih plinov iz 17 kurišč kar na 11 mestih ne ustrezajo, najpogostejši vzrok neustreznosti pa je previsoka koncentracija ogljikovega monoksida. Z novo lakirnico naj bi se po napovedih stanje postopno izboljševalo. Po sedanjem občinskem programu naj bi meritve omogočile stalno spremljanje negativnih vplivov na okolje. Tako naj bi šele sedaj popisali vse tehnološke izpuste iz Revoza, potem pa opravljali stalne in redne ekološke meritve. Poleg programa ekoloških meritev naj bi redno spremljali tudi vpliv industrije na zdravje ljudi. V občinskem sekretariatu za varstvo okolja opozarjajo, da bi morali najprej opraviti analizo zdravstvenega stanja ljudi iz okolice Revoza pa tudi tam zaposlenih, in to na osnovi medicinske dokumentacije zadnjih desetih let. V prvi fazi naj bi statistično obdelali okoli 2000 ljudi, razdeljenih v tri skupine: delavce Revozove lakirnice, okoliške prebivalce in kontrolno skupino, npr. prebivalce Bučne vasi. A. BARTEU Bo letošnja zima spet smučarska? Bogata zimska ponudba Emone Globtour - Na Črmošnjicah bo vozovnica 900 in 1200 tolarjev - Tedenski paketi v Italiji pa od 100 do 300 DEM - V modi Francija NOVO MESTO - Če drže napovedi, bo letošnja zima spet prava, z veliko snega in mraza. Kot nalašč za smučarje in prav njim veliko zimskega užitka ponuja novi zimski katalog, ki so ga prejšnji teden predstavniki podjetja Emona Globtour na tiskovni konferenci predstavili zastopnikom poslovalnic in novinarjem. Emona Globtour že več kot 20 let ponuja smučarske pakete. Novi katalog za letošnjo zimo predstavlja ponudbo smučanja v petih državah, v 36 smučarskih krajih, v katerih lahko počitničarji izbirajo med 112 objekti, za smučanje pa je na voljo vec kot 3700 km smučarskih prog. Za slovenska smučišča bo tudi letos v ponudbi nekaj novosti. Tako se bodo neuki smučarji lahko prijavili v smučarsko šolo za smučišča na Rogli, v Bohinju, Kranjski Gori in Bovcu po znatno nižji reklamni ceni, če bodo šolo plačali v predprodaji. Od novih ponudb bo ponovno zanimivo Mariborsko Pohorje s hoteloma Bellevue in Areh, v Kranjski Gori pa hotela Kompas in Alpina. V Bohinju so ponovno usposobili nekdanji Mladinski dom, ki se bo poslej imenoval Apolon. Tudi cene smučarskih vo- zovnic bodo v predprodaji veliko nižje. Za pet dni bodo odrasli odšteli 58 DEM, otroci le 41 DEM. V Glob-tourju pravijo, da te cene veljajo za december in januar, februarja pa bodo kar 40 odst. dražje. V ponudbi je tudi dolenjsko smučarsko središče Rog Črmošnjice, ki ga upravljajo in vodijo Krkina Zdravilišča. Po besedah namestnice vodje novomeške poslovalnice Emone Globtour Milene Furlan bodo tudi letošnjo zimo v njihovi ponudbi avtobusni prevozi na to smučišče. Na voljo bo smučarski paket z avtobusnim prevozom, karto in enolončnico. Sicer pa bo dnevna smučarska vozovnica med tednom veljala 900 tolarjev, ob vikendih pa 1.200 tolarjev. Poln penzion v hotelih za sedem dni bo veljal za osebo najmanj 400 DEM. Kljub takšnim cenam pa je naše naj- ljubljansko pismo Stisko beguncev izrabljajo za druge cilje Le žuganje Istri ali tudi državi Sloveniji? LJUBLJANA - Nastanitev hrvaških beguncev iz Bosne v slovenskih počitniških domovih v Istri, ki jo je omogočila hrvaška vojska, nas je znova opomnila, da se bo problem beguncev nadaljeval vsaj še v prihodnjem desetletju. Po zadnjih podatkih visokega sekretariata Združenih narodov za begunce naj bi na območju nekdanje Jugoslavije zapustilo svoje domove že nad 3,600.000 ljudi, od tega v BiH že doslej 2,280.000. In kaj bo, če se vojna še razširi? Ob dogodkih v zvezi s slovenskimi počitniškimi domovi v Istri zbuja še najmanj skrbi gmotna škoda, ki bi jo utegnili na slovenski lastnini narediti begunci iz srednje Bosne pred svojim (morebitnim!) odhodom. Jasno je, da gre predvsem za politični problem s silno zapletenim ozadjem in številnimi možnimi rešitvami ali še verjetnejšimi nadaljnjimi zapleti. Do “zasedbe” je namreč prišlo takoj po potrditvi Tudmanove “karizme” na kongresu H DS in, kot je že navada, tik pred napovedanimi slovensko-hrvaškimi pogajanji med strokovnimi komisijami in celo med predsednikoma vlad. Hrvaška torej nadaljuje znano taktiko odlašanja s podpisom kakršnegakoli konkretnega sporazuma z našo državo in si hkrati z izsiljevanjem in izzivanjem zagotavlja večji manevrski prostor za pogajanja, ki se bodo - ne glede na pogoste zastoje - čez dan ali leto, kdo ve, vendarle nadaljevala. Hrvaška vlada se je lastnikom slovenskih počitniških domov tudi tokrat opravičila za ta “spodrsljaj” in obljubila, da bo domove izpraznila najkasneje do prihodnje turistične sezone. Le kako je mogoče verjeti, da se bodo novi begunci kmalu izselili iz počitniških domov, če Hrvaška javno napoveduje nove in nove “pošiljke’ beguncev. Kam jih bodo naselili? Predstavnikom istrskih občin na primer ni uspelo izseliti kakih dva tisoč muslimanskih (!) beguncev iz Borozije. Zakaj bi torej čez tri mesece hiteli s selitvijo beguncev (Hrvatov) iz slovenskih počitniških domov? Begunci iz srednje Bosne pridejo dvakrat prav že pred leti predstavljenemu Tudmanovemu načrtu o dodatni poselitvi Istre. Po eni strani pomagajo utrjevati Tu-drnanov položaj v nepokorni Istri, hkrati pa obračunavajo s slovensko družbeno lastnino počitniških domov. Prav nič ne pomaga, če se Slovenija drugače obnaša do hrvaške lastnine. Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je v izjavi po srečanju s hrvaškim kolegom dr. Matom Gramcem vsaj trikrat povedal, kako vesel je zaradi tega ali onega, kar se dogaja v odnosih med državama. To njegovo veselje pa Slovenijo drago stane. Skrajni čas je že, da Slovenija pod odnose z južno sosedo potegne črto in ugotovi kaj je bilo doslej uspešnejše: “trda” ali “mehka politika”. Glede na to, da Zagreb v glavnem uporablja “trdo” in da je, kot kaže, tudi v prihodnje pripravljen vsaj del begunskega problema, ki ga je tudi sam zakrivil, prevaliti na naša pleča, bi vsekakor kazalo znova razmisliti, ali pri takšnem sosedu res zaleže le “diskretna diplomacija”, s katero se pogosto hvali naš zunanji minister, če ga potem partnerji izigrajo in celo osmešijo? VINKO BLATNIK Prvič sistem pasivnega varovanja Novi, sodobni prostori ekspoziture SDK TREBNJE - V dosedanjih prostorih osnovne šole, ekspozitura SDK Trebnje, ustanovljena 1. septembra 1982, ni večmogla slediti tehničnemu napredku v plačilnem prometu. Zato je petkova selitev v nove poslovne prostore na Gubčevi cesti pomembna ne le za 8 zaposlenih v ekspozituri, ki jo vodi Ana Fink, marveč še toliko bolj za 243 pravnih oseb, za katere opravljajo storitve. Finkova se je zahvalila projektantom GP Grosuplje in ID Interier design Novo mesto, izvajalcema del, GP Grosuplje in Trelesu, posebej pa še hiši za varnostne sisteme Milich iz Mengša, ki je v tej ekspozituri prvič vgradila v svetu dobro znan sistem pasivnega varovanja. Zahvalila se je med drugim tudi prejšnjmeu generalnemu direktorju SDK Igorju Omerzi, zdaj poslancu v državnem zboru, ki seje tudi udeležil slovesnosti, nadalje sedanji generalni direktorici Romani Logar in direktorici podružnice SDK Novo mesto Joži Miklič. Pomočnik generalne direktorice SDK Slovenije Miran Zrimc se je še posebej zahvalil vodstvu in direktorici podružnice SDK Novo mesto Joži Miklič, nato pa ob pomoči najmlajše delavke SDK Mateje Plaveč prerezal vrvico (na posnetku). -Pridobitev je pozd- boljše smučišče na Rogli že precej razprodano, še posebej za čas okoli novega leta. Zanimivo je, da se Slovenci vse bolj obračajo tudi proti smučiščem Italije, Avstrije, Švice in celo Francije, ki postaja najnovejše slovensko odkritje. Slovenskim gostom tamkajšnji smučarski delavci ponujajo velike popuste pa tudi njihova ponudba v smučarskih središčih je veliko bolj pestra, kot naša. Ponujajo športne dvorane, fitnes centre, vožnjo s konjskimi vpregami in druge oblike rekreacije. Tedenski apartmaji v Italiji bodo na višku zimske sezone veljali od 300 DEM naprej za osebo, januarja pa bo ta cena celo dvakrat nižja. Na smučišča Francije bo Emona Globtour ob večjem zanimanju pripravila skupinski paket z avtobusnim prevozom, kar bo precej znižalo stroške. ravil tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik, za kulturni spored pa sta poskrbela Staša Vovk in oktet Lipa pod vodstvom Tonete Strmoleta. P. P. ZASTAL PROJEKT TREBNJE - Trebanjski turistični delavci so za dokončanje projekta Dolenjska in Bela krajina načrtovali 720.000 tolarjev. Ker te zadeve vodijo na regijski ravni, nanje nimajo zadostnega vpliva in jim m znano, zakaj se nič nikamor ne premakne. Kot dobri gospodarji razmišljajo, da bi denar čimprej drugače obrnili, in sicer naj bi še 150 tisočakov porabili za ohranjanje navad, običajev in domačih obrti, za dodatno promocijo turizma trebanjske občine pa 570.000 tolaijev. Milena Furlan: “Slovenci si v zimi lahko zamislijo tudi pravo vroče poletje s križarjenjem po Karibih ali Kanarskih otokih. Takšno razkošje velja 1.600 ameriških dolarjev. ” “Lani je na smučiščih v tujini letovalo 250 Dolenjcev, pa tudi letos je zanimanje in smo precej mest že prodali”, je povedala Milena Furlan. J. PAVLIN ČRNOMELJ: ZAHVALNA SLOVESNOST ČRNOMELJ - V nedeljo, 7. novembra, bov ob 10. uri v župnijski cerkvi v Črnomlju zahvalna maša, ki jo bo vodil nadškof in ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar, srebrna maša belokranjskega rojaka Vinka Dragoša ter sprejem novomašnika Marka Avsenika. Po maši bo blagoslov novega doma župnijske Karitas, zimske kapele v župnišču, obnovljene notranjosti župnišča in temeljnega kamna za štiri veroučne učilnice in dvorano. Pred župniščem bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali pevski zbori in recitatorji, nagovore pa bodo imeli zunanji minister Lojze Peterle, direktor škofijske Karitas in predsednica župnijske Karitas. Samopostrežba za denar Že kakih 12.000 dolenjskih “bankomanov” NOVO MESTO - Lani je Ljubljanska banka Dolenjska banka namestila prva bankomata v Novem mestu, pred letom dni, oktobra, v mesecu varčevanja, pa so jih namestili še v Trebnjem, Metliki in Črnomlju. “Uvedba bančnih avtomatov pomeni na področju bančništva pomembno izboljšavo, saj nadomešča bančnega delavca pri rutinskih opravilih in mu tako omogoča tudi, da se komitentom posveti pri zahtevnejših bančnih poslih, kot so svetovanje in informiranje,” pravi Marina Jazbec iz sektorja za poslovanje s prebivalstvom pri LB Dolenjski banki. Poslovanje z bankomatom je vezano na uporabo bančne kartice in tajne osebne številke, ki preprečuje možnost zlorabe, če lastnik kartico izgubi. Oboje - bančno kartico in lajno osebno številko - dobi komitent v svoji bančni enoti. Poslovanje z bankomatom je enostavno, saj navodila, zapisana na ekranu bankomata, vodijo uporabnika skozi celoten postopek. Na območju Dolenjske banke je sedaj 5 bankomattiv. in to po eden v Črnomlju, Metliki in Trebnjem ter dva v Novem mestu; komitenti Dolenjske banke pa lahko uporabljajo mrežo več kot 100 bankomatov LB po celi Sloveniji. To mrežo uporablja že blizu 12.000 komitentov Dolenjske banke, kar je polovica imetnikov tekočih računov pri tej banki. Banka za storitve na bankomatu ne zaračunava nadomestila, saj komitente spodbuja k uporabi samopostrežnih avtomatov. Število dvigov gotovine na bančnih avtomatih raste iz meseca v mesec; na bankomatih v Novem mestu dosega že povprečno po 200 dvigov na dan, v Črnomlju, Meiliki in Trebnjem pa povprečno po 100 dvigov na dan. Do konca leta naj bi v Dolenjski banki uvedli prek bančnih avtomatov tudi polog gotovine na tekoči račun in plačilo položnic z gotovino ali v breme sredstev na tekočem računu. A. B. Brez južne avtoceste Jadran bo najbrž bliže Muri kot Jesenice Obrežju. Zemljepisna stvarnost kajpak ostaja nespremenjena, da se razdalje krajšajo, se bo zdelo ob bodočih avtomobilskih cestah. Hitre ceste v naši državi bodo namreč najprej zbližale Jadran in Prekmurje. Če bi graditelji bodočih slovenskih glavnih prometnic poslušali “glas ljudstva”, bi imeli v ušesih tudi to, da se Dolenjska poteguje za južno avtomobilsko cesto. Toda odločujoči Slovenci so ob podpori zahodnoevropskih lastnikov denarja to javno mnenje preglasili s poročili o dejanskem stanju. Drugače rečeno, menijo, da zahodnjaki potujejo na vzhod skozi Slovenijo zdaj v glavnem po poti od Jadrana do Prekmurja in da “dolenjska” avtocesta zaradi sedanje balkanske vojne postaja nepotrebna. Dolenjci se ne zadovoljijo z omenjenim štetjem prometa in z evropskim izrazito praktičnim pristopom. Ne mislijo, da je nekdanja cesta Ljubljana-Zagreb, kot so ji tudi rekli, za vse večne čase slepa ulica, in tudi ne verjamejo, da so dolenjski in posavski politični predstavniki v državnih ustanovah izkoristili vse možnosti, da bi južna Slovenija dobila avtomobilsko cesto. TONE BANOVEC, inž. strojništva z Blatnika pri Črnomlju: “Tam, kjer so ceste kolikor toliko urejene, lahko sedaj malo počakajo, pa naj jih uredijo tam, kjer so razmere kritične. Skrb za ceste bi morala biti bolj v državni in manj v občinski domeni. Republika bi morala enako skrbeti za vse regije oz. za glavne niti, ki te regije povezujejo z Ljubljano. Ker pa tega ni, bi morali biti na Dolenjskem sami bolj agresivni in glasni, če hočemo imeti boljše ceste.” ___________ ANTON PETRIČ,strojnidelovodjaz Lokvice pri Metliki: “Zapostavljeni smo pri gradnji cest, tako avtomobilske do Bregane kot vseh ostalih. Delno smo krivi sami, ker smo tiho in se zanašamo na lastne sile. Toda če naši delegati v republiki ne bodo glasnejši, bodo naše asfaltne ceste kmalu makadamske. Zagotoviti bi morali vsaj, da se denar za ceste od na Dolenjskem prodanega bencina in m j zavarovanja avtomobilov vrača k nam.” JOŽE FLOR1JANČ1Č, direktor podjetja GIM iz Novega mesta: “Razmišljanje odgovornih v državi, da cesta proti Hrvaški ni zanimiva, je kratkoročno. Po vojni bo povezava Vzhoda z Evropo spet po tej prometnici. Mislim, da dolenjska avtomobilska cesta ne bi izpadla iz seznama gradnje avtocest, če bi bili dolenjski možje v republiških organih agresivnejši. To velja posebno za gospoda Dvornika, sekretarja v ministrstvu za promet in zveze.” _____ _________________ JELENA ANDOUŠEK, uslužbenka predstavništva Unitrade v Ribnici: “Nimam ničesar proti gradnji avtocest, vendar menim, da bi morali prej poskrbeti za dobro vzdrževanje sedanjih cest. Ceste v ribniški občini so namreč slabe in to velja tudi za magistralno cesto, ki je še posebno slaba v smeri proti Kočevju. Slaba je tudi regionalna cesta proti Sodražici. Tako je s cestami v naši občini, drugod, kjer se znajdejo, imajo asfalt do vsake hiše.” ALOJZ PETEK, predsednik kočevskega izvršnega sveta: “Plan gradnje avtocest me ne bi motil, če bi imeli urejene ostale ceste. Bolje bi bilo posodobiti sedanje ceste in jih vzdrževati. V naši občini so slabe tudi magistralne in regionalne ceste. Občinske oziroma lokalne ceste so katastrofalno slabe, kar povečuje nejevoljo ljudi, ki že sicer negodujejo, da ne znamo urediti cest v Kolpski dolini in proti občini Črnomelj.” ALENKA ZAVRL, prodajalka v trgovini Kaja v Sevnici, doma iz Boštanja: “Prava sramota je, kako slabe ceste imamo in se hočemo s tako infrastrukturo zriniti v Evropo. Le kdo nas bo hotel, če ne bomo naredili več za boljše povezave? Zdaj se nam Dolenjcem spet dogaja krivica, ker so na nas in na naše ceste v Ljubljani pozabili. To se mi zdi sicer nekoliko nenavadno, ker imamo Dolenjci vendarle nekaj ljudi iz naših krajev v vladi, pa spet nič.” PAVEL JEVNIKAR, poslovodja Petrolovega bencinskega servisa v Mokronogu: “Vse kaže, da Dolenjsko in Posavje v republiškem parlamentu in v vladi obravnavajo kot slepo črevo, jug v tistem pomenu besede, kot smo včasih mi poimenovali dele bivše Jugoslavije. Upal sem, da bomo v novi državi bolj enakopravni tudi pri gradnji oz. posodobitvi cestnega omrežja, toda očitno sem se zmotil. V Ljubljani ne bi smeli tako zapostavljati naših krajev.” LADISLAV ROŽIČ sindikalist iz Brežic: “V naših krajih smo politično premalo agresivni. Zdajšnja politika očitno ni sposobna predstaviti Sloveniji, kako pomembna je cestna povezava med Jesenicami in Obrežjem, zato bomo še dolgo ostali brez boljših cest. Ko se bo promet v tej smeri spet povečal, bo seveda prihajalo do nepotrebnih zastojev. )| J Menim, da gre za kupčkanje, v katerem dolenjske in posavske občine niso dovolj enotne.” FRANC GLINŠEK, sekretar za gospodarsko infrastrukturo v krški občini: “Po mojem Posavci in Dolenjci s cestami nismo uspeli zato, ker se nismo znali prav organizirati in si zagotoviti denarja. Resje, da so se prometni tokovi obrnili stran od nas, vendar pomembnejšo vlogo pri gradnji cest še vedno igra politika. Skoda je, da smo zamudili, saj bi se z izgradnjo avtoceste proti jugu pripravili na čase, ko bo promet spet stekel.” Kdo je pobral najtežje pridelke? V soboto izbor v Cerkljah na Gorenjskem CERKLJE NA GORENJSKEM - Turistično društvo Cerklje bo to soboto ob 19. uri že petič zapored pripravilo izbor najtežjih kmečkih pridelkov v Sloveniji. Pokrovitelja prireditve sta kranjski izvršni svet in Gorenjski glas, glavna sponzorja pa Adriatic, p. e. Kranj, in Agropromet Cerklje. V zadružnem domu bodo za devet največjih pridelkov podelili praktične nagrade. Dobili jih bodo: najtežji krompir, zelje, krmilno in rdeče korenje, rdeča in krmilna pesa, repa ter nadzemna in podzemna koleraba. Organizatorji priporočajo vsem, ki bi želeli sodelovati pri izbiranju, da svoje pridelke stehtajo že doma. Pd končanem izboru “kraljev in kraljic” kmečkih pridelkov bo v Cerkljah še bogat kutumo zabav- ni program. JANEZ KUHAR Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Petkov tržni dan, ki je bil v znamenju rož in sveč, je nudil naslednje cene: zelje za kisanje 30, jabolka 50, hruške 100, paprika 100, radič 140, med 350, propolis 200, jajca 16, česen 350, fižol 500, smetana 400 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so bila: jabolka 45, solata 130, radič 115, hruške 130, čebula 40, zelje 28, krompir 30, kumare 100 in peteršilj 150 tolarjev. Pri Beladiniju je veljalo: grozdje 190, banane 130, cvetača 250, česen 390, koren 150, čebula 120, paprika 150, fižol 180, zelje 70, krompir 50, solata 250, jagode 300, slive 250, jabolka 300 in breskve 200 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 324 do tri mesece starih in 57 starejših prašičev. Prvih so prodali 137 po 230 do 270 tolarjev, drugih pa 23 po 180 do 210 tolarjev kilogram žive teže. Obeta nov vzpon Novo vodstvo (J. Ravnikar) obljublja poživitev kmetijskih dejavnosti LOŠKI POTOK - Znana so leta, ko je več manjših zadrug doživelo propad ali pa so se združile z večjimi, ki so imele svoj sedež v občinskih središčih. PE Loški potok, ki je dolga leta bolj životarila v sklopu ribniške zadruge, je skrbela edino za odkup mleka in dostavo krmil in gnojil, medtem pa so objekti propadali. Novo vodstvo - vodja enote je J. Ravnikar, kije tudi sam izkušen živinorejec - pravi, da bodo v najkrajšem možnem času obnovili vsaj osnovne dejavnosti, ki zanimajo kmete in manjše pridelovalce. Načrtujejo odkup vseh kmetijskih in živinorejskih presežkov, še posebej mleka, ki ga daje živina, krmljena predvsem z visokogorskim kvalitetnim senom. Šest zbiralnic - hladilnic za mleko pa že več kot eno leto obratuje in se tako zvišuje kvaliteta. Tudi prevoz v mlekarno Velike Lašče je zadovoljivo urejen. Prav tako pripravljajo in delno že izvajajo odkup lesa. Ravnikar omenja tudi posebno skrb za dobavo kvalitetnih semen, zlasti primerne sorte krompirja, ki se je zadnja leta zelo izrodil in je v celoti okužen. Prodajali bodo tudi nadomestne dele za stroje ter manjše kmetijske stroje in priključke in posredovali nabavo težje poljske in gozdne mehanizacije. Posebno skrb posvečajo pospeševalni in svetovalni službi. To nalogo, ki gotovo ne bo lahka, sedaj opravlja član Kmetijskega zavoda Ljubljana, domačin, tehnik Janko Debeljak, ki je tudi sam uspešen živinorejec. A. KOŠMERL JUTRI ZBIRANJE VZORCEV MLADIH VIN ČRNOMELJ - Podjetji Flora in Gostinstvo Črnomelj, ki v sodelovanju s črnomaljsko podružnico društva vinogradnikov Bele krajine pripravljata 12. in 13. novembra v tukajšnjem hotelu Lahinja martinovanje, želita še enkrat spomniti vse vinogradnike, da bodo jutri, 5. novembra, od 13. do 15. ure v hotelu Lahinja sprejemali vzorce mladih vin. Mošt, ki ga bo moč poskusiti tudi na martinovanju, bo v soboto ocenila komisija pod vodstvom mag. Mojmira VVondre in inž. Antona Pezdirca. BREZPLAČEN DELAVEC GORA PRI SODRAŽICI - Gora, skupno ime za več vasi, je znana po kvalitetnem in obilnem sadju. Je pa redko naseljena in kakšen priložnostni obiralec prav pride. V teh dneh se je tak prostovoljec v obliki medvedje mrcine lotil dela'v sadovnjaku Janeza Koširja, Kržeti 2, in otresel žlahtne hruške. Pri tem pa ni niti toliko pazil, da ne bi polomil tudi vej, in je ozimnico v celoti pospravil. Streljaj od tam se je v župnijskem sadovnjaku lotil sliv. Kaj o tem meni župnik, nam ni uspelo izvedeti. A. K • Nisem v nobeni stranki. Kmet naj ima svojo stranko v hlevu. (Anton Potokar, kmet iz Dolenjske) • Krave so moje najljubše pacientke - samo v oči jim pogledaš, pa veš, ali jih kaj boli. (Poslanka Vida Čado-nič-Špelič, veterinarka) Kmetijski nasveti Klet lahko zaduši krompir Dobro izolirane kleti v sodobnih blokih in stanovanjskih hišah uničujejo krompir, zato ga marsikomu bolj kaže kupovati sproti, smo svoj čas zapisali v Priloginem “Praktičnem križ-kražu”. Na tem mestu je več prostora, da nasvet strokovno bolj utemljimo in se izognemo morebitnemu očitku, da učimo krivo vero. Seme je živ organizem, ne glede na to, v kakšni obliki nastopa. Zato tudi gomolj diha, da preživi in ohrani kalivost. Ta običajni fiziološki Pojav je odvisen predvsem od temperature pa tudi vlage. Dihanje krompirjevih gomoljev je najbolj šibko v kleti, ki ima temperaturo od 4 do 10° C, poveča pa se, če je klet toplejša ali hladnejša. V prvem primeru zaradi povečane presnove, v drugem zaradi upiranja mrazu, v obeh pa na račun hranilne vrednosti in kakovosti krompirja. Nikakor pa dihanja ni mogoče preprečiti, saj bi se sicer gomolji zadušili, kar se tudi v resnici zgodi v pretoplih in zatohlih kleteh. Zadušen gomolj prepoznamo po “črnem srcu”, po naglo propadajoči sredici, kjer je kisika najprej zmanjkalo. Že iz tega je mogoče sklepati, kakšno skladišče ne sme biti, upoštevati pa je treba še izhlapevanje in kaljenje, ki tudi odločilno vplivata na kakovost uskladiščenega pridelka. Kaljenje postane zelo nevšečno običajno šele v poznih zimskih oz. zgodnjih spomladanskih mesecih. Rast kalčkov izčrpuje gomolje in jim zmanjšuje obrambne sposobnosti proti trohnenju in gnitju (najnevarnejše bolezni so bela in suha trohnoba, stebrolikost in mehka ali bakterijska gniloba). Trošenje z živim apnom zaleže za nekaj mesecev, učinkoviteje pa kaljenje in bolezni ustavi pripravek tuberite, s katerim Pa ne gre pretiravati, saj seme utegne ostati brez kalčkov tudi tedaj, ko jih bo ob saditvi potrebovalo. Vsekakor je pri skladiščenju koristno poznati tudi skladiščne lastnosti Posameznih krompirjevih sort. Igorje bil v vseh pogledih in tudi glede skladiščenja odlična sorta. Žal se je tudi ta izrodil, četudi se je tej degeneraciji upiral presenetljivo dolgo. Na nesrečo skladiščenje slabo Prenašajo nekatere novejše tuje sorte, ki zdaj nadomeščajo igorja, med ujimi bogato rodni sante, resy in jaerla. Pri izbiri sorte je lahko usodno Prezreti ali podceniti njeno vzdržljivost v kleti. Inž. M. L. GORENJCI SPET SEGAJO PO CVIČKU - Po uspeli pni predstavitvi cvička v Kranjski Gori vinogradnik Vinko Štemberger s svojim sinom Gregorjem že pripravlja novo promocijo v enem od gorenjskih krajev v korist vsem pridelovalcem tega edinstvenega slovenskega vina. Mu bodo večji pridelovalci cvička sledili po tej poti? (Foto: J. Pavlin) Na cviček so čakali v vrsti V Kranjski gori martinujejo 14 dni - Uspela prva predstavitev cvička - Klub prijateljev cvička KRANJSKA GORA - Čeprav se Gorenjcem o vinogradništvu še sanja ne, bolj vedo za martinovanje kot mi na Dolenjskem. Začeli so že v soboto zvečer, končali bodo 14. novembra. Ta čas lokalni radio vabi na krst cvička, dolenjski narezek, pečeno gos, Martinovo ploščo in celo pečenega kopuna imajo na jedilnem listu. Šentjemejski petelin na vabilu in plakatu ponuja cviček in ostala vina priznanega vinogradnika Vinka Stem-bergerja. “Cviček teče v potokih,” bi lahko rekli temu, kar se je dalo že na sa- Učinkovita vodna past za voluhaija ‘Novost” svetuje Siviš Kaj vse so že poskušali sadjarji, da bi se znebili smrtnega sovražnika voluharja! Ko je hud strup endrin že obetal zanesljivo zmago nad njim vsaj v plantažnih nasadih, so to iz prepričljivih razlogov preprečili naravovarstveniki. Ekologija je povrnila “staro slavo” neškodljivim načinom zatiranja voluharja, predvsem pa mehanskim pastem. Sem lahko prištevamo tudi pasti z vodo, ki jih v zadnji številki priporoča revija za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo - Siviš, ki izhaja v Sevnici. Gre za preprosto in ceneno past, ki izkorišča voluharjevo lastnost, da ima rad vodo, saj je pravzaprav vodna žival. Past pripravimo iz (zavržene) plastične posode z gladkimi stenami, tako da ji odrežemo zgornji del, preostanek pa do roba zakopljemo v zemljo ter vanj nalijemo vode. Med iskanjem vode bo voluhar prej ali slej prišel do pasti, skočil vanjo in zaplaval. Ta velika ljubezen do vode pa bo zanj usodna, saj se po gladkih stenah plastične posode, v kateri pa vode ne sme biti do vrha, ne bo mogel več skobacati na kopno. V agoniji bo priklical na pomoč še druge plavalce in jim pomagal do enako žalostnega konca. Ker je strošek postavitve teh preprostih pasti zanemarljiv v primerjavi s škodo, ki jo v sadjarstvu povzročajo voluharji, Siviš (oz. njen urednik inž. Franc Kotar) priporoča postavitev ene pasti na 50 do 100 sadik v gostem nasadu, v klasičnem pa seveda ustrezno manj. mem začetku martinovanja videti v gostilni Bor sredi Kranjske Gore. Gorenjci, Italijani in Avstrijci so ob zvokih gostilniškega muzikanta prepevali že v nedeljo ob 10. uri. Gostilna je bila zasedena do zadnjega kotička, gostje so čakali zunaj, da se bo katera od miz izpraznila. Kranjskogorsko martinovanje se je uradno pričelo v soboto zvečer v hotelu Slavec, kamor so povabili vse tamkajšnje hotelirje in druge goste. Šentjemejski vinogradniški oktet je še pied slovesno otvoritvijo zapel za mizo in požel velik aplavz. Potem je zapel še Briški oktet, saj so to noč predstavljali dvoje vin in dva vinogradnika; cviček,in Vinka Štember-gerja ter rebulo in vinogradnika Igorja Tomažiča. O prednostih cvička pred drugimi vini je govoril Javnez Pavlin, kije prireditev tudi vodil, Šen-tiernejčan Janez Selak pa je v narečju predstavil svoj kraj. Po uspešni predstavitvi bodo poslej vsi kranjskogorski hoteli in gostilne točili tudi cviček. Na prireditvi so se že dogovorili za centralno skladišče in vse druge pogoje, dolenjski pridelovalci tega vina pa bodo morali paziti, da mu zaradi povečanega povpraševanja ponovno ne bo padla kokovost. Potem zanj ni več rešitve. Kvaliteto bodo morali nadzirati vinogradniki sami, skupina ljudi pa že razmišlja tudi o Klubu prijateljev cvička. J. P. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Pretok se razlikuje od pretoka Način pretakanja, ki je običajen v kmečkih zidanicah, je pretok z močnim zračenjem. Dober in pazljiv kletar ve, da lahko z nepravilnim pretakanjem vinu več škodi kot koristi. Zračenje ob pretokih, ko vino začne padati v globoki sod, gotovo kakovosti škodi. Poznamo več vrst pretokov: zračni pretok, pretok z omejenim zračenjem, brezračni pretok. Zračni pretok je namenjen samo zdravljenju bolnih vin in vin z napako. Veliko vinogradnikov je že imelo smolo zaradi vonja vina po gnilih jajcih ali t.i. bekserja. Kadar zdravimo tako vino, ga moramo ob pretoku zelo zračiti. Če nam postane sluzavo, ga zdravimo z zelo zračenim pretokom. Sluz želimo raztrgati, to nekateri delajo s preluknjajo cevjo, skozi katero teče vino v sod v več curkih, da se na luknjicah sluz raztrga. Zračenje v tem primeru ne koristi, se mu pa pri tej tehniki pretakanja ne moremo izogniti. Ob zdravljenju sluzavega vina (to je bakterijska bolezen) je potrebno vino močno za-žveplati. To nam uspe, če sod s trakovi pred pretokom močno zažveplamo in drobni curki vina, ki prši v sod, se navzamejo S02 in žveplastega okusa. Verjemite) daje kletarski greh, če lepo, aromatično vino pretakamo po stari enostavni tehniki, da ga s čebrom ali vedrom natakamo skozi lakovnico s kratko cevjo v sod, na štrbunk. Lepa, kakovostna, posvečena vina z vinsko ali sortno cvetico pretakamo ali z omejenim zračenjem ali brezračno. Muškatna vina, rizvanec, skratka vse, kar lepo diši, je potrebno pretakati nežno, da v sod drsi, polzi, da ne pada. Kako naj torej ravnamo, da bomo zračenje vsaj omejili, če ga že ne moremo preprečiti? Tisti, ki imate vinske črpalke, boste takoj pomislili na cev, ki jo boste potisnili do dna, in se bo sod mirno natakal. Toda črpalke vino premetavajo, seveda različno, odvisno od tega, ali so batne ali na srk, ali centrifugalne itd. Ročna batna črpalka, na videz sicer ni najbolj ugledno orodje, toda v zidanici je še najboljša od vseh črpalk. Vendar moramo črpati tako, da teče vino na polno cev brez zraka, da črpamo iz soda, ne iz posode, v katero teče vino iz pipe, na dno soda, ki ga polnimo. Ali je možno pretakanje brez zraka? Je! Občutljivo, čudovito dišeče vino razsluzi, da si organiziramo takšno tehniko. Pretok poteka pod zaščito plina. Iz polnega soda vino potiskamo s plinom (ogljikov dioksid in dušik) v prazen sod. Prazen sod, pred-no začnemo natakati, napolnimo s plinom. Sam dušik je lahek in gaje težko dozirati v sod, ker pobegne. Ogljikov dioksid je pa težji od zraka in ga lahko iz jeklenke uporabimo za polnitev soda pred nataknjem z vinom. Vino, ki bo teklo v sod z ogljikovim dioksidom, bo kasneje potrebovalo tudi manj žvepla. Obstaja mišljenje, daje rdeča vina ob pretakanju nujno zračiti. To je narobe! Rdieča vina res potrebujejo nekaj zraka, ne smemo pa s tem pretiravati. Čim svetlejše je rdeče vino, manj zračenja potrebuje. Cviček ob pretoku ni potrebno zračiti, sicer zgubi svežino in vinsko cvetico. Močne frankinje potrebujejo nekaj zraka, posebno, če jih mislimo starati. Rdeča vina dobijo dovolj zraka, če zorijo v neparafinira-nem lesenem sodu. mag. JULIJ NEMANIČ Vrhunska vina iz Prusove zidanice Jože Prus s Krmačine je eden redkih v metliški občini, kije imel letos pozno trgatev laškega rizlinga - Vrhunski rumeni muškat v ledene stekleničke oblikovalca Kogoja KRMAČINA - Letošnjo jesen je imelo pozno trgatev le nekaj metliških vinogradnikov ter kmetijska zadruga. Eden med njimi je bil tudi Jože Prus s Krmačine pri Metliki, kije laški rizling, iz katerega bo okrog 130 litrov vina, potrgal v vinski gori, imenovani Repica, 29. oktobra. A to ni bila Prusova prva pozna trgatev, saj je zadnji dve leti že imel pozno trgatev rumenega muškata. Za obe je na Vinski vigredi dobil plaketo za vrhunsko vino. Jože Prus, sicer delovodja v zadružnem vinogradu na Vinomeru, poudarja, daje zanj bolj kot količina pomembna kakovost vina. In glas o njegovih dobrih vinih je šel že daleč naokrog, zato nima težav s prodajo. Prav zaradi tega se je odločil, da bo štiri tisoč trtam spomladi dodal še osemsto novih. Res pa je, da doma predela le belo grozdje, medtem ko črno frankinjo in žametno črnino proda v vinsko klet, saj pravi, da je zanimanje za rdeča vina vse manjše. S Prusovim rumenim muškatom obeh poznih trgatev so napolnili tudi znamenite ledene stekleničke, kijih je oblikoval znani oblikovalec Oskar Kogoj, na trgu pa jih pod svojo blagovno znamko ponuja Janez Filak s Talčjega Vrha pri Črnomlju. Prusovo vino je bilo doslej edino, s katerim so polnili te tridecilitrske stekleničke. Z vinom lanskega letnika so jih na primer napolnili 800. Prus je letos tudi sam prvič uradno stekleničil laški rizling lanskega letnika, kije na Vinski vigredi dobil plaketo za vrhunsko vino. Za pokušnjo je iz njegove kleti prišlo prvih 650 steklenic. Ker pa si je nabavil drago opremo za polnjenje, bo v prihodnje stekleničil vsa sortna vina. Teh pa bo v Prusovi zidanici glede na znanje in trud, ki ga Jože vloži v kletarjenje, vsako leto gotovo več kot le za pokušnjo. M.B.-J. MARTINOVANJE V METLIKI METLIKA - Društvo vinogradnikov Bele krajine, podružnica Metlika, pripravlja v četrtek, 11. novembra, ob 16. uri v hotelu Bela krajina martinovanje. Po krajšem kulturnem programu, za katerega bo poskrbela Ljudska knjižnica, bo pokušnja mladih vin metliških vinogradnikov ter dobrot, ki jih bodo pripravile članice Društva kmečkih žena. Vsa omenjena jedača in pijača bo zastonj. Poskrbljeno bo tuni za ples in zabavo. Vabljeni! POZNA 'TRGATEV - Poleg gospodarja Jožeta so na Prusovi domačiji na Krmačini glavna delovna sila še žena in mama, pomagajo pa tudi že otroci Joži, Simona in mali Matjažek. Za otroke so posebno doživetje kmečki prazniki, med katerimi je tudi trgatev, zlasti še, če je pozna. Zato so očetu hitro priskočili na pomoč. (Foto: M.B.-J.) HELENA MRZUKAR gospodinjski kotiček Zdravilnost jabolčnega kisa Doma pripravljen jabolčni kis ima kar nekaj prednosti pred industrijskim kisom, saj se mu po vrenju ohrani mnogo vrednih snovi, ki jih ljudje že od nekdaj izkoriščajo v zdravilne namene. Za do-ber jabolčni kis je pomembna temperatura med vrenjem, to je 20 do 25° C in primeren dostop zraka. Paziti je potrebno, da vrenje ne poteka predolgo, sicer se zaradi kemičnih procesov razgradi ocetna kislina. V svoji sestavi ima jabolčni kis veliko kalija, ki je potreben pri zgradbi mehkega tkiva v človeškem telesu in hkrati veže druge rudninske snovi. V domače zdravilne namene spada z minerali bogat napitek, ki ga pripravimo iz 1/2 dl jabolčnega kisa, 1 male žličke medu in 2 dl vode. Mešanico pijemo na tešče ali pred spanjem, ker pomirja. Razredčen kis z vodo pijemo tudi pri hudih migrenah in pri visokem krvnem pritisku. Pri težjem vnetju grla segrejemo 2 dl jabolčnega kisa pod vrenjem, vanj namočimo krpo in položimo na vrat. Vse skupaj ovijemo z brisačo. Čez pol ure postopek ponovimo. Pri gnojni angini je priporočljivo spiranje grla s toplo mešanico vode in kisa. Ce obolenje spremlja tudi visoka vročina, jo znižamo z mlačnimi povitki nog ali celega telesa. Tisti pa, ki jim primanjkuje želodčne kisline, naj uživajo jedi z dodatkom jabolčnega kisa. Kis lahko pripravimo sami kar v kuhinji. Potrebujemo nekaj litrov veliko stekleno ali plastično posodo. Olupke in peščišča nekoliko stisnemo in postavimo v bližino štedilnika. Po dveh dneh dolijemo toplo vodo, ki naj prekriva jabolčno maso, in posodo prekrijemo z gazo. Po nekaj tednih bomo lahko kis precedili v čiste steklenice in jih shranili v hladen in temenprostor. Če si hočemo pripraviti disavni kis z različnimi zelišči, jih sesekljamo ali pa nekatere pustimo cele in namočimo v jabolčni kis. 1 IZ NKŠIH OBČIN lili m IZ NKŠIH OBČIN Vsakemu petemu sindikalna pomoč V treh letih so svobodni sindikati dali v Novem mestu denarno pomoč v več kot 3.000, v Trebnjem v več kot 731 primerih - do 20 tisočakov za (največ) pol leta NOVO MESTO - V prihodnjem mesecu bodo minila tri leta, odkar je Zveza svobodnih sindikatov začela v Novem mestu dodeljevati članom denarno pomoč, ki se razlikuje od nekdanje sindikalne pomoči po tem, daje sedanjo potrebno vrniti. Od novembra 1990 do zdaj so sindikati denar iz tega sklada dali v 3.ISA primerih; v letošnjem letu so odobrili omenjeno finančno pomoč 896 prosilcem. Sindikalno pomoč dajejo od junija leta 1991 tudi v Trebnjem in tam sojo doslej izplačali 731 prosilcem, v letošnjem letu 185. . Največji znesek, za katerega ljudje lahko zaprosijo, je za zdaj 20.000 tolarjev, rok za vračilo pa je 3 do 6 mesecev. Sindikalna statistika o tem pove, da večina ljudi vrne denar po skorej 5 mesecih, kar kaže, da za omenjeno sindikalno pomoč prosijo največkrat delavci z najnižjimi osebnimi prejemki. Pravilo, ki velja pri najemanju omenjene sindikalne pomoči, je, da član zaprosi za novo pomoč, ko vrne prejšnjo. V nekaterih primerih, o katerih se na sindikatih prej posvetujejo, novo denarno pomoč odobrijo že tudi pred vračilom predhodne. Statistika tudi govori o tem, da je pomoč iz sindikalne blagajne prejel že vsak peti član. V Novem mestu si je sindikalno članstvo doslej izposodilo skupno več kot 31 milijonov tolarjev, v Trebnjem je skupno izplačana sindikalna pomoč presegla 7 milijonov tolarjev. Vir je del članarine. V svobodnih sindikatih v Novem mestu se zavedajo, da ob pogojih, ki veljajo pri vračilu tega denarja, ne zaslužijo. Zaslužiti tudi ni namen sindikata, kot pravi predsednik Igor Vizjak. Po njegovih besedah je cilj pomagati najrevnejšim delavskim slojem. Da sindikat vztraja pri vračanju denarja, je uresničevanju tega humanega cilja lahko celo v oporo. Če bi dodeljeval nevračljiva denarna • Ko so voditelji prisluhnili narodu, je večina oglušela. (Logar) • Definicija družbene lastnine po Cezarju: prišel, videl, pokradel. (Janja Vidmar) • Imamo evropski radio in balkansko televizijo. (Jagodnik) sredstva, bi razpoložljivi denar v sedanjem družbenem in gospodarskem sistemu namreč kmalu skopnel. Medtem ko je bilo nekdaj mogoče za denar ali včasih tudi vrednostni bon, pridobljen kot pomoč iz sindikalnega sklada, uporabiti samo v določenih trgovinah, je zdaj prosilčeva stvar, kje in za kaj bo potrošil denar. Pomembno je, da ga vrne. L. M. PREDSTA VITEV PESNIŠKE ZBIRKE •‘HARLEKIN" PATRICIJE GERBEC - Prejšnji teden je bila v lovski sobi gruda Otočec predstavitev prve Patrici-jine knjige Harlekin, ki jo je izdala Dolenjska založba. Knjiga je opremljena tudi z ilustracijami Borisa Zajca. Na predstavitvi je Franci Šali povedal, da je ta pesniška zbirka pomembna tudi zato, ker ljudje v današnjem času hlepijo le po vnanjih stvareh, pozabljajo pa na notranje. Ali kot je rekel Niko Galeša: “Patricija je imela veliko poguma, da je razkrila svojo dušo. ” (Foto: J. Domiž) Odkrili 200 črnih gradenj Prevladujejo pomožni objekti - Povabilo 511 lastnikom NOVO MESTO - Novomeška Geodetska uprava je septembra in oktobra pripravila razgrnitev podatkov registriranih novih objektov v delu Novega mesta in Otočca. Podatke so jim priskrbeli Geodetski zavod Ljubljana in druge geodetske firme, dobili pa sojih na terenu. Preprosto povedano gre za ugotavljanje črnih gradenj. Na Geodetsko upravo so povabili 511 lastnikov teh objektov. Seveda ne gre v vseh primerih za črne gradnje, saj so ljudje lahko imeli za razne pri- Povratek čmo-bele slike Novomeški center za fotografijo Vista 21 lastnika Bojana Radoviča je eden najbolje opremljenih v Sloveniji NOVO MESTO - Vista 21, novomeški center za fotografijo, je pod vodstvom Bojana Radoviča, ki ni samo znan fotograf, ampak očitno. tudi dober poslovnež, postal eden največjih in najpomembnejših tovrstnih centrov v Sloveniji. Se posebej to velja za črno-belo fotografijo, ki med profesionalci in poznavalci v svetu doživlja pravo renesanso. Tako po opremljenosti kot po ponudbi Vista 21 že presega tudi slovensko fotografsko sceno, saj ta novomeški center postaja vse bolj zanimiv tudi za sosednji Avstrijo in Hrvaško. Do nedavnega je imel Radovič prostore na treh lokacijah: v Brš-ljinu, v Domu kulture, kjer je bila fotogalerija, in še laboratorij v Ljubljani, sedaj pa je vse to združil v lastnih velikih prostorih v Bršljinu, kjer je vse na enem mestu od studia do skladišča. Poleg kompletne ponudbe, od fotografiranja, laboratorijskega dela, izdelave slik različnih formatov do okvirjanja, izdelave katalogov in drugih publikacij, ima Radovič še ekskluzivno zastopstvo za Slovenijo dveh svetovno znanih firm: Ilford, ki proizvaja fotografski material, od filmov in kemikalij do fotografskega papirja in opreme, kot so na primer razvijalni stroji; druga firma pa je Durst, ki proizvaja izvrstne pove-čevalnike in ostalo fotografsko laboratorijsko opremo. Pred kratkim je bila Vista skupaj z Ilfordom glavni sponzor tako imenovanega foto sessiona v Sloveniji; sedem svetovno znanih fotografov je teden dni po lastni izbiri fotografiralo po vsej Sloveniji, Vista 21 pa jih je opremila s filmi Ilford in vsak dan so v laboratoriju v Novem mestu razvili 50 do 80 filmov in takoj Bojan Radovič izdelali tudi kontaktne kopije, kasneje pa še povečave (30 x 40 cm oz. 50 x 60 cm). “To smo zmogli, ker smo pred kratkim nabavili stroj za razvijanje čmo-belih filmov, ki film razvije povsem natančno, najbolje možno, celoten postopek s sušenjem vred pa traja le nekaj minut,” je povedal Radovič. “Imamo pa tudi najsodobnejšo opremo za izdelavo barvnih fotografij. Največja povečava, tako daje slika osvetljena naenkrat, je 3,5 x 3,5 m. Prav te dni smo montirali še napravo, s pomočjo katere neposredno izdelujemo barvne fotografije iz diapozitivov; manjše povečave, na primer 10x15 cm, naredimo takoj in lahko stranka kar počaka.” Radovič zalaga s fotografskim materialom, zlasti s filmi Ilford, vse večje novinarske hiše v Sloveniji, te filme pa je moč kupiti tudi v prosti prodaji. “Ukvarjam se z mislijo na ustanovitev Ilford kluba, katerega člani bi imeli razne ugodnosti. Naš cilj je doseči čim nižjo ceno in dostopnost teh filmov ter tako njihovo čim večjo porabo.” A. B. zidke, garaže ipd. vsa potrebna dovoljenja, vendar objekti niso vrisani in vneseni v kataster. Glede na zakon je možno 179 teh objektov registrirati v zemljiški kataster; za 202 objekta ljudje niso imeli nobenih dokumentov, za 59 objektov bojo lastniki skušali dopolniti dokumente; 20 pa je primerov, ko lastniki imajo vse potrebne dokumente, a so gradili v nasprotju z njimi. Med temi objekti prevladujejo pomožni, se pravi garaže, drvarnice, verande ipd., za katere je sicer enostavno in lahko dobiti potrebne dokumente. PONATIS KARTE OBČINE NOVO MESTO NOVO MESTO - Hkrati z razpisom za izbor izvajalca za karto Novega mesta bo objavljen tudi razpis za izvajalca za karto občine Novega mesta. Medtem ko gre pri karti Novega mesta za velike in bistvene popravke in novosti, pa tega za novo karto občine ni moč trditi. Zadnja karta občine je bila izdana leta 1987, in to v dveh različicah - kot turistična in kot upravna karta. Po novem bosta ti vsebini združeni v eni karti. Ker se v tem času tudi meje občine (še) niso spremenile, gre pri karti občine bolj za ponatis kot za izdelavo nove karte. Se največ sprememb se je v tem času dogodilo na potni mreži -veliko je na novo asfaltiranih cest, kar je seveda treba vnesti v novo karto, uskladiti pa je treba imena naselij z novim slovenskim pravopisom. Pri izdaji nove karte občine pričakujejo sodelovanje občinskih gospodarskih resorjev in turističnih delavcev. Brez denaija ne bo Veselega decembra Na enotno obdaritev letos čaka 5000 otrok NOVO MESTO - Sodelavci Občinske zveze prijateljev mladine se v tem času že mrzlično pripravljajo na novoletne prireditve, ki bi jo tudi letos radi dobro izpeljali. Člani predsedstva te organizacije so med kopico ponudnikov izbrali najboljša, največja in najcenejša darila, s katerimi bi radi enotno obdarili več kot 5.000 otrok od 1. do 6. leta starosti iz vse novomeške občine. Med njimi so tudi Romi in begunci. Poleg obdaritve želijo pripraviti več kot 50 prireditev v vseh krajevnih središčih ter okrasiti Glavni trg v Novem mestu. Kljub temu da tudi letos pričakujejo pomoč v delu in napravah od številnih dolenjskih podjetij in ustanov, brez denarja Veselega decembra ne bo mogoče pripraviti. Več kot polovico potrebnega denarja za darilo, vredno 900 tolarjev, bodo organizatorji zagotovili z Miklavževim, prednovoletnim in novoletnim sejmom na Glavnem trgu, ostali denar pa pričakujejo od podjetij, ustanov in obrtnikov, katerim so v minulem tednu že poslali prijazno pismo s prošnjo za pomoč ali pokroviteljstvo. Med prvimi, ki so namenili 900 tolarjev na zaposlenega, je bil Dolenjski list. Pri Zvezi prijateljev mladine ne razumejo odnosa velikega Revoza, ki že tretje leto za enotno obdaritev ni namenil niti tolarja, čeprav vsi otroci tam zaposlenih delavcev dobe darila enako kot ostali. Če bo zbranega dovolj denarja, bo novoletna dekoracija zasvetila že 2. decembra, ko se bo pričel Miklavžev sejem, v nedeljo, 5. decembra, bo ob 16. uri trg obiskal Miklavž s spremstvom in razkošnim ognjemetom. Vsak petek zvečer bo na trgu nastopil znan ansambel, pevec ali plesna skupina. Od 20. do 24. decembra bo novoletni kamion obiskoval krajevne skupnosti in se vsak večer ustavil tudi na Glavnem trgu. Predtem bo, kot je že v navadi, Čakajoče zabaval znan slovenski pevec. Na božični večer bi organizatorji radi povabili na trg New Swing Ouartet, ki bi pripravil večer božičnih pesmi. Organizatorji računajo tudi na že utečeno prireditev “Dobimo se na trgu” na silvestrsko nOŽ' J. P. Pred skupščino dva predloga Gradnja bencinskih servisov v Novem mestu NOVO MESTO - Novomeški občinski izvršni svet bo skupščini predlagal za gradnjo bencinskih servisov lokacijo ob Vzhodni cesti in ob Topliški cesti pri odcepu za Irčo vas. Zemljišče, kjer naj bi ob Topliški cesti gradili bencinski servis, je na prvem kmetijskem območju, zato bo izvršni svet to lokacijo predložil odbornikom v obravnavo, če bo dobil soglasje od ustrezne državne komisije. Preden se je izvršni svet odločil za dve omenjeni lokaciji, so v Novem mestu predlagali tri, in sicer poleg navedenih še Ločno. Gradnjo bencinskega servisa v Ločni so tamkajšnji prebivalci zavrnili, češ da bi “črpalka” v tem delu mesta razvrednotila zdravo bivalno okolje, kije tam že tako ali tako nekako načeto zaradi neposredne bližine Tovarne zdravil Krka. Domačini so gradnji nasprotovali tudi v prepričanju, da bi se zaradi bencinskega servisa poslabšale prometne razmere na bližnji magistralni cesti. Na odpor krajanov je sprva naletela tudi načrtovana gradnja ob Topliški cesti, ki jo načelno podpira izvršni svet kot rečeno. V začetnih javnih razpravah so se prebivalci KS Drska, v katero spada omenjena lokacija, pritoževali nad premajhno oddaljenostjo predvidenega bencinskega servisa od stanovanj. Domačini so tudi povedali, da nameravajo urediti ob Krki, in to v bližini načrtovane “črpalke”, letno kopališče. Bencin in kopališče po njihovem ne sodita skupaj. Edina lokacija, ki je šla v javni razpravi razmeroma dobro “skozi” pri domačinih, je v Žabji vasi ob Vzhodni cesti, pri čemer ta hip verjetno vendarle še ne poznajo točnega mesta, kjer bo stal oskrbni bencinski in mogoče še kakšen drugačen center. Domačini v tem predelu KS Žabja vas so zahtevali le, da mora investitor zgraditi sodoben in ekološko neoporečen objekt. Ko bo servis obratoval, mora zaposliti - tako krajani KS Žabja vas - (tudi) domačine, l. M. KOLESA NA 10 OBROKOV NOVO MESTO - Nekdanji izvrstni novomeški kolesar Jože Smole, ki si je v zadnjem času pridobil ime kot izvrsten serviser, popravljalec in prodajalec koles in kolesarske opreme, pripravlja v soboto v svojih prostorih v Žabji vasi veliko akcijsko prodajo moških, ženskih in otroških koles Rog in Biria. V soboto bo moč pri Smoletu kupiti klasična in poni kolesa na 10 obrokov, gorska in druga specialna kolesa pa na 7 obrokov. Celo zimo pa bo Smole prodajal kolesa, tudi sobna, na 5 obrokov. V času od 18. do 24. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Silva Plut iz Črnomlja - Evo, Janja Kemperle iz Blatnika - Urško, Marjana Maršič iz Metlike - Vladimirja, Ana Urbanč iz Podbočja - Majo, Antonija Stankovič iz Drašičev - Luka, Majda Udovč z Mirne - Luka, Zdenka Verče iz Koroške vasi - Simona, Milena Korenič iz Dol. Maharovca -Karmen, Marija Kastelic z Mirne -Moniko, Irena Zagorc iz Orehovca -Matica, Stanka Kuzma iz Adlešičev -Urško, Tatjana Kerin iz Ardrega -Tjašo, Brigita Bakan iz Škocjana -Marušo, Slavka Pušavec iz Otočca -Mirjam, Jana Mežan iz Trebnjega -Mihaela, Jovanka Staniša iz Kanižarice - Davida, Mojca Malešič iz Otočca - Anjo, Slavka Korene iz Se-gonj - Melito, Verena Tavčar iz Straže - deklico, Renata Kužnik s Sel -deklico, Ana Zorko iz Čadraž - deklico, Nataša Zaman z Vrtače - deklico. Iz Novega mesta: Darinka Cimer-mančič, Ivana Roba 66 - Sašo, Nada Pepič, Nad mlini 41 - Denisa, Renata Trentelj iz Šegove 4 - Jana, Marjeta Ferkolj z Drske 2 - Anko, Janja Kotnik iz Šmihela 47 - Katjo. Čestitam«! Uljih dobrotnikov manj kot prej V novomeški občini manj kot 700 beguncev - Pribežnikom dajeta humanitarno pomoč Rdeči križ in Karitas - Enotna evidenca za pravičnejšo delitev dobrin NOVO MESTO - V novomeški občini je v družinah in v zbirnih centrih 670 beguncev. Med različne oblike pomoči, ki jo dobivajo začasni priseljenci, sod-ijo paketi Rdečega križa in Karitas. Rdeči križ v Novem mestu razdeli pribežnikom mesečno približno 150 paketov. Pomaga, in sicer v denarju, tudi družinam, pri katerih bivajo begunci. Denar družinam gostiteljicam, ki ga sicer zagotavlja visoki komisariat združenih narodov za begunce, je Rdeči križ doslej že izplačal za prvih šest mesecev letošnjega leta. Organizirano, kot Rdeči križ, pomaga beguncem v Novem mestu Karitas. Pakete in druge vrste pomoči Karitas izroča tedensko okrog 50 posameznikom ali družinam, kot ocenjujejo nekateri v Novem mestu. Karitasove humanitarne pakete so v začetku sedanje balkanske vojne dostavljali celo ljudem v Bosno in Hercegovino, vendar je tovrstna oskrba zdaj malodane nemogoča, zato Karitas z njo tudi več ne poskuša. V Novem mestu so uvedli za begunce, ki prejemajo pomoč, enotno evidenco. V praksi to pomeni, da dobijo begunci človekoljubne pakete ene ali druge omenjene humanitarne organizacije samo ob predložitvi kartončka, iz katerega je razvidno, kdaj in kje je begunec nazadnje prejel pomoč. S to enotno evidenco sta se omenjeni humanitarni organizaciji, ki sicer sodelujeta tudi z novomeškim centrom za socialno delo, zavarovali, da ne bi kdo prišel po paket prevečkrat. Blago, ki ga kot človekoljubno pomoč dajeta beguncem v Novem mestu Karitas in Rdeči križ, še vedno prispevajo različni darovalci. Tujih je v zadnjem času vse manj, kol ugotavljajo v novomeškem odboru Rdečega križa. Med tistimi tujimi • V skrbi za begunec in njihove go-stitelje je mednarodni Rdeči križ zasnoval obsežen projekt socialne pomoči beguncem. Na ta način seznanja uslužbence Rdečega križa z različnimi nasveti o delu z begunci na različnih področjih. donatorji, ki sov Novo mesto poslali že veliko paketov za begunce, omenja osebje Rdečega križa predvsem italijansko organizacijo Acli in Lan-genhagen, Novemu mestu prijateljsko nemško mesto. L. M. IGRE - V novomeški športni dvorani in okoli nje bodo pripravili prireditev v čast Leonu Štuklju, ki jo bo menda popestril prihod konj in (žive) levinje. Med pripravljalci tokratnega spektakla so tudi ljudje, ki so pred časom naredili Priglasje na gori Eiger. Za primer, če bi njihov tokratni umetniški izdelek privabil v športno dvorano in okrog nje preveliko število gledalcev, menda obstaja rezervni scenarij. Del občinstva bi prestavili v Bučno vas, kjer bo spremljalo svečano snemanje napisa nad cesto, ki še dandanašnji obvešča, da bo v Novem mestu Priglasje na gori Eiger. Napis bodo snemali s pomočjo helikopterja, pri čemer se bodo ozirali bolj na iližnje bukve in manj na stroške. APLAVZ - Ob otvoritvi novomeške parkirne hiše je uradna napovedovalka v nekem trenutku najavila prihod slavnostnega govornika Marjana Dvornika, državnega sekretarja v ministrstvu za promet. Navzoče je tedaj tudi zaprosila, da bi Dvorniku ploskali, ko bo prišel. Ob tem pa se je iz ozadja zaslišal glas: “Jaz sem ploskal, ko je Dvornik šel iz Novega mestrt SEMAFOR - V športni dvorani v Novem mestu so zamenjali semafor, ki ob tekmah kaže rezultat na igrišču. Očividci trdijo,, da je nova naprava slabša od “stare”. Novi semafor v času obratovanja ne kaže vsega, kar bi moral po predpisih, poleg tega včasih “crkne” že pred koncem tekme. Red v športnem svetuje tak, da organizator tekme plača kazen, če semafor ne dela. PREPOVED - Uspešen mariborski mednarodno uveljavljen nogometni klub je omejil število novinarjev, ki lahko službeno gledajo njegovo tekmo. Tako po novem lahko spremlja tekmo največ osem novinarjev iz posamezne redakcije. Tudi novomeški tretjerazredni žogobrcarji iz “Krke Novoterma” so omejili število novinarjev na tekmi, in sicer na nič iz vsake redakcije. Ena gospa je rekla, da jo je sekretar Dvornik malce znervirat. Ko je odpiral novomeško parkirno hišo, ki jo je Novo mesto gradilo z lastnimi žulji, se je hvalil, kako Slovenija otvar-ja avtomobilske ceste po Gorenjskem. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 6. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Ljubljanska od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita ■ mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7, do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Merca-tor-Standard, Rog • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba • Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 7. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-Standard, Prodajalna Glavni trg 3, in vse Dole-njkine prodajalne od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mili market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8, do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pero Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela Črnomaljski drobir HVALA - V črnomaljskih visokih uradnih krogih niso grajali, ampak so celo pohvalili svoje občane, ki hvalijo Metličane in njihov razvoj. “Vsaj nekdo jih hvali, saj tega, da bi metliški občani javno hvalili svoje predpostavljene, tako in tako ni slišati,” je bilo še rečeno iz ust črnomaljskih mož. Metličani bi k temu gotovo dodali le tri besede: “Pridite v Metliko!” OBISK - Pa je bilo Črnomaljce res videti na otvoritvi metliške avtobusne postaje. Še sama sreča, da so se bolj držali okrog prigrizka, sicer bi lahko ugotovili to, kar je uspelo laičnim Metličanom. Da so namreč na sicer lični postaji nadstreški pri peronih prekratki in da bo potnikom v deževnem vremenu kapljalo za vrat, ko bodo vstopali v avtobuse ali iz njih izstopali. Je pa še druga možnost: da je bil avtobus, kije ob otvoritvi zapeljal na postajo, predolg. Bog ve, kaj imajo Metličani za bregom! Morda bodo uporabljali manjše avtobuse, s katerimi bodo potnike vozili do letališča v Prilozju, naprej pa bodo šli z letali. Kakor koli, Črnomaljci bodo sedaj iz metliških napak potegnili pameten nauk in njihova avtobusna postaja bo (ko seveda bo) boljša od metliške. OKRAJ - Na razpravi o novi lokalni samoupravi, ki je bila ob semiškem krajevnem prazniku, je bilo izrečenih veliko besed o upravnih okrajih, predvsem pa, ali naj se tisti, ki bo v Beli krajini, imenuje črnomaljski ali belokranjski. Tisti, ki se na bodočo lokalno ureditev bolj spoznajo, so zatrdili, da bo okraj predvsem nekaj, kar pri ljudeh ne bo priljubljeno. Pa je eden od prisotnih prišepnil, da je potem boljše, če se imenuje črnomaljski okraj. Razumljivo, da je predlog prišel iz semiških ust. Sprehod po Metliki) V DRAŠIČIH BO 13. NOVEMBRA MARTINOVANJE, na katerem bodo točili sortna vina, prodajali piškote in pogače ter odojčka z ražnja. Za srbeče pete bo igral narodnozabavni ansambel, v gasilskem domu, kjer bo prireditev, pa bodo tudi krstili mošt. GOSTILNIČARJA ROMANA KAPUŠINA S KRASINCA so obiskali metliški policisti, da bi mu pojasnili, da oni niso tisti, ki naj bi kaznovali na krasinskem mostu neprevidna italijanska ribiča. Po krajšem pogovoru seje izkazalo, da sta tujca, sicer Kapušinova gosta, “nepravilno” prišla v Slovenijo čez most pri Žu-ničih. Metliški policisti so torej čisti kot solza. Da je tako tudi s črnomaljskimi, se bo izkazalo po objavi tega popravka. Užaljena in za 10.000 tolarjev lažja Italijana pa se bosta verjetno izogibala Bele krajine kot vrag križci MILAN PREDOV1Č, uslužbenec zavarovalnice, je imel v akciji Studia D iz Novega mesta največ sreče. Metličani so bili namreč prek radijskih valov povabljeni, naj poiščejo na Trgu svobode oz. na Mestnem trgu skrito ovojnico, v kateri je bil kupon za 500 mark. Predovič ni dobil denarja, ampak različne izdelke, toda veselja kljub temu ni mogel skriti. V vinoteki Pinot je gostil, da seje vse kre-salo. ( Trebanjske iveri IZ N(sŠIH OBČIN iMTi.H IZ NKŠIH OBČIN V Semiču se ne boje nove občine Nasprotno, želijo, da bi v republiki čim prej sprejeli zakon o lokalni samoupravi in zopet dobili občino, ki sojo nekdaj že imeli - Več prednosti kot pomanjkljivosti SEMIČ - Ob praznovanju krajevnega praznika so konec preteklega tedna v Semiču pripravili razpravo o lokalni samoupravi, ki so seje poleg domačinov in predstavnikov obeh belokranjskih občin udeležili še poslanca v državnem zboru Mihaela Logar in Žare Pregelj ter državni svetnik, sicer pa domačin dr. Dušan Plut. Po Plutovih besedah Semič izpolnjuje vse pogoje, da bi občina lahko zaživela. Opozoril pa je, da nove občine ne bodo imele več takšne vloge kot sedanje. Če bo imela Bela krajina po novem štiri občine, bo v črnomaljski živelo 12.700 prebivalcev (od tega bo zaposlenih 4.900 ali 41 odst.). V metliški občini bo 8.200 prebivalcev (3.100 zaposlenih ali 40 odst.), v viniški 2.200 občanov (800 ali 34 odst. zaposlenih) ter v semiški 3.700 prebivalcev (1.974 ali 54 odst. zaposlenih). Več kot polovica zaposlenih je za semiško občino prednost, a tudi pomanjkljivost, saj jih večina dela v Iskri, in če zaškriplje tam, bo šlo narobe v vsej občini. Druga pomanjkljivost je skromno občinsko premoženje. Pozitivno pa je, da se število prebivalcev na območju nove občine od leta 1961 povečuje ter da imajo veliko delovnih mest. Poleg tega je semiško področje nadpovprečno opremljeno z osnovno infrastrukturo. Med ljudmi, ki so močno navezani na svoj kraj, je še vedno živ spomin na nekdanjo semiško občino. V razpravi je bilo slišati bojazen, ali ne bodo zaradi nepredvidenih stalnih virov financiranja nove občine potisnjene na rob revščine. Eden od raz-pravljalcev je vprašal, zakaj ne ostane pri starem, saj bodo novim občinam ostali le komunalni problemi, ki bi jih lahko naprtili tudi sedanjim. Vendar so bile takšne razprave v manjšini. Večina je bila za čim hitrejši sprejem zakona o lokalni samoupravi, kajti Semičani so svojo občino že postavi- li in če bo referendum, bo občina zagotovo izglasovana. M. BEZEK-JAKŠE METLIČANI ZA SAMOPRISPEVEK METLIKA - Dr. Anton Starc, direktor novomeške bolnišnice, je delegatom metliške občinske skupščine predstavil težave pri gradnji nove porodnišnice v Novem mestu. Ker zmanjkuje denarja, bi s samoprispevkom lahko pospešili dokončanje gradnje. Delegati so bili enotni, da bi morali gradnjo zaključiti čim prej, ker pa je novomeška občina prispevala že precej, bi bilo prav, da svoj delež primaknejo tudi Metličani. Zato so se strinjali, da razpišejo referendum za samoprispevek, vendar bi morala steči enotna akcija v vseh petih občinah. Občani ne smejo biti na slabšem Metliški delegati o novi lokalni samoupravi - Občani ne smejo biti prikrajšani -Javni protest proti kopičenju moči in denarja v Ljubljani - Odločilen naj bo izračun METLIKA - Delegati metliške občinske skupščine so na zadnjem zasedanju pretekli teden nanizali celo rešto pripomb na zakon o lokalni samoupravi. Rdeča nit, ki seje vlekla skozi vso razpravo, pa je bila, da mora biti nova ureditev cenejša in učinkovitejša in da bodo ljudje svoje interese lahko uresničevali v svoji občini. Izrazili so tudi javni protest proti vse večji centralizaciji moči in kapitala v Ljubljani. Skrbelo jih je, kako bo s financiranjem občin, saj v predlogu zakona ni predvidenih stalnih virov financiranja, razen če bi se občina obnašala kot podjetje. Bojazen pa je, da bo nova samouprava dražja od sedanje, na kar kot davkoplačevalci ne pristajajo. Odprli so tudi vprašanje delitve nalog v okraju, kajti ve se že, da bo Bela krajina en okraj. Predlagali so, naj bi se delile med vse belokranjske občine, saj bi kopičenje moči, kadra in denarja le v Črnomlju pomenilo slabitev ostalih občin. Predvsem pa ne bodo dovolili, da bi z metliškim delom in denarjem gospodarili drugi. Pomeni, da bi v Metliki ohranili vsaj to, kar so si s trudom pridobili, in da v novi organiziranosti ne bi bili na slabšem kot sedaj. Slišati je bilo celo predlog, da bi država naredila bolje, če bi pristojnosti, kijih namerava prenesti na okraje, dala kar občinam, kajti več ko je posrednikov, dražje je. Zato so Metličani menili, da pri vpeljevanju novosti ne bi prav nič hiteli, zlasti ne, dokler ne bodo videli finančnega izračuna. Po njihovem bi bilo prav, da bi se v novem zakonu videla tudi organiziranost krajevnih skupnosti. Obstaja namreč bojazen, da bodo po novem krajani predvideni le kot vir za financiranje države, okraja, občine. Dom starejših čutijo kot potrebo in nujo Mnenja ljudi pred občinskim referendumom Če pa bodo želeli napredek v krajevni skupnosti, bodo morali zanj sami odšteti denar in seveda tudi delati. Ker je sprememba lokalne samouprave najpomembnejša v Sloveniji po njeni osamosvojitvi, bo, če ne bodo • Predsednik izvršnega sveta Jože Matekovič je poudaril, da metliški) občina predstavlja v Sloveniji le pol odst. Zaradi majhnosti se mora še bolj samozaščitno organizirati. Prednost občine je v tem, da bo tudi v prihodnje ostala enotna, komunala in občinska uprava pa sta že sedaj organizirani tako, kot bosta v prihod-nje.__________________________ dovolj upoštevani predlogi državljanov, državni svet o spremembi predlagal referendum, je povedal predsednik metliške občinske skupščine Branko Matkovič, kije tudi svetnik v državnem svetu. M. BEZEK-JAKŠE GAŠPERIC SE NAPREJ RAVNATELJ METLIKA - Delegati metliške občinske skupščine so na zadnjem zasedanju dah soglasje k imenovanju Tonija Gašperica za ravnatelja osnovne šole Podzemelj za naslednja štiri leta. Gašperič je bil že doslej ravnatelj omenjene šole. Gospodarski forum je že zaživel Predsednik belokranjskega foruma Malenšek ČRNOMELJ, METLIKA - Ko je bil sredi oktobra v Črnomlju ustanovljen Belokranjski gospodarski forum (BGF), so izvolili tudi devetčlanski izvršilni odbor. Člani odbora do pozneje za predsednika izvolili podjetnika Antona Malenška, za podpredsednika pa direktorja metliškega Kometa Antona Tomca. Kot je moč sklepati že po dosedanjem delu, forum ne bo ostal le na papirju. Predvsem se bo zavzemal za povezovanje belokranjskih obrtnikov, podjetnikov in gospodarstvenikov z gospodarskimi institucijami doma in v tujini. Vsem občanom pa bodo svetovali pri Anion Malenšek vlaganju lastninskih certifikatov, da bi bili kar najbolje naloženi. Sicer pa prav sedaj pripravljajo program dela, ki ga bodo predstavili tudi širši javnosti. “Vse člane, teh je sedaj okrog 30, ter tiste, ki se nam želijo pridružiti, vabimo na prvi redni kongres Gospodarskega foruma Slovenije, ki bo 5. in 6. novembra v Portorožu. To srečanje bo toliko pomembnejše zato, ker se ga bodo udeležili ministri in državni sekretarji iz gospodarskih resorjev pa tudi tuji strokovnjaki, tako da bodo obrtniki in podjetniki lahko dobili veliko koristnih napotkov za svoje delo,” je povedal Anton Malenšek. Vsi, ki bi se želeli včlaniti v BGF, se lahko oglasijo pri tajniku Vladu Starešiniču v 1. nadstropju glasbene šole v Črnomlju ah po telefonu 51-320. M.B.-J. BOGATA RAZSTAVA - Ob semiškem krajevnem prazniku je pripravila nastop v kulturnem domu folklorna skupina “Semiška ohcet". Okrog 30 članov semiškega društva upokojencev pa se je v hotelu Smuk prvič predstavilo z izdelki ročnih del, ki si jih je ogledalo veliko obiskovalcev. (Foto: M.B.-J.) Kilometrski uspehi Vodovod in še kaj SEMIČ - V Semiču ob krajevnem prazniku - praznovali so ga 28. oktobra - navadno naredijo pregled del, ki so jih opravili v iztekajočem se letu. In teh tudi tokrat ni bilo malo. Največ denarja je sicer prišlo iz občinskega proračuna in sredstev krajevne skupnosti, veliko so prispevali tudi prebivalci, podjetja in drugi. Letos so v semiški krajevni skupnosti asfaltirali 1,6 km lokalne ceste v Rožnem Dolu ter 1,1 km ceste Štreklievec-Jugoije. Prav te dni asfaltirajo krajevne ceste v Vavpči vasi, na Vrtači, na železniški postaji, mimo Rupe v Staro goro, parkirišča pri stanovanjskih blokih in na pokopališču pri sv. Duhu. Asfaltiranih bo okrog 9.000 kv. metrov v vrednosti več kot 10 milijonov tolarjev. Te dni bodo pričeli tudi z gradnjo vodovoda za Nestopljo vas in Starihov Vrh. Naložba bo veljala več kot 5,4 milijona tolarjev. V načrtu imajo še gradnjo podpornega zidu na pokopališču pri sv. Roku pri Nestop-lji vasi. Sicer pa je bilo vse leto v KS več manjših naložb, kot je vzdrževanje krajevnih poti, nabava kontejnerjev za odsmeti ipd. Krajevna skupnost je uspešno pripravila tudi sedmo slikarsko kolonijo. Med društvi so ob krajevnem prazniku posebej pohvalili folklorno skupino in gasilce, zlasti štrekljevske. M.B.-J. gorenje proizvaja TIKA prodaja TRGOVINA & SERVIS, Trebnje tel.: 068/44-940, fax: 068/44-987 I DOBRNIČ - Na pokopališču v Dobrniču se je komaj teden dni po proslavi 50. obletnice 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze, zgodil nevsakdanji incident, ki še močno odmeva. Ljudje govorijo, da naj bi tam govornik, v prostem času funkcionar Nove zaveze, sicer pa državni tožilec Anton Drobnič, ob odkritju spominskega obeležja padlim, pobitim in zatajevanim med m po 2. svetovni vojni, grdo žalil in celo opsoval trebanjskega župana Cirila Pungartnika. Drobnič naj bi Pungartnika, po pripovedovanju ljudi, primerjal celo z živaljo, ki rada rije po blatu. Pungartnik zanika, da bi mu Drobnič rekel karkoli takega ali pa obratno, kot že spet ugibajo drugi. Vsekakor pa se je na pokopališču zgodil med vznesenim Drobničevim govorom incident. Dokler se je Drobnič le “sprehajal” po zgodovini, ni to nikogar motilo. Trebanjski župan pa je gospodu iz Ljubljane rekel adijo po njegovem ostrem dnevnopolitičnem govorjenju o 50. obletnici kočevskega zbora ter 50. obletnici shoda SPŽZ v Dobrniču. Drobnič pa se ni, vsaj javno ne, spotaknil ob to, da je dobr-niškemu shodu poslal brzojavko z željo po spravi celo sam slovenski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar. PODBOJI - Trebanjci sicer ne bi radi obešali na veliki zvon, da jim je le uspelo izprazniti šolo na Čatežu, Mer je bil doslej begunski center. Kljub temu da so sprva z urada za begunce grozili, da bodo v primeru izsiljene selitve pobrali vse s seboj, kar so vložili, se to ni zgodilo. Pač pa so na neobičajen način selili pralni stroj. Že takrat, ko so ga prinesli v prostor, so morali razbiti podboj preozkega vhoda, zdaj pa se je zgodba Ponovila. TREBNJE - O nedeljskem občinskem referendumu za uvedbo samoprispevka za gradnjo doma starejših občanov imajo ugledni in preprosti ljudje zvečine podobno mnenje. Čeravno marsikdo reče, da so časi hudi, marsikje še za preživetje ni denarja, skoraj vsak na koncu pripomni, da je ta dom nujno potreben. Tako so govorili za občinsko glasilo občanov in za naš časopis. Politične stranke v skupni izjavi soglašajo, da ta referendum ni politično vprašanje, temveč skupna potreba vseh ljudi v občini. Zato strankarska vodstva in njihovi predsedniki Ciril Pevec (DS), Bruno Gričar (LDS), Anton Strah (SLS), Jože Vencelj (SDSS), Tone Perpar (SSS) in Jože Tomažin (ZLSD) odpirajo ta humani projekt do-rega namena. Mirenski dekan Janez Petek opozarja, da je vedno več ljudi, ki preživljajo večer svojega življenja sami. Ne morejo si urediti niti vsakdanjih opravil, potrebujejo sočloveka, da priskoči v pomoč. Ker pa takšnih ljudi ni, je nujno potreben dom za starejše, ki naj bi bil čim bliže občanov, kjer so preživeli največ let svojega življenja. “Cerkev je v vsej svoji zgodovini ustanavljala in imela različne domove, med temi tudi za onemogle in ostarele. Žal je prejšnji sistem vse to prepovedal, čeprav so potrebe rasle. Skoraj vse občine v Sloveniji imajo urejeno za starejše občane, le v trebanjski občini se je odlašalo iz leta v leto. Nihče ' ne more vedeti, kdaj in zakaj bo Franci Smolič Slavko Kržan potreboval pomoč ali oskrbo v takšnem domu. Zato je potrebna skupna solidarnost za uresničitev takšnega načrta,” pojasnjuje dekan Janez Petek. “Sem za izgradnjo doma ostarelih, čeprav poznamo danes v svetu veliko bolj humano skrb za ljudi, ki si tudi pri nas že utira pot. Menim, da bo samoprispevek še bolj obremenil dohodke družin in posameznikov. Vse kaže, da bomo v prihodnje obremenjeni še s premoženjskimi davki. Za izgradnjo takih objektov danes že prispevamo v obliki raznih davkov in prispevkov,” meni Franci Smolič z Dolenjih Ponikev. “Enkrat smo v trebanjski občini že zamudili priložnost, da bi prišli do svojega doma starejših, prepričan sem, da se to ne bo ponovilo in bomo tokrat uspeli. S predsedniki društev upokojencev smo se dogovorili, da bomo pravočasno in celovito informirali 3800 naših članov in da bomo upokojenci v veliki večini zS samoprispevek,” pravi predsednik Žveze društev upokojencev v občini Trebnje, Slavko Kržan. “Jaz bi raje doma ostala pri sinu. Veste, na kmetiji je to drugače, toda če bi bila nepokretna, ne bi hotela biti v breme svojim sorodnikom, takrat bi bil dobrodošel dom dobrodešel,” pravi Olga Novak, kmetica, upokojena po možu, iz Zagorice pri Do-brniču. p. p. Trebanjci se odločajo o domu Občinski samoprispevek bodo uvedli za gradnjo doma starejših občanov v Trebnjem, če bodo v nedeljo na referendumu v večini za to naložbo - Vsi žele bliže domu TREBNJE - “Zaupam občanom, da se bodo na referendumu v nedeljo, 7. novembra, zvečine odločili za uvedbo samoprispevka za gradnjo doma starejših občanov v Trebnjem. Navkljub pripravam na nove občine sem prepričan, da majhne občine takih bremen, kot je omenjena naložba, ne bi zmogle. V preteklosti smo s pomočjo nekaj občinskih samoprispevkov gradili šole, vrtce in igrišča. Veliko denarja je šlo za ceste, vodovode in telefonijo. Zdaj bi bil končno že čas, da poskrbimo tudi za naše starostnike, potrebne domske nege, da bodo na jesen življenja bližje svojim domačijam in sorodnikom,” je pretekli petek povedal predsednik trebanjske občinske skupščine Ciril Pungartnik na novinarski konferenci. Direktorica Centra za socialno delo Anica Miklič je podobno kot že nekajkrat opozorila, da se prebivalstvo trebanjske občine vse bolj stara in da je trenutno 125 trebanjskih starejših občanov nameščenih v kar 22 domovih po Sloveniji. Najdlje je tak dom okrog 200 km, povprečna oddaljenost med krajem stalnega bivališča in domom pa je od 50 do 60 km. Večina Trebanjcev si želi bliže svojemu domu, v prid takim njihovim hotenjem je tudi stroka. Predsednik trebanjskega občinskega izvršnega sveta Jože Rebolj meni, daje dom starejših v Trebnjem potreben ne zaradi političnega prestiža, ampak zato, ker bo to velika pridobitev za ostarele, v domu pa bi tudi našlo delo okrog 50 usposobljenih ljudi. Izbrana in rezervirana lokacija v neposredni soseščini samega središča mesta pa se tudi arhitektonsko lepo vključuje v podobo mesta. Tega mnenja je seveda tudi arhitekt Andrej Ravnikar iz projektantske firme Dia, d.o.o., iz Ljubljane, katere predlog je ustrezna komisija soglasno izbrala na javnem natečaju za pridobi tev najboljše urbanistižne in arhitektonske rešitve doma. “Dom upokojencev je zasnovan kot zbirališče vseh starostnikov, in ne le tistih, ki v njem bivajo stalno. V njem bo tudi ambulanta, knjižnica in čitalnica, prostori za delovno terapijo, za fizioterapijo, za društva upokojencev. Arhitekt Ravnikar Poleg doma bodo tudi delavnice s prilagojenim programom. Karitas je izrazil željo, da bi dobil dom v sklopu večjega večnamenskega prostora za občasne cerkvene obrede še stalni prostor za verske obrede. Člani komisije Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, za pregled investicijskih programov in projektov ter predstavniki občine so s tem soglašali, tako da smo kapelico dopolnili s kapelico na izredno primernem kraju. Sicer pa je že omenjena komisija menila, da je tudi v letu 2000 po demografskih presojah potrebna zmogljivost 125 oskrbovancev v domu in 34 motenih oskrbovancev v posebnih zavodih. Možna bi bila tudi • Če bo v nedeljo, 7. novembra, na referendumu v trebanjski občini od 13.073 volilnih upravičencev na 73 glasovalnih mestih več kot polovica glasovala za uvedho samoprispevka, bodo 5 let prispevali odstotek od plač, pokojnin in katastrskega dohodka, za gradnjo doma starejših občanov v Trebnjem. Samoprispevka, skladno z zakonom, ne bodo plačevali tisti občani, ki ne presegajo osebnega dohodka, ki zagotavlja njihovo materialno in socialno varnost. poznejša dozidava za 40 oskrbovancev, je pojasnil arhitekt Ravnikar. P. PERC IZ NlkŠIH OBČIN lUiil IZ NkŠIH OBČIN Lii PETNAJST JIH SPET DELA - Na fotografiji je del delavk bivše Konfekte v S(xlražici, ki so po stečaju tega podjetja dobile delo v novem obratu zasebnega podjetja Zaščita. Belokranjci okupirajo Notranjsko “Zaščita” v Sodražici SODRAŽICA - V stavbi, kjer so gasilski dom, krajevna skupnost, krajevni urad, prostori novega zasebnega odkupnega podjetja in morda še kakšni, so pred kratkim v nekdanjih prostorih mladinskega kluba uredili proizvodnjo trenirk, pižam in moškega perila. Organiziralo jo je podjetje Žaščita Suhor. V novem obratu je zaposlenih 15 delavk bivše Kon-fekte Sodražica, ki je v stečajnem postopku. Zgovorni šofer Zaščite Andrej Vuk je povedal, daje lastnik podjetja Peter Kostelec iz Suhorja oz. Be-reče vasi 13 a, da nameravajo proizvodnjo v Sodražici še razširiti in zaposliti še več delavk, vendar jim tega sedanji prostori ne dovoljujejo, ker so premajhni. Potrebujejo torej večje prostore. Najprimernejši bi bili tisti v Konfekti, ki pa jih bo lastnik prodal. Novi obrat vodi Božena Kovačič, proizvodnjo pa Anica Muhič. V Ribnici smo zvedeli, da bodo šli prostori Konfekte Sodražica na javno licitacijo, iztrženi denar pa v stečajno maso, iz katere bodo poravnane terjatve upnikov. Glavni upnik so nekdanje delavke Konfekte, se pravi tudi te, ki so zdaj zaposlene v Zaščiti. To dejstvo in še certifikati, ki jih bodo delavke dobile, ter zmožnost in pripravljenost novega delodajalca pa dajejo nove možnosti za bolj ali manj ugodno pridobitev primernejših prostorov Zaščite. Zadeve se torej počasi razrešujejo. Kako se bodo, se še ne ve. Za vse bi bilo najbolje, če bi dobilo primeren kruh največ bivših delavk. Kako trd pa bo ta kruh, se bo pokazalo že pri prvem izplačilu plač. Vsi pa upajo na najboljše in da bo vse potekalo zadovoljivo, čeprav je razdalja med Suhorjem in Sodražico kar 103 km. J. PRIMC Osilničani “prodani” Hrvatom? OSILNICA - Na zadnjem sestanku demokratov v Osilnici je bilo med drugim rečeno: “Ne želimo, da nas kdo odcepi". Očitno gre za strah prebivalcev teh krajev, da so v kakšnih tajnih pogajanjih s Hrvaško že določeni, da bodo spadali pod Hrvaško. Temu očitno botruje nezainteresiranost najodgovornejših Slovenije, da bi te svoje kraje povezala s Slovenijo s primemo cesto, saj je ministrstvo za prostor in okolje pred kratkim na pobudo naravovarstvenikov prepovedalo celo posodobitev kolovoza, ki pelje proti Osilnici po slovenski obali Kolpe. Tako so domačini in obiskovalci te lepe doline prepuščeni na milost in nemilost Hrvaške in njenih organov. Hrvaški policisti pridno pregledujejo avtomobile Slovencev. Pred kratkim so uvedli še tako imenovano finančno policijo. Take kupčije s tem delom slovenskega ozemlja ne bi bile nič posebnega, pa čeprav se sliši neverjetno. Zgodovinski viri pravijo, da je bil nekdanji čabranski okraj (danes v Hrvaški) v stari Jugoslaviji, se pravi pred drugo svetovno vojno, nekaj časa (le nekaj mesecev) tudi v Sloveniji, se pravi v takratni Dravski banovini. Ze kmalu pa je bil ne le čabranski okraj, ampak tudi današnje območje KS Osilnica, priključeno k Savski banovini, se pravi Hrvaški. Anton Stimec, zdaj že pokojni domačin iz Mirtovičev v KS Osilnica (po njegovi zamisli so bili zgrajeni vsi trije viseči mostovi prek Kolpe na območju sedanje občine Kočevje), rojen v sosednjem Sro-botniku, mi je nekoč povedal, da so se Osilničanje takrat odločili za priključitev k hrvaški Savski banovini zato, ker se Slovenija za te kraje ni zanimala, jim ni pomagala, in da ima tak odnos do dežele Petra Klepca še danes, zato da ne bi bilo nič čudnega, če bi se domačini spet kar sami odločili za Hrvaško. J. PRIMC Gre za umazane manipulacije? Ali pa morda za sprenevedanje naravovarstvenikov? Take misli so bile izrečene na tiskovni konferenci v zvezi z zapleti ob posodabljanju poti ob Kolpi KOČEVJE - “To so umazane manipulacije na škodo ljudi, ki tu živijo. Zame imajo prednost ljudje pred vidro.” To je med drugim poudaril na tiskovni konferenci v sredo minuli teden o posodabljanju kolovoza ob Kolpi med Petrino in Kužljem, ki mu nasprotujejo naravovarstveniki in (Plutovi) zeleni, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje Alojz Petek. Predsednik Petek je najprej s številkami dokazal, daje v kočevski občini z ozirom na njeno površino najmanj cest v Sloveniji, še med temi je zelo malo posodobljenih. Zaradi redke naseljenosti pa odpade na kočevskega prebivalca 2- do 3-krat več stroškov za vzdrževanje lokalnih cest kot povprečno na prebivalca Slovenije. Tudi zaradi slabih cest oz. sploh nepovezanosti obkolpskih krajev s cesto s Slovenijo se število prebivalstva že desetletja zmanjšuje in se bo še zmanjševalo, saj je od leta 1948 do 1991 v 24 vaseh ob Kolpi, ki nimajo cestne povezave s Slovenijo, padlo število prebivalstva od 1.131 na 507. Nadalje je predsednik opozoril na hajko po časopisih proti posodobitvi kolovoza Petrina - Kuželj, ki jo vodijo naravovarstveniki in zeleni, pa tudi na potvorbe in celo laži, ki jim žal nasedajo tudi nekateri novinarji. Tako ne gre za množičen odpor domačinov proti tej posodobitvi, ampak nasprotuje gradnji le en občan, ki ima stalno prebivališče na tem območju, in še Martin Černe, ki ima stalno prebivališče v Kopru, res pa ima lastnino tu. Posodobitvi nasprotuje tudi pred- Bo Osilnica postala občina? V KS Osilnica je okoli 440 prebivalcev, ponekod pa so tudi občine z manj prebivalci hkrati pa bi ta občina merila kar 400 kv. km in bi bila daleč največja občina v Sloveniji. Na te pripombe domačinov je poslanec Tone Peršak povedal, da je v Zakonu o lokalni samoupravi še precej nejasnosti. Tako se še ne ve, v katerih primerih naj bi po nekaterih predlogih bile lahko tudi občine s posebnim statusom. V Avstriji šteje poprečna občina 3.000 prebivalcev, v Franciji in Veliki Britaniji po 4.000 in več prebivalcev, so pa po svetu tudi občine s 100 ali 150 prebivalci, in to zlasti v gorskih dolinah. V Italiji pa je celo gorska občina z manj kot 100 prebivalci. OSILNICA - Pred kratkim je bil v Osilnici sestanek, ki sta se ga udeležila tudi člana državnega zbora Igor Omerza in Tone Peršak. Na njem so razpravljali tudi o cestni povezavi Osilnice s Slovenijo, ki jo podpirajo vse stranke v občini in mnoge republiške. Na istem sestanku so se pogovarjali tudi o bodočih manjših občinah. Domačini so ugotovili, da imajo vse pogoje, da bi bili samostojna občina, le prebivalcev imajo premalo. Po površini je že danes KS Osilnica večja od 17 občin v Sloveniji. Torej bi dobili novo, veliko občino, katere posebnost bi bila tudi ta, da sploh ne bi imela prometne povezave s svojo matično državo, saj je to območje dostopno le prek Hrvaške. Če na primer kdo hoče iz Kočevja v vas Papeže, Belico, Žurge itd., mora kar štirikrat prestopiti državno mejo. Tudi če bi združili vse obkolpske KS v sedanji kočevski občini (Draga, Osilnica, Kostel in Predgrad), bi nabrali komaj okoli 2.000 prebivalcev, KRVODAJALSKA AKCIJA V SEVNICI MINISTER UMEK NA SEVNIŠKIH CESTAH - Predstavniki ministrstva SEVNICA - Občinski odbor Rde- za promet in zveze, republiške uprave za ceste in novomeškega cestnega pod- čega križa Sevnica sporoča krvoda- jetja na čelu z ministrom Igorjem Umkom so po ogledu nekaterih cestnih odse-jaltiem, da bo krvodajalska akcija v Lov s sevniškimi občinskimi funkcionarji na Studencu (na posnetku) strnili Sevnici v sredo, 10. in v četrtek, 11. vtise. Državni sekretar Marjan Dvornik je povedal, naj bi v letu 1994 za re- novcmbra. Prepričani smo, da boste gionalke in magistralke v občini namenili 100 milijonov tolarjev. Prednost tudi tokrat pokazali humanost, ka- naj bi imeli odseki Loka - Radeče, Zavratec - Škocjan, oporni zid v Boštanju kršne ne zmore vsakdo, in darovali in obnova ceste Vrhovo - Hotemež. Sevničani terjajo nadaljevanje posodo-najbolj dragoceno tekočino za so- bitve ceste Impoljca - Zavratec, ki pa je po tehničnih kriterijih dosti nizko, človeka ali morebiti zase. Prijazno politično pa ima izjemno težo, saj gre za povezavo občine in regij. (Foto: P. vabljeni! Perc) Sevniški cestni križi in težave Na zadnjem zasedanju skupščine je bilo daleč največ razprav pod točko razno, ko so poslanci dali vrsto pobud in tudi kritik na račun novomeških cestaijev DIREKTOR DVOJMOČ ZAPUŠČA KOPITARNO SEVNICA - Upravni odbor sevniške Kopitarne je sprejel odstop svojega dosedanjega direktorja Valentina Dvojmoča, ki bi se rad posavskim gospodarskim zagatam po novem letu posvetil kot direktor območne gospodarske zbornice Krško, kjer so ga že imenovali na to funkcijo. Razpis za novega direktorja sevniške Kopitarne bo zunaj še v tem tednu, v Kopitarni pa želijo dobiti na najodgovornejše delovno mesto človeka, ki bi izdelal strategijo razvoja podjetja in se z njo spopadal dlje časa, ne le kot vršilec dolžnosti direktorja. Po neuradnih virih se za to delovno mesto poteguje tudi sedanji predsednik sevniškega občinskega izvršnega sveta Marjan Kurnik. sednik sveta KS Kostel mag. Stanislav Južnič, ki pa nima podpore niti sveta KS in ne krajanov, pa še stanuje ne ob tej trasi. Na republiškem odboru za infrastrukturo in okolje so bile pokazane tudi fotografije, kako “Kolpo spreminjajo v kanal”, vendar je bilo rečeno, da so ti posnetki napravljeni na slovenskem obrežju Kolpe, dejansko pa so bili na hrvaški. Zaradi vseh teh dejstev je razumljivo, da je predsednik skupščine dr. Mihael Petrovič na tiskovni konferenci poudaril, da gre v tem primeru za nemoralno sprenevedanje, saj je na primer občinska skupščina Kočevje že pred leti, ko je bil dr. Dušan Plut še član predsedstva R. Slovenije, na ta organ naslovila Deklaracijo o kočevski stvarnosti in razne druge predloge, pa “Plut in njegovi” niso ukrenili ničesar, da ne bi prišlo do teh zapletov, ki smo jim zdaj priča. Tudi nadzorni za posodabljanje te poti Vinko Zajc, sicer tudi ribič, ljubitelj narave in prizadevni borec za varstvo narave, je poudaril, da zaradi posodabljanja te poti vidra ne bo ogrožena in tudi okolje ne, saj okolje najbolj ogroža odsotnost ljudi. Med tiskovno konferenco je predsednik KS Kostel mag. Stanislav Južnič razdelil novinarjem dopis te KS “Stopnjevanje nasilja v naši krajevni skupnosti”, v katerem so bile pono-. vno poudarjene nekatere zadeve, o katerih smo že poročali (peskokop) in med drugim še... “Naši predniki so bili razmeroma nasilni ljudje, ki so se svojim gospodarjem pogosto upirali... Po drugi svetovni vojni je sledilo načrtno uničevanje teh krajev, ki nas je spravilo ob štiri petine predvojnega prebivalstva... Naše prebivalstvo se ne more samo braniti pred nasiljem Kočevarjev in drugih, ki bi radi veliko zaslužili na račun naše obmejne lege in demografske ogroženosti...” Po razdelitvi dopisa je zapustil dvorano... Še bo vroče ob Kolpi! JOŽE PRIMC BEGUNCI PRESELJENI? KOČEVJE - Urad za begunce je sprejel sklep o zaprtju nekaterih begunskih centrov, med drugimi tudi begunskega centra v Kočevju. Kočevski center je v prostorih nekdanjega samskega doma podjetja Zidar, ki je v likvidaciji, zato bo ta stavba tudi prodana najugodnejšemu ponudniku. Begunci pa ne bi šli radi iz tega centra v druge po Sloveniji. Očitno se v Kočevju dobro počutijo tu zato, ker tu živi veliko njihovih rojakov iz Bosne in od drugod, ki so se sem preselili že pred leti ali celo desetletji, zdaj pa imajo že slovensko državljanstvo. SEVNICA - Na zaradi nesklepčnosti prejšnje seje ponovljeni in razširjeni seji sevniške občinske skupščine pretekli četrtek so poslanci svoje delo opravili zelo hitro. Še najdlje so se zadržali ob točki razno, ko so poslanci dajali številne pripombe glede neurejenosti cestnih povezav v občini in pobude, kako bi premostili sedanje razmere. Zasedanje občinske skupščine je po vsebini mnogo bo(j spominjalo na nekdanje sisovske čase. Ker je bilo na račun slabega vzdrževanja cest izrečenih toliko kritik na račun novomeških cestarjev, da bi jih morali slišati predvsem ti, so sklenili, da jih povabijo na eno prihodnjih sej občinske skupščine. To naj bi se zgodilo do decembra, vsekakor pa še letos. Plaz vprašanj in kritik na rovaš cestarjev je sprožil poslanec Miro Gačnik, kije opozoril na neurejenost bankin, predvsem pa zaščitnih ograj ob mirenski regionalki od Dolenjega Boštanja do Tržišča. Poslanca dr. Jurija Pesjaka zanima, kam neki je izginil prometni znak, ki je omejeval parkiranje pred zdravstvenim domom, še bolj pa, kdaj bo pred hramom zdravja bodisi na novo postav- ljen znak ali kako drugače urejen režim spet naredil vsaj znosen red na tem parkirnem prostoru. Na cesti od gostilne Kragl v Spodnjem Vranju proti Lončarjevemu Dolu je že dva meseca razbito ogledalo. Na ostrem ovinku so cestarji odstranili precejšen del brežine, namesto zemlje pa tja položili velike skale. Vozniki se zdaj na tem odseku počutijo bolj ogrožene, saj je morebitno trčenje v skalo precej drugačno od tistega, če vozilo udari ob zemeljsko oviro. Poslanec Anton Jazbec iz Zabukovja je še zaprosil cestarje, naj pred zimo vsaj gramozirajo makadamska cestna odseka Zabukovje -Dol in Trnovec - Poklek, da bosta po- zimi prevozna. Poslanec Boris Per-novšek je zahteval, naj v Dolenjem Boštanju pri železniški postaji pristojni poskrbijo, da bodo takoj umak-nli večjo količino tamkaj spravljenega lesa, da ne bo ogrožena prometna varnost. “Cesta Krmelj - Šentjanž je popolnoma v razsulu, kanalizacija je zasuta, zato voda ob neurjih še bolj načenja že tako uničeni asfalt,” je poudaril poslanec Franc Štirn. Po njegovih besedah cesta ni bila tako slaba niti takrat, ko je bila še makadamska in je zanjo skrbel le en cestar. Predsednica občinske skupščine Breda Mijovič je povedala, daje sevniška občina dobila za vzdrževanje lokalnih cest in za zimsko službo iz republiškega proračuna le 4,7 milijona tolarjev, račun za ta dela znaša 13 milijonov tolarjev, razliko pa naj bi pokrili iz občinskega proračuna. P. PERC Nagrade ob Tednu prometne varnosti Sodelovalo 600 učencev SEVNICA - Ob Tednu prometne varnosti in Tednu otroka, ki sta letos potekala sočasno od 4. do 10. oktobra, je sevniški občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu razpisal natečaj za likovne in pisne izdelke učencev osnovnih šol na temo “Moj kraj in varnost otrok v cestnem prometu”. Predsednik sveta Jože Jeke je pohvalil odzivnost šol, saj so na natečaju sodelovale prav vse osnovne šole v občini. Samo s sevniške šole Sava Kladnika je sodelovalo 230 učencev, ocenjujejo pa, da jih je skupaj sodelovalo več kot 600, posebni komisiji, ki je 28. oktobra ocenila prispele izdelke, pa so posredovali najboljših 63 risb in 32 spisov. Učenci so si prislužili lepe nagrade Posavske banke Krško v skupnem znesku 20 tisoč tolarjev. Katja Urbančič, učenka 8. razreda na sevniški šoli, je za najboljši spis prejela iz rok vodje oddelka za poslovanje z občani Posavske franke, gospe Glavačeve, hranilno knjižnico z vlogo 5.000 tolarjev, Petra Krmelj, učenka 6. razreda OŠ Tržišče, je za drugona- grajeni spis dobila 3 tisočake, Mateja Konajzler, učenka 8. razreda boštanjske šole, pa 2.000 tolarjev. Prvo nagrado za najboljšo risbo so prejeli kar štirje učenci 4. razreda sevniške šole: Aleš Radej, Andrej Horjak, Damir Fatič in Boštjan Klenovšek. Drugonagrajeno risbo je naredil Mitja Vidmar s krmeljske šole, tretjo nagrado pa je dobila Andreja Virtič, učenka 3. razreda sevniške šole. Risbi Aleša Jagra, učenca 6. razreda osnovne šole Ana Gale, je komisija prisodila nagrado 5.000 tolarjev. P. P. NAGRADA - Vodja oddelka za poslovanje z občani Posavske banke Krške, gospa Glavačeva, izroča nagrado Adrijani Virtič, sredi stoji predsednik sevniškega občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Jeke. (Foto: Janez Virtič) Drobne iz Kočevja) ČIGAVA SO KOLESA IN URA? - Na občinski skupščini v Kočevju imajo shranjenih še šest koles in uro. Gre za najdene predmete. Lastniki jih bodo dobili nazaj, ko bodo predložili dokaze o njihovem lastništvu ali pa jih vsaj dokaj natančno opisali. OSMEGA K POSLANCU - Poslanec državnega zbora Benjamin Henigman je imel izjemoma v pisarni predsednika občine Kočevje prvič svoje uradne ure za stranke 25. oktobra, a se je lahko pogovaijal le s predstavniki skupščine, ker občanov na pogovor ni bilo. Tako bo prvi njegov pogovor z občani v ponedeljek, 8. novembra. V bodoče bodo njegova srečanja z občani vsak drugi pone- Poročali smo že, da Jarmovo “Dekle s piščalko” spet sedi na svojem jrodstavku sredi bazenčka na novem Trgu sv. Jerneja. Vendar gre zdaj za “Dekle brez piščalke”, ker soji inštrument ukradli neznani storilci. Pri ponovni postavitvi je bila v bazenčku še voda m celo ribe. Kaže pa, da so bile ribe zelo žejne in so vodo popile, da je zdaj po suhem možen dostop nepridipravom do Deklice brez piščalke in brez obleke. OBČAN VRAŠUJE-MEDVED ODGOVARJA - Zakaj kočevski župan in izvršnik zadnje dni kar plavata v oblakih? - Ker so ju televizijci v zadnjem Tedniku proglasili za bogova. • Blaznost je pri posameznikih nekaj redkega, pri skupinah, narodih, časih pa pravilo. (Nietzsche) Ribniški zobotrebci) OBRAMBA PRED VODO - Tudi magistralna cesta v ribniški občini je polna lukenj. Najbolj pa to občutijo v nekdanji Gorenji vasi pri Ribnici, ki je zdaj že del Ribnice m se imenuje Gorenjska cesta. Gorenjevaščani so zato izdelali posebne lesene table, ki jih prislanjajo ob hiše tako, da ob dežju voda ne brizga po zidovih, vratih, oknih, kletnih linah itd. Take obrambe ni videti drugod po svetu, torej gre za svetovno zanimivost. UVAŽAJO V1SOKOKVALI-TETNI LES - V Ribnici že leto dni deluje predstavništvo Unitrade, ki uvaža visokokakovostni les iz Kanade in ZDA. Prodajajo ga po vsej Sloveniji. V ribniški občini ga kupi največ Inles-Hrast Dolenja vas. VODA NI OGROZILA FIČKA -Deževje in visoke vode so tudi v ribniški občini povzročile precej škode, niso pa odnesle fička, ki že veliko mesecev ali morda celo nekaj let očitno neuporaben stoji v Žlebiču med magistralno cesto in potočkom kot nepozabna turistična zanimivost tega kraja. Sevniški paberki GLAVE OSTALE - Tajniku sevniške krajevne skupnostu Stanetu Sešku, predsedniku sevniške vlade Marjanu Kurniku in še komu, ki se čutijo odgovorne za potek napeljave plinskega omrežja v Sevnici, so za zdaj glave ostale na vratovih. Takoj ko so se s plinom pričeli ogrevati za Kopitarno, zatem nad Lisco sije verjetno oddahnil tudi dr. Jurij Pesjak, kije fantom kar na seji sevniške vlade zagrozil, da se z ljudmi, ki so postali povsem odvisni od plina, ne smejo igrati pred novo kurilno sezono in da bi lahko letele glave. Pesjak ni povedal, s kakšno tehniko bi se razsrjeni krajani lotili dežurnih krivcev; s skalpelom, helebardo ali morebiti kje skrivajo kakšno giljotino? . INKUBATOR - Tajnik sevniške Športne zveze Borut Bizjak je prepričan, da je sevniškim in bošta-njskim prizadevim atletskim delavcem usojeno, da bodo nadobudne tekmovalce pripravljali za večje klube, ker pač v sevniški občini ni možnosti za vrhunsko atletiko. Bizjak meni, da bi bilo prav, če bi se številni klubi združili, da bi bilo lažje speljati financiranje. Po osamosvojitvi Slovenije je že skoraj vsaka tekma na ') z iz- jakovih besedah hodijo na vaške teke vcuijc jc ze SKOiaj vsaka icKiua m državni ravni, potem pa mahajo ; rezultati, podobno kot tisti, ki po Biz jakovih besedah hodijo na vaške teki v Avstrijo, se vrnejo s petimi kilogrami pokalov in terjajo svoj delež bolj pičle športne pogače. . 24 DIREKTORJEV - Na sevniški Žagi noben direktor ne zdrži dolgo. Ernest Šumej, ki dela na žagi okrog 21 let, pravi, daje v tem času zamenjal že 24 direktorjev. Nekateri v zadnjih letih so bili na Žagi hudo kratek čas, tudi po en mesec, en teden, enega pa so zamenjali že po enem dnevu. Šumej meni, da je to del taktike gozdarjev za uničenje Žage, gozdarji pa odgovarjajo, češ da imajo pač redki direktoiji tako debelo kožo, da bi zdržali na Žagi. Krške novice MULARIJA - Ne, ne, tega pa občutljivo oko ne more prenesti! Dogajalo se je pretekli petek v leskovški športni dvorani. Mularija se je potikala okrog šolskih vogalov, mladež se je drenjala okrog nastopajočih pevskih zvezdnikov, šmrkari-ja je tekala po prostorni dvorani, na-gajivci so plezali po lestvah in celo mnoge mamice so zagrešile nepopravljivo napako, saj so si za hojo po parketu izbrale čevlje z najbolj ostrimi petami. Mladi obiskovalci so vzeli prireditev “Plešimo, pojmo in igrajmo se skupaj” zares in so si vroče zaželeli, da bi kaj takega doživeli še kdaj. Ta bo pa težka. Nekateri namreč že namigujejo, da v tej dvorani nikoli več. Košarkarji naredijo manj škode, pa še kakšen tolar prinesejo. NERODNO - Slovenski dnevnik Delo je zapisal, da bo na prireditvi v kostanjeviški galeriji dr. Matjaž Kmecl predstavil znamenitega Slovenca Andreja Smoleta. Imena so ista, le da dr. Kmecl ni predstavil Smoleta v galeriji, ampak v drami “Andrej Smole, znameniti Slovenec”. Vsak se lahko zmoti, zato moramo oprostiti tudi organizatorjem, ki so na koncu vabila napisali nekaj nerodnih. Spomnili so namreč, da bo prireditev v počastitev 50. obletnice streljanja talcev v Kostanjevici. Mislili so verjetno na počastitev spomina tega žalostnega dogodka. PRETEKLOST - Mnogi Senov-iani še vedo, da sta v njihovem kraju nekdaj stala dva gradova. Že pred davnimi leti sta izginila, saj so ljudje dobesedno raznosili kamenje iz njunih zidov in ga porabili za druge namene. Kamenje je bilo takrat očitno več vredno kot stari grajski stavbi. Zdaj se nekateri prebivalci Senovega bojijo, da kljub močni železarski industriji v Sloveniji nekaterim primanjkuje železa. Komu se tako zelo mudi odnesti s proge edine take železnice v Sloveniji tudi zadnji kos železa? Vse kaže, da so nekateri narobe razumeli sanacijo rudnika. Pričeli so jo tam, kjer se najmanj mudi. Novo v Brežicah) LOČITEV - Bizeljsko ima vse možnosti, da oblikuje svojo občino, morda celo republiko. Ima center, potok, banko, pošto, zavarovalnico, trgovine, šolo in dovolj dobrega vina ter obnovljeno gostilno Šekoranja, ki je po novem tudi pomembno diplomatsko središče Bizeljskega. Ima veliko kamnoseštvo, ki bi skrbelo za nagrobne in druge nujne spomenike v novi državi, zdravstveni dom, novo telefonsko centralo, pitno vodo. Bizeljani bi se že odločili za samostojno pot svoje dežele, a tako odločilnega koraka ne morejo napraviti. Kadarkoli namreč poskusijo, jim vsaj ena noga obtiči v cestni luknji. MINISTRI - Ministri pridejo le redkokdaj v brežiško občino. Kadar se to že zgodi, svojim podložnikom dajo vedeti, da so z njimi, da si prizadevajo za to in ono. A kaj, ko jih o-stali v vladi, neumni kot so, ne podpirajo! GOSPA - Gospa v predzadnji vrsti (tretji sedež levo) se ob zadnjem ministrskem obisku ni kaj dosti menila za ministrovo obljubljanje svetlejše bodočnosti. Kdaj pa kdaj je siknila kakšno grdo besedo in si mirno strigla dolge rdeče nohte. Medtem ko so se nekateri brežiški direktorji nervozno poigravali s ključi (Le zakaj izgubljamo dragoceni čas?), sije gospa utegnila porezati tudi nagajive kožice ob nohtih. MOST - Ni težko krajanom stopiti skupaj, zbrati denar, pomagati z lastnim delom in zgraditi cesto. Danes je tako asfaltirana že vsaka pomembnejša pot, drugače pa je s cestami širšega značaja. Na manjših se ve, kdo jih uporablja in kdo jih plača. Pri velikih se tudi ve oboje, vendar se denarja ne da izpukniti iz republiškega proračuna. Tako imajo Brežičam v okvari oba mostova. Staremu manjka samo še vmesni del med dvema obokoma čez Savo in Krko, a je kljub temu še vedno zaprt za ves promet, ker reublika ne da od sebe obljubljenega denaija. Novi most je odprt za Promet, a bi bilo bolje, da ne tri bil. 11 BR€2lSK€.K£^i porodnišnicc V času od 8. do 22. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Irena Bratuša iz Arta - Jožico, Viktorija Šušteršič iz Krškega - Miha, Irena Pešec iz Krške vasi - Mitja, Lidija Jakovina iz Brežic - Simona, Anica Zajc iz Dobove - Mateja, Tea Oršanič iz Brežic - Nejca, Milena Černelič iz Brežic - Tjašo, Angela Omerzu iz Armeškega - Roberta, Zdenka Mo-zver iz Anovca - Gregorja, Andreja Žarn iz Malega Mraševega - Uroša, Nataša Mirt iz Leskovca - Kajo, Zvonka Korošec iz Dekmance - Mariina, Mojca Vogrinc iz Brežic - dečka, Alenka LesinŠek iz Brežic - dečka, Marija Kraljič iz Šenkovca - deklico. Čestitamo! ii IZ NNŠIH OBČIN iMfi.ll IZ NNŠIH OBČIN E O PRORAČUNU IN O DRUŽINSKI POLITIKI KRŠKO - Občinska organizacija Združene liste socialnih demokratov iz Krškega je za minuli torek zvečer pripravila javno tribuno o družinski politiki in proračunu. Člani te stranke pravijo, da ne morejo mimo opredelitve vlade, da zmanjša dosedanjo raven socialne varnosti slovenskih državljanov. Da bi opozorili na posledice takega odločanja in dosegli pravičnejšo razporeditev proračunskih sredstev, bi radi pridobili podporo čim širše javnosti. GOZDNA POT TUDI V PIŠECAH PIŠECE - Jutri dopoldne bo v večnamenskem domu v Pišecah sestanek urejevalcev gozdnih poti v Sloveniji. Ob tej priložnosti bosta organizatorja - Gozdno gospodarstvo Brežice in Občinska turistična zveza - gostom predstavila Pišece, po delovnem sestanku pa še zasnovano gozdno pot v Pišecah, ki si jo bodo tudi ogledali na terenu. MODNA REVIJA IN MARTINOVANJE KRŠKO - Za tiste, ki jih zanima moda in se radi zabavajo, priredita Društvo za plesno dejavnost Krško in hotel Sremič modno revijo in martinovanje. Dogodek bo v petek, 12. novembra, ob 20. uri v hotelu Sremič. Na modni reviji se bodo predstavili: trgovina in šiviljstvo Modelina ter trgovine: As, Taja, Clann in butik Napoleon. Obiskovalce bosta zabavala ansambel Vikend in pevec Korado Buzeti. Kot gosta večera bosta nastopila Alojz Kocjančič in Petra Stojan, članska državna prvaka v latinskoameriških plesih KIP SOKOLA BO SPET NA STADIONU BREŽICE - To soboto bodo na portal športnega stadiona v Brežicah ponovno postavili kip sokola, simbol nekdanjega telovadnega društva z istim imenom. Stadion je bil že od leta 1904 sokolski, kip, ki gaje izdelal umetnik Vladimir Stoviček, pa so postavili na portal leta 1936. Ob začetku 2. svetovne vojne so ga Nemci odstranili, vendar so ga domačini našli in ohranili vse do danes. Zdaj so ga restavrirali in od sobote naprej bo spet krasil vhod na štadion. Kostanjevica je dobila nov turistični vodič Prvi v zbirki Poti Slovenije zasebne založbe TEO LJUBLJANA - Konec oktobra je pri zasebni založbi TEO iz Ljubljane izšel prvi kulturni in turistični vodič iz nove zbirke Poti Slovenije. Na tej strani ga omenjamo zato, ker se je avtor v njem lotil Kostanjevice na Krki. Vodič bo mogoče dobiti v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. “Kostanjeviški otok, tolikokrat i-menovan dolenjske Benetke, ni samo predpodoba umetnostnih prizadevanj, temveč predznak tega naselja tisočerih neizkoriščenih možnosti,” je v uvodu v knjižico zapisal Lado Smrekar. Kostanjevica je tokrat dobila možnost več, saj žepni vodič na 56 straneh seznanja obiskovalce tega mesta z njegovo zgodovino, naravno in kulturno dediščino, z umetniki in njihovim delom v Galeriji Božidarja Jakca, z dejavnostmi domačinov ter s kulturnim in športnim življenjem v kraju. Lovcem in ribičem ponuja vodič lovni in ribolovni koledar, ljubiteljem narave pa predstavlja svet kapnikov v Kostanjeviški jami. Avtor ni pozabil niti na šelmarie in kostanjeviške pustne običaje. Cisto na koncu vodiča je zbrana cela vrsta praktičnih nasvetov, ki so namenjeni predvsem tujcem: kje lahko dobijo informacije, kako je s prometom, vizumi, potnimi listi, carino, denarjem, bankami in deviznimi predpisi, poštnimi pristojbinami, kje so konzularna predstavništva posameznih držav ter kakšne so možnosti za obisk prireditev. Vodič je napisal v Kostanjevici rojeni Novomeščan Janko Saje, recenzijo sta opravila dolenjska rojaka prof. mag. Marijan Tršar in dr. Andrej Smrekar, knjižico pa je oblikovala arhitektka Irena Tršar, l^ot je v uvodu napisal avtor, je vsebina knjižice namerno zelo zgoščena in ob slikah predstavlja le bistveno, a vendar dovolj zgovorno opozarja na vse, kar si je vredno ogledati. Vodič bo zato tako ali drugače prišel prav tudi domačinom. B. D.-G. PAPIR NAMESTO PLASTIKE - Stroj, ki ga je skonstruiral Janez Habič (na sliki), vodilni strokovnjak za proizvodnjo spiralno navitih cevi v Sloveniji, bo navil 16 metrov cevi na minuto. Podjetje Spektri računa na trend proizvodnje naravi prijaznih izdelkov. (Foto: B. D.-G.) Rudaije čez tri leta na cesto? Po novem naj bi izkop na Senovem, v Kanižarici in v Zagorju ustavili že s koncem leta 1996 - Rudarji ne verjamejo objubam vodstva RRPS o prezaposlitvi SENOVO - Do predloga o pospešenem zapiranju treh rudnikov rjavega premoga je prišlo zaradi tega, ker bo ljubljanska toplarna zmanjšala porabo tega premoga. Če bo tak predlog obveljal, bo to povzročilo precej težav rudniku, kritju Senovo in občini Krško. Zakaj? Po prvem predlogu, kije bil pred letom dni potrjen v organih upravljanja RRPS, je bilo predvideno postopno zmanjševanje proizvodnje. Tako bi na primer v rudniku Senovo do leta 1997 obdržali tako proizvodnjo kot danes (85 tisoč ton), v letu 1998 bi jo zmanjšali na 60.000, leto pozneje na 30.000 ton in nato izkop povsem ustavili. Po takem scenariju zapiranja bi v rudniku postopoma lahko poskrbeli za prezaposlovanje 310 delavcev, podobno, kot so v zadnjih dveh letih že zmanjšali število zaposlenih za 50. Večina delavcev je brez kvalifikacij ali priučenih, hkrati pa gre za mlad kolektiv, zato v senovskem rudniku že nekaj časa iščejo nove programe. Rezultat njihovih prizadevanj sta hčerinski podjetji Logis in STG Rudar, trenutno pripravljajo gobar-no v opuščenem rovu, poleg tega pa računajo, da bo 10 ljudi dobilo delo na novi bencinski črpalki na Senovem. V rudniku Senovo se tudi ne strinjajo, da je cena premoga razlog za zapiranje. Kot je povedal tehnični vodja enote na Senovem Drago Klanšček, dosegajo v njihovem rudniku bistveno nižjo ceno kot v Zagorju, Kanižarici in Hrastniku. Proizvodnja bi se še pocenila, če bi rudniku Senovo namenili še 6 milijonov tolar- jev, kolikor jim manjka za dokončanje naložbe. Z njo bi lahko začeli izkoriščati še 800.000 ton zalog premoga, kar bi jim dalo delo še za 8 do 10 let. Toda pri dokončanju investicije se nekje zatika, zato rudniku grozi, da še do predvidenega leta 1996 ne bo imel dovolj dela. “Pomanjkljivost senovskega premoga je v veliki vsebnosti žvepla, vendar menim, da imamo možnosti za prodajo na Hrvaško, kjer kriteriji za premog niso tako visoki. Žal pa smo mi le enota in nimamo svojega žiro računa, tako da sami ne moremo kaj dosti narediti, da bi proizvodnjo začasno ohranili in medtem postopoma poskrbeli za delavce,” meni Drago Klanšček. • Slovenija ne prenese šok terapije. (Rigelnik) V rudniku Senovo se zato zavzemajo za prvotni program zapiranja. Krško je že doživelo velik udarec s stečajem Vidma, zato si bo kakih 170 novih brezposelnih (za fizično zapiranje bo potrebnih samo 80 delavcev) težko privoščilo. Izkušnje z • Kaj bo prinesla napovedana reorganizacija Rudnikov rjavega premoga Slovenije, na Senovem še ne vedo. Trbovlje in Hrastnik naj bi postala eno podjetje in nadaljevala proizvodnjo, medtem ko bi ostale tri rudnike oblikovali v holding, tako da bi vsak od njih posloval s svojim žiro računom. To bo pomagalo, da se bodo sredstva za zapiranje rudnikov in za prezaposlitev delavcev enakomerneje porazdelila. Po drugi strani verjetno taka samostojnost trem rudnikom ne bo k^j dosti prinesla, saj se jim obeta, da bodo na njihovo novo podjetje preneseni tudi dolgovi RRPS. Če bo tako, ni nobenega upanja za podaljšanje proizvodnje do leta 2.000. Vidmom govorijo, kako je z obljubami države, da bo za delavce poskrbela, zato bi se v zvezi z rudnikom morala oglasiti tudi občina Krško. B. DUŠIČ-GORNIK Kdo dopušča vožnjo po gradbišču? Senovčani so končno dočakali prenovo ceste med Brestanico in Senovim, a so prisiljeni protestirati - Kako varen je promet po gradbišču in zakaj ni obvoznice? SENOVO - “Jasno postavimo zahteve, nnj zgradijo normalno obvoznico ali načrtov rekonstrukcije, saj so opazi-pa naj obstoječo cesto spravijo v normalno stanje. V(judno vabimo vse ust- li, da delavci del ceste razkopljejo, ga rezne organe, da se pripeljejo na Senovo na razgovor o rešitvi problema.” To uredijo in nato ponovno razkopljejo, je le droben del iz ogorčenega pisma in protesta zaradi posodabljanja ceste Zanima jih tudi, kdo je dovolil, da se Brestanica-Senovo, pod katerim seje podpisalo kakih trideset krnjanov. Pis- gradnja ceste začne, če za dokončanje ■no so iz osnovne šole, kjer je vzniknila ideja o protestu, poslali senovskim podjetjem. Nemudoma so jih podprli delavci rudnika Senovo, STG Rudar, poslovne enote Lisce, Metalne Senovo in iz Elektrarne Brestanica, od koder so priložili tudi 80 zbranih podpisov. Tiste, ki se v teh dneh vozijo po regionalni cesti Brestanica-Senovo, čaka posebno doživetje. Cesta je namreč v popolni rekonstrukciji v dolžini dobrin dveh kilometrov. To pomeni, da na eni strani kopljejo jarke, na drugi prestavljajo komunalne vode, po sredi prevažajo kamione s peskom in valjajo nasipan gramoz. Na gradbišču je zelo živo, kar verjetno pomeni, da z deli hitijo. Toda kako daleč bodo prišli? O tem se sprašujejo razjarjeni krajani, ki čakajo na posodobljeno cesto že od leta 1986. V teh letih je bila cesta tako slaba, da ne bi zaslužila niti naziva vaška, kaj šele regionalna. Lansko leto je Republiška uprava za ceste končno namenila 30 milijonov tolarjev za ta odsek, a izvajalec z deli ni pričel, ker iz krajanom (in menda tudi vodstvu občine) neznanih razlogov ni bila jrodpisana pogodba o tem. Tako so denar izgubili. Kakorkoli že, dela na cesti so se pričela v letošnjem poletju, za kar je izvajalec dobil na razpolago 30 milijonov tolarjev iz letošnjega državnega proračuna. Glede na to, da je za popolno ureditev ceste potrebno še najmanj dvakrat toliko denarja, so se krajani začeli vpraševati, koliko časa bodo še morali trpeti takšen nered na ceste ter do kdaj se bodo vozili čez gradbišče in se izpostavljali nevarnosti. Po cesti teče regionalni promet, vozijo avtobusi, tovornjaki, naloženi s senovskim premogom, ljudje se dnevno prevažajo v službe. Najhuje pri vsej stvari je, da krajani sami ne vedo, kakšna bo usoda ceste. O samih delih in o zapori jih ni nihče obveščal, pomagati pa)im niso znali ne v krajevni skupnosti in ne v občini. Krajani tudi dvomijo o strokovnosti • Traso sta si ogledala tudi minister za promet in zveze Igor Umek in državni sekretar za ceste Marjan Dvornik. Zaradi zahtev občine in krajanov po pospešitvi izgradnje ceste je ministrstvo vladi posredovalo predlog za prerazporeditev sredstev za ceste. Kot se je izvedelo, je menda vlada tak predlog zavrnila. Tako vse kaže, da bo treba na dokončno ureditev ceste še nekaj časa počakati in si pred tem v državnem proračunu izboriti še preostalih 60 do 70 milijonov tolarjev. ni dovolj sredstev. In še, kje so zdaj inšpektorji, ki so odgovorni za var- B.DU: krepaic ŠIC-G ORNIK V Slovenski vasi navijajo cevi Podjetje Spektri odprlo proizvodne prostore - Spiralno navite cevi in tiskarna -Trije lastniki se že dogovarjajo s tujimi kupci in računajo, da bodo povečali izvoz SLOVENSKA VAS - Marjan I-apuh, Zvone Kranjc in Silvo Volčanšek so ustanovili podjetje Spektri, kupili stroj za proizvodnjo spiralno navitih cevi iz papirja in z njim vred pridobili že nekaj kupcev. Proizvodne prostore so si uredili v gospodarski coni v Slovenski vasi, kamor so preselili tudi tiskarno Lapuh s 15-lctno tradicijo, kije doslej delovala v Termah Čatež. “Spiralno navite cevi so eden tistih anonimnih proizvodov, s katerimi se človek srečuje vsak dan, a jih sploh ne opazi. Toso kartonska jedra, na katerih je navit papir za računske stroje in blagajne, papir za telefakse, sukanec, vse vrste folij za gospodinjstvo, toaletni papir, brisače in podobno,” pravijo lastniki podjetja Spektri. Njihov stroj bo izdeloval cevi premera od 5 do 50 milimetrov in lahko navije 16 metrov cevi na minuto. Doslej je proizvodnja stekla samo poskusno, vendar pa, kot so dejali na nedavni otvoritvi proizvodnih prostorov, računajo, da bodo obdržali kupce in pridobili tudi nove. Predvsem se nameravajo preusmeriti na izvoz, zaradi česar so že navezali stike z nekaj avstrijskimi in nemškimi kupci. Zaradi dragega prevoza kupcev ne smejo iskati predaleč, papirne cevi zaradi varovanja narave vse bolj izpodrivajo plastiko, saj so hitro razgradljive. Potiskane spiralne cevi se ravno zato vse pogosteje uporabljajo za embalažo različnih izdelkov. “V tako proizvodnjo nas niso usmerile le potrebe trga, ampak tudi dejstvo, da so vse sestavine naših proizvodov ekološko neškodljive in hitro razgradljive. Tudi ves reprodukcijski material je domačega izvora, zato zanj ni treba trošiti deviznih prihrankov,” je dejal direktor podjetja Marjan Lapuh. V začetku bo v podjetju zaposlenih 8 ljudi, pozneje naj bi se to število podvojilo. Ozko grlo proizvodnje je mehanski razrez cevi, zato s pomočjo nekaterih domačih in tujih strokov- • V okviru podjetja Spektri deluje tudi tiskarna, kije že doslej poslovno sodelovala z vsemi večjimi podjetji v Posavju. Tako je obseg dela počasi prerustel zmogljivosti obrtne delavnice. Doslej so tiskali predvsem enostavnejše tiskovine in obrazce, vendar jim velika konkurenca v tej dejavnosti narekuje, da se posodobijo. Tako nameravajo kupiti sodobni ottset tiskarski stroj večjega formata, s katerim bodo lahko tiskali tudi zahtevnejše prospekte in kataloge. njakov tehtajo, ali bi lahko ravno poojetje Spektri prvo uporabilo lasersko tehnoloijo za razrez papirja. B. DUŠIČ-GORNIK Dobitnika oktobrske nagrade Letos sta jo prejela dva direktorja: Karel Recer iz Vina in Borut Mokrovič iz Term Čatež BREŽICE - Po tradiciji so tudi letošnji okrobrski nagradi (priznanj tokrat ni bilo) podelili na svečani seji vseh treh zborov občinske skupščine. Borut Mokrovič je že od leta 1987 generalni direktor čateških Term, trenutno pa poleg ostalih nalog opravlja tudi funkcijo podpredsednika skupščine občine Brežice. Posebna skupščinska komisija je ocenila, da je podjetje v času, ko ga vodi Mokrovič, izredno napredovalo in prispevalo k turizmu v občini in državi. Ocenili so, da so številna vlaganja v posodobitev in napredek podjetja v zadnjih nekaj letih predvsem rezultat organizacijskih sposobnosti in podjetnosti generalnega direktorja. Terme Čatež so bile že drugič zapored izbrane za najbolj urejen turističen kraj v akciji dnevnika Delo, njihov generalni direktor pa je letos slovenski menedžer leta. Drugi dobitnik letošnje občinske nagrade Karel Recer je od leta 1988 glavni direktor Vina Bizeljsko-Brežice. Kljub številnim težavam in zaostrenim razmeram gospodarjenja je to podjetje doseglo vidne rezultate v gospodarjenju in pri vlaganju v razvoj. Preživelo je izgubo 80 odstotkov nekdanjega tržišča in za 480 mio tolarjev embalaže in terjatev. Podjetje se je preusmerilo na nova tržišča in lastna sredstva naložilo v več novih projektov. Z vzpodbujanjem inovativnosti je oblikovalo svoje lastne kakovostne blagovne znamke in s proizvodnjo kakovostnih vin pomagalo, da je domači vinorodni okoliš spet pridobil na ugledu. B. D. -G. Karel Recer Borut Mokrovič kultura in izobra- ževanje V pol tisočletja 32 proštov Izšla je monografija o novomeških proštih - Iz njihove osebnosti in dela se zrcali pol tisočletja delovanja Kolegiatnega kapitlja in širša zgodovina NOVO MESTO - Proslavljanje častitljivega jubileja, 500. obletnice ustanovitve Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu, se je prejšnji torek sklenilo s slovesno predstavitvijo monografije o novomeških proštih, o ljudeh torej, ki so kot glava te stoletja dolgo osrednje dolenjske duhovne ustanove s svojo avtoriteto in zgledom dajali ton verskemu in duhovnemu, kulturnemu in socialnemu, gospodarskemu in političnemu življenju dolenjske metropole in njene okolice. Svetlana Jakimovska-Rodič Govorica barv Prodajna razstava grafik Jakimovske-Rodič Pri slonu NOVO MESTO - V razstavnem prostoru priljubljenega novomeškega lokala Pri slonu so prejšnji četrtek odprli razstavo barvnih litografij mlade akademske slikarke Svetlane Jakimovske-Rodič. Razstavila je izbor iz del, ki so nastala med njenim študijem v grafični specialki ljubljanske Akademije za likovno umetnost pri prof. L. Logarju. Mlada umetnica, sicer doma iz Ku-manovega v Makedoniji, je po spletu naključij, kijih prinese življenje, našla svoj drugi dom v Dolenjskih Toplicah, občasno zaposlitev pa v Dolenjskem muzeju. Kot novopečena Dolenjka seveda čuti odgovornost, da se svojemu novemu okolju predstavi tudi kot ustvarjalka. Po več razstavah v drugih krajih nekdanje Jugoslavije in dveh samostojnih v Ljubljani in Mariboru se je tokrat prvikrat predstavila tudi novomeškim ljubiteljem likovne umetnosti, v načrtu za prihodnje leto pa je tudi razstava slik v Dolenjski galeriji. Razstava Pri slonu je po številu razstavljenih del sicer skromna, ker pač večje prostor ne dopušča, vendar sedem večjih barvnih litografij, ki jih je izbrala in postavila avtorica sama, daje obiskovalcu zadovoljiv ustvarjalni portret mlade umetnice. Za njena delaje značilna abstrakcija, ki se prek simbolov povezuje s figuraliko, predvsem pa avtorica ljubi barve in likovno raziskuje odnose med njimi. Razstava je prodajna, kar pomeni, da je mogoče razstavljena dela tudi kupiti. MiM V nabito polni dvorani Doma kulture so v kulturnem programu nastopili Kamniški koledniki in Oktet bratov Pirnat iz Jarš ter navdušili občinstvo, povezovalno besedilo prof. Janeza Majcenoviča pa je brala dr. Mojca Zajc. O monografiji Prošti novomeškega kolegiatnega kapitlja sta spregovorila njen avtor dr. France M. Dolinar in urednik Dolenjske založbe Franci Šali. Dr. Dolinar je opozoril, da monografija ni celostna zgodovina novomeškega kolegiatnega kapitlja, je pa ob zborniku s simpozija o zgodovini kapitlja, ki bo še izšel, nedvomno eden od pomembnih korakov k nji. Knjiga govori o življenju in delu novomeških proštov, od prvega, Jakoba Auerspergra, do današnjega Jožefa Lapa. Avtorje imel pri pisanju pred očmi njihovo celostno podobo in ne le nekaj tistih let, ko so bili dejanski novomeški prošti. Ko je zbiral gradivo, se mu je razkrila vrsta izrednih osebnosti, med njimi osebnosti evropskega formata. Omenimo le trojico: Jurija Slatkonjo, kije postal prvi kapelnik dvornega zbora na Dunaju in dunajski škof, Alberta Peslerja, ki je bil cesarjev zaupnik v Rimu, in Karla Mihaela Attemsa, goriškega nadškofa, ki je bil osrednja osebnost v cerkvenem življenju avstro-ogrske monarhije v času reform cesarice Marije Terezije. Pri zbiranju gradiva o proštih, ki so svojim delom in vplivom presegli okvir novomeške iskanje resnic, avtorja pa za slikarja z veliko izumiteljsko tehnično spretnostjo in obrtniško dodelanostjo. “Ne moreš z znanstveno natančnostjo meriti in jemati s slike. Vsakdo gleda s svojimi očmi, iz sebe in po svoji meri,” je med drugim ob Cone-stabovih abstrakcijah zapisal Alojz Konec. Razstavo je omogočila Skupščina občine Brežice. To dokazuje, da se počasi le uresničuje želja družine Meke, da bi njihova dejavnost, ki je brez dvoma dopolnila kulturno in prodajno ponudbo Brežic, dobila podporo pri občinskih oblasteh. B. DUŠIČ-GORNIK Avtor monografijeFrance Dolinar v družbi z nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem in proštom Jožefom Lapom. Conestabo v Galeriji Meke Razstavo je omogočila SO Brežice - Do 25. novembra BREŽICE - Razstavno podajna galerija Meke ponuja v dneh do 25. novembra na ogled samostojno slikarsko razstavo Piera Conestaba. Avtorje rojen v Trstu, kjer je tudi diplomiral na Umetnostnem inštitutu. Pripravil je že številne samostojne razstave po Italiji, Avstriji, Španiji in Sloveniji ter po Ameriki in Aziji. Bil je tudi avtor postavitev nekaterih večjih mednarodnih razstav. Ob otvoritvi razstave preteklo soboto, ki jo je popestrila harfistka Marija Mlinar, je slikarja in njegovo abstraktno umetnost predstavil akademski slikar Alojz Konec. Cone-stabovo umetnost je opredelil kot Ustvaijalnost iz sosedskih logov V Dolenjski galeriji odprli razstavo petih likovnih ustvarjalcev iz Avstrije, Italije in Slovenije - Pobudo za razstavo dal v Avstriji delujoči slikar Franc Železnika njimi na skupinskih razstavah in na slikarskih ekstemporih. Večkrat jih je pripeljal tudi v Slovenijo, ki jo sicer dobro poznajo, posebej pa so bili presenečeni nad lepotami dolenjske krajine, ko so spoznali ta del naše domovine. In tako se je porodila zamisel, da bi se skupina predstavila dolenjskim ljubiteljem likovne umetnosti. Zaradi več težav je bila lani razstava preložena, zdaj pa je končno tu. Kot je povedal v uvodnem nagovoru direktor muzeja Bojan Božič, priložnostna razstava kljub heterogenosti razstavljenih del in razstavljalcev izzveni sporočilno zelo bogato. Avtorjev ne druži samo osebno znanstvo, ampak tudi podoben odnos do okolja, narave in naravnih danosti ter podobno razmišljanje, filozofija in skrb, kako strezniti človeški rod. S svojimi deli spodbujajo k razmišljanju, opozarjajo in svarijo, opozarjajo človeka na njegovo majhnost, in svarijo pred močjo, ki jo ima v svojih rokah in jo pogubno uporablja. “Avtorje druži skupna energija pomagati in usmerjati človeški rod v pozitivno in ne v razdiralno. Temu so podrejene oblike in vsebine njihovih del,” je dejal Božič ter poudaril, da je s to razstavo postavljen nov most, po katerem so k nam prišle duhovne dobrine iz sosednjega prostora, preko njega pa bomo lahko predstavili sosedom tudi del naše ustvarjalnosti. M. MARKELJ NOVO MESTO - V treh prostorih Dolenjske galerije je od prejšnjega petka, 29. oktobra, odprta razstava petih likovnih ustvarjalcev iz treh sosednjih držav: Avstrije, Italije in Slovenije. Na ogled so dela Franza Bergerja, Roberta Primiga in Huga Wolfa iz Avstrije, Giorgia Celibertija iz Italije in Franca Železnika, ki zastopa slovenske barve. Pobudo za razstavo je že pred leti ski slikar Franc Železnik, ki je tam dal na Avstrijskem delujoči sloven- spoznal več likovnikov, sodeloval z Slikar “žarečih oči” Repnikova razstava v počastitev 50. obletnice streljanja talcev, 35-letnice delovanja Lamutovega salona in 40. obletnice prihoda Lada Smrekarja v Kostanjevico KOSTANJEVICA - Natanko 30 let mineva, kar se je upokojeni invalid z Mure Anton Repnik prvič predstavil Slovencem pa celjski razstavi Slovenski samouki. Že leta 1969 smo ga srečali na samostojnih razstavah v Trebnjem in Kostanjevici; tuje prejšnji teden, 25. oktobra, spet postavil na ogled večino svojih novejših živopisnih slik in motivov, po katerih Repnika ni težko prepoznati. Slikarjevo življenjsko pot je v uvodu predstavila kustodinja Ida Tomše, umetnostni kritik dr. Ivan Sedej pa je med drugim povedal, daje Repnik izoblikoval takoj in povsod razpoznaven poseben tip človeške figure. Njegov slikarski svet je tudi danes poln socialnih razlik med ljudmi, še vedno občuti težko življenje kmeta in delavca, z njima vred se veseli, a s trdo resničnostjo slika tudi njuno žalost. Izrazita slikarjeva ekspresivnost vedno znova potrjuje, da je odličen risar. V prej značilne “žareče oči” njegovih likov se je zdaj načrtno vpela modrikasta in zelena barva. Odveč je ugibanje, je dejal dr. Sedej, ali se srečujemo s samorastnikom, naivcem ali še kako drugače poimenovanim Repnikom. Človek, kije s slikanjem in humoijem rešil lastno usodo, je postal predvsem slovenski slikar. Med razstavljenimi delijih je nekaj iz Repnikovih zgodnjih let, vsa druga so iz zadnjih štirih ali petih let in govorijo v značilni novi živi rdeči barvi. Še vedno je mogoče trditi, daje Repnik slikar malih, žalostnih ljudi, bajtarjev in otrok. Kljub taki le na videz omejeni motiviki pa nam prinaša sveža sporočila dozorelega umetnika. Imeniten dodatek razstavi in večeru je bil nastop dramskega igralca Toneta Gogale, kije predstavil dramo dr. Matjaža Kmecla Andrej Smole, znameniti Slovenec. T. GOŠNIK • Resnicoljubnost se kaže s tem, da znamo povsod najti in ceniti dobro. (Goethe) proštije, je avtor rialetel na neljubo težavo - na pomanjkanje arhivskih virov; ne sicer za obdobje delovanja v Novem mestu, saj je to kljub nekaterim prazninam dokaj dobro dokumentirano, pač pa za obdobje njihovega delovanja v drugih središčih. Za popolnejšo podobo teh proštov in polno ovrednotenje njihovega celotnega dela v krajevni in vesoljni cerkvi bi bilo treba pregledati še gradiva v Vatikanskem arhivu in v nadškofijskih arhivih v Vidmu, na Dunaju in še kje, vendar te možnosti avtor žal ni imel. Kljub temu se mu je posrečilo iztrgati iz pozabe 32 novomeških proštov in pripoved o njih dopolniti z dvema poglavjema: o ukinitvi kapitlja 1810. leta in o obdobju od njegove ponovne ustanovitve 1818. leta do imenovanja novega prošta 1831. leta. Ker je pol tisočletja zares častitljiva doba, čas, ko se menjajo tako politične, cerkvene in krajevne oblasti kot družbene in socialne strukture ter se menja tudi človekov pogled na svet in zavest o odnosu do lastnega dejanja, je razumljivo, da je med prošti, ki so vodili novomeški kapitelj, avtor našel veliko različnih osebnosti. Med njimi so tudi taki, ki odstopajo od podobe cerkvenega dostojanstvenika, kot si ga predstavljamo danes. Kot zanimiv drobec omenimo prošta Montagnano, ki je imel več otrok s svojo gospodinjo in zgledno poskrbel zanje. Vendar ne gre osebe iz preteklosti presojati z merili in moralnimi normami današnjega časa, marveč skladno s časom v katerem so živeli, in po moralnih normah, ki so bile veljavne takrat. “Tisti prošti, ki so za kapitelj naredili veliko, so bili tudi ljudje in so bili veliki prav zaradi tega, ker so bili samo ljudje, kljub svojemu cerkvenemu dostojanstvu. Tisti, ki se zaveda svojih slabosti in se jim na pravi način zoperstavi, doseže največ,” je dejal dr. Dolinar, ki je na koncu svoje predstavitve poudaril pomemben delež sodelavcev pri knjigi: oblikovalke Maše Okršlar in fotografa Zvoneta Pelka ter Jožefa Matijeviča in Franceta Barage, ki sta poskrbela za podpistj k slikam, slednji pa je avtorju pomagal tudi pri arhivskih gradivih. M. MARKELJ Krožki ponujajo znanje Kako preživeti na majhni kmetiji ter o spominkih ČRNOMELJ - Tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) je ena od 17 institucij v Sloveniji, ki je od ministrstva za šolstvo in šport in Andragoškega centra RS dobil pooblastilo za izvajanje študijskih krožkov v tem šolskem letu. Gre za novost na področju izobraževanja v Sloveniji. To je neformalna oblika izobraževanja za vse tiste, ki želijo s svojo ustvarjalnostjo v krožkih prispevati k njegovi uspešnosti. Delo v krožkih, ki ga bodo vodili strokovnjaki na določenih področjih, naj bi bilo koristno tudi za okolje. Krožki so za udeležence brezplačni, v Ziku pa predvidevajo, da bodo pričeli z njimi v drugi polovici novembra. Če bo prijav, kijih sprejemajo že nekaj časa dovolj, bodo krožki tako v Črnomlju kot v Metliki. In s čim se bodo lahko na ta način seznanjali Belokranjci? S tem, kako se naučiti učiti. Ta program je namenjen predvsem mlajšim odraslim, ki so iz različnih razlogov prekinili izobraževanje. A tudi drugim, ki imajo težave z učenjem. V drugem krožku bodo udeleženci izvedeli čim več o tem, kako preživeti na majhni kmetiji. Prav na takšnih belokranjskih kmetijah je v zadnjem času precej zanimanja za gojenje bio hrane, v krožku pa bodo ljudje dobili obilo koristnih nasvetov. V tretjem krožku bo tekla beseda, a ne le beseda, o belokranjskem turističnem spominku. Poleg domačega platna, pisanic in peharčkov, ki so najbolj poznani in uveljavljeni belokranjski spominki, bodo udeleženci tečaja poskušali najti in oblikovati še kaj zanimivega, kar bi si turisti, ki jih v Beli krajini pričakujejo vse več, lahko odnesli s seboj. Za začetek je program študijskih krožkov v črnomaljskem Ziku zastavljen zelo ambiciozno, kmalu pa se bo pokazalo, koliko zlasti praktičnega znanja, ki jim bo tako rekoč prinešeno na pladnju, so Belokranjci pripravljeni sprejeti. M.B.-J. PRVIČ V NO VEM MESTU - Pevski zbor Dmštva upokojencev iz Žužemberka, ki ima za seboj že vež nastopov v domačem kraju, je v novomeškem Domu kulture nastopil prvič. (Foto: J. Pavlin) Zapela je vsa dvorana Uspela revija upokojenskih pevskih zborov Dolenjske -Nastopilo šest zborov in instrumentalisti NOVO MESTO - Pod geslom Pesem bogati, združuje in pomlajuje ter z lepimi mislimi o petju, ki jih je za uvod povedal upokojeni ravnatlj brusniške šole Ivan Perhaj, je prejšnji četrtek v Domu kulture izzvenela revija upokojenskih pevskih zborov Dolenjske. S po tremi pesmimi soje številnemu občinstvu predstavilo šest zborov, harmonikar Slavko Žnidaršič iz Trebnjega in instrumentalna skupina Godbe na pihala iz Metlike, ki jo vodi Ivan Jerina. Od pevskih zborov so nastopili: mešani pevski zbor DU Vlaste Tavčar iz Šentjerneja pod vodstvom Sonje Pirc, mešani zbor DU iz Straže z zborovodjem Mitjem Bukovcem, FILMSKO POPOTOVANJE BOŽIDARJAJAKCA LJUBLJANA - Na Filmartfestu v Cankarjevem domu so prejšnji teden med drugimi premierno predvajali tudi polurni filmski kolaž Filmsko popotovanje Božidarja Jakca, ki je nastal v produkciji Kanala A. Gre za izbor iz filmske zapuščine našega znanega slikarja in grafika Božidarja Jakca. Znano je, da seje Jakac ljubiteljsko ukvarjal tudi s snemanjem filmov in s filmsko kamero zabeležil nekaj zanimivih, zdaj že zgodovinskih dogodkov. Za prebivalce širše Dolenjske je filmska lepljenka še posebej zanimiva, saj so v nji poleg ostalega filmski posnetki iz predvojnega Novega mesta in Bele krajine. Film je v prodaji tudi na video kaseti. SADOVI 14. KRKINEGA SLIKARSKEGA SREČANJA NOVO MESTO - Jutri ob 18. uri bodo v veži poslovne zgradbe Tovarne zdravil Krka odprli razstavo slikarskih del, ki so nastala na 14. Krkinem srečanju slikarjev. Srečanje je potekalo od 11. do 16. oktobra na Otočcu, udeležilo pa se ga je devet slikarjev, ki so v tehnikah akvarela, pastela in olja slikali dolenjsko krajino. O razstavljenih umetninah bo spregovoril umetnostni kritik Janez Mesesnel, v kulturnem programu pa bo nastopil napovedovalec Sašo Hribar. ARGENTINSKI GLASBENIKI SLOVENSKE KRVI - V zdraviliški restavraciji v Dolenjskih Toplicah, kjer pogosto pripravljajo umetniške in glasbene večere, ki popestrijo in kulturno obogatijo bivanje v zdravilišču tamkajšnjim gostom in seveda tudi domačinom, so Se prejšnji četrtek predstavili zanimivi gostje: mladi slovenski glasbeniki iz Argentine. Mezzosopranistka Ani Rode, basist Luka Debevec-Ma-yer in pianist Ivan Vomberger, ki so imeli v Sloveniji že nekaj odmevnih nastopov, so v večernem koncertu predstavili skladbe Webra, Mozarta, Mendelssohna, Guastavina, Carrilla, Kemjaka in Ipavca ter več narodnih pesmi iz svoje sedanje in iz domovine svojih staršev. (Foto: M. Markelj) VELIKO ZANIMANJE ZA RAZSTA VO - Razstava Kulturna podoba slovenske reformacije, ki so jo v počastitev dneva reformacije odprli v Evangelijski cerkvi v Novem mestu, je zbudila veliko zanimanja. Obiski učencev osnovnih in srednjih šol iz Novega mesta in okolice so se kar vrstili, saj je bilo razstavljeno gradivo (pripravil ga je bibliotekar Študijske knjižnice Tone Pogačnik) poučno in zanimivo. Med drugim so obiskovalci lahko videli tudi dve knjižni dragocenosti, izvirno Luthrovo in Dalmutino biblijo. Obe hrani kot svoji veliki dragotini novomeška študijska knjižnica. Z. reformacijo in njenim pomenom za slovensko kulturo in razvoj narodne zavesti sta obiskovalce seznanjala bibliotekarja Nataša Petrov in Ivica Milič. Na sliki: učenci iz stopiške šole pri ogledu Luthrove in Dalmatinove biblije. (Foto: M. Markelj) ženski in moški pevski zbor DU iz Žužemberka pod vodstvom Cirila Zajca in zbor DU iz Novega mesta pod vodstvom Sonje Pirc. Večer j'e bil res lepo doživetje in poslušalci po končanih nastopih kar niso hoteli domov. Vsa dvorana je celo z mrmranjem pritegnila partizanski pesmi Brigade s hribov. Organizator, Zveza društev upokojencev iz Novega mesta, upa, da bo revija postala tradicionalna, seveda če bo tudi v bodoče zanjo toliko posluha, kot sta ga letos pokazala pokrovitelja Skupščina občine Novo mesto in Dolenjska banka. J. PAVLIN Najprej je grozil, potem streljal 58-letni Marjan Brajdič z Grabna pri Novem mestu je letos julija zopet uporabil orožje proti svoji družini - Na srečo ni nikogar zadel - Nepogojna kazen NATAKAL SI JE GORIVO - 33-letni I. V. iz Novega mesta je osumljen, daje 23. oktobra popoldan iz tovornjaka, ki je last G1P Pionir, v plastični sod iztočil okrog 50 litrov goriva, vrednega okrog 3.000 tolarjev. Policisti so gorivo zasegli, saj so storilca dobili pri dejanju. IZGINILO KOLO Z MOTORJEM - 23. oktobra je Š. M. iz Grobelj zaradi okvare pustil kolo z motorjem na sejmišču v Šentjerneju. Ko se je zvečer vrnil, motorja, vrednega okrog 25 tisočakov, ni bilo več. Policisti so zmikavta, 20-letnega A. G. iz Šentjerneja, kmalu odkrili in kolo z motorjem vrnili lastniku. OB PLATIŠČA IN PNEVMATIKE - V noči na 28. oktober je neznan storilec v Šentjerneju z osebnega avtomobila odmontiral in ukradel 4 platišča ter 4 pnevmatike. Lastnika A. B. iz Šentjerneja je oškodoval za 35 tisočakov. NAŠLI LE PRAZNO DENARNICO - 29. oktobra dopoldan je neznan storilec v pisarni Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Novem mestu ukradel iz ženske torbice denarnico, v kateri je imela M. S. iz Novega mesta devize in tolarje. Denarnico so potem našli pred zgradbo. Seveda je tat iz nje pobral ves denar v vrednosti 23.800 tolarjev. Policisti storilca še iščejo. UKRADLA ŽENSKO BLUZO - C. R. iz Mirne Peči je 29. oktobra v trgovini Standard konfekcija v Novem mestu na ženskem oddelku ukradla žensko bluzo, jo skrila v torbo, vendar jo je prodajalka pri tatvini opazila in ji bluzo v vrednosti 4.620 tolarjev vzela. POŽAR V UPRAVNI STAVBI RUDNIKA SENOVO SENOVO - 29. oktobra je okrog pol petih zjutraj prišlo do požara v kurilnici poslovne zgradbe Rudnika rjavega premoga na Senovem. Ob 3. uri zjutraj je kurjač 36-letni Franc S., ki stanuje na podstrešju upravne stavbe, vstal z namenom, da očisti in zakuri centralno peč v kurilnici. Ko je prišel v kletne prostore, je takoj pri vhodu v kurilnico, ki je bila zaprta s požarnimi vrati, opazil, da se iz skladišča, v katerem je bilo okrog 2 toni tjavega premoga in 3 kubične metre sekanih bukovih drv, močno kadi. Kutjač je takoj poklical gasilce. V požaru so zgorela vsa drva in premog v skladišču, v kurilnici pa je ogenj poškodoval peč in električno napeljavo za krmiljenje peči. Iz skladišča seje ogenj razširil tudi v prostore, kjer je shranjen arhiv poslovanja podjetja. Zaradi visoke temperature v kurilnici in skladišču seje močno segrela tudi betonska plošča stropa, tako da se je vnel les, ki je služil kot polnilo na podu v poslovnem prostoru Rudnika, ki se nahaja nad kurilnico in skladiščem. Nastala škoda je ocenjena' na okrog 2 milijona tolarjev, dokončna pa bo znana po sanaciji. NOVO MESTO • 23. julija zvečer je v romskem našemu Graben prišlo do streljanja. 58-letni Marjan Brajdič, oče devetih otrok, je 23. julija zvečer najprej kričal, da bo vse pobil, potem pa je iz avtomatske puške izstrelil sedem nabojev proti svoji ženi ter sinu z ženo, ki so bili v bližini. Na srečo nobeden od nabojev ni nikogar zadel. Za to mu je novomeško temeljno sodišče izreklo deset mesecev zapora. Vendar to ni bila prva Marjanova stranpot, pred tremi leti mu je bilo že izrečeno 5 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let zaradi lahke poškodbe. Ni pa dejanja v pogojni dobi le ponovil, ampak je tudi tokrat uporabil orožje proti lastni družini. Sodišče je prejšnjo kazen preklicalo in mu izreklo enotno kazen: 1 leto in dva meseca zapora. Sodba še ni pravnomočna. Marjan Brajdič živi s svojo družino na Grabnu pri Novemu mestu. Na Grabnu živita s svojima družinama tudi Džoni in Duško. Do enega od tragičnih prepirov je tam živel tudi njegov sin Aleš. Med družinskimi člani je pogosto prihajalo do prepirov. Do spora med sinom Alešem in njegovim očetom Marjanom je prišlo zato, ker je oče nasprotoval, da bi se na Graben preselil Bernard Brajdič iz Žabjeka, ki je poročen z njegovo hčerko. Tako je 19. novembra lani Aleš očetu grozil s pištolo. Posredovala je policija. Ko je naslednji dan prišel domov, je Aleš očetu zopet grozil s pištolo, takrat je oče v obrambi streljal na sina. Aleš je bil hudo poškodovan, ostal je hrom. Preselil se je v Žabjek. Zaradi tega dogodka so se zaostrili tudi odnosi z njegovima ostalima dvema sinovoma Duškom in Džonijem. 23. julija je Maijan Brajdič popival po gostilnah in s popivanjem nadaljeval tudi doma. Sprl se je z ženo Olgo, ki je pred njim pobegnila k sinu Dušku. Marjan je kričal, da bo vse postrelil. Odšel je v gozd, kjer je iz zemlje izkopal avtomatsko puško, in NAMERNO POŠKODOVALA AVTO KARTEUEVO - 28. oktobra okrog pol desetih zvečer sta neznanca na parkirnem prostoru pred gostinskim lokalom v Karteljevem poškodovala osebni avto Opel korsa. Eden od neznancev je vrgel kamen in razbil steklo, drugi pa je s pestjo udarjal po pokrovu motorja. Lastniku J. F. iz Gornjega Karteljevega, kije bil tedaj v avtu, sta povzročila za 50.000 tolarjev škode. POBEGLEGA ZAPORNIKA PRIJELI V ZAGREBU KRŠKO - Na mejnem prehodu Obrežje so hrvaški obmejni organi sredi prejšnjega tedna našim policistom izročili 21-letnega Miroslava K. z Vrhnike, ki je pred kratkim pobegnil iz KPD Dob, potem v Velenju vlomil v več avtomobilov in se z enim od vlomljenih avtomobilov tudi odpeljal na Hrvaško. Hrvaški policisti so ga prijeli v Zagrebu, ga zvečer odpeljali na mejo, naši policisti pa so ga odpeljali nazaj na Dob. DEKLICI JE ZAPELJAL V GOZD KRŠKO - Policisti so prejšnji teden privedli v novomeške zapore 23-letnega Franca V. iz Krškega, ki je osumljen spolnega napada na milejšo osebo od štirimyst let. Osumljenec jejunija z avtobusne postaje v Krškem odpeljal dve deklici, stari 11 in 14 let. Najprej ju je peljal na brestaniški grad na sok, nato pa v bližnji gozd, kjer ju je začel spolno nadlegovati. Krčan je osumljen, daje tudi od 17. februarja do 29. aprila večkrat spolno občeval z deklico, mlajšo od 14 let, čeprav je vedel, koliko je stara. POVZROČITELJ NEZGODE IZGINIL - 25. oktobra ob 23.15 je neznan voznik osebnega avtomobila Pontiac transport peljal od Biča proti Poljanam. Pri Trebnjem je začel prehitevati golfa, j ki ga je vozil 40-letni Jože Komar z Vrhnike. Ko je bil vzporedno z avtom, ki ga je vozil Komar, je iz nasprotne smeri pripeljal neznan voznik osebne-i ga avta, zato je zaviral in se umikal j nazaj na vozni pas, pri tem pa trčil v golfa. Komarjev avtomobil je obrnilo, začel je drseti po travnatem nasipu, nato pa se zaril v zemljo in prevrnil na j streho. V nezgodi se je Komar tako | hudo poškodoval, da je na kraju nez-! gode umrl. Policisti še iščejo povzro-j čitelja nezgode. ! • ZAPELJAL NA LEVO V NAS- z njo odšel do ognjišča v bližini njegovega kontejnerja. Začel je kričati na sina in njegovo ženo Noro, ki so bili takrat pred svojim ognjiščem približno 130 metrov stran, da bo vse pobil, in streljal proti njim. Zaradi strahu, da bi jih izstrelki zadeli, so ti najprej polegli na tla, nato pa so se skrili v gozd. Marjan je izstrelil najmanj sedem nabojev, nato pa odšel v gozd, kjer je ponovno skril orožje. ZGORELA BARAKA S PIŠČANCI TRŽIŠČE PRI SEVNICI - 26. oktobra ob enajstih zvečer je prišlo do požara na leseni baraki, veliki 7 x 5 metrov, v Tržišču v Sevniški občini. Baraka, last N. R. iz Tržišča, je od hiše oddaljena okrog 15 metrov, v njej pa so bili piščanci. Iz stanovanjske hiše je imel lastnik do barake napeljano telefonsko žico, na katero je imel priklopljeno 25-vatno žarnico, s katero je ogreval prostor. Zaradi premajhnega preseka je bila žica preobremenjena, prišlo je do pregrevanja in topljenja izolacije, zaradi tega seje vžgala površina, po kateri je bila speljana žica. Ogenj seje nato razširil na celotno barako, kije kjjub posredovanju gasilcev zgorela. Po prvih ocenah je ogenj povzročil za 50.000 tolarjev škode. BRAT KONČAL SPOR Z BAJONETOM KRŠKO - 26. oktobra sta se v Krškem sprla brata 25-letni Janez in 33-letni Zvonko C. Kmalu potem, ko je okrog pol osme ure zvečer Janez prišel domov, je bratu Zvonetu prepovedal, da bi spal v sobi, ki jo ze dalj časa deli še z enim bratom. Kljub bratovi prepovedi je Zvone odšel v spalnico. Okrog enajstih zvečer je v spalnico prišel Janez in začel vleči s postelje spečega brata. Ta ga je svaril, vendar mu je Janez grozil z nožem. Zvone je vstal in na polici zagrabil bajonet ter nagnal brata iz spalnice. Vrata spalnice je zaprl, vendar jih je Janez hotel na silo odpreti. Ker se je bal, da jih bo razbil, jih je odprl in v tistem trenutku se je Janez zagnal proti bratu. Zvone gaje v obrambi zabodel v pljuča. Janeza so odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Policisti so orožje zasegli in napisali kazensko ovadbo temeljnemu javnemu tožilcu. PROTI VOZEČI AVTO - 28. oktobra ob 18. uri je 40- letni Stanislav Jaklič vozil osebni avto od Metlike proti Gradcu. V bližini Križevskc vasi je v ovinku zapeljal na levo stran, tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom 28-letni Dean Štampohar iz Gradca in med vozili je prišlo do čelnega trčenja. Jakličev osebni avto seje po trčenju prevrnil na streho in drsel po cesti, kjer je trčil še vosebni avto40-let-nega Vladislava Dražumeriča iz Črnomlja, ki je pripeljal za Štampohar-jem. V nezgodi se je Jaklič lažje poškodoval, njegov sopotnik, 43-letni Ivan Jaklič iz Metlike, pa huje. Lažje se je poškodoval še Dean Štampohar. Na vozilih je za okrog 400 tisoč tolarjev škode. PO DOLENJSKI DEŽELI • Nepridiprav, ki je na pokopališču v Smolenji vasi ukradel nagrobno marmorno ploščo, je grobove obiskal že pred dnevom mrtvih, in sicer med 17. in 24. oktobrom. Kam je postavil ploščo, se ne ve, ve pa se, da je Z. V. s Krke oškodoval za 26.200 tolarjev. • Na bližajoče se martinovo se je spomnil tat, ki je konec oktobra v Rodinah vlomil v zidanico R. Č. iz Črnomlja in iz soda iztočil 50 litrov mošta. Do Martina ga bo dovolj!? • Trgovci Novotehne na Glavnem trgu v Novem mestu so bili zelo presenečeni, ko so pred kratkim opazili, da v njihovi izložbi ni več videokamere Goldstar. Neznanec je očitno izkoristil trenutno nepazljivost trgovcev in jo popihal z videokamero, vredno 129.126 tolarjev. • Nad izginotjem mini tv sprejemnika pa so bili te dni presenečeni v trgovini Dolenjka Šport na Kidričevem trgu v Novem mestu. Tudi pri njih je nekdo izkoristil njihovo nepazljivost in jih s tem oškodoval za 22.896 tolarjev. Jih je morda obiskal dolgoprstnež, ki mu je tovrstni podvig uspel že v Novotehnini trgovini? Na zaslišanju se je Marjan zgovar-jal, da je puško slučajno našel dva meseca pred tem in jo zakopal v gozd. Tistega dne, ko je bil v mestu, je srečal nekega možaka iz Žužemberka, ki ga je spraševal po orožju. Dogovorila sta se, da bo prišel ob mraku pogledat. Ko je prišel, je iz- • Pri odmeri kazni je sodišče kot ob-teževalne okoliščine upoštevalo njegovo preteklost, saj je povratnik pri izvrševanju težkih kaznivih dejanj in nepoboljšljiv pri uporabi orožja. Posebnih olajševalnih okoliščin sodišče ni našlo, zato seje odločilo, da mu izreče nepogojno kazen. streli! sedem ali osem nabojev, da bi kupec videl za kakšno orožje gre. Ob-toženčevemu zagovoru sodišče ni verjelo, saj je bilo v nasprotju z izpovedjo prič pa tudi v nasprotju s policijskim in sodniškim ogledom. J. DORNIŽ SE PRAVI CAS OPAZIL TATU DOLENJSKE TOPLICE -jane , Ipo- apaltščem v Dolenjskih Toplicah pustil odklenjen avto in z družino odšel na pokopališče. Neznanec je izkoristil njegovo odsotnost in iz avta ukradel žensko torbico, v kateri je imela S. G. denar in dokumente. Lastnik ga je še pravi čas opazil, stekel za njim, ga dohitel in zgrabil. Neznanec pa mu je tedaj vrgel v glavo torbico in pobegnil. Ljubljančan je stekel za njim, vendar ko je opazil, da ga čakajo še trije neznanci, se je vrnil. Sel je do glavne ceste, tedaj so mimo pripeljali policisti in skupaj so prijeli 23-letnega V. K. iz Novega mesta, medtem ko so ostali trije Romi pobegnili. Do zapisnika le s prošnjo Po 1. novembru policija zavarovalnicam ne bo več pošiljala zapisnikov o prometnih nesrečah LJUBLJANA - Notranje ministrstvo RS je minuli teden policijskim enotam po Sloveniji poslalo nova Navodila o načinu poslovanja, ki začnejo veljati s 1. novembrom, nanašajo pa se na policijsko posredovanje o prometnih nesrečah. Do sedaj so policijske enote, ki so obravnavale posamezno prometno nesrečo, avtomatsko poslale podatke zavarovalnici, od 1. novembra dalje pa seje ta način precej spremenil. Zavarovalnice ali kdo drug, ki bo izkazal interes, bo moral za podatke o vsaki nesreči posebej s pisno in kolkovano vlogo zaprositi policijsko enoto. Policijska enota bo na prošnjo za nezgode, ki se obravnavajo kot kazniva dejanja, odgovorila v petih dneh, v desetih dneh pa za nezgode, ki se obravnavajo kot prekrški. Na ustno zahtevo bodo podatke lahko dobili le udeleženci nesreče. Pot do policijskih podatkov o prometni nesreči pa bo še daljša, če bodo v nesreči udeleženi tujci, saj bo spis potoval prek več služb. Slovenski zavarovalni biroje ministrstvo za notranje zadeve že opozoril na posledice, ki ga lahko ima to navodilo za zavarovalnice in predvsem za oškodovance. Vendar ministrstvo pojasnjuje, da je Zakon o varstvu osebnih podatkov omejil zbiranje, obdelovanje, shranjevanje in posedovanje osebnih podatkov, s sprejetjem Zakona o evidencah s področja javne varnosti pa ni več pravne podlage za pošiljanje zapisnikov o prometnih nesrečah različnim upravičencem, torej tudi zavarovalnicam. Ministrstvo pravi, da se je s 1. novembrom sedanja praksa spremenila in bo morala zavarovalnica ali druga stranka pisno zaprositi za podatke o nesrečah. Če bo zadeva že odstopljena sodniku za prekrške ali javnemu tožilcu, bo v dopisu navedba, katera policijska enota je zadevo obravnavala in pod katero številko je primer posredovala naprej. Kako zapleten bo postopek, se bo pokazalo šele v praksi, že sedaj pa lahko sklepamo, da oškodovanci z dolgim čakanjem na odškodnino ne bodo zadovoljni, prav tako ne bodo zadovoljne zavarovalnice, saj bodo ljudje stresali jezo predvsem nanje. J. D. ČELNO V AVTOBUS SEVNICA - 30. oktobra nekaj pred drugo uro zjutraj se je na Kvedrovi cesti v Sevnici pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje po levi strani vozišča. 48-letni Ivan R. iz Lončarjevega Dola v sevniški občini se je peljal po Kvedrovi cesti iz smeri Glavnega trga proti Trgu svobode. Ko je pripeljal v bližino železniške postaje, je zapeljal na levo stran ceste, nato pa preko ceste na označeno avtobusno postajališče, kjer je čelno trčil v parkirani avtobus, last Izletnika iz Čelja. Voznik se je v nezgodi hudo poškodoval in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Na vozilih je za okrog 170 tisoč tolarjev škode. TATOVI SO SE SPRAVILI NAD KIOSKE NOVO MESTO - V noči na 26. oktober je neznan storilec vlomil v kiosk ČGP Delo na Zagrebški cesti in ukradel večjo količino najrazličnejših cigaret. S tem je lastnika kioska oškodoval za 100 tisočakov. To pa ni bil edini vlom v kiosk prejšnji mesec, policisti so obravnavali pred tem dva vloma, prav tako v kioska, ČGP Delo. V času od 16. do 18. oktobra je neznanec vlomil v kiosk na Mirni, od koder je odnesel najrazličnejše znamke cigaret, vredne 75 tisočakov. Pri drugem vlomu, ki se je zgodil tudi v tem času v Bršljinu, je storilec prav tako odnesel najrazličnejše znamke cigaret. Policisti storilce še iščejo. Za varnejšo in prijaznejšo mejo Na meji s Hrvaško več kot 100 različnih poti - Kako zavarovati mejo? ■ VPosavju poskuša na mesec mejo ilegalno prestopiti okrog 350 ljudi - Mnenje Bojana Gričaqa KRŠKO - S tem ko smo postali smaostojna država, smo dobili tudi južno mejo in z njo vse probleme, ki sodijo na mejo. Z vojno v nekdanjih jugoslovanskih republikah je pritisk na mejo že od vsega njenef^ začetka velik, predvsem na njenem posavskem delu, ki spada pod nadzor krške UNZ. Na tem delu meje poskuša vsak mesec ilegalno prestopiti v Slovenijo okrog 350 ljudi, predvsem so to bosanski državljani. Mejni policisti so v prvih sedmih mesecih letos obravnavali na celotni slovenski meji s Hrvaško 1500 držav jjanov BiH. Na tej meji je več kot 100 različnih poti. Zavarovati takšno zeleno mejo ni lahka naloga. Na območju krške UNZ imajo mednarodni in cestni mejni prehod na Obrežju ter cestni prehod Dobova in Bizeljsko. Vse ostale ceste varujejo po načelu akcijskih pregledov. “Na pomoč občanov, ki bi najbolje varovali mejo, se ne moremo opreti, saj nimamo za to osnovnih pogojev -telefonov in cest. S svojim delom in prisotnostjo na meji povzročamo napetost med občani in policijo, saj policisti mnogokrat po nepotrebnem ustavljajo tudi naše ljudi,” pravi šef urada načelnika na krški UNZ Bojan Gričar. “Rešitev vidimo v tem, da bi poleg že obstoječih mejnih prehodov pos- PRI TUJCU NAŠLI PIŠTOLO ČATEŽ OB SAVI - 27. oktobra ob 23.40 so krški policisti na magistralni cesti pri Čatežu ustavili voznika osebnega avtomobila 62-letnega Ivana T. iz Zagreba. Pri kontroli vozila so zraven sprednjega desnega sedeža našli spravljeno pištolo znamke Ve-ladok kal. 6.35 in 18 nabojev istega kalibra. Ivan T. je na to dejal, da si sedaj ureja orožni list, na mejnem prehodu v Obrežju pa da je pozabil prijaviti orožje. Pištolo in naboje so mu policisti zasegli, kršitelja pa predlagali sodniku za prekrške. ZARADI OTROŠKE IGRE ZGOREL HLEV BRUNA VAS - 25. oktobra nekaj po 16. uri popoldan je prišlo v Bruni vasi do požara na hlevu. Zgorelo je ostrešje in seno. Ugotovili so, da je nastal požar zaradi otroške igre z vžigalicami. Požar so pogasili gasilci, škoda pa znaša po nestrokovni oceni 350.000 tolarjev. tavili še štiri dodatne mejne prehode za maloobmejni promet. Na te mejne prehode bi postavili policista takrat, ko je migracija na cestah - ko gre za prihod ali odhod v službo, poljska dela in ostalo. Policist bi opravljal tudi minimalne preventivne preglede, seveda pa ne carinskih del,” razlaga Gričar. S tem bi bila naša meja pre-pustnejša. Vse ostale ceste bi morali zapreti po evropskem principu, ko kjuče dobijo le dvolastniki, občasno pa bi na ta mesta prišla tudi kontrola, seveda glede na pojave zlorab. Če bi uredili obmejno infrastrukturo in postavili maloobmejni promet, bi potrebovali manj jjolicistov, promet SMRT PEŠCA KOČEVJE - 26. oktobra okoli 19. ure je prišlo do hude prometne nesreče na magistralni cesti med Livoldom in Kočevjem, v kateri seje smrtno ponesrečil 60-letni Jože Šercer iz Dolge vasi. Šercer je šel pravilno po robu vozišča po svoji levi strani. Iz Livolda proti Kočevju pa je peljal z golfom 32-letni Viljem Klarič iz okolice Kočevja, vendar preblizu desnega roba ceste, zato je zadel pešca, da ga je vrglo na avto, nato pa je padel na cesto 16 m od kraja nesreče m obležal mrtev. POGIN VIDRE KOČEVJE - Pred kratkim (točnega datuma nismo zvedeli, ker na /x)licijski postaji nimajo uradnih podatkov o tem) je bila povožena kapitalna vidra, kije merila kar 125 cm. Nesreča se je zgodila na magistralni cesti Kočevje -Drad na Kolpi v Štalcerparku, to je kakih 5 km od Kočevja in 25 km od Kolpe. Ta podatek je pomemben zato, ker naravovarstveniki niso dali soglasja za gradnjo ceste po slovenski strani Kolpe in kot vzrok med drugim navedli, da tam prebivajo vidre (te so zanje očitno pomembnejše kot ljudje, ki cesto potrebujejo). Zeleni med drugim trdijo, da je človek največja nevarnost za naravo in torej tudi za vidre. P-c • Za čas Jugoslavije je državno mejo varovala tudi vojska, sedaj s štiristo dodatnimi ljudmi varujejo severno in južno mejo le policisti, poleg tega so tudi razmere na meji zaradi vojne na Balkanu veliko težje. Na območju brežiške meje je za delo na meji angažiranih 64 policistov. “Delo na meji ni prijetno, vendar, če ne bo vzdržala južna meja, bo to postala severna meja, mi pa bomo ostali na Balkanu,” pravi Gričar. Na tem delu južne meje je pritisk beguncev večji kot drugje, ker gredo skozi te kraje osrednje ceste in železnica, ki vodijo iz Balkana v Evropo. S sprejetjem mejnega sporazuma s Hrvaško bi dosegli tisto, kar sedaj trpi, to je pretok blaga, ljudi, denarja. pa bi potekal normalno, neobremen- jujOČe' J. DORNIŽ Policija naj poostri nadzor prometa Pobuda sevniške vlade SEVNICA - Ko je sevniši izvršni svet razpravljal o prometni varnosti v občini, je ugotovil, da prihaja v Sevnici do vedno večjega števila hujših prometnih nesreč. Povzročitelji so pogosto posamezniki - znani občanom in verjetno tudi sevniški policijski postaji - ki iz objestnosti, nasilja m pod vplivom alkohola s prehitro vožnjo tudi smrtno ogrožajo krajane. Lastniki gostinskih lokalov bi morali spoštovati odpiralni čas ter prepoved točenja alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnim osebam. Predvsem ob koncu tedna in ponoči pa je premalo čutiti prisotnost policije, ki bi morala pozorneje spremljati stanje v gostinskih lokalih in kasneje na cestah, meni sev-niška vlada. V pismu komandirju Policijske postaje Sevnica Andreju Bobeku pa tukajšnji izvršni svet podpira njegova prizadevanja za kadrovsko okrepitev sevniške policije s starejšimi in bolj izkušenimi policisti. P. P. ZMAGA PO HUDEM PORAZU -Košarkarji Novega mesta, ki so med tednom s 100:70 izgubili srečanje s Snežnikom iz Kočevske Reke, so v nedeljo proti Borovnici spet zaigrali tako, kot znajo. Prvi polčas so dobili z 48:47. Izenačena igra se je nadaljevala tudi na začetku drugega dela igre, potem pa so se razigrali novomeški strelci in povedli z 19 točkami razlike ter na koncu zmagali 89:76. Največ točk za Novomeščane je dosegel Bajc (35), dobro je igral tijdi najvišji novomeški košarkar Župevc, ki je dosegel 15 točk, ponovno pa sta se izkazala tudi mlada Petrov in Červ (na sliki med metom na koš). (Foto: 1. Vidmar) Igor Kogoj je izpolnil svoje načrte Kogoj 21. na svetu - Svetovni prvak v svoji starostni skupini in med amaterji - Novomeški zmagovalec Finec Kiuru drugi - Peklenska vročina in visoka vlažnost SEVNICANI PREMAGALI POLET RADEČE - Sevniški rokometaši, varovanci selektorja državne reprezentance Toneta Tislja, so na prvenstveni tekmi 2. SRL - vzhod premagali RK Polet iz Murske Sobote s 27:19, (polčas 12:8). Najboljši mož in strelec v domači ekipi je bil Vešligaj, ki je dosegel 11 zadetkov in tako na svoj rojstni dan sam poskrbel za najlepše darilo. Drugi strelci za Sevnico: Simončič 5, Rantah 4, Lupše 3 in Šunta 2 zadetka. Pa še to: sevniški kadeti so premagali Hrastničane s 23:15 (9:9). Najboljša strelca pri Sevničanih sta bila Povše s 7 in Sirk s 5 zadetki. Pokroviteljica obeh tekem Scvničanov je bila sevniška cvetličarna Valentina. PEDAGOGI TUDI VNOGOMETU NOVO MESTO - Na nogometnem turnitju v sklopu tekmovanj za delavske športne igre občine Novo mesto so Pedagogi dosegli še eno pomembno zmago, ki jih je že močno približala letošnjemu naslovu prvakov. V srečanju za prvo mesto so po streljanju prostih strelov - tekma se je končala z izidom 2:2 - premagali Dolenjske pekarne s 5:3. Tretje mesto je zasedla Krka, ki je tako skupni zmagovalec v nogometu, ker Pedagogi na spomladanskem turnirju niso nastopili. Pred novembrskimi tekmovanji za DŠ1 med moškimi vodijo Pedagogi s 347 točkami, druga je Krka z 295 in tretji Cestar z 256 točkami. Akripol premagal neporažene Celo tekmo so odigrali na vso moč TREBNJE - Rokometašem trebanjskega Akripola je v 5. krogu zahodne skupine druge državne lige le uspelo osvojiti obe točki. Pred polno tribuno športne dvorane trebanjske osnovne šole - tekmo si je ogledalo preko tristo gledalcev - so premagali eno izmed treh do tedaj še neporaženih ekip - TAP inžiniring Preddvor z 20:14. Že v prvem delu igre so si trebanjski rokometaši s čvrsto obrambo z obema vratarjema, Ojsterškom in Erjavcem, na čelu ter organizirano igro v napadu priigrali 5 golov prednosti. Prvi polčas se je končal z izidom 11:6. V nadaljevanju so Tre-banjci prednost še povečali in tekmo zanesljivo dobili. Tako so dokazali, da znajo dobro odigrati celo tekmo in da naj bi bil “sindrom” drugega polčasa, ko so že dobljene tekme izgubljali, ozdravljen. Zadetke na izredno lepi tekmi so za Akripol dosegli: Višček in Šavrič 5, Zarabec 4, Strajnar 3, Erjavec 2 in Kotar 1. Po taki igri so tudi želje po zgornjem delu prvenstvene lestvice uresničljive, saj kljub spodrsljajem na prvih srečanjih ni še nič zamujenega. Prvenstvo je še dolgo in možnosti za zmage še veliko. V naslednjerti bodo v soboto gostovali v Novi Gorici. J.Ž. KAILUA - KONA, HAVVAI - Novomeški triatlonski šampion Igor Kogoj je tudi na svojem petem zaporednem nastopu na najtežji preizkušnji moči, vzdržljivosti in jeklene volje na svetu, ironman triatlonu na Havajih, v celoti izpolnil svoj načrt. 226 km dolgo progo je premagal v 8 urah, 45 minutah in 59 sekundah in s tem časom izboljšal svoj lanski dosežek za dobrih šest minut. Kljub boljšemu času pa je bila njegova uvrstitev za mesto slabša od lanske, saj so očitno napredovali tudi njegovi konkurenti. V skupnem vrstnem redu je Igor osvojil 21. mesto, precej višje pa se je uvrstil v svoji starostni kategoriji od 30 do 34 let, v kateri je postal svetovni prvak, in med amaterji, kjer je bil ravno tako najuspešnejši. Skoraj vsi najboljši triatlonci na svetu so namreč popolni profesionalci in živijo le od triatlona. Velika predstava se je na Havajih začela natanko ob 7. uri zjutraj, ko seje v boj s časom in valovi Tihega oceana podalo 1.469 športnikov z vsega sveta. Igor je 3.800 m dolgo plavalno progo preplaval v 55 minutah in 25 sekundah - dve minuti hitreje kot lani - in sedel na kolo kotsedemdeseti. Koliko mu je koristil naporni višinski trening v ZDA, se KADETI NA DOBRI POTI DOMŽALE - Kadeti novomeškega košarkarskega kluba tudi letos uspešno tekmujejo v državni kadetski ligi. V soboto so z 82:79 premagali domžalski Helios in se tako uvrstili med dvanajst najboljših slovenskih ekip. Največ točk za novomeško ekipo je dosegel 14-let-ni dvometraš Matjaž Smodiš, veliki up novomeške košarke. Novomeščani so igrali v najtežji četrtfinalni skupini, v kateri so bili poleg njih tudi ostali trije finalisti lanskega državnega prvenstva Triglav, Ježica in Rudar Trbovlje. Varovanci trenerja Kovačeviča upajo, da se bodo tudi letos uvrstili na zaključni turnir najboljših štirih slovenskih kadetskih ekip. GUTMAN ŠESTI LJUBLJANA - Na prvem letošnjem turnirju v squashu, kije štel za uvrstitev igralcev na slovenski jakostni lestvici, so sodelovali tudi igralci novomeškega Hrasta. Po pričakovanju je v dvorani Squashlanda med moškimi zmagal najboljši slovenski igralec Janežič iz Mengša, pri ženskah pa Viharjeva iz Velenja. Od Novomeščanov sta največ dosegla mladinec Klemen Gutman, ki je med člani osvojil šesto mesto, in Sebastijan Turk, ki je bil enajsti. Ekipa Hrasta bo tudi letos igrala v prvi slovenski ligi, vendar brez svojih lani najboljših igralcev Vučkoviča in Galičeve, ki sta prestopila v ljubljanske klube. je pokazalo med 180 km dolgim kolesarjenjem, ko si je lahko privoščil kar za deset utripov na minuto hitrejši srčni utrip od načrtovanega, a kljub temu ni omagal, temveč prišel na menjavo kot 42. v skupni razvrstitvi. V maratonskem teku (42„ kjer je Kogoj najmočnejši, se je začela njegova velika predstava. Prehiteval je tekmovalca za tekmovalcem in sc prebijal proti načrtovani uvrstitvi okoli dvajsetega mesta. Za njim so ostajala mnoga zveneča imena triatlonskega športa, le nekaj kilometrov pred ciljem pa je prehitel tudi legendarnega Scotta Tinleya, nekdanjega svetovnega prvaka, večkratnega zmagovalca havajskega ironmana in svetovne serije, kar gaje še dodatno spodbudilo, daje pred koncem izčrpavajočega tekmovanja izkoristil še zadnje atome moči in popravil svoj lanski rekord. Že petič zapored je na Havajih zmagal Amerikanoc Mark Allen, ki je s časom 8:07,45 postavil nov rekord proge, ljubljenec novomeške publike in zmagovalec tekme za evropski pokal v Novem mestu Finec Pauli Kiuru pa je prispel na cilj drugi s šestminutnim zaostankom. Kljub vročini - živo srebro se je med tekaško preizkušnjo v senci dvignilo blizu 40 stopinj C, nad razbeljenim asfaltom je bila temperatura še precej višja, dodatna težava za tekmovalce pa • Priprave na svetovno prvenstvo in uspešen nastop na Havajih so Igorju Kogoju omogočili: Krka, Recbok, Dolenjka, Novotehna, VGP, LB DB Novo mesto, Labod, Novoline, Občina Novo mesto in Zavarovalnica Tilia, kije Igorju pomagala celo leto. je na Havajih tudi izredno visoka relativna zračna vlaga, ki se približuje 100 odstotkom, tako da znoj ne more izparevati, kar onemogoča hlajenje razgretega organizma - Igor ni bil sam na progi. Ob njej se je zbrala množica gledalcev, kije tekmovalce spodbujala po imenih in z enakim navdušenjem pozdravila najboljše in tiste, ki so mimo njih pritekli med zadnjimi. I. V. Odbojkarice igrale le en niz Novomeške odbojkarice so odškmile niz najboljšim v ligi - Za kaj več jim je zmanjkalo poguma Kočevke še nepremagane Četrta zmaga rokometašic Kočevja MARIBOR - Medtem ko je bila zmaga rokometašic Kočevja v predzadnjem krogu proti Krimu za nekatere poznavalec rokometa presenečenje, so na zadnji tekmi v Mariboru vsi pričakovali visoko zmago odličnih Kočevk. Tako seje tudi zgodilo. Čeprav so rokometašice Branika igrale bolje kot na prejšnjih tekmah, se hudemu porazu z razigranimi Kočevkami niso mogle izogniti. Tudi tokrat sta bili motor Kočevske ekipe Buijakova, kije dosegla 9zadetkov, in Gorbu-nova, ki je mrežo Mariborčank zatresla sedemkrat, svoje pa so od-dclale tudi ostale igralke Kočevja, ki so skupaj dosegle še 14 zadetkov. Izid na koncu tekme pa je bil 30:23 za Kočevke, ki imajo po štirih srečanjih osem točk - tri več od drugouvrščenega Mlinotesta, s katerim se bodo v soboto pomerile v Ribnici. NOVO MESTO - Odbojkarice Novega mesta so že pred tekmo s koprskim Cimosom očitno pokopale vse upe na zmago, tako da so imele favorizirane gostje v prvem nizu lahko delo, saj vse do izida 12:0 Novomeščankam ni uspelo izsiliti niti menjave servisa, do konca niza pa so le osvojile dve točki. V drugem nizu so novomeške odbojkarice pokazale vse, kar znajo, povedle z 9:1, nato nekoliko popustile, a le zbrale dovolj moči, da so izid z zmago v drugem nizu s 15:10 izenačile na 1:1. To pa je bilo tudi vse, saj so bile odlične Primorke s tremi izredno visokimi igralkami le pretrd oreh za Novomeščanke, ki so že z osvojenim enim nizom proti najmočnejši ekipi prve slovenske lige BREŽICE PRESENETILE SNEŽNIK BREŽICE - Košarkarji Brežic so po dolgem obdobju hudih porazov v nedeljo nadvse prijetno presenetili domače navijače, ki so bili nad svojimi ljubljenci že povsem obupali. Premagali so moštvo Snežnika iz Kočevske Reke, ki je ena izmed boljših ekip druge lige zahod. Kočevci so bili v prvem polčasu boljši in so prvi del igre dobili 37:32. V nadaljevanju so Brežičani zaigrali bo-!je( posebej se je izkazal Antolovič, ki je dosegel 28 točk) in zmaga z 69:66 je po razburljivem srečanju pripadla domačim, ki so se tako rešili zadnjega mesta na lestvici. MELAMIN PREMAGAL TTABVV KOČEVJE - Namiznoteniški igralci kočevskega Melamina so na povratnem srečanju kvalifikacij Inter pokala premagali TTABW Eickelborn iz Nemčije s 6:1. Kočevci so sicer izgubili prvo tekmo kvalifikacij s Pirmasensom, vendar le z eno točko razlike, zato upajo, da se bodo le uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kar je odvisno predvsem od izidov srečanj med ostali klubi, ki igrajo v Inter pokalu. Tudi če se ne bi uvrstili, je zmaga proti Nemcem odlična spodbud za igralce Melamina, ki jim v domačem prvenstvu ne kaže najbolje. lahko zelo zadovoljne in so kljub dvema porazoma na sedmem mestu, Koprčanke pa so zaradi izgubljenega niza šele tretje. Že po dveh krogih tekmovanja v prvi ligi postaja jasno, da ho za obstanek v družbi najboljših slovenskih odbojkaric dragocena vsaka točka proti ekipam z vrha lestvice, nekoliko slabše ekipe pa bodo morale Novomeščanke premagati vsaj na domačem igrišču. Za to bo potrebno več psihične stabilnosti in manj • Pokrovite(j tekme med Novim mestom in Cimosom je bil Agrocvet, prva nagrada za izžrebanega gledalca je bila ročna ura, ki jo je podaril urar Novak, Halo - alo pizza pa je tudi tokrat pogostila domače igralke. Izkupiček od prodanih vstopnic so odbojkarice namenile izgradnji nove porodnišnice. spoštovanja do nasprotnic. Proti Cimosu so novomeške odbojkarice odigrale le en niz tako, kot znajo, za zmago pa je potrebno tako odigrati celo tekmo. Igralke se morajo zavedati, da nobena tekma ni vnaprej izgubljena, kakor tudi nobena vnaprej dobljena. I. V. KEGLJAŠKE NOVICE MERCATOR : NAFTA 5:3 - Igralke trebanjskega Mercatorja so z zmago proti lendavski Nafti s 5:3 (2212:2177) uspešno začele tekmovanje v mcdrc-gijski ligi. V naslednjem krogu bodo igrale v Mariboru z Gl M Miklavžem. ČETRTI PORAZ KRČANK - Ženska ekipa Krškega je po štirih krogih še brez zmage. Krčanke so v Ljubljani izgubile proti Noriku z 2:6. MIMO BLOKA - Simonenko, ukrajinski odbojkar v Pionirjevem dresu, je v soboto večkrat takole poslal žogo mimo čvrstega bloka igralcev Granita Preskrbe. Ko bo povsem nared še poškodovani Petkovič, bo novomeški napad spet strah in trepet za vse slovenske prvoligaške ekipe. (Foto: 1. Vidmar) Pionir vse bolj uigran Pionirje prvo tekmo na domačem parketu proti Granitu Preskrbi s 3:0 dobil v 65 minutah NOVO MESTO - Odbojkarji novomeškega Pionirja so prebrodili začetno krizo in v tretjem krogu prvoligaškega prvenstva osvojili prvi dve točki. V soboto so se v novomeški športni dvorani spoprijeli z žilavo ekipo Granita Preskrbe iz Slovenske Bistrice. Novomeščani, ki so prvenstvene boje začeli povsem neuigrani, so tokrat zaigrali precej bolj uglašeno. Ko so v prvem nizu povedli s 6:0, je bilo že jasno, da mora tokrat zmaga ostati v Novem mestu. Čeprav so se gostje hitro opomogli od začetnega šoka in izenačili na 8:8, je novomeška ekipa v končnici prvega niza zopet zaigrala brez napak in prvi del igre dobila s 15:12. Tudi v drugem nizu je bil izid ves čas izenačen, Novomeščani pa so bili tudi tokrat za odtenek boljši in po 15:13 povedli z 2:0. Tretji nižje bil le še formalnost, saj so se odbojkarji Granita Preskrbe popolnoma predali in osvojili vsega eno točko. Čeprav so Novomeščani tudi tokrat igrali brez poškodovanega Petkoviča, ki je že snel mavčno oblogo z gležnja, ki si ga je poškodoval v pokalni tekmi s Fužinarjem, njihova igra z Granitom obeta boljše čase. Povšič in Ukrajinca Pavlov in Simonenko postopoma prihajajo v formo, kar sc vidi tako pri sprejemu kot tudi v igri na mreži. Černač igra vse bolje, v igro pa je stopil tudi visoki Žu-žemberčan Brulc, ki nas je navdušil z nekaterimi domiselnimi potezami, s katerimi je večkrat presenetil nasprotnike. Očitno bo moral tudi on pogosteje stopiti na parket, saj ekipa še vedno potrebuje njegovo bogato odbojkarsko znanje tudi v igri, in ne le na klopi za pomočnika trenerja. Naslednjo prvenstveno tekmo imajo Pioninevi odbojkarji šele 20. novembra v Žirovnici, do takrat pa je še dovolj časa za trening in piljenje forme. I. V. Satex žrtev In terierja Košarkarji Interierja Krškega Podbočja nepričakovano premagali neporaženi Satex iz Maribora KRŠKO - Varovanci trenerja Nikole Plečaša so v soboto dosegli veliko zmago proti moštvu mariborskega Satexa, ki je bilo do sedaj le enkrat poraženo. Košarkarji Interierja so dobro izkoristili desetdnevni odmor in se odlično pripravili na tekmo z Mariborčani. Fantastično vzdušje, ki so ga pripravili navijači - v telovadnici osnovne šole Leskovec se jih je zbralo kar 800 - in kostanjeviške maržoretke, ki nastopajo v minutah odmora in med polčasom, je pripomoglo, da so Krčani prekosili samega sebe. Gostje so prvič in zadnjič vodili takoj na začetku tekme z 2:0, potem pa so domači košarkarji izenačili, povedli in s trdo igro v obrambi dobili prvi polčas z izidom 45:40. Drugi del igre so košarkarji Interierja v obrambi zaigrali še resneje, povsem onemogočili Tovornika in Potiska in vodili že z 12 točkami razlike. Ma- DQMŽALE - Nogometaši kočevskega Avto Burna tudi v enajstem krogu niso prejeli zadetka. Na srečanju z domžalskim moštvom Dom Kaffe so Sedaj poraz še ni usoden Rokometašice Novega mesta izgubljajo tekmo za tekmo - Derčarjeva sama ne more zmagati LUCIJA - Novomeškim rokometašicam v letošnji sezoni ne gre vse po načrtih. V četrtem krogu tekmovanja v bele skupini prve državne lige so v soboto v novi športni dvorani v Luciji izgubile z M-Degro Piranom s 33:27. V prvem polčasu so Novomeščanke dobro igrale v napadu in vseskozi držale korak s Pirančankami, ki so na odmor odšle z enim samim zadetkom prednosti - 4:13. V nadaljevanju se je ponovila stara zgodba s prejšnjih tekem. Samo 10 minut nezbranosti Novomeščank je Primorkam zadostovalo za prednost, ki je gostje do konca tekme niso mogle zmanjšati. V igri brez učinkovite obrambe novomeške rokometašice niso imele možnosti za zmago, pa čeprav je Mojca Dcrčar dosegla 12 zadetkov, Nataša Veselič 6 in Slava Turk 4. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva bodo Novomeščanke igrale doma s ptujsko Dravo. Po štirih krogih je jasno, da so novomeške rokometašice enakovredne ekipam Pirana, Žalca in Kranja, medtem ko Burja sodi v višji rang. Mojca Derčar na levem krilu sama pač ne more storiti vsega. Igralke, ki igrajo na položaju bekov, ji premalo pomagajo, čeprav so Popadičeva, Veseličeva in Tomasova med najvišjimi v ligi. Morda prvi postavi, ki na klopi nima ustreznih menjav, manjka dober rezultat, da bi dekleta dobila samozavest. Vedno pogumna in borbena Turkova ne more pokazati vsega, saj ji je poškodba ključnice pustila nekakšno notranjo zavoro. V drugem dela prvenstva bosta prvi dve ekipi napredovali v kakovostnejšo, modro skupino, zadnji dve iz te pa nazadovali v belo; dekleta bodo začela znova iz ničle in šele takrat bo vsak poraz lahko usoden in bo vodi v drugo ligo, česar si novomeški ženski rokomet z dolgoletno tradicijo ne zasluži. J.ŽURA Kočevska mreža še prazna Avto Birni seje z osvojeno točko v Domžalah še utrdil na prvem mestu - Odločilna tekma z Nafto pokazali najboljšo igro na gostovanju v tej sezoni, žal pa jim ni uspelo doseči zadetka, čeprav so imeli štiri lepe priložnosti, ki sta ju Vujičič in Komočar zapravila, le vratnica pa je v drugem polčasu rešila kočevsko moštvo pred zadetkom Pohlina. Nogometaši Avto Burna so bili na zelo slabem igrišču v Domžalah tudi tokrat močnejši nasprotnik in lahko bi rekli, da so Kočevci točko izgubili, ravno težki pogoji za igro pa so eden od vzrokov za neučinkovitost njihovih napadalcev. V drugem polčasu je trener Perica poslal na igrišče tudi Murna in Soljo, ki sta precej poživila igro Avto Burna. Kočevska obramba tokrat ni imela veliko dela, skoraj vse napade domačih nogometašev je zaustavila že pred šcslnajst-metrskim prostorom. Tekmo v Domžalah si je ogledalo 300 gledalcev, od katerih jih je bilo kar 250 iz Kočevja. Čeprav je Avto Bum v soboto osvojil le točko, je ostal na prvem mestu prvenstvene lestvice in je svojo prednost celo povečal, saj je njihov neposredni tekmec za naslov jesenskega prvaka Korotan Suvcl srečanje z Orio Rudarjem izgubil. Prihodnjo nedeljo bo po srečanju s tretjcuvrščcno Nafto - tekma bo ob 13.30 na nogometnem igrišču športnega parka Gaj v Kočevju - verjetno že jasno, ali bo Avto Bum pa prvem delu prvenstva ostal na vrhu, saj bodo Kočevci zadnje tri kroge igrali z moštvi, ki kraljujejo na dnu lestvice. DSIV NOVEMBRU NOVO MESTO - V okviru delavskih športnih iger novomeške občine bo v novembru pet tekmovanj. V četrtek, 11. novembra, bo ob 16. uri tekmovanje v namiznem tenisu, v sredo, 17. novembra, bo ob 16. uri tekmovanje v odbojki, streljanju in pikadu, v torek, 23. novembra, bo ob 16. uri košarkarski turnir in v ponedeljek, 29. novembra, ob 16. uri turnir v badmintonu. Vsa tekmovanja bodo v novomeški športni dvorani, razen šahovskega turnirja, ki bo 22. novembra ob 17. uri v sejni sobi doma športov na Loki. KIRM IN KOLENČEVA ZMAGALA NA C-JU NOVO MESTO - Na drugem C turnirju dolenjske regije v badmintonu so imeli v novomeški športni dvorani največ uspeha badmintonosti mirenskega Toma. Tekmovanja se je udeležilo 8 igralk in 20 igralcev iz treh klubov. Med ženskami je zmagala Katja Kolenc nad Aleksandro Pirc in Alenko Zakrajšek, pri fantih pa Mitja Kirm nad bratom Urošem in Bojanom Krncem. Vsi so člani badmintonskega kluba Tom Mirna. M. G. EKIPA - DARILO ŠPORTU! Izšla je 118. številka športnega tednika Ekipa! Uvodnik je namenjen začetku nove smučarske sezone, ki se je za nas začela s poškodbami. Veliki intervju so naredili z našim najboljšim košarkarjem Juretom Zdovcem, ki svojo kariero zelo uspešno nadaljuje v Grčiji. Preberete lahko tudi komentar 11. kroga slovenske nogometne lige, ki je izdatno opremljen z nogometno statistiko. Rokometno moštvo Celja je v fenomenalnem vzdušju v dvorani Golovec dcklasiralo švicarskega prvaka Borbo. V posebni rezultatski prilogi smo tudi tokrat podrobno obdelali slovenska prvenstva v nogometu, košarki, hokeju in rokometu. V rubriki “Pod drobnogledom” smo si ogledali “derbi” Olimpija - Mura. Ne manjkata niti mednarodni nogomet in košarka. riborčani sc niso predali in so se večkrat približali Krčanom na eno točko. Največ preglavic je domačim branilcem povzročal Benaček, kije dosegel kar 30 točk, kar pa ni bilo dovolj za zmago gostov. Mariborčani so se minuto in pol pre koncem srečanja še zadnjič približali Krčanom na točko razlike. Domačini se kljub nervozi ob koncu srečanja niso pustili presenetiti, gostom so preprečili mete z razdalje, sami pa dosegli še 6 točk, in zmaga s 83:76 je ostala doma. Za uspeh košarkarjev Podbočja so bili zaslužni predvsem Leskovar, Krošelj in Rusič, ki so s skoki pod obema obročema pobrali večino odbitih žog, in Krajcar, kije ob pomoči branilca Popoviča odlično zadeval ter dosegel 32 točk. ŠOLARJI TEKLI PO BREŽIŠKIH ULICAH BREŽICE - Na prvem držanem Šolskem prvenstvu v uličnih tekih je nastopilo 300 mladih atletov iz 31 osnovnih in srednjih šol. V ekipnem vrstnem redu so med osnovnošolci zmagali mladi športniki iz Logatca, Krško je bilo tretje in Šentjernej peti. Med dijaki in dijakinjami srednjih šol so zmagali celjski gimnazijci, njihovi vrstniki iz Brežic pa so bili drugi. Med posamezniki je bila med učenkami 5. in 6. razreda Raiš-čkova iz Sevnice druga in Stropnikova iz Šentjerneja tretja. Med učenci 7. in 8. razreda je bil Sevničan Horjak tretji. Med srednješolci je bil Grojzek iz Sevnice drugi, med srednješolkami pa Kosarjeva iz Brežic druga in njena so-meščanka Skuljeva tretja. 3 'c :> L O Novo mesto, 4. november 1993 C p 3 pr 5>T| C? | iii *1 ■ & Opeharjeni pii lastninjenje? Se bodo po nedavno oklicanemu stečaju krmeljske Metalne in ko so se še prej v podobni koži znašli kovinarji Tehnobških sistemov Sevnica^ tudi delavci sevniškega podjetja za predelavo in promet z lesom Žaga morali soočiti z grožnjo, da bodo slej ko prej ostali na cesti? 52 debvcev Žage je prepričanih, da nad njimi visi Damoklejev meč, ko zaradi nenavadnih postopkov in poskusov bstninjenja Žage, lahko ostanejo še brez tiste skorje črnega kruha, ki jim je doslej zagotavljala vsaj preživetje. ler ne bodo njeni delavci izglasovali pozitivnega rezultata na referendumu. Še pripravljeni na žrtve, a ne za “gospode” Delavci sevniške Žage so prepričani, da so se vodilni delavci GG Brežice, ko so v začetku 1991 iskali izhod iz težav GG, odločili ustanoviti novo podjetje Žaga, d.o.o., da bi se izognili reševanju presežnih delavcev na Žagi. Edini namen gozdarjev naj bi bil, po prepričanju kolektiva Žage, da bi obdržali premoženje. GG Brežice želi imeti seveda še sedaj glavno besedo pri odločanju o dobičku, ni pa imelo nobenega posluha za težave, ki pestijo Žago že od ustanovitve. Nadalje na Žagi očitajo gozdarjem, da so si prilastili pravico preimenovati upravni odbor podjetja, v katerem imajo podobno kot v skupščini večino delavci TOK Gozdarstvo. Tudi predsednika prihajata iz tega kolektiva. Upravni odbor je diktiral vodstvu Žage, kako naj gospodari. Taisti upravni odbor je sklenil, naj vodstvo Žage naredi sanacijski program, da bi reprogramirali izgube, ki se vlečejo zadnj i dve leti, in ko je 18. avgusta vodstvo prišlo s tem na planje GG TOK Gozdarstvo 1. septembra pripravilo svoj reprogram obveznosti Žage. Pri tem so upoštevali tudi obresti (teh je že Kot pravi Ernest Šumej, predsednik sindikata 22 delavcev decimirnice Žage, za katero se številnim cedijo sline, že dva meseca niso dobili plače, decembra pa le 30-odstotno plačo. Sumej, ki dela na Žagi 21 let, pravi, da ima sicer okrog 30.000 tolarjev plače in da je to med “boljšimi” plačami v podjetju. Kako lahko preživijo družine, kjer zasluži le eden od zakoncev okrog 25.000 tolarjev mesečno, je že drugo vprašanje. Medtem naj bi si gozdarji po Sumejevih besedahdelili mastne plače, z raznimi materialnimi stroški, dnevnicami in kilometrinami tudi okrog 400 tisočakov. V takem položaju je podjetje po mnenju delavcev zato, ker jim njihov dvetretjinski lastnik Gozdno gospodarstvo Brežice, TOK Gozdarstvo Sevnica ne dobavlja več lesa (nazadnje so ga dobili v prvi polovici junija). Če ne bi po besedah direktorja Žage inž. Slavka Zakška na novo oživili odkupne službe, ki sojo morali po sklepu upravnega odbora Žage razpustiti, bi ne bila proizvodnja že nekaj časa niti polovično zasedena. Prejšnjo sredo (27. oktobra) pa delavci niso imeli več vzeti v roke nič pametnega, zato so, ker ni bilo več surovine, vsi ostali doma. Zakšek pravi, da so izgubo vsak mesec povečevali za dobra 2 milijona tolarjev. Mimo veljavnega statuta Upravni odbor vodstvu Žage ni dovolil organizirati lastnega odkupa surovin iz območij v neposredni bližini podjetja, kar bi bilo ceneje zaradi manjših prevoznih stroškov, ampak je zahteval, naj poteka celoten odkup gozdnih sortimentov preko GG TOK Gozdarstvo Sevnica. Na Žagi zatrjujejo, da dobave niso bile redne in da so jih gozdarji spomladi zasuli z drobno, manj kakovostno hlodovino, zadnjic pa so pripeljali les v prvi dekadi junija. Žaga je brez surovin v vse večji agoniji. Najbolj pa je zaposlene v Žagi pogrelo, ko so zvedeli, da je predsednik skupščine Ludvik Grilc odtujil njihov žig in dosegel, da so opravili vpis v zemljiško knjigo mimo veljavnega statuta in akta o ustanovitvi podjetja. Na Temeljnem sodišču v Novem mestu so ob registraciji vpisali novega ustanovitelja sevniške Žage - GG Brežice TOK Gozdarstvo Sevnica, n. sub.o., kar je razvidno iz objave v Uradnem listu 24. septembra. Na Žagi so prepričani, da je oškodovana družbena lastnina in z njo vsi delavci, zato so na zboru, 4. oktobra upravnemu odboru, ki ga vodi Dušan Perko, in skupščini podjetja izrekli nezaupnico. Direktor GG TOK Gozdarstvo inž. Jože Guštin ni hotel obširno komentirati konflikta. Povedal je le, da jim je Žaga, ki sojo kupili za 600.000 mark (tretjina Žage je last delavcev), dolžna okrog 23 milijonov tolarjev in da bi bilo bolje, če bi na Žagi vsaj nekaj delali, čeravno uslužnostni razrez lesa ne bi zagotavljal dela vsem dosedanjim delavcem. Poudaril pa je, da ne morejo “na lepe oči” dobavljati surovin, dokler ne bo znano, kako in kdaj bo poravnan vse večji dolg. Pojasnil je še, da že vsa leta les dobavljajo pač takrat, ko ga kmetje prodajo, in torej ne gre za nikakršno hudobijo oz. nagajanje Žagi. Delavci Žage so se od 1. oktobra 1973 odpovedovali zaslužku za boljši jutrišnji dan, ko so ustvarjali in investirali v lupilno linijo, decimirnico, širokolistno tračno žago, kuhinjo, mehanično delavnico, brusilnico; asfaltirali so skladišče žaganega lesa, .u vzdrževali objekte in drugo. Gozdarjem w zlasti zamerijo, ker se zdaj skrivajo pod krinko, češ da so si sami skrojili usodo 9. o januarja 1990 z referendumom o združitvi g v GG Brečice tozd Gozdarstvo Brežice. Na zboru delavcev Žage, ki gaje decembra 1989 sklical takratni glavni direktor GG inž. Vinko Šeško, je ta, po besedah Šumeja,jrozil, da bo zaustavljena dobava surovin Žagi, dok- šport in trg Albin Kolman za okrog 9 milijonov tolaijev), čeravno je upravni odbor sklenil, da se obresti ne obračunavajo, pripovedujeta direktor Žage Zakšek in računovodkinja Žage Marina Božič, ki je tudi v upravnem odboru. Delavci zagotavljajo, da so se še pripravljeni žrtvovati, se odpovedovati svojim dohodkom po kolektivni pogodbi za svoj jutri, ne pa za prihodnost “gospodov” novodobnih podjetnikov, ki so prišli do premoženja na nepošten ali vsaj sila sumljiv način. Od 1. decembra 1990 do konca lanskega leta so bili delavci sevniške Žage prikrajšani pri osebnih dohodkih, glede na kolektivno pogodbo, za dobrih 23 milijonov tolarjev, s pripadajočimi bančimi obrestmi pazaskupaj38 milijonov tolarjev. Delavcizahtevajo revizijo lastninjenja in prodaje Žage brez vednosti zaposlenih in prepovedujejo sleherno vmešavanje GG Brežice in GG TOK Gozdarstvo Sevnica v odločanje o nadaljnji usodi Žage do izvedbe in zaključka revizijskega postopka. Predsednik sindikata Žage Albin Kolman pravi, da so o svojih zagatah in zahtevah, naj jim pomagajo v boju zoper “divje” lastninjenje obvestili več naslovov, med drugim tudi predsednika slovenske vlade, odzval pa se je le sindikat. Nekoliko drugačno luč meče na razmere nepreklicni odstop iz članstva v upravnem odboru Žage, d.o.o., ki gaje podal Jože Kovač, sicer zaposlen kot sekretar sekretariata za gospodarstvo pri sevniški občini. Kovač je prepričan, da v nastalem položaju lastnina sama po sebi nikomur ne prinaša nobenega zaslužka, zato mu je nerazumljivo, da zaradi lastninskih ambicij drvi navzdol celotno podjetje. V primeru, če bi se tako ravnanje nadaljevalo, bi po Kovačem mnenju lahko Žaga zaključila s poslovanjem in se ne bi lastninila v skladu s sprejeto zakonodajo, ampak bi to opravilo sodišče v stečajnem postopku. Minister Kovačpa je še pretekli četrtek poudaril, da stečaj Žage ni potreben in da se da njena sanacija, glede na dejavnost in razmere na trgu, uspešno izve- } g i B® am©m®0jla ra® žjpBEGm® mim® Z ustanovitvijo javnega zavoda Agencije za šport bo občina imela boljši nadzor nad porabo denarja ter bo tudi v športno organizacijo uvedb tržne zakonitosti. Država in politika na eni strani in šport na drugi strani sta že od nekdaj tesno povezani in v veliki medsebojni odvisnosti. Država šport potrebuje predvsem zaradi lastne promocije v tujini in tudi doma, saj športni uspeh daje narodu občutek pomembnosti in uspešnosti. Zato je država vedno del denatja, ki se je zbiral v proračunu, namenila športu in ga tako postavila v položaj odvisnosti. Po drugi svetovni vojni je skrb za razvoj športa in vodenje politike v njem prevzel Partizan, kije bil neke vrste naslednik Sokola in je v svojih vrstah združeval skoraj vse športne panoge. Ker se je število različnih športov, ki so delovali v okviru Partizana, stalno večalo, Partizan ni mogel več skrbeti za vse, poleg tega se je v šestdesetih letih začel vse bolj usmerjati v orodno telovadbo in v organizacijo množičnih “športno-političnih” manifestacij, se je v sedemdesetih letih v Novem mestu tako kot drugje v državi športna politika preselila v Športno društvo Novo mesto, kije vključevalo več nosilnih športnih panog. Delo športnih organizacij je v tistih časih slonelo na plečih prostovoljcev, iz občinskega proračuna pa je šel denar predvsem za gradnjo in vzdrževanje objektov. Športno društvo se je preoblikovalo v občinsko zvezo za telesno kulturo in kasneje v zvezo telosnokulturnih organizacij. S pojavom samoupravnih interesnih skupnosti se je vzporedno s ZTKO-jem pojavila še telesnokulturna skupnost kot državna birokratična služba, kije zastopala interese športa v odnosu do upravnih organov občine in proračuna. ZTKO je takrat vseeno obdržala pomembno vlogo, saj je bila njena osnovna funkcija delitev § proračunskega denarja, ki ga je bilo tiste > čase dovolj za vse, in skrb za objekte. Obe- g nem je bila ZTKO krovna organizacija vseh g športnih klubov in društev in je imela tudi u-sama status društva. Z ukinitvijo SIS-ov je del pristojnosti telesnokulturne skupnosti prešel v roke upravnih organov oziroma sekretarijata za družbene dejavnosti, ZTKO pa se je preimenovala v športno zvezo, kipa je počasi začela izgubljati svoj pomen. Športna zveza je imela vse bolj zvezane roke pri razporejanju denarja. Proračunska sredstva, namenjena športu, so klubi in društva dobivali neposredno v obliki dotacij, drugi del denarja pa se je porabil za upravljanje in vzdrževanje športnih objektov. Ker športne organizacije niso plačevale najemnine objektov, ki jih je upravljala športna zveza, ta del njihove porabe ni bil nikoli realno ovrednoten, ob tem pa so bili tisti, ki niso uporabljali teh objektov, prikrajšani za posredno financiranje. Da bi država oziroma občina dobila boljši nadzor nad porabo denarja na športnem področju in da bi denar za dejavnost športnih organizacij delila neposredno na osnovi predlaganih programov dela in pogodb, ki bodo klube in društva zavezovala k izpolnitvi načrtovanih rezultatov, je izvajalske funkcije v športu s športnih zvez prenesla na javne zavode, športnim zvezam, ki so neke vrste naddruštvene organizacije in imajo tudi same status društva, pa ostaja samo še politična vloga v športu in bodo obstale le v primeru, če bodo društva imela potrebo po organizaciji, ki jim pravzaprav ne more dati ničesar več, kar so od nje dobivali do sedaj. Denar namreč. Glede na to, da denarja ne bodo imele, ravno tako ne bodo imele več s čim upravljati in bodo slej ko prej odmrle. Javni zavod, ki prevzema skoraj vse funkcije športne zveze, je v novomeški občini Agencija za šport Novo mesto, kije bila ustanovljena z odlokom Skupščine občine Novo mesto 18. februarja letos in postopoma že prevzema vse svoje funkcije. Poglavitni razlog za novo organiziranost na področju športa je racionalizacija sredstev in neposreden nadzor nad financiranjem in izvajanjem športnih programov. S tem se na športnem področju končuje obdobje precejšnje anarhičnosti, ko se ni vedelo, koliko kdo zasluži, koliko kdo dobi in koliko kdo za to plača. Agencija za šport je javni športni zavod, katerega osnovne dejavnosti so: upravljanje in vzdrževanje športnih objektov, ki jih bodo klubom in društvom dajali v najem, izvajanje športno rekreativnih aktivnosti v okviru nacionalnega programa športa, načrtovanje razvoja športa v občini in strokovno delo v športu, organizacija športnih in drugih prireditev vezanih na objekte, ki jih agencija upravlja, ter vzpodbujanje in organizacija športne rekreacije v občini. IGOR VIDMAR sti. Če pa bi do stečaja vseeno prišlo, je Kovač prepričan, da se bo zelo hitro pokazalo, čigavi interesi so bili v ozadju, daje do tega prišlo. Kovač je po letošnjem polletnem obračunu spoznal, da je Žaga prezadolžena in da je potrebno izpeljati korenito sanacijo. Sanacijski program naj bi po njegovem vseboval predlog reprograma dolga Žage do TOK-a kot največjega upnika in predlog pogodbe med Žago in TOKO-om o novih dobavah lesa. Tak program je Žaga naredila, a se po njegovem oba partnerja iz njemu nerazumljivih razlogov o podpisu teh dogovorov nista mogla dogovoriti. “V ospredje je vse bolj prihajal problem lastnine nad Žago, kije bil v prejšnjih obdobjih nepomemben in glede na sestavo organov upravljanja zame nesporen,” je pojasnil Kovač. PAVEL PERC _ _ _ g>m mrtvih Po starem običaju ljudje že kak teden pred “vsemi svetimi” na pokopališču urejujejo grobove in se pripravljajo na dan, ko se spominjajo rajnih svojcev. Mise.l na rajne oživi popoldne. Najprej jim je posvečena maša v cerkvi, sledi procesija z blagoslovom grobov, med katero prižigajo sveče. Po končanem obredu na pokopališču se sorodniki zberejo na svojih nekdanjih domovih ob bolj ali manj bogati gostiji in s pogovori o življenju rajnkih okrepijo vezi z njimi. Ta vez se ohranja v spominu, saj pravijo, da, dokler prižigaš sveče in misliš na rajnega, je ta še med nami. Včasih, mogoče je ponekod še danes, je bilo v navadi, da so po končani gostiji na praznično pogrnjeni mizi čez noč pustili kozarec vina in kos kruha za duše rajnih, ki se po ljudskem verovanju na ta dan vračajo na svoje domove. Izvor tega prastarega verovanja, ki je dobilo svoj odsev v šegah in navadah teg :. dne, je treba iskati v človekovemu občutenju smrti. Smrt je največja skrivnost, ki v trenutku poruši bivanje. Strah pred telesno minljivostjo je človek premostil z vero v posmrtno življenje. Ta predstavlja temelj in jedro sleherne religije. Verovanje, da se človek s smrtjo vključi v “drugi svet”, kjer se njegovo življenje nadaljuje v duhovni obliki, je človeka pomirila in zasužnjevala hkrati. Mrtvih so se bali in jih obenem spoštovali. Duhovi prednikov živečim lahko pomagajo ir. svetujejo, saj so lastniki življenjske sile in blagostanja. Njihova pomoč ni zastonj. Zanjo zahtevajo ustrezno plačilo - darove, sicer se maščujejo. Praznik mrtvih je tudi praznik živih; kot smo mi odvisni od prednikov, so oni odvisni od nas, in s tem je sklenjen oplajajoči krogotok življenja in smrti. To pogansko izročilo je dobilo tudi krščansko preobleko. Dan mrtvih je posvečen vsem rajnim dušam, ki v vicah še čakajo na svoje zveličanje. Sam Jezus tega dne spušča duše iz vic, duše pa se zanašajo na pomoč živih, da jih bo njihova molitev in pobožna misel odrešila ravno to noč, v zameno pa bodo pustile svoj blagoslov. Odtod izvira šega o pogostitvi rajnih duš. Nekdaj so gospodinje na tan dna obdarovale otroke in berače s kruhki, ki so jih v različnih krajih Slovenije različno imenovali. V Kostanjevici na Krki so jim rekli prešca. Vsak v družini je dobil po eno prešco, v zahvalo za dar pa so morali moliti za zveličanje duš rajnih. Ker je smrt razumljena kot izločitev iz normalnega človeškega bivanja, ponekod med mrtve prištevajo tudi tujce in berače. Sledi takšnega verovanja so med nami še prisotne, čeprav v našem nezavednem. Obdarovanje beračev s kruhki lahko razumemo kot obdarovanje prednikov. Danes omenjena šega, verjetno tudi zaradi višje življenjske ravni, ni več živa. Duše se vračajo in, kot smo že rekli, zahtevajo darove. Po izpričanem verovanju informatorke iz Skopic pri Krški vasi jim moramo posvetiti molitev še teden dni po dnevu mrtvih. Na dan mrtvih se ne smejo opravljati nobena dela. IRENA ROŽMAN spomini Scrng®®©!] S© © ©aalDsaDSsffiD Spomini na slovenskega pisatelja Ivam Cankarja, kot jih je pred več leti pripovedoval zdaj že pokojni Henrik Sbil iz Mokronoga. Ko sem bil pred petindvajsetimi leti žup-nikv Tržišču, sem šel večkrat v Mokronog in na Žalostno goro. Nekdo mi je svetoval, naj v Mokronogu obiščem zanimivega moža. To je bil enainsedemdesetletni Henrik Sbil. Njegova hišica je stala nad Mokronogom, tik ob cestnem ovinku. Potrkal sem in vstopil. Prav tedaj je mimo peljal težko naložen kamion in postelja, na kateri je Henrik ležal, se je stresala. Moža sem našel slabe volje. V roki je držal pismo. Rekel je, da ga je dobil od “socialnega”. “Kaj sta upokojenec?” sem ga vprašal. “Da, upokojenec brez pokojnine. Nešteto vlog sem že naredil za priznanje pokojnine, pa nič.” Potem sem ga povprašal, ali je res drugoval z Ivanom Cankaijem. Tedaj se mu je obraz spremenil. Pozabil je na slabo voljo. Pismo je odložil na nočno omarico. Razživel seje in začel pripovedovati: “Prvič sem se srečal z Ivanom v začetku prve svetovne vojne, ko mi je bilo šestnajst let. Bil sem dijak preporodovec. Prišel sem v kavarno k Zalazniku na Starem trgu v Ljubljani. Bilo je neke sobote popoldne. Cankar nase korenine je bil tedaj že priznan pisatelj, ki smoga mladi oboževali. Prisluhnil sem njegovemu pogovoru z Ivanom Endlicheijem. Ivan je večkrat omenjal besedi bratstvo in svoboda. Jeseni leta 1914 smo se začeli sestajati po raznih ljubljanskih gostilnah. Nekega dne sem bil skupaj z Julijem Betettom v gostilni blizu šentjakobske cerkve Pri Lozaiju. Prav tedaj je vstopil Cankar. Ko je videl pri meni violino, me je prosil, naj zaigram. Ustregel sem mu. Pozorno me je gledal in poslušal. Ponovno me je prosil, naj igram. Ko sem končal, mi je rekel, da mi bo za plačilo nekaj veselega povedal. Približal se mi je in mi na uho zaupno skrivnostno povedal: 'Veš, avstroogrska monarhija bo prej ali slej razpadla.’ V letih 1916 do 1918 smo se redno shaja-livhoteluŠtrukelj. V naši družbi so bili: Ivan Cankar, Julij Betetto, pisatelj Ivan Tavčar, Rihard Jakopič, Hinko Smrekar in jaz. Če je le mogel, se nam je pridružil tudi Franc Finžgar. Ker smo imeli kozarčke pred seboj, so se nam kmalu razvezali jeziki in smo razdrli marsikakšno veselo... Prekinil sem ga in ga vprašal, kaj mu je o J*"* J © ]mm . Leta 1871 se je v Podgorju pri Pišecah, m vzhodnih obronkih 'urtžiške občine rodil Mihael Podgoršek V Pbnini pri Sevnici se je izučil za kovača. Potrebne izkušnje za svoj poklic je dobil pri vojakih v Cetinju, tako da mu ni bilo treba po svetu. Mladi kovači so namreč kot “vanderpurši” morali obiskovati kovačije na večjih kmetijah in opravljati kovaška dela. Kmetje so jim na koncu v knjižico vpisali, kaj in kako so delali. Mihael je začetnik kovaške tradicije v Podgorškovi družini, ki se je ohranila celo stoletje. Tudi njegova dva sinova sta se opiijela tega poklica: Mihael je bil kovač v Šentjerneju, Alojz pa je kupil staro hišo v Pišecah, kjer je še danes kovačija Podgoršek. Alojz je bil kovač celih osemdeset let, saj je še tik pred smrtjo pri petindevetdesetih letih marsikaj naredil. Znal je popravljati vse vrste reči, od kuhinjskih loncev in škropilnic do ur: stenskih, žepnih in tistih na cerkvenih zvonikih. Milan Podgoršek je prevzel kovaško obrt na svojem domu leta 1965. Pred tem je kot kovač delal vzdrževalna dela v trboveljski cementarni in v globoškem rudniku. Kovaško delo opravlja zdaj že okroglih 50 let. Podgorškova kovačija je bila ves čas prava kmečka kovačija. Niso nabavljali novih strojev in niso se preusmeijali v kovinsko galanterijo, da bi lažje preživeli. Stara obrt jim je dajala dovolj dela. Milan se s posebnim veseljem spominja obdobja, ko je izdelal kakih 700 vozov in so ga poznali naročniki daleč okrog. Njegovi izdelki so pogosto romali v hrvaško Žagoije, nekateri pa tudi vse de tja do Splita, saj se je dober glas slišal daleč. Predvsem je mojster Podgoršek vedno držal besedo. Okrog cene se ni prerekal, postavil jo je in seje potem tudi držal. Delal je za številna domača podjetja: cestno, za gozdarje, Slovin.Sam je izučil le dva vajenca, ker je stara kovaška „ obrt vse bolj izginevala. Pred štirimi leti, ko g je dopolnil šest križev, je zaprl obrt. Naslednika kovačija nima, a četudi bi ga imela, se ne bi mogla preživeti s tradicionalnim kmečkim kovaštvom. “Če se ne bi upokojil, bi se morali preusmeriti v kako drugo vejo kovaštva. Tudi v Pišecah danes ni več konj, da bi jih podkovali, in skoraj ni več vozov.” Milan Podgoršek v svoji delavnici še vedno popravlja in izdela kaj malega. Naročil ima ravno dovolj, da mu nikoli ni dolgčas. Tudi domačini tam okoli imajo danes doma vsakovrstnih strojev in kovinske izdelke popravljajo k’ar sami. Poleg tega ne manjka mladih ljudi, ki so se naučili delati s kovino in nudijo svoje usluge vaščanom. Zanimivo je, da so Podgorškovi imeli spoštovanje za stare in na videz že preživete predmete. V sto letih družinskega kovaštva seje veliko spremenilo. Na začetku je kovač potreboval obilo znanja in izkušenj ter nekaj skromnega orodja: kladivo, meh in še kako malenkost. Počasi je razvoj prinašal novosti tudi v to obrt, največ se je spremenilo z elektriko. Podgorškovi sojo dobili leta 1941, a zatem še dolgo niso imeli ustreznih pripomočkov, da bi jo lahko s pridom izkoristili. Kljub vsemu je nova tehnologija vztrajno prodirala tudi v kovaške delavnice. Danes je le še malo kovačij, kakršna je bila Podgorškova. Tudi če so, je delo na njih drugačno, kot je bilo nekoč. Milanu Podgoršku se je zdelo škoda, da bi nekdanje življenje utonilo v pozabo, bal se je, da bo čas minil, da se bodo stari predmeti porazgubili in bodo ljudje pozabili. Zato je ob stoletnici družinske kovaške tradicije sklenilodpieti kovaški muzej. Uradno je bil Ivanu Cankarju najbolj ostalo v spominu. Nasmehnil seje, malo pomislil in odgovoril: “Marsikaj. Vsega vam ne bom povedal, nekaj pa lahko. Cankaija se spominjam kot človeka, kije zelo cenil duhovite šale. Bil je namreč duhovit satirik. V duhovitosti nas je vse presegal. Večkrat smo morali tuhtati njegove besede in premišljevati, kaj je hotel s šalo povedati. Kadar je bil razpoložen, smo se ob njegovih dovtipih do solz nasmejali. Pretep zaradi slovenščine Zbirali smo se tudi v kavami Union in v gostilni Pri fajmoštru. Prav v tej gostilno smo bili zbrani leta 1917, dobro leto pred Ivanovo smrtjo. Bili smo veselo razpoloženi, ko je nenadoma vstopil avstrijski oberlajtnant. Vedeli smo, da je bil slovenski učitelj. Po nemško je pozdravil: Guten Abend. Ivan Cankar ga je pomilovalno pogledal in mu rekel: 'Ali ne znaš slovensko, saj si sin slovenske matere?’ V gostilni je nastalo napeto ozračje. Razdelili smo se v dva tabora. Potegnil sem z Ivanom. Začel seje prepir in pretep. Naju z Ivanom so porinili skozi vrata, ker so bili v premoči. Ivan je nosil črno pelerino s kapuco. Med prerivanjem mu jo je nekdo odtrgal in jo vrgel po tleh. Natakarica, kije Cankarja zelo spoštovala, mu je kapuco naslednji dan vrnila. V hotelu Union sva z Ivanom večkrat prenočevala. Spominjam se, kako mi jo je nekega jutra zagodel. Pred spanjem sva zvečer postavila vsak svoje čevlje ven na hodnik. Jaz sem nosil čevlje številka 43, on pa št. 40. Zjutraj je precej zgodaj vstal, ko sem jaz v svoji sobi še spal. Ne vem, ali je čevlje zamenjal po pomoti ali nalašč. Ko sem šel na hodnik po čevlje, sem takoj opazil, kaj je naredil. Nekaj časa sem bos hodil odprt pretekli torek. V njem si je mogoče ogledati, kako in s kakim orodjem so kovači nekdaj delali ter kaj vse je znala izdelati kovaška roka tudi z najbolj preprostim orodjem. Kovaški muzej je nastajal več let, zdaj pa je v stari delavnici končno vse na svojem mestu: kovaško orodje in izdelki. Med njimi tudi marsikateri tak, za katerega današnji obiskovalec niti približno ne more vedeti, čemu je služil. Zato je tam mojster Podgoršek, ki rad razkrije, čemu so služili razstavljeni predmeti in tudi pokaže, kako kuje kovač. Posebna prednost kovaškega muzeja v Pišecah je v tem, da staro kovaško delavnico samo vrata ločijo od novejše, kar obiskovalcu omogoči neposredno primerjavo. Etnologinja Posavskega muzeja Ivanka Počkar je kovaču Podgoršku pomagala z nasveti, da bi razstavljeni predmeti našli najprimernejše mesto v zbirki. V kovaški muzej že vabi lična tabla ob cesti od Pišec proti Bizeljskemu. Podgoršek pove, da so ga v delavnici že doslej redno obiskovali učenci domače osnovne šole, dvakrat pa so prišli tudi otroci iz Brežic. K obiskuje povabil še ostale šole v občini. “Skupinam tudi pokažem, kako delajo kovači. Ravno zdaj razmišljam, kateri izdelek naj izberem, da bi bil hitro narejen, zanimiv in bi hkrati ob njegovem izdelovanju otroci videli čimveč postopkov pri delu kovača,” pravi. Povezal seje tudi z Občinsko turistično zvezo, saj so Pišece že zdaj priljubljena izletniška točka, če pa bi slovenski turizem izbral pravo pot, bi znale privabiti še več obiskovalcev. Pišece že imajo vinsko cesto, ki vodi po gričih, poraslimi z vinsko trto, ogleda vredno vaško cerkev s številnimi podružnicami, pišečki grad s parkom in stari mlin ob izviru Gabrnice. Pišečani so že doslej toplo sprejemali popotnike in jim rade volje pokazali svoja bogastva. Zdaj se jim pridružuje še muzej kovaštva kot spomin na obrt, ki izginja, ter spomin na preteklost, ki jo moramo poznati in spoštovati, če hočemo razumeti sedanjost. BREDA DUŠIČ-GORNIK sem in tja, se jezil in robantil, potem sem stlačil noge v njegove tri številke manjše pošvedrane škarpete. Vse prste sem imel zvite. Počasi sem prištorkljal v kavarno. Tam sta že sedela Cankar in Rihard Jakopič in se mi iz srca smejala. Vsi v kavarni so se smejali, ko sva zamenjavala čevlje. Dobre volje smo vsi postali, ko je natakar Pavel Majnik prinesel na mizo zajtrk. Ni maral kvantanja Cankarje bil glede hrane zelo skromen. Večkrat smo ga morali siliti, da se je jedi dotaknil. Vedeli smo, da ima rad govejo juho in govedino s hrenom. Najraje je hodil na kosilo v Hotel Štrukelj, kjer mu je stregla prijazna natakarica iz Mokronoga. Naj omenim, daje bil pisatelj Ivan Cankar dostojen in pošten človek, vreden vsega spoštovanja. Če sem začel kvantati ali preklinjati, me je vedno opozoril in rekel, naj neham. Pa ne le mene, tudi druge je opozarjal, kadar so kleli ali izgovarjali neprimerne besede. Z odrezavo besedo je tako govorjenje prekinil. Naj še povem, daje bil Ivan veren. Tako ga je namreč vzgajala njegova verna mati. Rad se je pohvalil, da je bil mladih letih ministrant in da je rad stregel duhovniku pri maši. Zaupal je tudi, da je narisal podobo Matere božje in jo nesel na Brezje v bož-jepotno cerkev, ker je neko dekle z Vrhnike na priprošnjo Matere božje čudežno ozdravela. Mislim, da mora biti ta njegova slika še sedaj na Brezjah...” Henrik Sbil mi je še veliko pripovedoval. Videl sem, da živi iz spominov. Kar zasmilil se mi je, ko sem videl, da nima leve noge in da ima prst na rokah vse zvit od revme. Med najinim pogovorom je tu in tam postal otožen. Sam pri sebi je zašepetal: “Lepo je bilo, ko smo bili mladi. Z Ivanom Cankaijem sva ga velikokrat skupaj pila...” Med njegovim zanimivim prifiovedovan-jem sem se oziral po stenah skromnega stanovanja. Imel je predsobo, spalnico, kuhinjo in delovno sobo, vse v enem samem prostoru. Vse stene so bile prekrite s slikami, večjimi in manjšimi različnejših motivov. Opazil je mojo radovednost. “Vse to, kar vidiš, sem naslikal sam. Vse te akvarele sem ustvaril po svoji posebni metodi.” Na omari sem zagledal violino. Tudi to je takoj opazil. “Najhuje mi je, ker ne morem več igrati. Revma mi je zvila prste. Tako se včasih jezim, včasih obujam spomine in životarim...” Spet je postal njegov obraz otožen in potrt kot tedaj, ko sem vstopil. V tem seje hišica stresla. Mimo je peljal kamion. Prav poleg hiše gre cesta. Zaradi prometa je bil občasno tak hrušč, da sva morala pogovor prekiniti. “Jezim se, ker nimam pokojnine. Nimam pravega stanovanja pa še invalid sem. Odrezali so mi nogo. Bolan sem, zapuščen. Predolgo sem že zaposlen s prošnjami za pokojnino.” Tolažil sem ga. Poslušal meje. Zahvalil se mi je za obisk. Ko sem te dni slučajno našel v knjigi zapiske o mojem obisku pri znanem Mok-ronožanu Henriku Sbilu, sem živo mislil nanj. Odšel je za Ivanom, Betettom, Finžgarjem, Jakopičem. Končano je njegovo trpljenje, nič več ne trpi krivic in bolečin. Kakor sem mu takrat, ob svojem odhodu obljubil, ko sem mu v slovo podal roko, se ga bom sedaj spet večkrat spomnil v molitvi. Spomnil se bom tudi njegovih tedanjih prijateljev: Cankarja, Jakopiča, Smrekarja, Tavčarja, Finžgaija. MIRKO ŽERJAV na kraju samem Dapaflfl gj tMH? Benete - vas z domišljijo budečim imenom je zvabila mšega novi-mrja m obisk, še prej pa je odšel na kratek Izlet v zgodovinopisje Milan Podgoršek med starinami Že desetletje in več me je vabil smerokaz ob novi cesti med Podklancem v ribniški občini in Runarskim v cerkniški občini, naj obiščem vasico Benete, ki leži kak kilometer od ceste. Takrat, ne vem že katerega leta so preusmerii promet z nevarnega klanca Bon-car, po novi cesti. Cesto sta odprla cerkniški in ribniški župan tako, da sta prežagala mlaj, ki so ga za to priložnost postavili preko ceste. V svečanem govoru je takratni ribniški župan med drugim dejal, da je prav tam nekje potekal rimski limes, se pravi utrjeni zid, ki je branil dostop barbarom na ozemlje Rimljanov. Pred okoli 100 leti je Dragutin Hirc (1853 - 1921), zagrebški botanik in naravoslovec, ki je napisal okoli 1000 del, v svoji knjigi Gorski kotar zapisal med drugim, da je še okoli 100 let pred njim obiskal te kraje Baltazar Hacquet (1739 -1815), francoski naravoslovec in kirurg, profesor, pionir planinstva med Slovenci. Ko je prišel v Prezid, je hotel zvedeti, odkod kraju ime. Našel je ostanke debelega zidu, ki je nekdaj zapiral prehode v gorah. Gre za ostanke zidu, ki se je vlekel od Reke vzdolž Rečine na Jelenje proti Klani v Istri in od tam potekal do Prezida in naprej na Kranjsko do Nanosa - torej tudi nekje pri Boncaiju. Ime kraja Prezid pride od tega, ker je bilo to naselje pred zidom, rimskim, seveda. Hirc nadaljuje, da nekateri misijo, da je ta ogromni zid branil Liburne (Liburni so bili ilirsko pleme, ki je živelo v jadranskem primorju med rekama Rašo in Krko) med bojevitimi Japodi (veliko ilirsko pleme, ki je iz svojih središč pogosto vdiralo v severno Italijo na roparske pohode in sojih Rimljani pokorili šele leta 35 do 33 pr. n. št.). Drugi spet menijo, daje zid ločeval vzhodno od zahodnega rimskega cesarstva. Ha-cquet pa trdi, da so zid postavili Rimljani proti Ilirom. Naj bo tako ali drugače, Prezid je dobil ime po tem zidu, za katerim se izgublja oz. se je ponekod že izgubila sled. Med mnogimi vožnjami mimo odcepa za Benete sem razmišljal, odkod vasi tako ime. Edina razumljiva razlaga je bila, daje ime vasi izšlo iz besede Veneti. Saj je bil tu blizu rimski zid, ki je ločeval rimsko cesarstvo od Venetov, nekje blizu zidu pa je najbrž bilo naselje Venetov-barbarov-Benetov. Po Mali splošni enciklopediji so Veneti skupina Ilirom sorodnih plemen, ki so v predrimski dobi naseljevali severno obalo Jadranskega moijaseverovzhodno od reke Pad. Poromanili so se, ko so prišli v 2. stol. pr.n. št. pod rimsko oblast. Enciklope- nmi • • f‘ 75-letna Terezija Samsa in njen pes Tobi, ki še danes stojita na straži na nekdanji meji med Rimljani. dija jih tudi označuje kot keltsko pleme v Bretaniji, ki je prišlo pod rimsko oblast v L stol. pr. n. š. in se postopoma romaniziralo. Navaja pa tudi, da je to najstarejše ime za Slovane (Vendi). Veneti, Vendi je tudi najstarejše ime za Slovane v zgodovinskih virih Plinija starejšega (L stol.), Tacita in Ptolemeja. Nemci so tako imenovali tudi Slovence (Vendi, Vindi, VVindische). Oni dan sem torej krenil v Benete. Pri prvih hišah ni bilo nikjer žive duše. Šele nekje sredi vasi meje oblajal pes, jaz pa sem ogovoril žensko, edino, ki sem jo videl v vasi. Bila je to 75-letna Terezija Samsa. Na moja vprašanja o vasi Benete ih Venetih ni vedela kaj dosti. Povedala pa je, da se njena vas Benete tako imenuje šele od konca druge svetovne vojne. “Ko sem bila še mlada, se je naša vas imenovala Beneča Strmca. Tako ji domačini in sosedje pravimo še danes”, je povedala Terezija. Potem pa še dodala, da je vasi le osem hiš, od teh samo šest naseljenih. Skupno je v vasi 15 prebivalcev. V hiši živi sama, saj so otroci šli po svetu. Pridejo ji pomagat ob vikendih, da kaj pridelajo zanjo in zase. Ima le kravo, kokoši, mačko in majhnega, a hudega psa Tobija, ki mu je to ime izbral nečak. Otroci iz Bene-tov hodijo v šolo v Novo vas. To je bilo vse, kar sem zvedel tisto megleno jesensko jutro v vasi Benete ob rimskem zidu, kije nekdaj ločeval največjo rimsko državo od barbarov. JOŽE PRIMC OBE NAGRADI V NOVO MESTO- Žreb je izmed reševalcev 42. nagradne križanke izbral MARJANO BAZNIK in DRAGICO PERIC, obe iz Novega mesta. Baznikovi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Peric pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 16. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 44. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA 44 REŠITEV 42. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 42. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PLIMA, OTO, RANAR, RUM, EMANACIJA, TER, BAKER, POLICIJSKA, SARA, OZN, PITTI, KREATOR, ARARA, LOM, KRI, KIVI, HIT, CINK, RAKOVEC, ROVAŠ, ANATEMA, FLOTA. prgišče misli Da bi se ideologija uveljavila, mora zmagati nad resnico. S. GRIFFIN Ne morete zaupati vase, če se ne spoštujete. P. HAUCK Kdor hoče živeti, mora najprej verjeti, da hoče in da je to dobro, da je smiselno in da bo preživel. Prav nobeno brisanje nosa ne pomaga. M. KMECL Ideologija se je začela kot teorija o svobodi, sedaj je prestrašena od možnih novih teorij o svobodi: počasi gradi zapor za misel. S. GRIFFIN SALOMONOV UGANKAR u5TT~^,~~n^ AVTOR: JANEZ KOGCNSEK DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST NAŠ KIPAR NAPOVEDO VALKA GLADEK NEKDANJI SLOV. ZUNANJI MINISTER POKRAJINA V VIETNAMU LEGENDAH NA VOHUNKA MATA NEPRIJETEN VONJ AMER. IGRALKA DNINARSKO DELO ZAPLENJE-II IZVOD IASNIKA IZGUBA. UNESEK OČRT PRITLIKAVI PODLOŽ- NIKI KRALJA NIBELUN- GA OBUKA. PODOBA IGRALKA MIRANDA BIOKATAU ZATORJI ITAL GLEDALI " IGRALKA DUŠE RUSKI PISATELJ IVAN RENESAN- ČNI PESNIK LUDOVICO SREDNJEVEŠKA UTEŽNA IN DENARNA ENOTA ČAS BREZ VOJN DEL LETALA RADO LORBEK GRUŠČNA- PUŠ^AVA GLAVNI STEVNIK ŽIVAL KI LETA GOROVJE V SRBUI DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST EVROPSKA DENARNA ENOTA OBSEŽNA PRIPOVED- NA PESNITEV (DALJŠA OBUKA) AMERIŠKI REVOLVER KOŠČEK LAVE SLOV. IGRALEC IVO INDIJSKI HRAST PROSTOR ZA GLEDALCE ITAL- REŽISER CARLO ANICA ČERNEJ TELESNO NAPREZA- NJE OLGA (LJUBKO- VALNO) KRUTI RIMSKI VLADAR KDOR STIKA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST HRVAŠKI DIRIGENT MIRSKI zanimivosti iz sveta [U In fektoato s Čbvek prehiteva sposobnosti svojega oiganizama za prilagajanje in si z zobmi koplje prezgodnji grob. ačnimo z resnično in poučno zgodbo, ki jo je zapisal novinar ameriške revije Nevvs-week. Pred štirimi leti je 48-letni havajski poslovnež Opunui zvedel žalostno stvar, da mu ne ostane več kaj dosti let življenja. Moža so pestile hude zdravstvene težave, ki so precej značilne za prebivalce Havajev. Bilje predebel, imel je visok krvni tlak in trpel je za močno povečanim srcem. Vse skupaj je bilo tako hudo, da mu je zdravnik napovedal največ še pet let življenja. “Bil sem tako slabotem, da sem komajda hodil. Lani sem začel pospravljati svoje stvari. Med drugim sem začel prodajati svojo čudovito zbirko starih avtomobilov,” pripoveduje ta poslovnež danes, ko pa ni videti kot človek, ki se odpravlja na oni svet. Zdravje in poln življenjskih moči. Od kod tak nenavaden preobrat? Možakar se je, hkrati ko je dajal slovo svetu, odločil še za tritedensko zdravilno dieto, kije zasnovana na uživanju domačih havajskih jedi. Program vodi dr. Teriy Shin-tani v havajskem zdravstvenem središču Waianae. Poslovnež je v treh tednih izgubil 14 kilogramov odvečne telesne teže in se kljub temu telesno okrepil. “Prej sem pogosto hodil k svojemu zdravniku, vsak teden ali najmanj enkrat na tri mesece, jemal sem po osem tablet na dan za srce in krvni tlak, zdaj pa jemljem samo še po dve. In žal mi je, da sem prodal svoje stare avtomobile,” z nasmehom pove zadovoljni Opunui. Opisani primer je zelo poučen, saj opozarja na izreden pomen vsakdanje prehrane za zdravje ljudi, kar se še posebej jasno izkazuje pri tistih ljudstvih, ki so dolgo živela izolirano življenje in bila vezana na prehrano zgolj iz svojega okolja. Pri Havajcih gre za svojevrsten paradoks: žive v državi s povprečno najdaljšo življenjsko dobo na svetu in z odličnim zdravstvom, pa vendar umirajo razmeroma zgodaj, predvsem za srčnimi obolenji, sladkorno boleznijo in rakom. Po mnenju dr. Shintanija so vse te bolezni povezane z debelostjo in z neprimerno vsakdanjo prehrano. Dolga stoletja so bili poglavitna hrana Havajcev taro korenje, kruhovec, morske alge, sladki krompir, zelenjava, sadje in ribe, danes pa se hranijo s povsem drugačnimi jedmi, od hamburgerjev do makaronov, z vsem pač, česar poprej niso ne poznali ne uživali, je pa značilno za ameriško prehrano. Dr. Shintani vrača stare jedi na vsakdanji jedilnik svojih pacientov in dosega prave čudeže. Eden od takih čudežev je tudi omenjeni poslovnež. Za vsem tem početjem stoji posebna teorija, kiji pravijo o “varčnih” genih. Ljudje so bili tisočletja in tisočletja prisiljeni živeti v pomanjkanju hrane in človeško telo seje temu prilagodilo tako, daje z zaužito hrano ravnalo zelo varčno. Presnova je potekala tako, da se je vsak presežek hrane uskladiščil v telesu kot maščoba za rezervo v hudih in odlgih dneh lakote. Danes je hrane v obilju in ljudje so se v okusu in z jedilnimi navadami temu obilju hitro privadili, človeški organizem pa ne. V njem še vedno delujejo zakoni, ki so se gradili v tisočletnem prilagajanju in boju za preživetje. Poleg tega so dandanes ljudje na splošno telesno manj dejavni. In težave so tu! Naši geni še vedno ravnajo varčno in shranjujejo presežke zaužite hrane v maštobe za dneve lakote, ki so nekdaj v davnini pač vedno prišli, zdaj pa jih ni več. Evropejci imajo to prednost, ker so se počasi privajali na močnejšo in obilnejšo hrano, zato njihovi geni niso tako “varčni” in nimajo toliko težav. Drugače pa je z ljudstvi, ki so živela izolirano vse do 19. stoletja, potem pa tako rekoč na vrat na nos planila v nove čase. Bila so povsem nepripravljena na velike spremembe v prehrani in posledice so bile zato zanje veliko hujše. Raziskave indijanskega plemena Pima so, denimo, pokazale, da se ljudje genetsko prilagodij» hrani, ki jo imajo v izobilju v svojem okolju. Tako so Pimi nekdaj uživali povsem drugačno hrano kot danes, ko se hranijo z mesnimi konzervami in podobno močno hrano. Posledice so v pogosti debelosti in sladkorni bolezni. Kar polovica nad 35 let starih Indijancev ima sladkorno, kar je svojevrsten svetovni rekord. Rešitev pred zdravstvenimi težavami, ki jih prinaša nepravilna prehrana, je torej v tem, da se prisluhne organizmu in ravna tako, kot je zanj prav. To pa preprosto pomeni vrnitev na star način prehrane in zmerno uživanje novodobnih živil. Programi zdravljenja sladkorne in srčnih obolenj, ki jih v svetu že izvajajo po teh načelih, so pokazali, da so rezultati lahko odlični. MILAN MARKELJ Najbolj pravični in najbolj strogi so revni. V. KAVČIČ Kraljestvo ljubezni je neusmiljeno in zlobno. G. G. MARQUEZ Vsi napravljamo najboljši vtis v nekoliko zastrti svetlobi. A. MUNTHE zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda jfifli w Hfe | Mi II M - \JrsJf w I . ladl-A | m Tretja vrsta nizkofrekventnega zdravljenja je protibolečinsko draženje, ki ovira potovanje bolečinskega dražljaja proti zaznavnim centrom. Potrebno je, da vsakega bolnika skrbno pregledamo in za vsakega posebej določimo mesta, kamor bomo nastavili elektrode. Le tako bomo imeli s to vrsto zdravljenja tudi uspeh! Bolnik mora čutiti to vrsto draženja kot prijetno, sicer lahko pride do nasprotnega učinka: razširitve bolečine. Zdravljenju s toploto Preden se je vedelo, da bolečine v križu povzročajo spremembe v medvretenčni ploščici, je bila glavno domače zdravilo proti bolečinam toplota. Tudi danes se radi vračamo pri terapiji bolečin v dobre stare čase in uporabljamo številne izvore toplote. Zelo uporaben je bil in je še danes ovitek iz mačjega krzna. Danes obstaja cela vrsta posebnega toplega perila oziroma tako imenovani protirevmatični pasovi iz angora volne. Ponekod se na prizadete predele dajejo vrečke s toplim peskom ali pepelom, stopljen čebelji vosek, vroče olivno olje in podobno. Na Kitajskem uporabljajo posebne kroglice, ki jih zažgejo na prizadetem mestu. V modi so tudi posebni obliži, ki povzročajo toploto zaradi povečane prekrvavitve. Ponekod se uporabljajo termofori, toplotni fen, toplo blato ali parafin. Toplota vpliva na krvne žile in izzove lokalno povečano prekrvljenost v koži in pod kožo. Toplota je v najrazličnejših oblikah brez dvoma najbolj uporabljana metoda fizikalne terapije. Sprosti mišice, izboljša preskrbo mišic zaradi razširitve kivnih žil in deluje protibolečinsko. Pogosto pomaga pri odstra- nitvi mišičnih krčev in bolečin v križu. Poleg tega toplota vpliva na splošno na fiziološke procese v organizmu. Pod njenim vplivom se zvečajo procesi izmenjave snovi, hitreje se odstranjujejo tudi strupene snovi. Toplota spodbuja zaščitne funkcije organizma. Ultrazvok Ultrazvok sodi med mehanska valovanja in ima iste fizikalne lastnosti kot slišni zvok. Najugodnejša frekvenca ultrazvoka je za zgornje dele tkiv višja, za globlje pa nižja. Tako dosežemo v telesnih tkivih različne učinke mehanične, toplotne ter fizikalno-kemične narave. Učinki mehanične narave nastajajo pri ultrazvočnih vibracijah. Govorimo o tako imenovani mikro-masaži in prav ta je najpomembnejši zdravilni učinek ultrazvoka. Toplotni učinek pa je pri ultrazvoku najvidnejši in je najbolj izrazit tam, kjer je plast tkiva nad kostjo tanka. Fizikalno-kemični učinki ultrazvočnega valovanja v tkivih spreminjajo kislost medcelične tekočine v alkalno smer, kar okrepi “celično dihanje” in izboljša sprejemanje kisika. Normalno bolnik občuti prijetno toploto. Čas enega obsevanja je tri do deset minut, bolnika pa običajno obsevamo desetkrat. Z ultrazvokom lahko tudi ugotavljamo, kje je boleče mesto. Bolnik včasih ne more točno opredeliti bolečin, z ultrazvokom večje jakosti, kot jo običajno uporabljamo v terapevtske namene, pa lahko ugotovimo boleče točke. Masaža Masaža je vrsta fizikalne terapije, kjer se z določenimi gibi na površino telesa neposredno ali posredno mehanično deluje na različna tkiva. Terapevtska uporaba masaže sega v daljno preteklost. Najstarejši podatki govore o masaži pri Kitajcih in Indijcih pred 3000 leti. Tudi Egipčani in Perzijci so jo uporabljali. Grški zdravniki so jo natančno opisali, zato se podobne metode uporabljajo še danes. (Se nadaljuje) praktični HC praktični KRI Z praktični . praktični Z > Postave in oblačenje I Ko se odločate za nakup ali šivanje oblačil, morate biti pozorne, da boste izbrale takšna, ki bodo ustrezala postavi. Če imale ravne in široke rame, morate izbrati vzorce kril in tkanine, ki pritegnejo pozornost na spodnji del telesa. Krila naj bodo krajša, čevlji pa z nizkimi petami. Ženske z ravnimi postavami, pri katerih je razlika v centimetrih med prsmi, pasom in boki majhna, naj se odločijo za obleke in jakne, ki ne smejo imeti preveč poudarjenega pasu. Material naj bo gosto tkan kot na primer groba tajska svila ali laneno platno. Priporočljivo je tudi nizanje več oblačil enega vrh drugega. Pri postavi, kjer je pas močneje poudarjen, rame in boki pa so še vedno v isti liniji, se podajo mehkejši materiali kot so pletenine in oblačila iz jerseya. Lahko izbirate med pikami, črtastimi ali karo vzorci. O še drugačnih postavah pa prihodnjič. dR° Suho cvetje V mnogih vrtovih raste cvetje, ki je tudi posušeno zelo lepo, a gospodinje ne vedo, kako bi ga koristno uporabile. Tudi sicer lahko na sprehodih v naravo naberete bilke, s katerimi prijetno popestrite šopek suhega cvetja, ki vas bo pozimi spominjal na poletne dni. Suhocvetje daste lahko na mizo v vazi ali manjši košarici, v katero ste položili cvetličarsko gobo in vanjo zapičili bilke. Ali pa košarico, kije na eni strani ravna, obesite na steno. Prijetna popestritev doma je venček. Čez noč namočite v vodo vrbove vejice, jih zvijete in povežete z žico, da nastane venček. Majhne šopke iz cvetja in nekoliko zelenja zvežete z žico na venček. Če ga nameravate obesiti na steno, naj ostane ena stran venčka ploska, če bo visel na oknu, vežite cvetje naokrog. Za karkoli sc boste odločili, morate cvetje najprej posušiti tako, da ga obesite s cvetovi navzdol. Skutni namaz Za osnovni skutni namaz potrebujemo: 1/4 kg skute, približno 4 - 5 žlic mleka, jogurta ali smetane, 4 dag masla. Skuto z vilicami zmečkamo, ji dodamo mleko, jogurt ali smetano in umešamo maslo. Mleko, jogurt ah smeta.-*1 uravnavajo gostoto namaza, ki mora biti dobro mazav, zato vseh količin enega ali drugega ne primešamo obenem. Vse, kar dodamo, mora biti dobro umešano ali dobro sesekljano. Osnovnemu namazu spreminjamo okus z dodat ki. Če želimo hrenov skutni namaz, primešamo osnovnemu namazu 2-3 žlice drobno naribanega hrena, po okusu soli ali sladkoija. Skutni namaz s papriko naredimo tako, da osnovnemu namazu primešamo 1-2 žlički sladke paprike, 2 žlici sesekljane čebule, 1-2 žlici sesekljane sveže paprike, kumino in malo sesekljanega drobnjaka. lahko pa si pripravite skutni namaz z dodatki po lastnem okusu. Strune vse hujše Vedno znova se obupani vrtičkarji obračajo k strokovnjakom za pomoč zaradi prevrtanih gomoljev krompirja in drugih gomoljnic z vprašanjem, kaj naj naredijo. Nič, deloje opravljeno, zanj so poskrbele strune, ličinke hrošča pokalice, ki je sam po sebi čisto nedolžna živalca, koščkom žice podobne ličinke, strune imenovane, pa postajajo najhujši talni škodljivec, ki mu gre na roke predvsem nepravilno kolobarjenje. Mehanično je mogoče precej strun uničiti že s preoravanjem oziroma prekopavanjem v vročem poletnem soncu, posebej še, če priletijo na pomoč ptice. Seveda jih je mogoče zatreti tudi s talnimi insekticidi dotanom G-5, volotanom, geocidom, furstanom, ki morajo v zemljo pred sajenjem. Poskus, ali so strune v zemlji, naredimo tako, da na štirih mestih položimo 5 do 10 cm globoko krompnjeve gomolje, čez čas pa pogledamo, če je vanje zavrtalo kaj strun. Ena na kvadratni meter je prag za ukrepanje. Zimske gume Po gorah že diši po snegu. Pa ne samo diši, saj je zimska oprema na nekaterih gorenjskih gorskih prelazih to zimo jesen že kar prav prišla. Zlasti če se odpravljamo na pot v Avstrijo, moramo biti pripravljeni na vse in sc ne smemo zanašati na to, da je zjutraj, ko odhajamo na pot, vedro. Razmere v visokogorju se lahko hitro spremene. Pameten voznik bo poslušal vremenska poročila, zraven pa dodal še malo lastne pameti in previdnosti. K tej sodijo seveda dobre zimske gume, za katere je čas, da jih obujemo že sedaj in ne čakamo na prvi sneg, ter verige, ki j ih bomo morda kij ub zimskim gumam le potrebovali. Pameten voznik se bo pripravil na dolgotrajnejše čakanje tudi s toplejšo obleko, obutvijo in primernim poživilom. OKNO RDEČE HIŠE - Čeprav majhna, so okna kmečke hiše odpirala pogled kopici otrok po dvorišču tja do hleva ali kašče. V obcestnih vaseh so mnoga zrla na vaško ulico in spremljala življenje zunaj. Na oknih so cvetele domače vrste lončnic, fuksije, vodenke in gorenjski nagelj. Gospodarjevo stalno mesto za mizo je bilo tam, od koder je lahko vidno obvladal okno in “hišna” vrata. Skozi okno so otroci oprezali, kdaj se vrne oče s “tabrha” in mu ačni tekli naproti pogledat, ali je prinesel kaj kruha. Skromno okvirjeno okno lesene, rdeče pobarvana hiše v Kapelah (na sliki) je bilo nekdaj okrašeno z belimi rastlinskimi okraski. Hiša, zgrajena leta 1931, je danes skromnejša po zunanjem videzu kot tudi po življenju, ki teče v njej. (Pripravila Ivana Počkar, etnologinja v Posavskem muzeju Brežice) mm mmm. Hudič in smrt - Na cesti v Stražo postavil je lovec križ in ga obsodil s smrekicami v spomin, da ga je obvaroval bog na tem kraji srečno hudiča in smrti. Sel je tod v temni noči, naenkrat začne ga nekaj tipati, prijemati in ustavljati - lovec se usrči in ustreli -ta hip nastane strašen vihar, pojavi se vse zemeljsko in podzemeljsko strahovje. Ali bog bil je močnejši in je rešil poštenega lovca - kako - se prav za prav še sam ne pominja. Idilično življenje v zidanicah - Kaj idilično žive v zidanicah starci, ,vl šo izročili gospodarstvo sinu. Za Jakoba n. pr. je tem lepše, ker ima hišo blizu pod sabo doli pod hribom na zeleni trati. Naredil si je peč, la si skuha krumpir, žgance ali kaj tacega, če mu ne ljubi se domu iti; odi spavnico ima v zidanici, ali po letiprenese si posteljo ven pod široko M ~ <»oKfl v * svfafi zflmo Tiho se sprehajam med grobovi na pokopališču in iščem grob prijateljice Monje, ki me je zapustila mnogo prezgodaj. Vsepovsod stojijo ljudje poleg grobov svojih pokojnih prijateljev, znancev in sorodnikov. Zjuga zapiha veterin sveče močneje zagorijo. Na nekem grobu se prevrne vaza in svečka ugasne. Stopam dalje. Se čisto svež grob. Poleg stoji v črnino oblečena mlada mamica z dvojčkoma. Ne daleč stran pa mlad moški, ki strmi v črn marmornat nagrobnik. Njegovi starši, pomislim. In končnoprispem na Monjin grob. Poleg nagrobnika je vse polno belih krizantem in belih sveč, črno zemljo pa prekrivajo cvetoče mačehe. Iz torbice vzamem belo svečko, jo prižgem in postavim na podstavek. H grobu pristopi njena mama. Sežem ji v roke in v oko ji stopijo solze. “Nikoli več, ” zašepeta in se zagleda v fotografijo na mrzlem kamnu. Zazrem se proč. Na nebu se podijo čmi oblaki. Živo se spom -nim svoje prijateljice. Monja je bila smeh in solza svojih staršev, edinka. Kako ju je imela rada! In potem nekega dne - “Umrla bom... rak!” mi je zašepetala v siju obcestne svetilke. Si res ni zaslužila drugega kot prostorček na pokopališču? O, pač! Zanjo ostajajo lepi spomini, ki so zaklenjeni na dnu naših src, ki smo jo poznali. Njena izguba je spremenila tok marsikatere- mu, ki jo je imel rad. Nihče ne uvidi, kako pomembno je življenje vsakega posameznika, nihče ne ve, koliko je vredno, dokler med nas ne stopi nepovabljena gospa Smrt. Tedaj človek trpko spozna, kaj pomeni izguba. Včasih se je zgodilo, da preprosto nisem mogla več prenašati Monjine radovednosti, toda nikoli nisem pomislila na to, kar se je dejansko zgodilo. Nobene solze, prazne obljube zdravnikov in nobeno trpljenje ni moglo več vrniti zdravega duha v njeno mlado telo. Bilo mi je žal, da sem včasih pomislila na to, da bi jo pustila samo z njeno bolečino, toda na najhujše nikoli nihče ne pomisli. Oblaki so se razpršili, nebo se je zjasnilo in veter pojenjuje. Pogled se mi ustavi na Monjini sliki: smehlja se s tistim nasmehom, ki se ga tako dobro spominjam. Tako rada bi zopet sedla z njo v restavracijo in poklepetala o življenju; vedno je znala prisluhniti in me spraviti v dobro voljo. Toda nikoli več... Odhajam. Ljudje se poslavljajo odprijateljev, si stiskajo roke in odhajajo na parkirišče k avtomobilom. Se zadnjič pogledam svečko in se prepričam, da še gori. • Samo to ji lahko dam. Toda nekoč nekje drugje, v drugem svetu in v drugem času, se bova srečali in tekali po zelenih travnikih... & KNJIŽNA POLICA Sest Brechtovih iger Dramatika jc v slovenski prevodni literaturi slabše zastopana, ker so pač dramska besedila manj berljiva in v knjigi niso tisto, kar so v živi uprizoritvi. Kljub temu pa se Mladinska knjiga odloča, da z novimi izdajami bogati prevodno književnost tudi s tega področja. Tako je prešnji teden izdala knjigo šestih iger slovitega nemškega pisatelja, pesnika, publicista in predvsem dramatika Bertol-ta Brechta. Založnikom se je zdelo kulturno, četudi finančno suicidalno, kot je dejal urednik Aleš Berger, da v raz-meroma obsežnem, reprezentativnem in raznolikem izboru predstavijo slavnega dramatika, ki si jc tudi pri nas pridobil status relevantnega in upoštevanja vrednega dramatika, teoretika in gledališkega reformatorja. Njegove igre so namreč na slovenskih odrih zvezda stalnica, četudi ne najsvetlejša. Nova knjiga Brechtovih iger želi izpolniti praznino v dosedanjih prevodih, kar pomeni nove prevode že prevedenih del in tudi prevod dela, ki ga doslej v slovenšini šc nismo imeli, četudi gre za pomembno dramsko besedilo (Baal), ter s tem predstaviti nam relativno še neznanega Brechta v osupljivih različnih praksah njegove pisanja. Veliko prevodov je raztresenih po revijah in gledaliških arhivih, v knjigi pa Brecht obsežneje še ni bil predstavljen. Mojca Kranjc, kije pripravila izbor in napisala spremno besedo h knjigi ŠEST IGER, seje odločila za natis teh Brechtovih iger: Baal, Malomeščanska svatba, Opera za tri groše, Horaciji in Kuriaciji, Galilco Galilei ter Gospod 1’untila in njegov hlapec Mati. Gre za dela, ki pomenijo pomembne točke v Brechtovem ustvarjalnem opusu, pa naj gre za prvo pravo njegovo dramsko delo (Baal), za delo, s katerim je Brecht dokončno stopil med klasike dramatike (Opera za tri groše) ali po prepričanju mnogih poznavalcev njegovo najbolj zrelo delo (Galileo Galilei). Brechta torej imamo poslej vedno na voljo, četudi ga na slovenskih odrih trenutno ni. MILAN MARKELJ Moje bregače Več kot petindvajset let je že, kar je Tone Kuntner izdal svojo prvo pesniško zbirko Vsakdanji kruh. Tej knjigi, kije tudi začrtala tematski krog vse Kuntnerjeve poezije, so v nasled- njih letih sle-TONI- KI N I M K dile nove, tako daje ta pesniški glasnik Slovenskih goric do letos objavil že trinajst zbirk. Pred kratkim je izšla pri Mladinski knjigi do zdaj najobsežnejša j Kuntnerjeva zbirka MOJE BREGAČE, in sicer ob pesnikovem življenjskem jubileju - petdesetletnici. V knjigi, ki jo je z izvirnimi ilustracijami obogatil akademski slikar Rudi Špan-zel, so izbrane pesmi iz vseh zbir Toneta Kuntnerja. Izbor je z avtorjevim sodelovanjem opravil in pesmi uredil Aleš Berger. Kot jc razbrati iz kratke spremne besede, ki jo je za zavihek napisal Aleš Berger, predstavljajo Moje bregače izbor najznačilnejših pesmi iz celotnega Kuntnerjevega pesniškega opusa. Ali povedano drugače: v tej zbirki zbirk so zbrane tiste pesmi, ki so po tematiki in tonih najbolj kuntnerjevske. Pojem kuntnerjevska tema se je nekako že utrdil in vsaj poznavalcem natančno pove, s kakšno poezijo imamo opraviti. Kuntner namreč že od samega začetka na moč prizadeto in trpko presunjeno zapisuje svoje doživljanje omrtvele zemlje, opuščenih in propadajočih vaških domačij ter doživljanje tujstva v mestu, kamor ga jc privedla življenjska nuja. Njegove tovrstne pesmi so elegično intonirane impresije ali glasovi socialnih protestov. Ob tej osrednji in tudi najbolj prepoznavni tematiki pa je Kuntner pisal tudi nikoli dokončano zgodbo o ljubezni in sobivanju z ljubljeno osebo. S tem dvojim, namreč z ljubeznijo do zemlje in ljubeznijo do ženske, je torej osvetljena in presvetljena Kuntnerjeva poezija. Tako prežar-čena, da se v njej trpko zablesti vsa tragika ljudi, usodno priklenjenih na zemljo, kot pove pesem Balada: “Vsi so od hiše. / Ostala sva sama. / Ata in mama. // Ostala sva sama. / Bog kaj bo z nama, / bog kaj bo z nama ”. Citirana Balada je tudi primer, ki pokaže, kako so Kuntnerjeve pesmi preproste, razumljive, vsebinsko polne, verz naraven in tekoč, neobtežen z modernimi in drugimi jezikovnimi inovacijami. Skratka, gre za pesmi, ki so žlahtne v najboljšem pomenu - ki so umetnost. IVAN ZORAN telegrami - Pri Delavski enotnosti sta izšli knjigi GLASNIK PEKLA Miruslava Jančiča in STEBRI DRUŽBE Vladimirja Kavčiča. - Mohorjeva družba je izdala prevod knjige Rartolomeja de Las Casasa UNIČENJE INDIJANCEV IN EVANGELIZACIJA. - Izšla je knjiga ZF novel ASTRALNI SVETILNIKIMiha Remca. MOJI Ulil (.\c I RUDI ŠMN/fct. JUMRAHU »'laPRI ROJAKIH ONKRAJ LUŽE Medtem ko so nekateri izšli iz boja z reko kot zmagovalci, so premnogi končali kot poraženci. Da pomeni poraz v boju s tako močjo smrt, je jasno. Eden od pustolovcev, ki so izzivali reko, je bil George Stathakis. Preživel je skok v globino, a se je zadušil, ko se je za osemnajst ur znašel v pasti za slapovi. Red Hill je zaslovel, ker je vzdolž reke rešil številna življenja, zaslovel pa je tudi po drznih junaštvih na brzicah. Slapov ni izzival nikoli. Za to se je odločil šele njegov sin, ki je izgubil življenje v slabo skonstruirani ladji, s katero seje spustil v globino. Več sreče je imel William Fitzgerald, ki je preživel težak spust v veliki železni krogli, obloženi z gumo, medtem ko se je Charles Blondin domislil povsem nekaj drugega. Zanj je spuščanje po slapovih očitno postalo že predolgočasno, zato je raje nad njimi napel vrv. Da bi bil spektakel čim večji, je po njej porival samokolnico, na kateri je kuhal zajtrk, na hrbtu pa nosil svojega menedžerja. Karkoli so ti ljudje s svojimi dejanji želeli doseči, moraš priznati, ko takole gledaš v globino, kjer se peni, brizga vrtinči in megliči bobneča vodna gmota, da so imeli veliko poguma, pa naj jim je nameravani podvig uspel ali ne. Moč, ki jo ima voda, je nepredstavljiva. Tega so se zavedali tudi tisti inženirji, ki sojo vsaj delno izkoristili tudi za proizvodnjo električne energije. Posebno lepi so Niagarski slapovi pozimi, zvemo iz pripovedovanja Vukšiničevih, ki naju spremljajo. Tedaj meglica, ki se dviguje visoko nad jezove, vklene vso okolico v ledene kristale. Človeška roka ne bi mogla nikoli izdelati kaj tako lepega in popolnega. A hoja po pločniku ob cesti nad reko je takrat zelo nevarna, saj postane prava drsalnica. Medtem ko je v poletni vročini pršenje, ki prihaja od slapov, prijetna osvežitev, je zimskih užitkov ob občudovanju ogromne gmote ledu lahko z zlomljeno nogo kaj hitro konec. Uspešna slovenska zgodba na Niagari Za Slovence tako v Ameriki kot v Kanadi velja, da so se na splošno kar dobro znašli, seveda s pomočjo svoje pridnosti, bistrosti in iznajdljivosti. Ena od uspešnih zgodb je tudi življenjska pot Johna Holeija, sicer doma iz okolice Lenarta v Slovenskih Goricah. Poročen je z Mirico iz Suhorja pri Metliki. Mirica je prišla v Kanado kot trinajstletno dekle leta 1954, John pa nekaj let pozneje. Če je hotel preživeti, je moral takoj poprijeti za delo. A kaj kmalu je spoznal, da mu delo za druge ne diši in želel se je čimprej osmosvojiti. V njegovi glavi so se pletli številni načrti, še najbolj pa ga je privlačila pokrajina okrog Niagarskih slapov, kamor so že pred desetletji prihajali občudovat to čudo narave številni obiskovalci. Kar dve leti je potreboval, da je temeljito preiskal okolico, predno je pričel na svoje. Leta 1961 je začel z zabaviščem, če bi temu lahko tako rekli. Ustanovil je Marineland. Začetek je bil skromen: pol hektarja zemlje je imel in nekaj tjulnjev, ki jih je sam vadil. Število obiskovalcev v njegovem parku pa je bilo vse večje, saj je zlasti privlačil otroke, ki so uživali ob prisrčnih vragolijah tjulnjev - vodnih klovnov. Med mnogimi stvarmi, ki so botrovale uspešni poslovni poti Holerjeve družine, je tudi kanadski davčni sistem. Ta v Kanadi omogoča napredek. Holer namreč od denarja, ki ga zasluži s svojo dejavnostjo, ne plačuje davka, ampak ga vlaga v razširitev parka. S tem dela uslugo predvsem državi, saj povečuje število zaposlenih, denar pa namenja za nove investicije, kar je vse v ameriškem biznis stilu, ki pravi, da se kapital mora vrteti. Kako dobra je takšna politika, pove ze to, da je v dobrih treh desetletjih Holer postal lastnik že okrog 550 hektarov zemlje, ki se vsa drži skupaj. Čim je bila na prodaj sosednja parcela, jo je kupil, pa naj je imel z njo že določen namen ali ne. Zato je zdaj namensko urejenih “komaj” kakih 100 hektarov. Ima pa John Holer še veliko načrtov v rezervi, zato se zemlje ne brani: “Čez leta bo že prišla prav,” pravi, “če ne zame, pa za sinove.” V parku si zdaj obiskovalci lahko ogledajo okrog dva tisoč živali. Zelo obiskane so predstave v notranjem in zunanjem bazenu s kiti ubijalci, tjulnji in morskimi levi. Predvsem so ponosni na pet kitov ubijalcev. Prvega so dobili v Marinelandu pred 25 leti, in četudi se zelo red- John Holer, Slovenec, lastnik Marinelandu na Niagarskih slapovih. ko zgodi, da imajo ti kiti naraščaj v ujetništvu, so imeli v Marinelandu že tri mladiče. Obiskovalci se lahko poleg tega zabavajo v več zabaviščnih parkih, se peljejo z železnico strahov in gorsko železnico, kije speljana tudi po visokem umetno nasutem hribu. Za otroke je posebej zanimivo hranjenje na tisoče krapov in zlatih ribic v umetnih jezerih in srn in srnjakov, ki živijo v parkih za visokim obzidjem, kakršna so nekdaj varovala gradove v Evropi. Ves park je ali pa še bo zgrajen v stilu pozne srednjeveške arhitekture v srednji Evropi Pri tej gradnji ima nekaj koristi tudi Slovenija, saj vso kritino, opeko bobovec, pripeljejo iz tovarne v okolici Ljutomera. Prav sedaj gradijo evropsko vas z restavracijami. John Holer skrbno proučuje navade ljudi in se jim prilagaja. Kot smo že omenili, otroci zelo radi krmijo živali. Ker turisti nosijo v torbicah vsake vrste slaščice in pecivo, ki bi utegnilo živalim celo škoditi, je potegnil odlično poslovno potezo. Ob ribnikih in ogradah je postavil kioske, v katerih prodaja osebje obiskovalcem hrano, primemo za žival i. Tako ljudje, ki so plačali vstop-nino za njegov park, hranijo njegove živali s hrano, ki jim jo je prodal on. Ljudje se zadržijo v parku, kjer je med drugim prostor za piknik za 15 do 20 tisoč ljudi, povprečno po šest ur. Holer pa računa, da bodo čez nekaj let zgradili že toliko novih atrakcij, da bodo turisti, zlasti družine z majhnimi otroki, ostale pri njih po deset ur. Kako velik je zdaj Marineland, pove tudi to, da je v njen stalno zaposlenih sto ljudi, v glavni sezoni, ki traja od 24. maja do 3. okrobra, pa petkrat več. Takrat dela tudi Johnov osemnajstletni sin Johny, sicer študent, ki skrbi predvsem za igralne avtomate. Med počitnicami zasluži več kot vsak njegov profesor. Kako tudi ne, ko pa park v sezoni vsak dan obišče od 20 do 25 tisoč ljudi, ki jih zvabijo tudi vabljive reklame! Zanje Holer v sezoni odšteje po 3,5 milijona kanadskih dolarjev. Sicer pa Marineland povsem zaprejo konec novembra in ga zopet odprejo v začetku aprila. Priloga Dolenjskega lista 14 PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Franc Štalcer Poberejo vse, ne dajo nič Ceste ne vzdržujejo KOPRIVNIK - “Plačujemo razne davke, tudi na bencin, cesta od Kočevja do Koprivnika pa skoraj ni prevozna. Pravijo, da ni denaria, in če zdaj porabijo še tisto malenkost, ga ne bo mč za zimsko službo,” pravi France Štalcer iz Koprivnika, ki je tudi delegat zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kočevje. Koprivničane najbolj boli, ker je cesta do Kočevja vedno v zelo slabem stanju. Je nevarna za potnike in vozila. Pred kratkim so jo sicer zasilno popravili, a je takoj prišlo do močnega naliva in cesta je spet taka, kot je bila prej. Tudi dogovori z Integra-lom-Stojno, Cestnim podjetjem in predstavniki občinske skupščine ali krajevne skupnosti ne zaležejo. Franc Štalcer pravi: “Po tej cesti prihajajo k nam polhatit pa po jabolka, lešnike, gobe in druge dobrote, ne poskrbijo pa za vzdrževanje ceste. Iz smeri Brezovica so proti Koprivniku pobrali celo prometne znake in zdaj mnogi avtomobilisti zaidejo. Za nameček pa imamo skozi vas v asfaltu še udarne jame, da se avtomobili lomijo in kvarijo.” J. P. ga as ga vidu” v izvedbi jeseniškega Gledališča Toneta Čufarja. Za torek, 9. novembra, pa pripravljajo v občir ski knjižnici razstavo ročnih del gc jencev Doma upokojencev in oski bovancev Impoljca. Razstva bo n ogled do 18. novembra. KIDRIČEVA IMA KABELSKO KOČEVJE - Od minule sobote, 30. oktobra, ima kabelsko televizijo vsa Kidričeva ulica v Kočevju. Pred približno dvema tednoma so priključili na KTV prvo stolpnico (Kidričeva 7), zdaj pa še ostale večje stanovanjske stavbe. Do konca leta bodo dobili KTV še vsi.. , ki naj bi jo ;iania KTV dobili v prvi fazi urejanja KT sistema za Kočevje, nato pa pride na vrsto druga faza. KTV obratuje poizkusno, kar pomeni tudi, da jo lahko sprejemajo vsi, ki so priključeni na skupinske tv antene, neglede na to, če so plačali prispevek za priključitev na KTV. V naslednji fazi del pa bodo tudi poskrbeli, da bodo lahko sprejemali KTV le tisti, ki bodo plačali priključek, saj bodo vode napeljali le do naročnikov, ostali pa bodo iz sprejema izključeni. Še: Zeleni “pogoreli” v Kužlju Odgovor na poročilo, kije bilo v Dolenjskem listu objavljeno 28. oktobra - “Nekateri razen osebnih interesov poznajo samo še “buldožerski dialog” PREDSTAVITEV ZALOŽBE VIHARNIK SEVNICA - Ob sevniškem občinskem prazniku vabita sevniška zveza'kulturnih organizacij in občinska knjižnica v petek, 5. novembra, ob 17. uri v sejno dvorano na sevniški grad na predstavitev založbe Viharnik. Dr. Ivan Stopar bo predstavil knjigo Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Janez J. Švajncer pa knjigo Obranili smo Slovenijo. V kulturnem sporedu bodo nastopili učenci sevniške glasbene šole. V soboto ob 18. uri bo v kulturni dvorani na Blanci gostoval kabaret Toneta Fornezzija - Tofa “Ej Na članka novinaija J. Primca, naslovljena “Zeleni so “pogoreli” v Kužlju” in “Nadaljevanje kot v kriminalki” (Dolenjski list, 28.10.1993) Zeleni-Ekološko socialna stranka odgovarjamo takole: Zeleni-ESS smo za cestno povezavo obkolpskih krajev (podprli smo sprejemljivo varianto belokranjske obkolpske ceste), vendar menimo, da je treba upoštevati tudi naravovarstveno stroko. Zatorej sploh ne gre za vprašanje, ali cesto graditi ali ne, temveč za to, kje bo le-ta potekala. V primeru cestne povezave Grivac - Kuželj Zeleni-ESS zagovarjamo t.i. višinsko varianto, ki bi potekala od Grivca naprej po gozdni poti, nato po novi trasi z usekom in dvigom nive-lete za okoli 150 m do vasi Laze ter nato po obstoječi poti do Kužlja. Omenjena trasa ohranja neokrnjen breg Kolpe, v ozki dolini ohranja dragoceno rodovitno zemljo ter nudi vse možnosti za razvoj turizma. Nižinska varianta vse to uničuje, neprimerna pa je tudi z vidika nestabilnega in nesprijetega pobočnega grušča (nevarnost plazenja in spodkopavanja rečnega brega). V podporo višinski varianti (imenovani tudi severna ali gozdna varianta) ceste smo na sedež Zelenih-ESS dobili tudi pisno podporo KS Kostel in pisno soglasje 20 krajanov vasi Grivac. Kako to, da investitor kljub nasprotujočim si mnenjem, brez potrebnih soglasij in brez upoštevanja vseh strokovnih argumentov že gradi cesto? Nekaj odgovorov smo dobili na zborovanju Zelenih-ESS v Kužlju. V vasi Laze, skozi katero naj bi sicer potekala t.i. višinska varianta ceste, praktično ni več stalnih prebivalcev, temveč prek 20 vikendov, katerih nekateri vplivni lastniki se zaradi lastnega miru vztrajno in agresivno zavzemajo za nižinsko, obkolp-sko varianto ceste. Pri tem imajo tudi podporo nekaterih žal necelovito informiranih krajanov. Nižinski projekt odločno podpira tudi kočevska vlada. Stroški niso bistveni razlog, kajti republiška vlada ocenjuje, da bi bili stroški cestnih povezav ob Čabranki in Kolpi 340 mio SIT, v varianti z odmiki od rečne struge pa 370 mio SIT. Razlika je le 30 mio SIT (poročilo vlade z dne 23.9.1993). Argumenti nekaterih krajanov, da bo nižinska cesta pripeljala razvoj in turizem, so čista iluzija. Cesta tik ob vodi (dober del so že uničili - Kolpo so spremenili v kanal) bo turizem uničila, kot ga je npr. na relaciji Koper - Izola, kjer sedaj razmišljajo, kako prestaviti cesto v hrib, da bi pridobili vsaj nekaj turistično atraktivne obale. Čolnarjenje, šotorjenje, kopanje ali ribarjenje ob vodi, kjer ti nad glavo rohnijo avtomobili, res ni vabljivo. Argument, da je tik ob Kolpi za časa Marije Terezije potekal kolovoz (širina 1,5 do 2 m) in da zato lahko količa, da smo glede obkolpske ceste togi in nepopustljivi, je tako popolnoma neupravičen, saj argumentirano ponujamo turističnorazvojno, cenovno in naravovarstveno bistveno bolj sprejemljivo možnost cestne povezave za celotno dolino Kolpe. Na zborovanju v Kužlju smo se skupaj s predstavniki Ribiške zveze Slovenije in Slovenskega ekološkega gibanja prepričali, da nekateri razen osebnih interesov poznajo le “buldožerski dialog” in argumente sile. Po zborovanju nas je izvajalec del s težko mehanizacijo strahopetno zablokiral pred vasjo Grivac, in to na gradbišču, ki ni označeno z nobenim napisom, znakom ali prepovedjo prometa. Po več kot dveh urah so nas zapore - s tovornjakom so na silo s ceste umaknili gradbeni stroj - rešili kočevski policisti. V tem času so nam domačini v Grivcu ponudili žganje in kavo. Seveda novinar J. Primc, ki ga z nami na trasi ni bilo, trdi o tem dogodku nekaj povsem drugega. Bralci Dolenjskega lista bi si v bodoče zaslužili objektivnejše poročanje. Zeleni-ESS se ne bomo uklonili argumentom sile. Tako je Odbor za okolje in infrastrukturo Državnega zbora RS na našo upravičeno pobudo že sprejel sklep o prenehanju del in sklep, v katerem investitorju nalaga, da si mora za dela pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Zahtevali bomo tudi, da se uničeno obrežje vzpostavi v prvotno stanje (kolikor je to v celoti sploh mogoče) in da krivci za opustošenje in nespoštovanje pravne države nosijo odgovornost. V Kuželj smo prišli s plakatom, na katerem je pisalo: Za zeleno mejo in za zeleno cesto. Plakat so nam strgali. Volje, da realiziramo zapisano in prizadevanja za čimprejšnjo izgraditev zelene obkolpske ceste, pa nam ne bodo odvzeli. Niti z buldožerji in nasiljem ne. Zeleni-Ekološka socialna stranka: dr. DUŠAN PLUT predsednik Strokovnega sveta BOŽO FLAJŠMAN generalni sekretar KAJ JE SPORNEGA ? - Še en posnetek s predstavitve knjige o kozolcih pod kozolcem. (Foto: Janez Platiše) Plače direktoijev brez nadzora “Priporočljivi” kriteriji ne rešujejo problema Predsedstvo Neodvisnosti-KNSS je na svoji seji obravnavalo kriterije za določanje direktorskih plač iz podpisanega sporazuma med Gospodarsko zbornico Slovenije in Društvom Ma-nager. Z nekaterimi kriteriji se sicer strinjamo, vendar pa svojega dosedanjega mnenja, da je to področje potrebno urediti z zakonom, nismo spremenili. Sprejetje sporazuma ne daje nobenih zagotovil, da se bodo direktorji v družbenih podjetjih dogovorjenih kriterijev tudi držali. S tem pa direktorji in poslovodni delavci še naprej ostajajo edina družbena skupina, za katero ne velja ne kolektivna pogodba ne zakon. Sprejetje le “priporočljivih” kriterijev za omenjene plače pomeni, da le-te še naprej ostajajo brez družbenega nadzora. Če bi se vlada že pred letom dni odzvala na naše odločne zahteve po zakonski ureditvi teh plač, potem se danes ne bi dogajale take anomalije. Pri tem mislimo na objavljene podatke bruto plač za mesec junij v nekaterih družbenih podjetjih, iz katerih je razvidno, da so direktorji sami sebi dali izplačati neverjetno visoke zneske od 790 tisoč do milijon 700 tisoč. To pomeni, daje direktor na mesec prejel kar 68 plač delavcev, ki jih prejemajo delavke v Pletenini, ali njihov več kot 5-letni zaslužek. Naša zahteva nikakor ne pomeni splošne gonje proti direktorjem, ampak pomeni le zavarovanje družbene lastnine pred grabežljivimi posamezniki, ki izkoriščajo sedanje pravno neurejeno stanje. Neodvisnost-KNSS predsednik: FRANCE TOMŠIČ Trebanjske iveri “grdo” odmevajo Moj odgovor “nevemkdojevcem” po predstavitvi knjige Slovenski kozolec pod Bla-žetovim kozolcem v Bistrici in po pisanju v Trebanjskih iverih (DL 28. oktobra) ali voli, z avtomobili, tovornjaki, cisternami, je neresno. Očitek dr. Ni- Pravzaprav je, dragi “nevemkdo-jevci”, najpomembnejše to, da se vsi strinjamo, da sta bila izid in predstavitev knjige Slovenski kozolec pravi kulturni dogodek. Za drugo se bomo lahko zmenili. Ideja o predstavitvi pod Blažeto-vim kozolcem se je ponudila v trenutku, ko je ta lepotec dobil prostor na naslovnici. Zamisel je potem vsebinsko, režijsko in organizacijsko oblikoval podpisani. Zdelo se mu je imenitno, da predstavitev veže na folklorno vsebino ličkanja, tega že skoraj pozabljenega kmečkega opravila. Za izvedbo scenarija, ki je Brez znanja ni podjetništva Kako nameravajo v Kočevju pomagati obrtnikom in podjetnikom - Primer Avstrije - Nujni računalniki Pred kratkim je v našem listu pisalo, da je kočevski Izvršni svet sprejel program razvoja malega gospodarstva, ki ga je pripravilo podjetje KOSS, d.o.o., iz Kočevja. To podjetje je tudi član slovenske pospeševalne mreže za razvoj. Znano je, da obrtniki, podjetniki in tisti, ki so brez zaposlitve ter bi želeli sami začeti z gospodarsko dejavnostjo, potrebujejo veliko strokovnih nasvetov. Za vse te bo podjetje KOSS že v začetku novembra organiziralo vsako sredo brezplačna svetovanja. Prvo in tretjo sredo bodo svetovali dopoldne, drugo in zadnjo pa v večernih urah. Poslovne prostore so si uredili na Kolodvorski c. 2, za občinsko stavbo. Občani bodo lahko zvedeli, kako ustanoviti obrt ali postati podjetnik, gorenje proizvaja THCAprodaja TRGOVINA & SERVIS, Trebnje tel.: 068/44-940, fax: 068/44-987 I kako izdelati poslovni načrt, kje in kako priti do posojil in drugih gmotnih sredstev, posebno pa tisti, ki bi začeli na novo in imajo zamisli, kaj bi delali, manj pa vedo o tem, kaj vse je treba storiti, da bi poslovno uspeli. Dostikrat tudi ne vedo kam in komu bi prodajali svoje izdelke ali storitve. Znano je, da je država predpisala visoke kazni za kršitelje davčnih predpisov. Vodenje poslovnih knjig je vedno bolj zahtevno. Kazni se sučejo med 100.000 in 5 milijoni tolarjev. Slovenija se zgleduje po Avstriji, v kateri pa deluje nekaj tisoč davčnih svetovalcev, ki pomagajo gospodarstvenikom in posameznikom. Pri nas jih še nimamo! V okvir sredinih svetovanj so vključili tudi brezplačno davčno svetovanje. Močnejši obrtniki, posebno pa trgovci so uvideli, da brez računalnika ne gre več. Nekateri so ga že kupili, pa ga le malo uporabljajo. Ponudba je velika, vendar je treba precej vedeti, da bi kupili pravšnjega in tak program zanj, da nam bo delo olajšano. O vsem tem bodo, tudi brez plačila svetovali usposobljeni strokovnjaki. Kočevje bo med prvimi občinami v Sloveniji nudilo brezplačne strokovne nasvete in po želji jih bodo pomagali tudi uresničiti. M. CETINSKI gradil na improvizaciji na znano temo, je navdušil in pripravil mokro-noške in mirenske pevce preprosto zato, ker mu skupini že vrsto let zaupata strokovno vodstvo, pa tudi zato, ker imata skupini bogate tovrstne izkušnje (npr. zborovska spevoigra Dekle, poglej me prav). Tudi v organizacijskem smislu je bil tak izbor najbolj smotrn: pevci so poskrbeli za koruzo, mošt, “potanc kruh” in še kaj. Iver se prav okrog tega, okrog gostoljubnosti, čudno (čeprav razpoznavno) motovili. Nekako noče naravnost pokazati svojega oblastniškega napuhka, pa se skrije za “nejevoljo domačinov" (katerih?), ki da so menda “napadli šentruperške krajevne veljake (katere?), zakaj niso bili obveščeni o tem pomembnem kulturnem dogodku, ker bi rade volje pri tem sodelovali in pokazali svojo gostoljubnost.” Potem motovili naprej do nagovarjanja (za vsak pri-mer z vprašajem na koncu): “Bodo domačini res prej ko slej zahtevali tudi spremembo imena kraja Bistrica pri Mokronogu, da bodo opustili ta dodatek in se bo natančno vedelo, da spada Bistrica v krajevno skupnost in bodočo občino Šentrupert?” O, ljuba žolca! Organizatorji res nismo krivi za uradno ime kraja. To, da so vaščani delali silo šentruper-škim veljakom zaradi te prireditve, pa preprosto ne verjamem, ker so bili vključeni v dogodek. Na razpolago so nam dali travnik in nekaj dvorišč za parkirišča, bližnji “kozolčev” sosed je ponudil elektriko, vzdrževalci kozolca (kot so se na prireditvi proklami-rali najožji sorodniki pokojnega lastnika) so objekt pripravili za prireditev in še marsikaj dodali, mlinar iz vasi (pa menda iver ne očita mlinarju in njegovi ženi, da kot vaščana z Bistrice pri Mokronogu pojeta pri mirenskih pevcih?!) je prispeval moko za kruh, ki je bil spečen v kmečki peči, v tej hiši seje skuhal tudi krompir, potem ponujen v oblicah... Tudi na sami prireditvi so sodelovali vaščani, saj je bilo vse skupaj že od samega začetka zamišljeno kot intimna prireditev te vasi in za to vas, na kateri so avtorji in drugi soustvarjalci knjige predstavljali večino “uradnih’’ gostov. Zato tudi ni bilo nobenih plakatov in posebnih pisem, le nekaterim smo dali pisno informacijo vnaprej, zgolj zato, da se je slišalo ZELENA MALA ELEKTRARNA OSILNICA - Na reki Čabranki je pred dobrim letom dni zasebnik zgradil majhno hidroelektrarno s soglasjem hrvaške in slovenske države. Dovoljenje je dobil pod pogojem, da bo elektrarna obratovala le takrat, ko bo v Čabranki dovolj vode. Obratuje pa seveda skoraj neprestano, tudi takrat, ko zaradi njenega obratovanja na okoli 1,5 km dolgem odseku toka Čab-ranke v strugi sploh ni vode. Vse kaže, da bo v kratkem na Čabranki zgrajena tudi druga taka mala elektrarna. ZAPOZNELI KUKMAK - Zvone Gorižek iz Krške vasi je tik pred začetkom “monsumskega deževja"pobral na travniku popolnoma zdrav travniški kukmak s premerom klobuka 20 cm. Lep zaključek letošnje obilne šampinjonske gobovske bere. Ni kaj. (Foto: M. Vesel) za datum. Sicer pa sm? nameravali, kot so včasih počeli, od hiše do hiše: “Pod Blažetovim kozolcem bomo ličkali. Če bo več starejših, bomo mladi imeli več časa zase! A, orglice? Saj grejo v žep, a ne!” Pa se je v to vezenje vzdušja zarezala žalost ob smrti priljubljene vaščanke. Prireditev je žalost spoštovala. Tudi na ta način, da se ni potegnila v noč. Ja, nekatere smo tudi povabili, vendar ne “naključno”. Menili smo, da bi jih kot turistične delavce dogodek utegnil zanimati. Nekaj jih je prišlo, predsednik turističnega društva Šentrupert, na primer. Janez Platiše gaje ohranil na priloženi fotografiji (tretji z desne), kako prijetno kramlja s soavtorjem knjige Jakom Čopom. Pri tem me bega samo to, ker ne vem, če je krajevni šentruperški veljak. Predsednik, namreč. Pa brez zamere! STANE PEČEK KAJ JE S KOMPOSTARNO? SEVNICA - Poslanec Alojz Zalašček je v imenu Boštanjčanov izrazil nezadovoljstvo nad tem, kako občina zapravlja denar za asfaltiranje kompostame na Boštanjskem polju, od katere da ni nobenega haska, za ta denar pa bi lahko posodobili kakšen kilometer krajevnih cest. Odgovora Zalašček ni dobil takoj iz prve roke, ker je minister za okolje Jože Kolar zbolel. HREN IN POL - Brežičan Karli Rožman se je kar precej namučil, predno je na svojem vrtu izkopal skoraj poldrugi meter dolgo korenino hrena. Karli, znani posavski izdelovalec salam, si bo k orjaški začimbi pripravil tudi primerno veliko šunko. (Foto: M. Vesel) • Narava ne naredi ničzampn. (Ari stot el) • Vse kaže, da se bomo o boljšem jutri pogovarjali šele jutri. (Jurič) • Zakaj me v lepše življenje vlečejo za nos? (Jurič) Dve resnični K| % na kanalu ■ 1 ob 1 9. in ob 21. uri NOVICE vsak torek ob 20. uri celovečerni film in ob 21.30 NOVICE Poleg Canona še pohištvo Nova trgovina z uvoženim programom NOVO MESTO - V petek je Igor Frlan, ki ima v Jedinščici že dve leti uveljavljeno trgovino in servis biroopreme Biring, odprl še salon pohištva. Čeprav je trgovin s pohištvom tudi pri nas zelo veliko, je ta nekaj posebnega. Že zato, ker je pohištvo iz uvoza priznanih ita-li-janskih in avstrijskrh proizvajalcev in ker je cenovno sprejemljivo tudi za naše potrošnike. Kljub carinskim in prevoznim stroškom ter davku so cene nekaterih programov precej nižje kot pri naših proizvajalcih. V novem prizidku salona so na ogled in tudi za prodajo slike akademske slikarke Svetlane Rodič in Jožeta Kotarja, že v kratkem pa boste v Biringu lahko po sistemu kataloške prodaje kupovali zavese Induplati. Vprašanje, zakaj poleg biro opreme še pohištvo, je Igor pojasnil, da odločitev ni bila težka, je pa premišljena, kajti pri nas pohištva za izbran okus in za potrošnika s posebnimi zahtevami po sprejemljivih cenah enostavno ni bilo. In izziv je bil tu. Za vse, ki se bodo odločili za nakup, so pripravili tudi ugodne plačilne pogoje in možnost kredita. To pa je nekaj, kar bo gotovo pripomoglo k lažji odločitvi. IGRAJTE IN ZMAGAJTE! igradna igra od 1.10, do 15. 11. 1993. Enkratna COCA-COLA MUSIČ MACHINE CD radio kasetofoni CD gramofoni. Kasete, jakne, ure, torbe, majice, kape Na naslov COCA-COLA VEDNO Z GLASBO, P.P. 44 61104 Ljubljana, pošljite zamaške Coca-Cole, Fante ali Sprite. Skupno 24 zamaškov steklenic 0,25, ali 6 zamaškov steklenic 1 L, ali 3 zamaške steklenic 2L. Žrebanja vsake tri tedne.Zaključno žrebanje v katerem enakopravno sodelujejo vse do takrat prispele pošiljke bo koncem novembra. fr Velika nagradna igra za naročnike DOLENJSKEGA LISTA Avto ŠKODA FAVORIT GLX in še veliko lepih nagrad! Če še niste, postanite naročnik Dolenjskega lista! Vsi člani doslej največje dolenjske družine, s plačano naročnino na Dolenjski list za tekoče trimesečje (stari naročniki) ali za tri mesece vnaprej (novi naročniki) bodo prišli v poštev za žrebanje, ki bo v četrtek, 16. decembra letos, na Loki. Nagradna igra bo trajala do 10. decembra. Glavna nagrada: v avto SKODA FAVORIT GLX S kasko zavarovanjem (Novotehna, zavarovalnica Triglav in Dolenjski list) Druge nagrade: * vrednostni bon V višini 100.000 tolaijev (trgovina talnih oblog PCP Pureber v javnih skladiščih Novo mesto) * predsoba Alples * vikend paket za dve osebi (turistična agencija Mana iz Novega mesta) * kolo (servis in trgovina Smole iz Novega mesta) * bon za 20.000 tolaijev (tehnična trgovina Tilia iz Novega mesta) * avtoalarm Z montažo (SPMtrade, d.o.o., Šentjernej) * univerzalno centralno zaklepanje avtomobila z montažo (SPMtrade, d.o.o., Šentjernej) Za naštete lepe nagrade se bodo potegovali vsi naročniki, samo med novimi pa bo izžreban dobitnik * pečnic za krušno peč ali klasičnega kamina (Pionir Keramika Novo mesto) Spisek nagrad ni dokončen, do žrebanja je še daleč! Naročniki Dolenjskega lista vedo, zakaj so naročniki: noben četrtek ne umanjka njihov časopis, zdaj pa še toliko nagrad! *^/nio* SPM\ ® 068/42-361 Kut t/vuim mnsBvn vumsr N| —> D) IbM \a napravah • savna • vodna In ročna masaža • organizirana vadba Obiščete nas lahko vsak delovni dan od 16. do 22. ure. podarjena nova zavarovalna vrsta — Zavarovanje pravne zaščite POSEBNA UGODNOST v primeru, da imate 50% bonus že dve leti, tega ob škodi ne izgubite, sicer pa izgubite le 20% bonusa, kar velja za obvezno kot za kasko zavarovanje vozila dodatne ugodnosti polnega kaska ip= dodatni 10% popust pri zavaro-^ vanju osebnih vozil i= v prvem letu starosti vašega vozila ^ se ob popolni škodi ne obračuna amortizacija i=ob škodi vam zavarovalnica plašča tridnevni najem rent-a-car vozila SALON RENATA žensko frizerstvo nega in podaljševanje nohtov Renata ŠTIH tel. 068/28-138 Jedinščica 18, Novo mesto Bele težke kokoši in račke, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajamo na farmi na Gornjih Lazah. Humek, tel. 24-496. TONSON IZOBRAŽEVANJE organizira začetni tečaj oblikovanja keramike, ki ga bo vodil likovni pedagog Niko Golob. Tečaj bo na OŠ Grm v Novem mestu. Prijave in informacije na tel. /fax. 85-882. preklici MARIJA JARC, Podhosta 32, prepovedujem sosedu Kumlju, Podhosta 33, pašo kokoši po moji zemlji. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. 4103 ANTON JAZBEC izjavljam, da so bile vse govorice, ki so se širile in prenašale zaradi grozdja, lažne. Avgusta 1992 smo šli na svoj travnik po svoja jabolka -ne pa po grozdje. To je bila laž. Če bo še kdo to laž govoril, se bo zagovarjal na sodišču. 4119 posest V BRESTANICI ob stari cerkvi prodam starejšo hišo z garažo, telefonom, vrtom. Ugodno za obrt! ® (061)340-126, po 15. uri. 4101 ZAZIDLJIVO PARCELO v Leskovcu 34 prodam. Ivan Škrabar, ® (0608)33-273. 4102 NJIVO (1 ha 18 a) prodam. Parcela leži ob glavni cesti Šentjernej -Novo mesto. ® (068)42-349. 4112 L/ liu I-i /\ [NJ d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO NEPREMIČNINE Prodajamo: hiše v Novem mestu, na Ra-težu, Otočcu, v Mirni Peči, Trebnjem, na Mirni, v Črnomlju, Vinici, Dolenjih Skopicah, Črmošnjicah, Hrastju pri Orehovici, Prečni in Stopičah gradbene parcele v Cegelnici, Smolenji vasi, Žužemberku in Semiču vikende v Zaloki nad Šentrupertom, na Gačah, v Semiču, Klenoviku pri Šmarjeti in Ždinji vasi pri N. mestu zidanice z vinogradi v Šmav-ru, na Osojniku pri Semiču, v Tanči Gori, na Zajčjem vrhu, Skuršovcu nad Laknicami trgovino z mešanim blagom in picerijo v Novem mestu, poslovni prostor v središču Novega mesta, stanovanja v Novem mestu, Soteski, Metliki in Trebnjem kmetije na Trsteniku pri Mirni, Raztezu nad Brestanico kmetijska zemljišča in gozdove okrog Novega mesta, Črnomlja, Šentruperta. Gabrja, Brezja pri Raki in Korit pri Dobrniču. Tel.: (068) 22-282 (od 8. do 18. ure) Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša sodelavka MAJDA ZORKO častnica TO Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Ministrstvo za obrambo. Republiški štab TO, 2. pokrajinski štab TO, Vojašnica Novo mesto Na Senovem prodamo stanovanja: enosobno — 41 m2 — 11.500 DEM, 52 m2 - 20.000 DEM enoinpolsobno — 50 m2 — 12.000 DEM dvosobno — 50 m2 — 12.000 DEM dvosobno s centralno — 57 m2 - 29.000 DEM dvoinpolsobno s centralno -71 m2 — 39.000 DEM RUDAR Senovo, tel. 0608 79-313 PARCELO v izmeri 32 m2, primerno za vinograd, pod Kostanovljami, k.o. «ure, prodam. ® 73-483. 4079 PARCELO v Tržiču (4800 m2), stara hiša, voda, elektrika, prodam. V ra-vun vzamem tudi avto. Cena po dogovo-ru. ®(0601)25-932. 4085 prodam trgovsko podjetje ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO, d.o.o. Telefon: (062) 811-534, 813-053 Sl 0-177, 810*197 Teletine (062) 810-137 62310 Slov. Bistrita Titova 87 K sodelovanju vabimo komercialne predstavnike na terenu (na območju celotne Slovenije). Nudimo odličen zaslužek. Takoj zaposlimo avtomehanika z večletno prakso. Informacije dobite na tel. (068) 53-120, 52-407. KROMPIR za sajenje, lanski uvoz, Petland dil (belomesnat), jerla, sante in dezire, ugodno prodam. Anton Krašovec, Šentvid pri Stični 64, ® (061)785-097. 4081 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 310 staro 6 let, ugodno prodam. ® 87-594. 4082 TV SAMSUNG, 51 cm, star 2 leti, ugodno prodam. Josip Felbabič, Slavka Gruma 88, Novo mesto. 4091 BOBTAIL MLADIČI, samičke, naprodaj po ugodni ceni. Po predhodni najavi mogoč tudi ogled. Katarina, ® (068)25-766. 4092 ŠTEDILNIK na trda goriva Gorenje s kotličkom (20% ceneje), prodam. ® (068) 23-065. Prodam večje število pujskov za nadaljnjo rejo od 25 do 60 kg. Tel. (062) .685-023.______________________ PRAŠIČE, do 150 kg, po zelo ugodni ceni, kravo za zakol in suha kostanjeva drva - metrska, prodam. ® 85-684. OMARO, kavč in fotelje prodam. ® 28-501. 4095 1000 KG jedilnega krompirja jerla Po 22 SIT, krompir za saditev in hrastove suhe plohe prodam. ® (068)44-433, zvečer. 4104 SADIKE MAGNOLIJE in ciprese dobite na® 25-951. 4105 SPALNICO, termoakumulacijsko Peč, računalnik PC z diskom in monitorjem poceni prodam. ® (068)21-145. GUMI VOZ, 16 col, malo rabljen, ugodno prodam. ® (068)52-952. JEDILNI KROMPIR dezire prodam po 13 SIT. ® 57-272. 4111 NOVO PEČ za etažno centralno ogrevanje Etaž 20 na trda goriva prodam za 60.000 SIT. ® 27-896. 4116 PRAŠIČA, težkega 180 kg, ugodno prodam. ® (068)49-673. 4117 TOVORNO avtomobilsko prikolico na zaklepanje ugodno prodam. ® (068)28-731. 4118 službo dobi REDNO ALI HONORARNO zaposlim dve simpatični dekleti za strežbo v prijaznem bistroju. Prednost gostinska izobrazba. ® 65-047, zvečer. 4086 KV NATAKARIČA ali natakar dobi službo. Nastop takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna pri Jerneju, Vel. Čolnarska 17, Ljubljana. 4089 DEKLE za pomoč v kuhinji zaposlim. Hrana in stanovame v hiši. Ostalo po dogovoru. Gostilna Janez Božič, Vikrče 29, 61211 Ljubljana-Šmartno. ŽENSKO za čiščenje lokala (dve uri zjutraj) iščemo. * (0609)613-167. PRODAJALEC s končano trgovsko šolo in odsluženim vojaškim rokom z izkušnjami za prodajo kmetijske mehanizacije. Pisne ponudbe pošljite na Dolenjski list dd 14. 11. 1993, pod šifro »PRODAJALEC«. Lokal na avtobusni postaji zaposli dekle ali fanta za delo v strežbi. Tel. 26-089._____________ SIMPATIČNA DEKLETA za delo za šankom iščemo. ® (0609)613-167. ZASTOPNIKE in vodje skupin na območju Šentjerneja, Krškega, Brežic iščemo. Kličite po 20. uri na ® (068)42-626. 4096 AMBICIOZNE LJUDI za prodajo na terenu iščemo. ® (068)24-577. stanovanja V KRŠKEM najamem dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem. ® (0608)21-184, Damijana, dopoldan. Takoj zaposlimo: • komercialista za delo s strankami Pogoji: sposobnost komuniciranja, najmanj 5-letne izkušnje, zaželjena sposobnost za organiziranje trgovske mreže. Izobrazba: srednja komercialna ali ekonomska šola ali pa višja komercialna. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. - knjigovodjo - ekonomista za vodenje računovodstva, financ, za organizacijo notranje ureditve podjetja Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. - knjigovodjo za honorarno vodenje knjigovodstva Delo po pogodbi. VAKO, d.o.o. Kolodvorska 56, 68340 ČRNOMELJ Tel.: (068) 52-073, 52-555, 53-173 Kolesa na 10 obrokov! J * V soboto, 6. novembra, od 8. ure dalje. SERVIS IN TRGOVINA S KOLESI • JOŽE SMOLE Žabja vas 27 Novo mesto Tel.: 068/ 21-952 • moška in ženska tčrpedo klasična in poni kolesa • holand kolesa Vsa ostala kolesa na 7 obrokov. Kupite in se vozite! r > SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS EKIPA VSAKO SREDO PRINAŠA OBILICO ZANIMIVEGA ŠPORTNEGA BRANJA J V ČRNOMLJU oddam stanovanje v hiši z vrtom. ® (064)801-497. 4109 GARSONJERO v Novem mestu prodam. ® (068)20-482. 4115 ženitne ponudbe AGENCIJA SREČA vam pomaga pri izbiri partnerja za zakonsko zvezo ali trajno prijateljstvo. ® (061)316-477, od 8. do 16. ure. 4003 Agencija SREČA vam pomaga pri izbiri partnerja za zakonsko zvezo ali trajno prijateljstvo. ® (061) 316-477, od 8. do 16. ure. i________________________________I ZAHVALA V 71. letu nas je zapustila naša draga mama in stara mama MARIJA DAJČMAN iz Zapudja Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem. Posebna zahvala dr. Stefaničevi, patronažni sestri Damjani in sosedi Danici, g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Danilo in Zdravko ter sestra Mojca z družinami ZAHVALA Ob prezgodnji smrti STANISLAVA ŠPEHARJA iz Trubarjeve 6, Črnomelj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Novosti za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, ZD Črnomelj, govornikoma za poslovilne besede, pevkam in g. kaplanu za opravljen obred ter vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Njegovi ZAHVALA Samevala bo hišica, sameval bo kraj, ker vas, draga mama, ne bo več nazaj. V 91. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica, teta in tašča MARIJA CESNOVAR rojena Janc iz Goriške vasi pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in sv. maše. Posebno zahvalo smo dolžni družini Kirn in Šinkovec za vsestransko pomoč ter govornici Marjanci za ganljive besede slovesa. Enaka zahvala g. župniku za obiske, večerno molitev in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste naši mami ali nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Mari, Fani, Slavka in Tončka, sin Jože in Tone z družinami ter hčerka Milka in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 60. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, ati in dedek ŠANDOR LE V Al iz Črnomlja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, bivšim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so z nami delili žalost in čustvovali v trenutku slovesa. Iskrena hvala sosedom iz Kanižarice, Ul. 21. oktobra 15 in Ulice Marjana Kozine, upokojenskemu društvu Rudnika Kanižarica, rudarjem Rudnika Kanižarica, Ribiški družini Črnomelj, kolektivom Beti Črnomelj, OŠ Semič in Doma ostarelih občanov Črnomelj, g. Jankoviču za poslovilne besede in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Betka, sin Bojan, hčerki Barbara in Erika z družinami, brat Elek in sestra Erži z družinami in ostalo sorodstvo V SPOMIN Bolečina da se skriti tudi solza zatajiti, a kako srce boli, ko tebe, dragi mož in ata, več med nami ni. 31. oktobra je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ GRANDLJIČ Postaja 44, Mirna Peč Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, stare mame, tašče in tete JOŽICE MALI roj. Hervolj iz Paderšičeve ul. 18, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, RD Novo mesto, pripadnikom TO Dolenjske, Labodu za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter vence. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož ter sinovi z družinami ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila MARIJA GORNIK iz Bušinje vasi 22 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in podarjene vence, cvetje in izrečeno sožalje. Hvala Martini Štefa-nič za poslovilne besede pred hišo, pevkam in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA v Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela zemlja. A y domu ostala je praznina, v naših srcih težka bolečina. V 55. letu starosti nas je zapustila naša draga hči, sestra, mama in teta s/ DANICA MUHIC iz Gorenjih Lakovnic 3 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno obiskovali v času njene bolezni, ji darovali cvetje, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Pljučnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, Mizarstvu Golob, g. župniku za opravljen obred, pevcem z Ruperčvrha za zapete žalostinke in vaščanom Lakovnic. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 67. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama in teta ANTONIJA KMET z Gmajne pri Raki Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, podjetjem Kremen, Market 38 iz Krškega ter Tobak iz Krškega za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in vence ter vsem,ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni portret tega tedna Erika Lenarčič Menda so nekateri ljudje iz krajev pod Gorjanci užaljeni, če jih imajo za Podgorce. Erika Lenarčič, mlado, čedno, pametno in prijetno dekle iz Brusnic, pa se s tem, da je Podgorka, postavlja. “Kaj ni to lepo, da veš, kaj si, in da si, kar si?”pravi ta še ne dolgo tega odlična študentka kemijske tehnologije in sedaj mlada inženirka in pripravnica v novomeški tovarni zdravil Krka. Pred časom ji je vedeževalka dejala, da je rojena pod srečno zvezdo in da ji bo življenje lepo. “Se že uresničuje, ” se široko zasmeje, “izmed devetih, ki smo bili prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, so me izbrali za pripravništvo v Krki. Kaj ni to sreča!" Sreča? No ja, malo mogoče tudi. A k taki sreči je najbrž vsaj malo pripomoglo tudi to, da je dekle diplomo opravilo z desetko, povprečna ocena vsega njenega študija na višji stopnji kemijske tehnologije pa je 9. Sreča? “Tako rada grem v službo, da se ne dopovedati. Vtabletnemoddelku, kjer delam, smo večinoma mladi ljudje. Nobene ribarije, nobene zavisti, kot pripovedujejo, da je marsikje drugje. Poznam vrstnice, ki gredo na delo z odporom, doma pa po službi jokajo. ’’ Erika je v Krki od avgusta. Nekako jo, mlado in zagreto, bistro in preudarno dekle, uvajajo v to, da bi lahko po končani pripravniški dobi prevzela skrb za celo izmeno. “Mogoče me bojo pa res tudi po končanem pripravništvu obdržali v službi. Kaj ne bi bilo to krasno?!" Po končani osnovni brusniški šoli je šla Erika na kemijsko srednjo šolo. “Tako trdno sem bila odločena za kemijo, da sem šla tudi v Ljubljano. ” V Novem mestu so v srednjo kemijsko vpisovali samo vsake štiri leta. V srednji šoli in še nekaj malega časa na fakulteti je štipendijo dobivala od IMV-ja, potem pa je usahnila. Kot študentka se je v veliki meri preživljala sama. "Vsaj za štipendijo, če ne več, sem zaslužila, ko sem delala kot manekenka in hostesa, ob koncu tedna pa v bifeju Teens v Novem mestu kot natakarica. ” Obe Lenarčičevi dekleti, Erika in mlajša sestra Lidija, ki je tudi bila in je še občasna manekenka in hostesa, sta vzgojeni tako, da mora mlad človek prijeti za vsako delo. Rada kuha, hiša mora biti pospravljena in urejena, zna delati na polju, kaj si sešije, v vinogradu v Ještovcih nad Pangrč Grmom reže in špiči kolje. “Moja sestra Lidija zna pa poleg tega še voziti traktor. ” Če ima službo v prvi izmeni, vstane ob pol petih, kajti ob petih gre iz Brusnic avtobus. “Ko pa delam popoldne, poležim do sedmih, dlje pa ne. ’’ Občasno, ob koncu tedna, pomaga pri strežbi v novem brus-niškem lokalu Kaval. “Saj ni težko prijeti za delo, če je človek mlad in zdrav. "Zaporoko, pravi, pa pri 22 letih še ni zrela, češ da je še na pol otrok. Tri dekleta, obe Lenarčičevi sestri s prijateljico, so šle pred kratkim v disko v Škocjan. Tam so ravno izbirali najlepše dekle večera. Vse tri so prišle v najožji izbor, za najlepšo pa so izbrali Eriko. Dobila je zlat prstan. Tako je, če gredo tri čedne Podgorke na drugo stran Krke. A. BARTEU Prvi preveslali pot od Dolenje vasi do Mrtvic Štirje možje v čolnih, da o vožnji ne govorimo KOČEVJE, DOLENJA VAS - V ponedeljek, 25. oktobra, je zjutraj radio oznanjal, da magistralna cesta Kočevje - Ribnica ni prevozna, ker jo je pri Mrtvicah preplavila voda. To je bil izziv za štiri korajžne može, ki so krenili na pustolovsko vožnjo z avtom in dvema kanujema do Dolenje vasi. Na dolenjevaškem polju, ki je bilo takrat jezero, so možje iz Kočevja: Vinko Zajec, Marjan Zajc, Primož Ogorelec in Simon Lesar zaveslali po vodi, kjer so sicer travniki, njive in pašniki. “Bili smo gotovo prvi, ki smo v čolnih prevozili pot od Dolenje vasi, med Jasnico (577 m) in Svinjskim gričem (505 m) in naprej po propus-tu pod železniško progo Kočevje - VINKO ZAJEC Ribnica do izvira Zadnje Rinže, nato pa spet pod železniško progo in mimo Ložin do Mrtvic,” je pripovedoval po vožnji Vinko Zajec, ki je bil še ves opraskan po rokah in obrazu. Vozili so po zelo deroči, a tihi vodi skozi gozd in grmovje, da sojih veje udarjale v obraz in jih praskale. Ogulili so si roke, ko so prijemali za veje in debla, da bi nekoliko zaustavili hitro vožnjo. Dvakrat so se prevrnili, in še dobro, da so bili dobro opremljeni, saj imajo vsi izkušnje z vožnjo po divji Kolpi. Začetnikom te poti Vinko ne priporoča, saj so tudi oni, izkušeni, imeli veliko težav. Nameravali so prevoziti po vodi vse do Dolge vasi, a so morali zaradi bližajoče se teme izstopiti že precej pred Kočevjem v Mrtvicah. Malo pred Mrtvicami se jim je ponudil nepozaben pogled na Mestni vrh in Livoldski vrh. J. P. M.:;, f/aU, tUtj jc Udu Ddufd. j Arestante redijo kot murenčke, koruza pa gleda v tla - Invalid kosi in spravlja les -Iz poplave naredili žur - Vodovoda ni, lakirnica je - O anonimkah Čeprav je bilo okoli polne lune, v četrtek zvečer telefon pri dežurnem urendiku ni pogosto zvonil. Ali pa prav zato, kdo ve? So pa bili zato pogovori prijetni in sporočila jasna, tudi duhovita in zabavna. Žal pa je bil med temi maloštevilnimi klici eden tak, ki ga moramo uvrstiti med anonimke. A o tem pozneje. Zgovorna in šegava Pepca iz trebanjskega konca je opozorila, kakšna škoda se dela na posestvu nekdanje graščine Lanšprež, ki sedaj spada pod KPD Dob. “Na več kot 15 na še niso pobrali koruze,” seje hudovala. “To je laka škoda, da se ne da povedati. Le kar jo Cigani pocufajo, drugo pa vse v tla gleda! Pa pravijo, da je kriza. Kakšna kriza neki! Arestante redijo kot murenčke, menda si izbirajo po tri vrste hrane, namesto da bi kaj koristnega naredili in vsaj koruzo pobrali. Trobca kažejo okoli, kot bi bil kakšen Friderik Baraga, ne KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 18. in 20. uro pri telefonu 23-304 čakala psihologinja. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih bodo odgovarjali strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona jc 44-293. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med IS. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. pa največji morilec. Ja, pri nas smo smrtno kazen ukinili, kaj pa tiste reve, ki jih je on ubil? In kaj je še prej z njimi naredil! Fej, nesnaga!” Iz Mirne Peči se je oglasila bralka N. R. in povedala, da se ljudje iz teh krajev zgražajo nad tem, kaj vse se dogaja pri nas. V okoliški vasi da živi invalid, star okoli 40 let, ki to v resnici ni, dobiva pa invalidsko jiokojnino. “Kako in po kakšnih zvezah je ta človek šel v invalidski pokoj, ne vemo, vemo pa, da opravlja vsa težka dela. Cele popoldneve kosi, iz gozda vozi hlode in zavzeto opravlja vsa druga najtežja kmečka dela. Le ko se odpravi v mesto, gre pa z berglami...” Iz Žužemberka seje v imenu petih ob zadnjih hudih poplavah najbolj prizadetih hiš oglasila bralka in se potožila nad tistimi, ki so ob tej hudi ujmi povzročali še dodatne težave. “Moje mišljenje je drugačno od mišljenja večine ljudi tega sveta, pri katerih velja za modrega tisti, ki skrbi zase, je častihlepen, komolčarski, uveljavlja le svoje pravice in razpolaga s svojo močjo. V mojih očeh je moder tisti, ki pozablja nase in je na voljo drugim. Ta modrost se kaže v človekovi osebnosti in njegovem ravnanju,” je pomodrovala bralka. Zlasti zameri neki gospej Ljubi oz. Slavici, ki daje objestni mulariji prinesla kanglo vina, in da so iz poplave naredili svoj žur. “Namesto da bi pomagali, so še tiste, ki so to hoteli, ovirali. Neki gasilec, ki seje res trudil, se ni mogel vzdržati in je to mularijo, ki ga je izzivala, pošprical, sedaj pa mu grozi- Jt, ALP ŠPORT NOVO MESTO BTC — Javna skladišča, Novo mesto VELIKA RAZPRODAJA VSEH ŠPORTNIH COPAT Nike, Reebok, Asics, Con-verse jo, da bo moral za to k sodniku za prekrške. Ta bi bila lepa!” Ker krajani KS Birčna vas nimajo telefona, so nam za to rubriko poslali pismo. “Ne samo da v naši krajevni skupnosti nimamo vsi telefonov, huje je to, da nihče nima vodovoda. Prav zato se sprašujemo, kako so lahko (verjetno ob primernem poročilu ustreznih služb in s soglasjem sveta naše KS) izdali dovoljenje za obratovanje avtomehanične delavnice in lakirnice! To lakiranje je vidno tudi v naravi in na perilu. Zaradi plinov iz te lakirnice pa ne moremo ne hoditi po naravi ne zračiti naših hiš.” Krajani hočejo primerno pojasnilo oz. odgovor. Na koncu pa nekaj o anonimkah. Tega se v uredništvu nabere kar precej. Skupno vsem takim je v bistvu poniglava želja, da bi se nekdo drug izpostavil namesto njih. Marsikdaj gre za prave probleme, pa človek nima toliko moči ali korajže, da bi to jasno in glasno obsodil. To je pravzaprav lahko razumeti, saj se ljudje boje šikaniranja in maščevanja. Tudi pri časopisu to dobro vemo, zato nikogar ne silimo, da se podpiše s polnim imenom, prav tako vsakemu zagotovimo, da bomo varovali njegovo identiteto. Mi pa moramo vedeti, kdo je ta človek, ki piše ali govori to in to. Največkrat pa je tako, da hoče tisti, ki noče povedati svojega imena, prek časopisa kar počez klevetati in blatiti koga drugega ali celo prek tujega hrbta poračunavati kakšne osebne zamere. To pa ne gre! In tako tudi tokrat ne bo šlo. Možak iz Metlike je imel spet veliko povedati o početju svojega direktorja, ki da ščiti bivše komuniste, žre janjčke s Hrvati in počenja še druge nečednosti. No, ko je bilo treba povedati, kdo je on, je bilo pa konec poguma. Pa ne samo to. Zagotovili smo mu, da bo njegovo ime, ki ga uredništvo mora poznati, ostalo skrito (povedati bi ga morali le na sodišču, če pride do tožbe), pa se je - junak pa tak! -zlagal in povedal izmišljeno ime. ________________________ A. B. DVOBOJ V PENI OTOČEC - V soboto, 6. novembra, bo v restavraciji Casino na Otočcu od 22. ure dalje spektakel, ki so ga poimenovali “dvoboj v peni”. Podobne zanimive prireditve, vse prvič na Dolenjskem, bodo še. THnajstica prinesla astro Trinajsto žrebanje na jesenskem 3 krat 3 je prineslo avto Slavu Predaliču s Primostka pri Metliki Alojzij Kuzma v obnovljenem mlinu ob Lahinji Mlinska kolesa se znova vrtijo Alojzij Kuzma spet pognal mlin ob Lahinji BUTORAJ - Mlin Alojzija Kuzme ob Lahinji pod Butora-jem pri Črnomlju je sameval in propadal 30 let. Pred tremi leti se je lastnik odločil, da ga začne obnavljati. Vso opremo in tri nova vodna kolesa je naredil sam. Letos so mlinski kamni začeli na vodni pogon zopet mleti pšenico, koruzo, ajdo. “S pokojnim bratom sva bila v mlinu zadnja mlinarja. Ko se mi je približevala upokojitev, sem se odločil, da bom mlin znova usposobil. Zaslužka z delom ravno ni, je pa prijeten hobi, toliko bolj, ker delam v mlinu, ki sem ga na novo, z izjemo zidov, postavil sam,” pove Kuzma. V mlin v prijetnem okolju še neonesnažene Lahinje vozijo predvsem prebivalci sosednjih vasi. Alojzij pravi, da pohvalijo, da prašiči raje jedo v mlinu zmleto koruzo kot tisto, ki jo bolj na debelo zmeljejo doma. Pšenična moka sicer ni tako bela kot iz sodobnega mlina, je pa zato okusnejša. Poleg mlina je žaga na vodni pogon, ki jo je Kuzma obnovil pred poldrugim desetletjem. Nanjo še vedno lahko žaga, a ker je preveč počasna, da bi lahko delal usluge tudi drugim, prežaga le kakšen nlod zase. Z obnovljenima mlinom in žago pa je ohranil ne le zanj, ampak za vse, ki se v dolino Lahinje odpravijo zgolj na sprehod, pomembno dediščino in hkrati tudi spomin na čase, ko so si njegovi predniki prav na takšen način kot sedaj on na pragu 21. stoletja služili vsakdanji kruh. M.B.-J. PR1MOSTEK - Slavo Predalič, mesar v metliški mesariji kmetijske zadruge, je predzadnjo nedeljo v oktobru zvečer tako kot mnogi Slovenci, ki so pokupili vseh milijon kartic za žrebanje jesenskega 3 krat 3, presedel pred televizijskim sprejemnikom. Z ženo sta imela pred seboj kar 40 kartic, ki jih je Slavo kupil v Metliki in Črnomlju, nekaj pa jih je naročil po pošti, ter čakala na izid žrebanja. Čeprav je Slavo že od leta 1987 kupoval srečke 3 krat 3 za velika žrebanja, doslej ni imel sreče, ki tudi sicer pri igrah na srečo kaj redko zaide v Belo krajino. Večkrat je imel napačno le eno številko. Predalič je mislil, da bo tudi to nedeljo tako, saj je potem, ko je bil izžreban dvanajsti od petnajstih oplov astra, že predlagal ženi, da ugasneta televizijski sprejemnik. A sta se le odločila počakati do konca. In prav za vraževerne nesrečno trinajsto žrebanje avtomobila je Predaliču prineslo srečo. Še potem, ko je dva dni po žrebanju avto že stal pred domačo hišo, skoraj ni mogel verjeti, da je imel tolikšno srečo. Doslej se mu namreč, ne glede na to, kakšne srečke je kupil, ni nasmehnila še nikoli. Kot se navadno zgodi v takšnih primerih, pride nagrada ravno v prave roke. Tudi tokrat je bilo tako. Predaličevi so namreč razmišljali, da bi pet let starega nissana zamenjali za manjši avto. “V prvem trenutku, ko sem zvedel za dobitek, sem pomislil, da ne bom nikoli več kupoval srečk. A sem se pozneje odločil, da bom kartice 3 krat 3 kupoval še naprej. Ne Srečni dobitnik jesenskega 3 krat 3 Slavo Predalič zato, da bi še kaj zadel. Zdi se mi, da je to moja moralna dolžnost, saj sem za kartice odštel osem tisoč tolarjev, dobil pa sem avto, ki je brez prometnega davka vreden 27,500 DEM," pravi srečni Slavo. M.B.-E INOVOTEHNA svetovanje, dobava illWliWi^ IN MONTAŽA MATERIALA V Novotehni inženiring vam za področje: — OGREVANJA, — VODOVODA, - KLIMATIZACIJE in - PLINSKIH INSTALACIJ nudimo svetovanje, dobavo in montažo vsega potrebnega materiala. Brezplačni nasveti ter nakup materiala skupaj z montažo (le 3% prometni davek) vam zagotavljajo, da boste skupaj z nami poiskali pravo in najugodnejšo varianto vašega nakupa. INFORMACIJE: NOVOTEHNA INŽENIRING, Cesta komandanta Staneta 38, Novo mesto. TEL.: 068/27-005, 27-013. MARTINOVE DOBROTE V DOLENJSKIH TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE - V soboto, 6. novembra, bo od 20. ure v zdraviliški restavraciji v Dolenjskih Toplicah še posebej veselo. Pripravili bodo večer Martinovih dobrot. Poskusili boste lahko pravo Martinovo gos, bo pa to tudi ena zadnjih priložnosti popiti kozarec pravega mošta. Lepo vabljeni! MR TVI PESNIKI - Novomeška skupina Društvo mrtvih pesnikov bo nastopila v soboto, 6. novembra, zvečer v diskoteki Grad v Črnomlju. Vabljeni/ Sen lovčaii iii igi ral livl Rege n isb urgi l Pihalni orkester Senovo je imel več koncertov ob predstavitvi Slovenije SENOVO - Letos se je Pihalni orkester Senovo dva meseca temeljito pripravljal za nastop v nemškem Regensburgu, kjer je sredi oktobra sodeloval na predstavitvi države Slovenije pod pokroviteljstvom slovenskega ministrstva za kulturo in ministrstva za gospodarski razvoj. Za godbenike je bil to izredno naporen, vendar zanimiv konec tedna. Zaigrali so že takoj, ko so stopili iz avtobusa, in v naslednjih dneh pripravili še tri koncerte. Gostovanje so izkoristili tudi za obisk pri pobrateni godbi v Burga-uu, kjer so igralca celovečernem koncertu. Sodelovanje na predstavitvi države Slovenije v Nemčiji je bilo izredno naporno, vendar je hkrati prineslo senovskim godbenikom tudi svojevrstno priznanje ter nagrado za trud, ki ga teden za tednom potrpežljivo vlagajo v svoje in orkestrovo znanje. Pihalni orkester Senovo ima zdaj za sabo že 65-letno tradicijo. Na svojem začetku seje imenoval Delavska godba. Pozneje je ime in uniforme nekajkrat spremenil, kljub vsemu pa je ostal velika družina godbenikov amaterjev, ki jih povezuje veselje do glasbe in veliko vloženega dela. Godbeniki so različnih starosti, poklicev in izobrazbe, vendar znajo stopiti skupaj tudi takrat, ko je najtežje. Vse od leta 1976 jih vodi Janez Ceglar, ki je gotovo prispeval, da je orkester v minulih letih pridobival nove člane (v najboljših časih jih je bilo kar 70) in se prebil med najboljše slovenske amaterske pihalne orkestre. Danes v orkestru vadi 50 godbenikov, ki se na vajah zbirajo dvakrat, pred pomembnejšimi nastopi pa tudi štirikrat tedensko. Letos bodo tekmovali v 2. kakovostnem razredu. S ponosom povedo, da igrajo na vseh tekmovanjih brez sposojenih profesionalcev. Res pa je, da kakovost orkestra tudi zato niha, saj mnogo članov orkestra nima niti osnovne glasbene izobrazbe. Z denarjem je križ tudi pri njih, saj sta v krški občini kar dva močna orkestra (poleg Senovčanov še krški Pihalni orkester Videm). Tako si za instrumente in nemoteno delo pomagajo tudi s prispevki podpornikov. B. D.-G. V REGLNSB URGU- Pihalni orkester Senovo je v Nemčiji predstavil dosežke slovenske amaterske kulture. (Foto: Vesna Zakonšek)