AVE MARIA published monthly by The Slovene Franciscan Fathers. Lemont, Illinois in the interest of the Slovene Franciscan Commissariat of the Holy Cross Subscription Price: $2.50 per annum Naročnina: $2.50 letno. Izven U. S. A. $3.00 Management- Upravništvo P. O. B. 608, Lemont, Illinois Editor - Urednik P. O. B. 608, Lemont, Illinois Entered as socond-clas.i matter August 20, 1925, at the post office at Lemont, Illinois, under the Act of March 8, 1879. Acceptance of mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3 1917, authorized on Aug-"at 29. 1925. Naročite se na "AVE MARIA" ki je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe katoliški Cerkvi. Več svetih maš se daruje za naročnike našega lista. Najbolj stalna je pa sv. maša, ki se daruje vsako prvo nedeljo v mesecu v naši samostanski cerkvi pri Mariji Pomagaj v Lemontu. Vsak naročnik NAŠEGA LISTA JE PODPORNIK VELIKE MISLI MISIJONSTVA JEZUSOVEGA. ZAKAJ? DOLARJI, KI SI JIH NAMENIL ZA NAROČNINO NAŠEGA LISTA, NISO VRŽENI V KOT. KAMENČKI SO ZA ZGRADBO. KRISTUSOVEGA DUHOVNI-ŠTVA. ZATO JE BILA AVE MARIJA USTANOVLJENA, DA BI V GMOTNEM OZIRU PODPIRALA DIJAKE, KANDIDATE ZA DUHOVNIŠKI STAN. TVOJA NAROČNINA JE SEME, KI NAJ NEKOČ OBRODI SAD V VINOGRADU GOSPODOVEM. KOLIKO JE DIJAKOV, KI BI RADI ŠTUDIRALI, PA NIMAJO SREDSTEV. SAMOSTAN V LEMONTU JE TUDI ŠOLA IN VZGOJE-VALIŠČE IDEJALNIM FANTOM, KI SO SI ZAŽELELI SLUŽBE ALTARJA. SEDAJ RAZUMEŠ. NAŠ LIST UTIRA POT TEM ŠTUDENTOM. AVE MARIA Decemberska štev. 1936.- —Letnik XXVIII. POZDRAV BREZMADEŽNI. P. Evstahij. Brez madeža izvirnega spočeta si edino Ti izmed Adamovih hčera. V trenotku prvem žar neba nedolžno dušo ti krasi: naš up si, O Marija! Gospod višav Te je izbral, da v Tebi vzklije božji Cvet, da brat ljudem bo Večni Sin; Ti ž Njim, kraljica visočin, da milost prejme grešni svet: naš up si, O Marija! Ni duh teme premagal Te: vsak čas bila si božja last! Upornik skuša bedni rod, v zavisti seje seme zmot . . . Močnejša Tvoja je oblast — naš up si, O Marija! Brezmadežna! Izvoljena, da Mati božjih si otrok, pomagaj nam v preskučnje dneh, da zmagamo pekel in greh! S Teboj svetost, s Teboj je Bog '— naš up si, O Marija! Brezmadežno Spočetje Fra Alojzij. AUK, ki trdi, da je bila prebla-žena Devica v prvem trenotku svojega spočetja poleg posebno milosti in prednosti od Boga vsemogočnega glede na zasluženje Jezusa, Odrešenika človeškega rodu, od vsaketerega madeža izvirnega greha prosta ohranjena, je oo Boga razodet nauk, in ga morajo vsi verniki trdno in stanovitno verovati." S temi besedami so sv. oče blagega spomina Pij IX. slovesno oglasili kot versko resnico nam tako ljubo prednost Marijino: njeno Brezmadežno Spočetje. Ce primerjamo to prednost božje Ma- tere z vsemi odlikami, katere ji pripisujejo, moramo pač priznati, da je poslednja najdražji in najlepši kinč — da, krona naše ljube Gospe. S tem naukom je sv. oče v imenu vseh vernikov slovesno kronal Marijo in jo priznal za kraljico vsega stvartsva. Prišla je iz rok Stvarnikovih vsa čista, neskaljena, nedotaknjena od izvirnega greha prvih staršev in je bila brezmadežno spočeta. Po posredovanju vesoljnega Odrešenika, njenega Sina, je bila preodrešena pro-kletstva človeških otrok. Tako so učili slavni častilci Marijini, se potegovali za njeno čast in naposled do- segli svoj cilj — njeno zmagoslavno vsto-ličenje kot Brezmadežne kraljice vesolj-stva. Ta zmaga se pa mora v prvi vrsti pripisovati neutrudljivi borbi in plamteči ljubezni do Marije sinov sv. Frančiška. Najslavnejši je seveda Dun Scotus, za čigar kanonizacijo se zdaj vrši proces v Rimu. "Mogel je, spodobilo se je, zato je storil," je dokazoval v svojih spisih.. Bog je mogel narediti, da je bila Marija brezmadežno spočeta; spodobilo se je, da je Marija kot Bogorodica, Mati Boga, brezmadežno spočeta; kaj pa naj bi sledilo iz tega, kakor naša vera: Marija je Brezmadežno Spočetje. To modrovanje je največ pripomoglo, da je bila Marija od Cerkve proglašena za brezmadežno spočeto. Ko je 8. decembra 1854 sv. oče Pij IX. slovesno razglasil za versko resnico Marijino Brezmadežno Spočetje, je dovolil obema generaloma frančiškanskega reda, da sla mu poklonila zlato rožo in srebrno lilijo. Potem je dal vklesati besedilo te dogme \ marmornato ploščo in jo ukazal postaviti pred kip sv. Frančiška. S tem je hotel izraziti, kako veliko uslugo ie storil frančiškanski red vesoljni Cerkvi. Podedovali smo namreč po sv. Frančišku njegovo gorečo ljubezen in brezmejno češčenje preblažene Device. V frančiškanskih cerkvah se kar najbolj slovesno obhaja ta najslavnejši praznik — da, praznik vseh praznikov Marijinih. Da smo res podedovali ljubezen našega sv. očeta do Marije, pričajo brezštevilne pobožnosti in molitve, katere so udje frančiškanskega reda ustanovili in so dandanes razširjene po vsem svetu. Zadnji vzklik, ki se dodaja lavre-tanskim litanijam, kadar se molijo v cerkvah našega reda, označuje našo globoko ljubezen in iskreno češčenje naše Ljube Gospe: Kraljica reda manjših bratov, prosi za nas! Brezmadežna — naš vzor Fra. Martin. LEDAL je Bog Oče z veličastnih višav svojega nebeškega trona dol na širno zemljo, da bi našel na njej cvetlico med človeškimi otroci, ki se je ni dotaknil izvirni greh. Njegova neskončna ljubezen do človeštva je sklenila poslati na svet drugo Osebo presv. Trojice, da bi bil človek vezi greha otet. Moral pa je imeti učlovečeni božji Sin čisto prebivališče, ker je bil Nedolžnost sama. Venec dvanajsterih zvezd. Med vsemi Evinimi hčerami ni bilo najti ene, ki bi bila vredna materinske časti Jezusove. Zato je božja vsemogočnost ustvarila novo bitje, lilijsko čisto — Marijo Brezmadežno. Tako je bilo pripravljeno bivališče presladkemu Detetu, ki je prišlo na svet, da bi po njem tudi mi takorekoč postali brezmadežni. Črno noč greha in zmote, katere je bil svet poln poln pred prihodom Marijinim, je razpršila sončna svetloba Marijine brezmadežne čistosti. Če nas še kdaj strašijo oblaki skušnjav in dvomov, se vržemo v njeno sladko naročje in ona nas ljubeznivo in rahlo pritisne na svoje materinsko srce. Tam uživamo luč milosti in svetosti, tam nas tema greha ne more obdati. Srečni smo, ki si v Marijini brezmadežnosti ohranimo obleko posvečujoče milosti. Marijina svetost je nepojmljivo veličastna. Presega svetost svetnikov in svetnic božjih. Zato je Bogu samemu tako blizu. Zato je Bogu tako nedopovedljivo ljuba in draga. In ta Marijina svetost in brezmadež-nost je tudi naš vzor, od Boga dan vsakemu izmed nas. Seveda mi ne moremo doseči tiste visoke stopnje svetosti in nedolžnosti, ki jo je Marija dosegla. Toda nobenemu ni nemogoče, da bi se ohranil čistega in brez greha. Marijina vzvišena svetost nam je porok za to, saj je prejela od Boga tako visok dar, da nam s svojim darom pomaga. O, če bi mi le vedeli, kako lahko postanemo tudi sami sveti z Marijino pomočjo! Saj kljub svoji nedopovedljivi svetosti ni odmaknjena od nas v neko nedosegljivo nadzemeljsko višino. Ne, blizu nas je, med nami je, njeno veselje je, bivati s človeškimi otroki. Vedno je pripravljena vse storiti, da bi mi imeli čisto srce v božjih očeh. Treba nam je samo, da se k Njej zatekamo. Dobro se zaveda, da je naša Mati. Čeprav vsa Brezmadežna, vendar ni taka, da bi morali samo nanjo gledati v strmenju in vzklikati: o, o, o! Roke nam podaja v materinski prijaznosti in nas dviga k sebi v višave nedolžnega življenja. Goreče torej zdihujmo k Mariji na dan njenega velikega praznika: Prišla si na svet brez greha, izprosi nam pri Bogu, da se bomo mi enkrat od sveta ločili — brez greha! Iz pisma Andreja Tomca RAGI g. urednik:— ..!/:: Mislil sem Vam že pisati glede Va-šega članka: Ura prihaja, odločite se! Toda do sedaj nisem utegnil. Zdaj pa, ko ste mi tudi privatno nekaj o tem pisali, Vam pišern še toliko z večjim veseljem in zaupanjem. Kdo vidi potrebo krepkega nastopa za katoliška načela bolj kakor jaz? Koga bolj boli napadanje katoliških svetinj od strani naših verskih odpadnikov kot mene? Kdo bolj želi, da se začne od naše strani krepkejše obrambno delo kot jaz? Če se mi katoličani ne postavimo za vero, če laži in obrekovanj nasprotnikov ne zavračamo, bodo mislili, da se jih bojimo in se že čutimo premagane. Potem bodo oni še z večjim pogumom napadali vse vprek in trdili, da imajo oni prav, češ: zakaj pa tako molčijo? Kaj naj pa rečemo o onih, ki si ne znajo sami vsega razložiti, kar slišijo proti veri in Cerkvi? Slišijo in berejo nasprotnikova očitanja, potem pa iščejo v katoliškem tisku pojasni', za tiste reči.. .Če jih ne najdejo, si mislijo svoje in ostanejo najprej v dvomih, potem se pa kmalu oklenejo nasprotnikovih trditev,če so površni in brezbrižni.. . Če so pa vestni, se čutijo nesrečne, ker ne vedo, za kaj bi se odločili, ali bi se sploh za kaj odločili, ali bi vse skupaj zavrgli . . . Ako pa vidijo, da katoličani na napade nasprotnikov odgovarjamo, potem stvar ni tako težka. Če imajo le dobro voljo, sprejmejo pojasnila in dokazovanja katoliškega tiska in kmalu vedo, kako se jim je treba odločiti. Moja misel je ta: Mi katoličani še vse preveč molčimo in premalo branimo vero in vse, kar je z njo v zvezi. To je po mojem mnenju vzrok, da mnogo ljudi preide v nasprotni tabor Ali pa ostanejo nekje v sredi, da niso ne eno n» drugo, ker si sami od sebe ne znajo pomagati Nad vse žalostno in naravnost škandalozne je za ameriške katoliške Slovence, da smo tako siromašni na katoliškem tisku in da nas nasprotniki v tem oziru nadkriljujejo. Kaj pomaga, če štrlijo proti nebu zidovi mnogih naših cerkva ,šol in drugih katoliških naprav, če pa 0111, ki jih vzdržujejo in zanje ogromne svote žrtvujejo, nimajo toliko katoliške zavesti, da bi poleg tega še nekoliko žrtvovali za katoliški tisk? Potem bi imeli katoličani več svojih listov, ali bi pa vsaj že obstoječi bili dosti močni in razširjeni . . . Skrb za močan katoliški tisk je poglavitna naloga katoličanov. Za to nalogo bi se morali vsi vedno in povsod na vso moč zavzemati, preprosti verniki med seboj, naši duhovniki pa v cerkvi. Kako dolgo pa bodo uspevale naše cerkve, če ne bomo obenem imeli zadosti močnega katoliškega tiska, ki bi postavil jez proti povodnji protikatoliškega tiska, ki preti ljudem vero vzeti in cerkve izprazniti? Pa bo morda kdo rekel: Nasprotniki imajo lahko tako razširjen tisk in ga lahko podpirajo, ko jim ni treba (vsaj tako mislijo) podpirati cerkva in cerkvenih naprav . . . Mi pa za tiste reči toliko damo, da nam zmanjka denarja za katoliške liste ... Jaz mislim, da je treba takim tole vendar enkrat naravnost in brez ovinkov povedati: LJUBI MOJI, NAŠI NASPROTNIKI BI BILI REVNI KOT CERKVENA MIŠ — IN TUDI SO PO SVOJIH IDEJAH — ČE NE BI KATOLIČANI PODPIRALI NJIHOVEGA TISKA! Jaz sem trdno prepričan, da je s tem rešena uganka, zakaj je nasprotni tisk močnejši od našega. Požrtvovalni so brezverci mnogo manj kot naši ljudje, toda, žal, požrtvovalnost naših ne gre vedno za dobro stvar. Ta stva* je tak madež na značaju naših ljudi, je neka.< tako grdega in ogabnega, da bi tega nihče ne storil, če bi se zavedal, kaj dela. Zato naj Ave Maria na noben način ne odneha ljudem dopovedovati, kako izdajalsko in grešno ravnanje je to. Ali si je mogoče mislit* večjo ironijo kot to, da katoličani sami delajo nasprotnike tako močne? Naj bi vendar tisti denar, ki ga izdajo za nekatoliški tisk, izdali za katoliškega, pa bi se jim ne bilo treba prav n.č izgovarjati, da jim denarja za katoliške liste manjka. Še eno barantavcem z vero P. Hugo. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE voščimo iz vsega srca vsem dobrotnikom, zastopnikom, naročnikom, prijateljem. Naj Vam božje Dete prinese veliko mero dobre volje in nebeškega miru. To Vain želimo vsi Lemontčani, posebej pa še nase uredništvo, uprava in znani "romar", ki se mu reče tudi brat Antonin. ADNJIČ je spreobrnjena družina Roth izpraševala vest barantavcem z vero. Ne z besedo, ampak z mnogo prepričevalnejšim zgledom. Naj isto stori danes druga nekrvava mučenica za vero. Ta je Miss Gertruda Biddenback, hči protestantovskega pastorja Rev. Bidden-backa. Umrla je lani. Njena križeva pot do prave vere in Cerkve, končno pa v redovni stan, je bila zadnje čase zopet osvežena, dasi so minila že leta, odkar jo je bile prehodila. Pozorišče njenih najhujših bojev za vero je bilo župnišče metodistovske župnije na Madison Square v Baltimore, Md. Tam je bil njen oče pred leti pastor. Ko je njegova hčerka prestopila v katoliško cerkev, ga je bilo pred župljani tako sram, da se ie odpovedal župniji. Cerkev so kupili katoličani. Danes je tam katoliška župnija sv. Frančiška Ksav. za črnce, ki lepo procvita. Ko je župnijo prevzel Rev. Biddenback, ki je prišel iz Georgije, je pripeljal s seboj ženo in hčerko Gertrudo, ki je ravno nastopila 13. leto. Nekega dne se je na hodišču nasproti cerkvi igrala. Pa se ji približa par let mlajše katoliško dekletce. Kmalu sta bili prijateljici in se poslej pogosto skupaj igrali. Seveda sta med tem vse mogoče spravili na dan, kot pač taki živža-vi znajo. Tudi vera je prišla na vrsto, kajpada ne v podobi kakih znanstvenih debat. Tisti dan pred prvim petkom je katoliška deklica svojo protestantovsko prijateljico povabila v katoliško cerkev sv. Pavla, par blokov oddaljeno. V živih barvah ji je pripovedovala, kako je lepo tam, kadar je Jezus ožarjen od nebroj lučk nad taberna-keljnom. Gertrudo je seveda zanimalo kaj tako lepega videti. Odzvala se je vabilu. In videla je več kot ji je mogla prijateljica do- povedati. Poslej je pogosto zahajala tja, zlasti kadar je bilo Najsvetejše izpostavljeno. Rada bi bila doma povedala, kaj je vse videla v katoliški cerkvi. A se je bala. da ji bo oče te obiske prepovedal. Zato je rajši molčala in skrivoma tja zahajala. Vmes jo je prijateljica učila katoliških molitev. Kmalu je vse znala, celo rožni venec. Trajno pa teh obiskov v katoliški cerkvi pred očetom le ni mogla prikrivati. Ko je zvedel zanje, je bilo joj. Ves iz sebe jo je začel s papistinjo obkladati in ji odločno prepovedal, še kdaj prestopiti prag katoliške cerkve. A ona je kljub temu še dalje gojila prijateljstvo s katoliškim dekletcem in zahajala v cerkev sv. Pavla. Samo bol.1 previdno in potajno. Zjutraj, ko sta oče in mati še spala, je tiho vstala in prav tako kradoma odšla k najzgodnejši sv. maši. In preden sta se onadva spravila iz postelje, je bila ona že zopet v svoji sobi in na svojem ležišču. Tja do svojega 18. leta je tako živela skrito katoliško življenje. Na svoj 18. rojstni dan pa se je približala očetu s prošnjo, da bi smela prestopiti v katoliško cerkev. Upala je, da ji za ta njen praznik prošnje ne bo odbil. Zelo se je varala. Silno se je raztogotil. Od tega dne je bila njena usoda v družini kot usoda nadležne pastorke. Kar je vedel in znal, je storil oče, da bi ji zamrzil in pristudil katoliško cerkev. Ker pa s tem ni nič dosegel, ji je zaprisegel maščevanje za celo nadaljnje življenje, maščevanje, ki ga bo njegov sin in Gertrudin brat še po njegovi smrti nadaljeval. Da to niso bile prazne grožnje, je njegovo brutalno ravnanje z Gertrudo pričalo. Po več tednov jo je imel v sobi zaklenjeno, jo strogo izpraševal kot policija osumljenega zločinca in jo še na druge občutne načine kaznoval. Zastonj! Ker samemu ni uspelo, da bi jo preo-krenil, je poslal še druge v boj. Postavil je hčer pred nekako cerkveno sodišče. Starešine svoje cerkvene občine je sklical skupaj obenem z vsemi člani lastne družine. - Celo njeno katoliško prijateljico je pozval pred komisijo. Vsevprek so jo izpraševali, jo zavračali in z raznimi očitki obdelovali. Seveda je tudi na katoliško dekletce marsikatera grenka padla, češ da je Gertrudina zapeljivka. A ves ta teater Gertrude ni omehčal. Ostala je pri svojem. Kot oče bi bil morda Rev. Bidclenback končno klonil in se vdal. A kot pastor je mislil, da tega ne more storiti, če se noče kot tak onemogočiti. Zato je zatajil očeta, da reši pastorja. Javno je pred celo svojo cerkveno občino osramotil hčerko kot odpadnico in jo slovesno vrgel najprej iz svoje cerkve, potem pa še iz hiše. Tudi te žrtve se ni ustrašila. Mati njene katoliške prijateljice jo je našla nedaleč od očetovega doma. Z rožnim vencem v roki je sedela na zaboj-čku, v katerem je imela svoje malenkosti. Sprejela jo je v svojo hišo. Kmalu nato je bila sprejeta v katoliško cerkev in dobila pri pogojnem sv. krstu ime Agneza. že po naravi je bila deklica bolj slabotna. Prestane težave so je pa tako po-trle, da je težko zbolela. V svoji prijateljici in njeni materi je našla ljubeznive strežnice. Ko je oče zvedel o njeni bolezni, je mislil, da bo zdaj bolj dostopna za njegovo prigovarjanje. Šel jo je obiskat. A toliko trdovraten je še vedno bil, da ni hotel prestopiti praga katoliške hiše. Kar od hišnih vrat ji je začel znova prigovarjati, naj vsaj zdaj spozna in prizna svoj zmotni korak ter se vrne nazaj v cerkev, v kateri je bila rojena. Potem ji bo njegov dom zopet na stežaj odprt. Ker o tem ni hotela ničesar slišati, je zopet ves razjarjen odšel. Ozdravela je. Kmalu nato je potrkala pri sestrah Dobrega Pastirja za sprejem v samostan. Ker vsak red za sprejem mladoletnih zahteva dovoljenje staršev, ga »je hotela tudi ona predložiti. S težkim srcem se je zglasila na očetovem domu. Toda oče je izjavil, da je le pod enim pogojem pripravljen govoriti ž njo — če se odpove ka toliški veri. Odšla je brez iskanega dovoljenja. Kljub temu so jo sestre spričo iz- rednih okoliščin sprejele. Dne 6. jan. 1911 je bila preoblečena in dobila ime s. Agne-za sv. Evlalije. Sedem let pozneje bi morala narediti večne obljube. A te so ji bile radi slabega zdravja odložene. Sele ko se je nekoliko okrepila, jih je 1. 1921 naredila. Se razume, da je bila vzorna redovnica. Štirinajst let je bila v službi Dobrega Pastirja. Lani, prav na dan njene krstne in redovne patrone sv. Agneze, jo je Gospod poklical k sebi, da ji da krono nekrvavega mučeni-štva za tako zvestobo do spoznane resnice. Prijatelj, ki si to ganljivo zgodbo pre bral, roko na srce! Odgovori sam sebi na vprašanje: Ali je moja vera tako trdna da bi vzdržala take žrtve? . . . Kje smo z Baragovo zadevo P. Salezij. KO hočemo odgovoriti na to vprašanje, moramo imeti pred očmi stari kraj in Ameriko. V starem kraju se vedno bolj razvnemajo za Barago, zlasti od časa, ko se je povrnil domov z obiska po Ameriki prev-zvišeni ljubljanski vladika dr. Gregorij Rozman. On je ves navdušen za svetniško gorečega! apostola Indijancev in je z največjim veseljem sklenil novo semenišče posvetiti našemu Baragi. Pred kratkim je izdal tozadevno pastirsko pismo o zidanju novega bogoslovnega semenišča, ki bo stalo na starem ljubljanskem pokopališču pri sv. Krištofu. V tem pastirskem pismu naroča, naj se pet let zbira za novo semenišče po župnijah in pri posameznikih. Obenem naj se moli kar najbolj pogosto za Baragovo beatifikacijo in v vsaki župniji naj bo Baragova nedelja enkrat nai leto. Po tej odredbi je v domovini dovolj preskrbljeno za Baragovo ime vsaj za prihodnjih pet let in ko se bo postavilo novo semenišče, bo v njem dybil Baraga vreden spomenik za cela stoletja. Pa še eno veselo vest imamo o zanimanju za Barago v domovini. Kakor poročajo "Katoliški misijoni", se tam snuje poseben odbor za raziskovanje Baragovega življenja, ki bo stopil v zvezo z marquettskim škofom in tamkajšnjim postulatorjem. Ta odbor bo imei nalogo, raziskovati Baragovo življenje, v koli- kor se je odigralo v domovini. Baraba je sko-ro polovico svojega življenja preživel v ljubljanski škofiji; tudi vse ostalo življenje je bil v najtesnejši zvezi z domovino; tam so živeli njegovi domači, njegovi sošolci in tovariši. Če bodo pomagali v Ljubljani, se bo tem prej zbralo vse, kar treba zbrati, da se tako pospeši Baragova beatifikaicija. Kako se pa v Ameriki dela za Barago? Novi marquettski škof je ljubljanskemu škofu obljubil vso svojo pomoč lansko leto. Pred meseci je poslal uredništvu Katoliških misijo-nov posebno pismo, v katerem navdušeno sla;vi Baragovo svetost in izraža upanje, da bomo mogli kmalu imenovati škofa. Barago blaženega. Pismo s sliko škofa marquettskegai, dr. Jožefa Plagensa, je priobčeno v novem Misijonskem koledarju. Po našem monsignoru dr. Rezeku smo zvedeli, da so v Marquettu sedaj zelo zaposleni z zidanjem ali bolje: popravo pogorele katedrale, pod katero bo posebna, kapela z Baragovimi zemeljskimi ostanki in do katere bo imelo ljudstvo vsak čas dostop. To je gotovo nad vse vesela vest. Ko bo katedrala dovršena, bo gotovo marquettski škof posvetil vse svoje moči delu za Baragovo beatifikacijo in tedaj mu bo prav prišlo, kar bo med tem nabrala Baragova Zveza za Baragovo beatifikacijo. Bairagova Zveza tudi s svojimi brošuricami z Baragovim življenjem razširja zanimanje za našega rojaka med ameriškim ljudstvom. Velikega pomena je, dai ga spoznajo in se mu priporočajo v svojih molitvah. čim več uslišanj bo na razpolago in čim bolj zanesljiva bodo, tem prej bo Baraga prišel na oltar. Obenem je tudi velike važnosti, dai pomagamo raziskovati Baragovo življenje, v kolikor se je odigralo v Ameriki. Postu-lator potrebuje tozadevnih pomočnikov, ker bi sam ne zmogel tako ogromnega dela, tudi če bi imel samo Baragovo zadevo na svojih ramah. Zato je vsaka pomoč v tem oziru dobro-došlai in vodi k našemu skupnemu cilju. O Baragi želijo od raznih strani čim več zvedeti in čim hitreje jim ustrežemo, tem bolje. Ravnokar se je priporočil za članek o Baragi chica-ški pomožni škof W. D. O'Brien in predsednik "Extension Society" za svoj uplivni in razširjeni list "Extension Magazine". Zanimanje za. Barago torej raste od dne do dne in če bo sorazmerno temu rastlo tudi zaupanje vanj in v njegovo pomoč, bo kmalu prišel na oltar in bomo smeli klicati: Sv. Bara,ga, prosi za nas! Ob desetletnici S. Z. Z. P. Bernard. A mesec mine deset let, odkar se je ustanovila odlična katoliška kulturna organizacija naših žena, ki si je nadela ime Slovenska Ženska Zveza. To ime še danes nosi in je nanje ponosna. V teku desetih let je zbrala v svoje okrilje nad osem tisoč žena in deklet. In med temi tisoči danes ne srečamo ene, ki bi ne bila ponosna na članstvo pri SŽZ. Po vsej pravici tako. Iz majhnega začetka se je mlada setev razvila in razbohotila v mogočno rast, ki v našem kulturnem življenju pomeni neizrečeno veliko. Slovenstvo in kato-ličanstvo v Ameriki je ž njo pridobilo na moči, na ugledu, na notranji samozavesti. Slovenska Ženska Zveza je bistveno pripomogla, da smo po desetih letih — za petnajst let mlajši. Pre-čudna beseda, pa ni le igra besed, je živa resnica. Noben slovenski list, še manj slovenski katoliški list, ne bo storil svoje dolžnosti, če ne bo ob desetletnici tega priznal. Nobena slovenska organizacija, še manj slovenska katoliška organizacija, ne bo storila svoje dolžnosti, če ne bo tega poudarila javno. Od nas — bo kdo rekel — se to odkritosrčno ne sliši. Veljali smo — in morda še kje veljamo — za nasprotnike Slov. Ženske Zveze, za nergače in razdirače. Brez vseh postranskih namenov naj bo ob desetletnici povedano: Ne, ni bilo tako! Ko se kaj novega ustvarja, ni takoj do podrobnosti jasna ne oblika ne pot. Ni vedno jasna ne onim, ki stoje ob zibelki, ne onim, ki jih novo dete bolj od daleč zanima. Misli se krešejo, besede mečejo iskre. Namen je lahko na obeh straneh dober. Ko se krešejo misli, ko iskre lete, je majhna nepazljivost lahko nevarno usodna. In se zgodi, da je kdo hotel ukresati le iskro, pa je ogenj zanetil. Še od daleč ni mislil, da se utegne stvar tako obrniti. Za načela je šlo, za klena, jedrnata načela. Nič drugega ni bilo v naših mislih, v ne-sih besedah. Vedeli smo: Čimbolj so do umetnine izklesana načela, tem varnejša in uspešnejša pot! Desetletnica priča, da zmote ni bilo pri nas. Z veseljem in hvaležnostjo smo opazovali, kako se je dete razvijalo in raslo. Ne samo v moči številk, enako krepko v modrosti in poznanju načel. Desetletno dekle je dozorelo v ženo, ki ji ni treba več mnogo povpraševati, kje sonce vzhaja, kam vodijo zvezde. Sonca je polno srce, zvezde žarijo v očesu. Brez prisluškovanja na levo in desno — naravnost za Kristom ji stopa korak! Ni — se razume — brez človeških slabosti. Pa si iz njih kapitala ne kuje. Zaveda se jasno: Kar je še šibko, se bo v moči Kri-stovih žarkov utrdilo. Po jasno začrtani poli naprej! Življenje Slovenske Ženske Zveze in njena notranja moč nam je najbolj jasna iz "ZARJE". Neposredno tam stopa pred nas. "ZARJA" — kulturna revija naših žena, ki vrši veliko nalogo. Res je — ne pretresa sveta, ne preobrača vesoljstva. Ne ustvarja novih zvezd, ne podira gora. Zato pa ustvarja po tihem in brez velikih zunanjih pretresov drobne nitke ljubezni in jih spleta v močno srčne vezi. Revija naših žena — kulturo srca nam prinašaš! Vse to in podobno nositeljem prekucuške "kulture" ni drugega kot "jalovo" delo. Ničesar nima — po izjavah njih samih — pokazati katoliški tabor na polju kulture. Hej, ti, katoliški tabor! Če bi drugega ne imel kot "ZARJO" svojih žena, si daleč, daleč pred njimi! Vso kulturo podira, kdor ruši oltarje srca'. "Zarja" — ali si slutila ob rojstvu, koliko sonca bo za tabo prišlo? Si ali nisi — to nima pomena sedaj. Pomen ima sonce, ki te je za gorami rodilo, sonce, ki je bilo ob tvojem rojstvu še skrito očem, pa se je po kratkem obotavljanju dvignilo nad vrhove gora in ga smemo danes pisati — Sonce . . . V tem tvojem Soncu, ki iz klenih krščanskih načel zajema pravico, da se z veliko začetnico piše — pozdravljena, "ZARJA"! V tem Soncu, ki v Križu žarke dobiva — pozdravljena SŽZ. ob desetletnici častni! "Ave Maria" vama iskreno čestita in nadaljnjih velikih uspehov želi! VELEPOETU IVANU CANKARJU. P. Evstahij. NE BOM ODOBRIL VSAKE MISLI TVOJE, ČEPRAV SE JE RODILA V BISTRI GLAVI: KAR BOŽJI JE RESNICI IN POSTAVI NASPROTNO, VSE SRCE ZAMETA MOJE. NA ZNOTRAJ TUDI JAZ PRESTAL SEM BOJE — KAK PROSIL SEM BOGA, NAJ ME OZDRAVI! — ZAVISTEN, IVAN, NISEM TVOJI SLAVI, NAVDUŠEN SEM, DA JEZIK TVOJ NAM POJE. PRAV RAD PRIZNAVAM TVOJO VELIČINO: KRASOT SI NAM NATROSIL POLNO MERO! KDO LEPŠE JE ODKRIL SRCA GLOBINO? V SLOVENSTVO VZBUJAŠ UPANJE IN VERO! KAK LJUBIL MATER SI IN DOMOVINO! OBSODIL S KLICEM "BOG!" — SI VSO NEVERO . . . fjVAN CANKARj PODOBA IZ SANJ Ivan Cankar. BŠLA me je strašna utrujenost, spustila se je temna in težka na mojo dušo, kakor pokrov na rakev. Sam sem sedel v svoji mrzli, mračni izbi. Moje telo je bilo mrtvo truplo; vse duri do življenja, veselja in žalosti so bile zaklenjene mojemu srcu, niti spomina ni bilo več. Vse je bilo daleč, daleč zadaj, utonilo je v praznoto in mraz. Potrkalo je zunaj, počasi in zamolklo. Tako potrka ječar, kadar pride po obsojenca, da ga spremi na poslednjo pot. Vedel sem, kdo je zunaj, zdi se mi celo, da sem pričakoval tega gosta, tega in nikogar drugega. "Ave!" Tiho, slovesno so se odprle duri in ogromna je stala na pragu sodnica Smrt. V črn plašč je bila zavita in široko perjanico je imela na glavi. Moje slabotno in vendar tako težko truplo se je vzdignilo, da pozdravi gosta, kakor se spodobi.. Ko je sedel za mizo, ni odložil perjanice, zavil se je še tesneje v svoj plašč in je gledal mirno in strmo name s svojimi globokimi, sre pimi očmi. Šel sem trudoma v kot, da bi pri- stavil samovar, skuhal gostu čaja. In čutil sem, da so me oči njegove spremljale ob vsakem koraku, mirne in srepe, v dno izprašujoče. In ko je bil čaj skuhan, sem prinesel samovar na mizo, postavil zraven dvoje skodelic in pri-sedel k svojemu gostu. Točil sem s trepetajočo roko, gost pa se ni pritaknil skodelice. Koščene roke so bile trdo in nepremično sklenjene na širokih prsih, plamena v jamah pod čelom sta bila temna in tiha. "Pij!" sem mu rekel ter porinil skodelico predenj. Ni se ganil. Mrzla groza mi je leno in počasi lila iz srca v lice in v srce nazaj ter je nazadnje objela ves ubogi život. Tišina v izbi je bila tolika, da je vpila do nebes; in z vso dušo sem hrepenel in čakal, da bi črni gost izpregovoril, pa če bi izpregovoril najstrašnejšo, zadnjo besedo.. In Smrt je izpregovorila; resen in globok je bil njen glas, skoraj blag. "Človek, povej, kako si živel, komu živiš!" Trepetal sem v svojem strahu in v svoji ničevosti; odgovoril nisem, ker odgovora nisem vedel. Tedaj je govorila Smrt sama namesto mene in je rekla ... s prav tistim zamolklim ln zastrtim glasom, kakor poprej, ki je bil podoben pesmi večernega zvona za daljnimi meglami. "Žela sem veličastno žetev, na brezmejnih njivah sem jo žela, kjer je bil človek sam se-jal. Tako dolga je bila ta žetev od jutra do večera in še od večera do jutra, da mi je bila roka že obnemogla, da se je kosa že krhala. Po kolovozu kraj njive si prišel ti in si se ozn postrani na črno deklo božjo. Zasmilil se ti je ta ali oni zlati klas, ki je padel; napol iz strahu, napol in nečimerne hinaščine si po-točil papirno solzo za tem in za onim, za Mi-lavcem, za Valenčičem, za Bercetom in še z.?, nekaterimi; nase, nase edinega pa nisi misli! ves čas. Na nič drugega nisi pomislil! Nisi pomislil, da to zlato klasje, ki je bilo pokošerto in povezano v snope, ni umrlo, temveč da bo rodilo tisočkratno življenje! Pomislil nisi, da nikoli še nobena solza ni bila potočena zaston j, da nikoli nobena kaplja krvi še ni bila prelita zastonj; pomislil nisi, da je smrt mati in da teše nebeški tesar mrtvaško posteljo in zibel obenem. Vsega tega ti ni bilo mar, mislil si nase, bal si se zase, zato ker si gledal poslednjo sodbo in te je bilo te sodbe strah! Strah te je bilo vprašanja: čemu si živel, človek, komu živiš? Povej mi zdaj ob tej uri, ki je ura sodbe in ura posvečenja: ko pridem k tebi, da pojdoš z menoj na poslednjo pot, — koga boš klical na pomoč, da ti bo v trpljenju stal na strani, da bo tvoj besednik pred pravičnim sodnikom?" Ukazujoč in trd je bil ob teh besedah glas matere Smrti in vsa moja duša, ves moj ubogi, ponižani jaz je bil uklenjen jetnik njenih oči, teh temnih plamenov. Vzkliknil sem; iz globočine mojega umirajočega srca je planilo: "Mati!" Tih in mračen, kakor poprej, je bil plamen njenih oči; na dušo mojo, ki se je krčila v grozi, je tipal mrzli dih iz njenih ust. ln za-klical sem v tej bolečini, v tem predsmrtnem spoznanju: "Domovina!" Milejši, jasnejši je bil plamen njenih oči, že se je dramilo v njem usmiljenje in odrešenje. Ali ganil se ni moj gost, moj sodnik, ni mi odgovoril, ni me izpustil. Takrat se je v grozi in bolesti razklalo moje srce, da je dalo, kar je še imelo: "Bog!" V tistem hipu, ob tisti besedi sem se sladko zbudil iz dolge, strašne bolezni. Poleg mene, ob čaju, je sedela svetnica odrešenica; držala me je za roko in smehljala se je, kakor se mati smehlja otroku, ki je ozdravel. Ime ji je bilo: Življenje, Mladost, Ljubezen. — Pri kapeli na griču Johana s Hriba. AM pri nas je na srednje visokem griču znamenita cerkev, nekaj korakov proč pa majhna kapelica. Dva prostora ima. Prvi prostor razsvetljujeta dve ozki okni, drugi prostor je pa temen in le nizek vhod vodi vanj. Tam notri je božji grob. Zveličar leži mrtev v grobu, en angel ga strani pri glavi, dru& pri nogah. Oba stražnika imata v rokah steklene lončke za lučke iz voska. Vsako spomlad so na tistem griču prve cvetlice. Stari ljudje in otroci naberejo mnogo cvetja in ga na/nesejo na Zveličarjevo podobo. Nekoč sem bila v tistem temnem prostoru pozno v nedeljo popoldne. Lučka v angelovi roki je motno razsvetljevala prostor. Nobenega človeka nisem srečala na griču in tudi v kapelici ga ni bilo. Ko stojim tam pred Zveličarjevo podobo in se zamislim, mi pride čudna, želja, ki mi je rekla: "O, kako lepo bi bilo, če bi ta podoba oživela in bi se Zveličarjeve oči obrnile proti meni: Veliko bi mu imela povedati, ko sva takole sama v tej mirni tihoti." To so bile zares lepe minute v mojem življenju. Kar naenkrat nekaj zahrešči in poči blizu mene in hip na to je bilo vse v popolni temi . . . Kako sem se prestrašila, se ne da popisali. Prav nič nisem videla, le strmela sem in dozdevalo se mi je, da je moja želja uslišana in da se res podobai obrača proti meni. . . Nepopisno čudno mi je bilo pri srcu. Ko sem se umirila in uvidela, da se ni nič takega zgodilo in je ostalo vse pri starem, sem začela preiskovati, kaj je prav za prav bilo. In kaj sem našla? Takole sem prepoznaja: čez dan je moral kak otrok prinesti cvetlice in je pri polaganju šopka privzdignil tisti angelov lonček z lučko, da ni prav dobro visel med prsti. Takrat je pa na neki način izgubil ravnotežje in je zdrknil nazaj na svoj pravi prostor. Sunek je bii pa vendar dosti močan, da je nalahno brlečai lučka pri tem ugasnila. To je bilo vse . . . Popolnoma nič nenavadnega. Jaz sem se pa vendar ob tem neznatnem dogodku nekaj važnega naučila. Mislila sem si namreč: Kako si neumna), Johana, ki si imela poprej tako otročjo željo! Saj vendar veš, da moraš poprej umreti, potem boš šele videla žive oči Zveličarjeve proti tebi obrnjene . . . In še to sem si mislila: Kako je dobei Gospod, da se je skril med nami v sveto Hosti-jo . . . Če sem poprej ob samih mislih, da se morda Zveličarjevai podoba obrača proti meni, tako vztrepetala, kako bi šele ljudje trepetali pred Jezusom, al^o bi stal živ na oltarju, name-so da je skrit v posvečeni Hostiji . . .. Ave Maria v letu 1937 _____ lOPET smo srečno končali en letnik na- i f/ šega lista. Prihodnja številka bo že '[ nosila letnico 1937. Hvala Bogu in našim naročnikom, prav posebno pa še našim zastopnikom in zastopnicam, šlo je še precej dobro. Skoraj bolje kot smo si upali ob začetku leta pričakovati. Ni nam treba, da bi na tem mestu list hvalili, saj ga hvalijo kar dovolj naši naročniki in oni so najbolj poklicani sodniki v tej zadevi. Rajši poglejmo na kratko, kakšen bo naš list v novem letu 1937. Najprej mi je povedati, da bo januarska številka zopet pravilno izšla in ne več kot koledarska izdaja. To smo sicer že dolgo napovedovali, pa je gotovo, da bodo nekateri naročniki zopet debelo gledali, ker ne berejo dovolj poročil v listu. Saj se je celo zgodilo, da so v nekaterih krajih zahtevali Koledar tudi leton zastonj in brezplačno. Kakor da bi ne bili o tej reči skozi vse poletne mesece dovolj pisali... Nova Ave Maria bo na zunaj za spoznanje manjša — iz tehničnih razlogov — na znotraj pa večja, ker bo redno štela 32 strani, včasih pa morebiti še več. Prinašala bo skozi vse leto popolnoma no- vo originalno povest. Valerijo bo pa kljub temu do konca priobčevala. Prinašala bo tudi — na splošno željo — življenjepis lepe svetniške duše, ki se bo nadaljeval skozi celo leto. Prinašala bo štiri strani angleškega branja vsak mesec, ker mnogi žele, da bi se tudi naša mladina bolj zainteresirala za naš list. Pričeli bomo zopet z otroškim kotičkom pod imenom "Naš Striček", zakaj tudi k temu so nas že mnogi dregali. Takoj nagovorite otroke, da pišejo Stričku, in še sami jim malo pomagajte. Ostalo bo naše Kramljanje kakor letos. Mislim, da tu ni treba nobenega priporočila, zakaj pisem nam nikoli ne manjka. Dalje bomo zelo gledali na to, da bomo pirobčevali kolikor mogoče veliko spisov, ki nam prihajajo od naročnikov samih, zlasti od naših mož in žena. Le nabrusite peresa kakor vam je narekovala novemberska Ave Maria. Poleg vsega tega bo seveda še mnogo drugega, kar mi sedaj niti na misel ne pride, ali pa še sam ne vem, kaj vse bo. Boste že videli. Zdaj pa želim samo to še reči, da nam ostanite vsi naročniki še naprej zvesti. Zlasti se pa priporočamo našim čudno pridnim zastopnikom in zastopnicam, da ire naprej polagate širiti naš list. Bog vam obilno poplačaj! Ali bi smel končno še nekaj reči? Toliko se trudi Ave Maria, da bi kolikor mogoče n» vse strani ustregla. Toliko večja bo prihodnje leto za isto naročnino — a'i zasluži ali ne zasluži, da ji VSI SKUŠATE PRIDOBITI NOVIH NAROČNIKOV????? DEKLETOM NA SRCE. Vzvišen je redovni stan in blagor onemu, ki ostane v njem zvest do konca. To naj si vzame k srcu tisto dekle, ki se čuti poklicano, da bi v samostanu služila Bogu in skrbela za svojo dušo. V redu slovenskih šolskih sester imate tudi priložnost, delovati v prid tukajšnje slovenske in hrvatske mladine. Sprejemajo se dekleta v naš red od šestnajstega do tridesetega leta. Vsa druga pojasnila dobite, če pišete na naslov: Sisters of St. Francis Mount Assisi Convent Lemont, 111. y Oman. Slika je bila že letos v juniju 25 let Rt. Rev. stric in Rev.nečak stara. Takrat je bil še "lemenatar'" To bo pa spet slovesno tam gori pri sv. Štefanu v Minnesoti! Že četrta nova maša v tem letu, potem bo pa še srebrna postavila piko vsem tem lepim rečem. In ker bo tista; srebrna maša kanoniška, bo še premalo zapisano, če ostanemo samo pri "piki". Mislim, da bo treba reči "klicaj"! In to bo 20. in 21. decembra. St. Paulu, pa je kmalu potem postaj novomašnik. Vzeta je bila pod neko lipo blizu prej imenovanega mesta. Prvi na sliki je Rev. John Judnič, ki je sedaj župnik v Denverju, Colo., drugi je Rev. Joseph Trobec, župnik v Elk River, Minn., četrti pa bogoslovec Logar, ki je kmalu po slikanju utonil v reki Mississippi. Rt. Rev. srebrnomašnik je sedaj samo za spoznanje drugačen nego je bil pred 25 leti. Če bi pa ravno kdo hotel vedeti, kakšen je, bomo pa prinesli njegovo srebrnomašniško sliko ob zlati maši čez 25 let. Ker je že naš novi Koledar vso to reč precej razglasil, na,m ne ostaja tu veliko govorjenja. Samo prav iskrene čestitke ponovno izrekamo obema slavljencema, Rt. Rev. srebrno-mašniku in Rev. novomašniku. Bog živi ooa in daj, da bi čez 25 let spet takole skupaj obhajala,. Pa naj bo takrat eden Most Rev., drugi pa Rt. Rev. Še par besed k pričujoči sliki. Tretji od leve je sedanji preč. g. kanonik Rt. Rev. Johr. Rev. Edwin Oman. VZDIH. P. Evstahij. Ljubi Bog mi daj moči, svojo luč in blagoslov, da postanem ves Njegov, Njemu zvest do konca dni! Naj Te hvalim, o moj Bog, tudi v mraku bolečin! Saj trpel je Večni Sin — že ob rojstvu ves ubog . . . In neizsledna njegova pota P. Hugo. ILO je 16. okt. 1793 ob 4 zjutraj. Pariško revolucionarno sodišče je po dvodnevnem in dvonočnem procesu smrtno obsodbo nad kraljico Marijo Antonijeto, nadvojvodinjo avstrijsko. Njena smrt je bila že pred procesom sklenjena stvar. Zato je izid ni presenetil. Junaško je sprejela vest, da mora za svojim možem, kraljem Ludvikom, pod giljotino. Saj to ni bila naj-grenkejša kaplja v kupo njenega trpljenja Tri mesece prej je kot mati nekaj straš-nejšega doživela. V noči 11. julija so pridrli rdeči trinogi v njeno ječo, da ji iztrgajo njeno edino tolažbo, ki ji je še ostala, njena dva otroka, sinčka in hčerko. To je bilo zanjo vse hujše kot smrtna obsodba. Vrgla se je na sinčka, da ga s svojim telesom krije. Vse prošnje in grožnje so bile zastonj. Ni jim ga hotela prepustiti. Šele ko so ji hoteli hčerko pred njenimi očmi zadaviti, ga je izpustila, da njo brani. Ob nasilni ločitvi od otrok ji je luč življenja že ugasnila. Zato ni imela k smrtni obsodbi ničesar pripomniti. še tisto uro po izrečeni smrtni obsodbi o III. redu sv. Frančiška, v katerega je stopila. Med one, katere je pomanjkanje zavelo v mlakužo ncmoralnosti ali jih v njej zadrževalo, se je raztočila vsa njena plača in vse, kar je kot beračica sprosjačila. Na stotine propadlih žensk je na ta način iztrgala nečistemu duhu. Doma v svoji beraški podstrešni sobici pa se je strogo mrtvičila in pokorila za svoje lastne grehe. Par let pred njeno smrtjo pa je pariška višja družba zvedela, da se pod to beračico skriva nekdanja oboževana Carmagniola. To ji samo na sebi ni bilo ljubo, ker je hotela po- zabljena živeti in umreti. Na drugi strani je bila pa zadovoljna, da se je tako namerilo. Kajti njeni prijatelji so ji začeli pošiljati lepe darove, ker so mislili, da res pomanjkanje trpi. S tem so ji omogočili izdatnejšo podporo za siromake. Nad 20 let je kot velika spo-kornica izmivala madeže svojega nekdanjega grešnega življenja in reševala duše, ki so ji na ta umazana pota sledile. In ko je čutila, da se njene ure iztekajo, je 1. 1840 lepo spravljena z Bogom umrla. V toliko so upoštevali njeno poslednjo voljo, da so jo kot beračico pokopali v oddelku za uboge, kjer noben kamen ne oznanja, kdo tam počiva. V resnici — neizsledna so pota božjega usmiljenja! En teden v Palestini Rev. Albin Gnidovec. (Konec.) q-ajfjlZ Nazareta sem napravil poseben izlet v okolico Galilejskega jezera, koder se je —> Jezus tolikokrat mudil in pridigal. Na tem izletu me je vodilai pot mimo Kane Galilejske, kjer je Gospod napravil prvi čudež, ko je izpremenil vodo v vino. Mestece leži okoli osem milj vzhodno od Nazareta. Tudi več drugih zanimivih krajev smo videli, ki jih omenjajo svete zgodbe. Blizu Galilejskega morja se je pa pred nami razprostirala prelepa planjaivu. kjer so bili leta 1189 strahovito poraženi križarji od Saladinove vojske. Rev. Gnidovec (2. od leve) na Galilejskem morju. Največje mesto ob Galilejskem morju Je Tiberija. Leži 681 čevljev pod gladino Sredozemskega morja. Iz svetopisemskih časov ni- ma ničesar več pokazati. Najeli smo čoln ln za(veslali na jezero. Tako smo si živo predstavljali Gospodovo čolnarenje po teh valovih. Pokrajina! okoli jezera je jako lepa in rodovitna. Ko smo se napotili ob jezeru proti Kafarnaumu, smo šli skozi mestece Mejdal, ki se je nekoč imenovalo Magdala. To je bilo rojstno mesto Marije Magdalene. Videli smo tudi Betzajdo, kjer sta bila doma apostola Peter in Andrej. To se pravi, videli smo samo kraj tistega mesta, zakaj naselbina sama je popolnoma izginila. Na levi je hrib osmerin blaigrov, kjer je Gospod imel slavno pridigo na gori. Blizu tam je krasen mozaičen tlak stare cerkve, ki predstavlja košarico kruha in nekaj rib. To spominja na pomnoženje kruhov in dokazuje, da je na tem mestu v davnih časih stalai krščanska cerkev. Kafarnaum ob gornjem koncu jezera je v razvalinah. Zdi se, da leži posebno prekletstvo na tem mestu, kjer je imel Gospod za časa javnega delovanja svoj dom. Tam je tolikokrat pridigal, tam napravil toliko čudežev. Vendar so bili mestni prebivalci Jezusu nasprotni in so zavrgli njegov nauk. Zavoljo tega je Gospod nekoč vzkliknil: In ti, Kafarnaum, povzdignjen do neba, se boš pogreznil do pekla. Zakaj če bi se bili v Sodomi godili čudeži kol v tebi, bi bila morda ostala do današnjega dne. Toda rečem ti, da bo laglje Sodomi na dan sodbe kakor tebi . . . Frančiškani so si pridobili pravico do izkopavanja na teh razvalinah. Izkopali so staro sinagogo iz sijajnega materiala in verjetno je, da je to tista, v kateri je pridigal Gospod. Deloma so jo frančiškani zopet postavili. Tudi sami imajo tam hišo, ki je pa edino poslopje na prostoru nekdanjega Kafarnauma. Tako je potekel čas mojega bivanja, v Fa-lestini, v ožjem pomenu te besede. Želel sem pa videti še Damask in Baalbek, ki ima največje razvaline sveta. V Nazaretu sem torej sedel na bus. Na meji med Pa,lestino in Sirijo s«, nam pregledali prtljago brez vseh nadaljnjih sitnosti. (Palestina je namreč pod angleškim mandatom, Sirija pa pod francoskim.) Pot lia^i je vodila skozi veliko pustinjo. Po tej poti |e nekdaj jezdil Savel, poznejši Pavel, iz Jeruzalema v Damask, šel je, kakor znano, da bi preganjal kristjane v Damasku, toda med pot.io ga je Bog spreobrnil h krščanski veri. Imeli smo majhno zamudo zavoljo napake pri motorju in srečno dospeli v Damask, ki je jako značilno orientalsko mesto. Drugo jutro sem maševal v kapeli Pavlovega spreobrnenja, potem smo najeli avto in odbrzeli preko libanonskih gor proti Bajrutu. Med potjo, ki nas je vodila po zelo rodovitnih planjavah, smo zavili v stran v Baalek. O, kakšen pogled! Ne morete si predstavljati, dokler ne vidite sami. To so vam mogočne in slavne razvaline, najsijajnejše tam, kjer je stai nekoč tempelj sončnega boga. Nekaj kamem-tih kvadrov, ki še stoje ali so stali drug vrn drugega, meri po 60 čevljev na eno stran, li-čevljev na drugo. Od stebrov jih stoji še šest na| prvotnem mestu. Visoki so 72 čevljev in obod jih pa meri 12. Razrušil je to mogočno stavbo potres letai 1759. Pač si moramo kristjani misliti: Sram nas bodi pred onimi pogani, ki so postavili svojemu maliku na čast tako stavbo . . . Koliko pa mi storimo v čast našega pravega in edino resničnega Boga, . . .7 Cesta preko libanonskih gora je tako dobra, da se lahko meri s katerokoli našo avtomo bilsko cesto, vodečo čez gorska sedla.. Po silno V Baalbeku. Šest stebrov še stoji. ostrih ovinkih smo se bližali vrhu — v jako gosti megli, dai ni bilo mogoče videti dva čevlja naprej. To je trajalo celih osem milj. Voznik je znal nekoliko angleško in smo ga vprašali, če vidi pot pred seboj. Odgovor ni bil posebno osrčujoč: Ne vidim je, pa jo poznam ... O, kako smo se oddahnili, ko je megla ponehavaia in smo spet videli pokrajino okoli sebe! Eno uro vožnje — in s snežnih vrhov smo prišli v ravnino z naravnost tropično rastjo. Vsepovsod je žarelo bohotno rastlinstvo v polnem razcvetu. To je bil Bajrut, pristanišče ob Sredozemskem morju. Tam smo se ukrcali naslednje jutro in se sešli z drugimi palestinskimi romarji, ki niso toliko potovali po palestinski zemlji kot mi. Iz srca sem vesel, da sem se bil spustil na to potovanje. Mnogo sem se bil učil in bral o tistih kra(jih, pa sedaj gledam na deželo in nekdanje dogodke v njej v vse drugačni luči. Pra\ iz srca si želim, da bi mi bilo dano, še enkrat narediti vso tu opisano pot. ji Križem Kraljestva Križa. P. Hugo. POMETAJTE pred svojim pragom. — Japonski duhovnik Rev. Totsuka, ki je študiral ameriške in evropske razmere, piše v japonski znanstveni reviji "Kosmot", zakaj hodijo evropski in ameriški misijonarji spreo-bračat Japonce, ko imajo doma tako obširno misijonsko polje. Naj najprej spreobrnejo svoje lastne rojake, ki se štejejo za kristjane, pa so slabši kot japonski pogani. Ta očitek je vzel iz ust poganskih Japoncev, ki so jim evropske in ameriške razmere znane. Dodal je, da so taki kristjani največja cokla, ki zavira napredek katoliških misijonov po poganskih deželah. In mi to prav radi verjamemo, čeprav ni povsem dosledno. Kakor drevesa ne sodimo po njegovih piškavih, nedozorelih, ampak po zdravih, lepo dozorelih sadovih, tako uvideven človek ne bi smel vere ceniti po tistih, ki ne žive po njej, temveč po onih, v katerih je meso postala, kajti v teh se kaže njena božanska vzvišenost. Vsekako pa bo razni naslovni katoličani, a dejanski pogani, krivi mnogih tujih grehov pohujšanja, za katere v svojih dušnih računih nimajo nikake ru- brike, ima jo pa Bog v svoji knjigi življenja, ki bo pri sodbi merodajna. » T ERA je zasebna stvar." — To je edina V socialistična verska resnica. Pa še ta je samo na papirju in le vaba za take, ki imajo z verskega stališča pomisleke proti socializmu. Kako je glede tega v resnici, nam med tisoči drugih priča sledeči slučaj: Nedolgo tega je v Zuerichu umrl Ferdinand Frank, član švicarskega Narodnega sveta in socialističen politik. V teku 16 let svojega socialističnega udejstvova-nja je bil od svojih sodrugov proslavljan in oboževan. Na smrtni postelji pa ga je milost božja srečala. Skesano se je vrnil v naročje vere in Cerkve ter lepo spravljen z Bogom umrl. Tega mu pa sodrugi kar niso mogli odpustiti. Njihovo glasilo "Der Kaempfer" ga je radi tega prav prostaško oblatilo, ko je bil že mrtev. KAR je zaslužil, je prejel. — Ruski Čekist Tuškov je svoje zasluge za komunizem z življenjem plačal. Komunisti sami so ga obsodili na smrt. Pa ne morda zato, ker ima na vesti 42.000 duhovnih oseb, ki jih je kot vodja oddelka tajne policije deloma pobil in pokla!, deloma pa v ječe pometal. Za( to bi mu bili komunisti celo odlikovanje dali. Pač pa zato, ker se je izkazal za jako "idealnega" Komunista. Nešteto cerkva je izropal in s tem veliko dragocenosti naropal. Toda mesto da, bi jih oddal državni zakladnici, kot se je postava glasila, je najdragocenejše predmete zase pri-držal in jih za lep denar vnovčil doma; in v tujini. To pa so mu komunisti radi načela šteli v smrtni in smrti vreden greh ter ga obsodili na smrt. Nič novega! Komunizem in socializem v ustih je bilo in bo nekaj popolnoma drugega od komunizma v srcu. Ko bi šlo po Gospodovem : Kdor je nedolžen, naj prvi vrže kamen vanjo, bi moraili biti najbrž vsi tisti, ki so Tuš-kova obsodili na smrt, sami postavljeni ob zid. ZA Španijo pride Francija. — Tako vsai upajo boljševiki, odkar vodi Francijo socialist — Jud Blum. Kako tamkajšnji komunisti drzno dvigajo gla(ve in kaj si pod njegovim žezloni vse upajo, priča sledeči slučaj. V Garches blizu Versaillesa so komunisti vprizo-rili demonstracije. Organizirali so javno procesijo po mestu. Na čelu je korakal ministrant. Mesto običajnega križa je nosil boljše- viški emblem pentagram. To je peteroglava zvezda s srpom in kladivom. Za njim je šel "duhovnik" s štolo, v kateri je bil vtkan ali našit isti emblem. Za tem je stopal drug "duhovnik", z dolgim klovnskim nosom. V desnici je imel "škropilnik", to je straniščno ometa-lo, v levici pa kravji zvonec. Ob njegovi strani je korakala "nuna" z bobnom, ki se je režajla v "duhovnika" z dolgim nosom in na vse strani metala poglede navadne pocestnice. Katoliška javnost je gromko protestirala proti temu bogoskrunskemu žaljenju verskega čuta. Pa se zdi, da taki protesti ne bodo dosti izdali. Kdo ve, če ni v Franciji španski obračun blizu? Nič se ne bomo čudili, če lepega dne poči. Lok je do skrajnosti napet. ENA španska iz Slovenije. — V Jugoslaviji komunistom ne cveto rožice. Sicer jih vladai več ne pesti s tako močno roko kot jih je prej. A za sovražnike države in obstoječega reda še vedno veljajo. Kljub temu pa se komunizem tudi po Jugoslaviji zelo razpasuje, celo v naši Sloveniji. Iz raznih pisem, ki jih dobivamo, zveni ta tožba. Da slovenski komunisti niso nič boljši kot ruski ali španski, priča sledeči obžalovanja vredni dogodek, ki ni edini te vrste: V Devici Mariji v Polju pod Ljubljano je par komunistov oskrunilo dvoje znamenj. Vzeli so ž njih sv. razpela, in jih s satanskim zadoščenjem pomandrali. Žandarme-rija jim je bila takoj za petami. Neka ženska je slišala ponoči krik, s ka,terim so to bogo-skrunstvo vprizorili. Pogledala je skozi okno in videla, kako je eden teh zlikovcev teptal po križu in zraven še z zaničevanjem in izzivanjem vzklikal: "O, zdaj me bo pa gotovo hudič vzel!" Rdeča sodrga je tedaj povsod iz iste ruske moke. OGLEDALO nemoralnosti. — Napa statistika je ugotovila, da je v 600 ameriških bolnišnicah vsak teden rojenih 40.000 otrok. A le vsak 40. je zakonski. Vsi ostali so sadovi greha. Dalje ugotavlja statistika, da je pretežna! večina teh nezakonskih mater rojenih Amerikank. število zunaj rojenih nezakonskih mater je znatno nižje. Najvišje je med Kanadčankami, najnižje med Italijankami. To priča, da je takozvano a(meriško kavalirstvo napram ženski humbug. Ameriška javna marala je lep, pobeljen grob, znotraj poln troh-nobe, gnilobe in smradu. BOLJŠEVIŠKA žrtev. — V znani moskovski ječi Butirki je umrla sestra Ana Ivanov-naj Abrikosova, ustanoviteljica dominikanskih sester III. reda vzhodnega obreda. Kot ime kaže, je bila rojena ruska katoličanka. Kmalu po boljševiškem prevratu je bila vržena v ječo. kjer je preživela 13 mučeniških let. Ves čas so jo kot vrhovno prednico kongregacije strogo stražili, da, ni mogla priti v nikak stik s svojimi duhovnimi hčerami. Celo mrtve je niso hoteli izročiti sorodnikom, kot so želeli. Njeno truplo so v ječi vpepelili. So boljševiki pač ljudje, v katerih je zamrl vsak čut človečnosti. RDEČE hijene. — Med španskimi samostani, ki so postali žrtev rdečega terorja, je tudi kartuzijanski priorat Monte Allegro pri Barceloni. V njem je med Španci živelo nekaj Francozov. Ti so se po posredovanju francoskega konzulata smeli vrniti v domovino. Oni so sporočili, kaj se je zgodilo s španskimi so-brati. Ko so vseh 37 privlekli iz skrivališč, so hoteli najprej vedeti, kdo je predstojnik. Javila sta se prior in prokurator.. Ta dva so vrgli v avto, v katerem so sedele oborožene ženske ,ter ju odpeljali naprej proti mestecu Ba.-dalona, kakih deset milj od Barcelone. Ostali so morali peš v isto smer. Ko so pešci prehodili kakih 400 jardov, so zagledali ob cesti pri-orja in prokuratorja, vsa v krvi in navidezno oba mrtva,. A prior ni bil mrtev, kot so ženske mislile, in so vozile dalje.. Pozneje ga je težko ranjenega pobral tovorni avto in ga peljal v bolnišnico, kjer je prišel k zavesti. Povedal je, kaj se je vse zgodilo. Na dotičnem mestu so jima ženske ukazale, naj izstopita. T. prokurator je takoj slutil, zakaj. Pokleknil je pred priorja in ga prosil za sv. odvezo. A ena rdečih hijen mu je pognala kroglo v glavo in siknila: še tega je treba! Nato je bil stoje ustreljen še prior. CALVO Sotelo — tretjerednik. — Ime Calvo Sotela bo mejnik v španski zgodovini. Upajmo, da mejnik, od katerega bo zgodovina, datirala katoliški preporod Španije. Za to nam jamči obilna mučeniška kri. Tudi on je padel kot mučenec rdečega terorja. Vanj so poleg Gila( Roblesa katoliški Španci polagali vse svoje upe, da' jih bo s svojim vplivom in državniškimi zmožnostmi izpeljal iz rdeče suž-nosti. Ho so rdeči dobro vedeli. Zato ga je njihova tajna madridska policija spravila s po- ti. Grozotno umorjenega so našli. Vsa verna Španija; je ob tej žalostni vesti vzdihnila: "In mi smo upali, da nas bo on rešil!" Kot navdušen tretjerednik je v polni tretjeredniški obleki ležal na mrtvaškem odru. Komaj je njegove telesne ostanke sprejel grob, je v španskem Maroku buknila civilna vojska. Desničarji, katerih steber je rajni bil, so ta|koj uvideli, da jim hočejo levičarji vzeti vsako možnost, po stavno si zajamčiti svoje pravice. Zato so vzeli svojo pravdo v lastne roke. Frančiškanski tisk. — Med 23. in 2G. sept, so v Rimu zborovali voditelji frančiškanskega periodičnega tiska.. V uvodnem govoru je Rev. Diomed Scarajtnuzzi povedal, da sinovi sv. Frančišak točasno izdajajo 379 listov. Od teh je 75 tretjeredniških glasil, 62 misijonskih, 64 je posvečenih vzgoji frančiškanske mladine, 44 češčenju sv. Antona, 42 znanstvenih revij, 66 splošno nabožnih, 30 župnijskih glasil, 14 pa notranje redovnih. Na va.ti-kanski razstavi so bili frančiškani, brez mino-ritov in kapucinov, na tretjem mestu med redovniki. Na prvem so jezuiti, na drugem salezijanci, na tretjem frančiškani. .A je gotovo še več frančiškanskih listov raznih narodnosti, ik jih ni v seznamu in niso bili poslani na tiskovno razstavo. Kaj je z našimi na Španskem? — Frančiškani smo po svojem poklicu komunisti. Seveda evangeljski, ne moskovski. Ko bi biio moskovskim komunistom na španskem samo r.a tem, da se premoženje primerno razdeli, bi morali frančiškanske nemaniče pri miru pustit', ker nimajo kaj njihovega, deliti. Ker je pa moskovskim komunistom Bog še bolj napoti kot kapitalisti, tudi napram frančiškanom ne poznajo nikakega pardona. Tudi zanje imajo samo krogle in bajonete. Na vrhovno vodstvo reda je prišlo iz Valencije poročilo, da je bila tamkajšnja frančiškanska družina s provinci-jalom vred brez usmiljenja zverinsko poklana. Komunizem med nami. — Nekateri ga kar nočejo videti. Oziroma pravijo, da je s svojo peščico le prazen strah. Osupnilo nas je, ko smo pred kratkim čuli, da se je med te slepe uvrstil tudi prominenten član katoliškega vseučilišča v Washingtonu, Msg. Ryan. Sicer je takrat polemično govoril, kar ga nekoliko opravičuje. Vendar se zdi, da je v sociologiji bolj doma kot pa pozna gibanje raznih tajnih sil, ki so na delu, da še Ameriko zboljševizira-jo. Specialisti v zasledovanju tajnega rovar-jenja komunistov v tej deželi so popolnoma drugega mnenja. Rev. Franc Ks. Talbot, J. b., ki je tem rdečim krtom posvetil posebno pozornost, pravi, da je med nami 35.000 komunističnih organizatorjev na delu in 3000 dobro iz-vežbanih in pretkanih komunističnih govornikov. Na razpolago imajo šestmilijonski dolarski fond za propagando, ki ga jim je Moskva dala na razpolago. To je demonska sila, ki jo je nevarno podcenjevati. Ta iz dneva v dan raste, zlasti ker se komunizem naglo raz-pasuje v dveh frontah, med ljudskimi masami in med izobraženstvom. Rev. Peter Duffee OFM. je ugotovil, da so vzgojitelji naše mladine po državnih šolah od ljudske do vseučilišča, iz Moskve plačani apostoli komunizma. Ti so tem bolj nevarni, ker se skrivajo pod nedolžnim plaščem svobodnega nauka in pouka. iuHHiaHnBt Mr. John Potokar iz Clevelanda potuje po Egiptu. AVE MARIA KC LED AC JE IZŠEL 50c. Pišite na Ave Maria. Kotiček lemontskih klerikov UREDNIKOVA PRIPOMBA. Že velikokrat se mi. je zgodilo, da so me ljudje spraševali: Ali vaši kleriki res tiste reči sami pišejo . . .? Celo dobri Mr. Zorman me je oni dan v Clevelandu nekako tako vprašal. Neki gospod iz Chicage je pa malo pozneje takole omenil to reč: Tisti kleriški kotiček, ki ga piše P. Bernard . . . To kaže na eni strani živo zanimanje za kotiček naših klerikov, na drugi strani pa tudi dokazuje, da naši kleriki ne pišejo ravno slabe slovenšč'ne. Seveda, če res SAMI pišejo . . . Jaz sem že naprej povedal, da bo urednik popravljal, kar bo popravljati treba. Svet bi pa rad pokukai za kulise in pogledal, koliko urednik popravi. Dobro, zakaj bi mu pa te prilike ne dali? Tukaj je! Nedavno tega so imeli naši kleriki šolsko nalogo, ki ji je bil naslov: Početki slovenske književnosti.. Pisali so in vse tiste naloge leže tu pred menoj. Pisali so seveda na pamet, kar so se bili poprej v par slovenskih urah naučili. Nalašč bom tu natisnil nekaj odstavkov iz tistih nalog natančno tako, kakor so kleriki pisali. fa naj vsak bralec sam zase poišče napake in popravi vsaj v mislih.....Potem boste morda bolje vedeli, kdo prav za prav piše Kotiček naših klerikov . . . P. Bernard. PRVI. Začetki slovenske književnosti segajo nazaj v dobo, ko sta sv. Ciril in Metod pokristjanila slovanske narode. Iz tiste dobe so se ohranili tako zvani freisinški spomeniki, ki so slovenski teksti splošne izpovedi in pridige o grehu in pokori. Iz poznejših stoletij se ni ohranijo ksoro ničesar, razen čedadski rokopisi osebnih in rodbinskih imen. Bili so še tudi stiški rokopisi, v katerih so bili obrazci raznih molitev. Najdragocenejše pa v vsej slovenski književnosti je bila narodna pesem. Prepovedno pesništvo se ni veliko razvilo, zlasti ker niso bili Slovenci bojevit narod. Vendar se je nekaj nabralo o turških napadih, pred katerimi se je slovenski narod vprav junaško branil. Ohranile so se tudi nekatere legendarne pesmi. Čeprav ni slovenski narod tako bojevit in ekspanzi-ven, je pa predvsem čuvstven. Zato se je zelo razv..* narodna lirika. V svojih liričnih pesmih govorijo Slovenci o življenju v zakonu in družini, o Bogu, o delu v raznih stanovih, o bolesti in radosti. Liriko prevlaoa zlasti bolest, kakor se lahko vidi v sledečih vrsticah: Nožek bom vzela, Srček načela, Da bom dobila Tri kaplje krvi. Pismo pisala, Ljubmu poslala. Da. bo on vedel. Kak' men' se godi. S sodelovanjem vsega slovenskega naroda je 1. 1895 dr. K. Štrekelj skupaj zbral mnogo tega bogastva v tako zvano "Slovenske narodne pesmi." S temi pesmimi se lahko po pravici Slovenci ponašajo, ker izmed najboljših med slovanskimi narodi. Slovenska književnost pa se je zelo začela širiti v začetku novega veka. Tedaj je postal prvi slovenski pisatelj Primož Trubar (150«—1586). On je bil izprva katoliški duhovnik, pozneje pa vnet protestanski pridigar, organizator in pisatelj. Ko so bili izgnani protestanski reformatorjih, so pobegnili na Nemško in od tam so širili svoj . . . DRUGI. Slovenska književnost ima svoje korenine že v času slovenskih apostolov, sv. Cirila in Metoda. Iz tega ča.sa so se ohranili samo takozvani freisinški spomenik), ki obsegajo pridige o grehu in pokori. Iz poznejše dobe so se ohranili v čedadskem rokopisu samo razna imena. V XV. stoletju se je pa pričela slovenska književnost razširjati in pustila za seboj bolj zanesljivih spomenikov. V stiškem rokopisu in tudi drugih so ohranjene razne molitvice. Narodne pesmi so .pa najboljši dokaz o razvoju slovenskega jezika. Te pesmi so se pečali z naravnem bitju in ži.tju posameznikov. Konečno so pa vseeno liričnega značaja, in zelo miroljubnega duha. Dr. K. Štrekelj je skupaj zbral vse te pesmi in jih dal tiskati. S Primožem Trubarjem se je pričel resnični razvoj slovenske književnosti. Rojen je bil 1. 1508 in bil izprva katoliški duhovnik. Ker je bil slabo poučen o svoji duhovski službi, je bil tembolj nagnen k novi krivo-veri nemškega reformatorja. Navso moč je delal, da bi pridobil slovenske duhovnike za luterstvo. Pridigoval jc v bolnišnici sv. Elizabete v Ljubljani in prav drzno podpiral Luthera. Pregnan je bžl na nemško in od tam nadaljeval svoje pregovarjanje preprostega slovenskega ljudstva . . . TRETJI. Tako zvani freisinški spomeniki so prav zaprav prvi slovenske pismenosti. Tu najdemo večinoma pridige. Potem imamo stiški rokopis in čedadski rokopis. Kakor je bil srednji vek nekaj ncpozabljivega x« cerkveno stvar sploh, tako je bil tudi za slovensko književnost. Tu narodna pesem vlada. Potem so tudi legendarne pesmi in narodna lirika - ta zadnja — mimo gre — jc bila najlepša, izmed vseh evropskih državah. Tudi vojaške pesmi — radi zgodovinskih razmer — so v slovenski književnosti. Izumi in zasledki so odprli novi vek za slovensko književnost v začetku novega veka. S tiskom je neki Primož Trubar, katoliški, potem luteranski pridigar, začel novi vek slovenske književnosti. Izdal je Abecednik, da bi ljudje se naučili slovenščino brati in pisati. Potem Katekizem, da bi ljudje «e naučili luteranskih nau-kah. Več drugih knjig je tudi dal tiskati . . . ČETRTI. Začetek slovenske pismenosti vsega najprej v čase pokristjanjenja slovencov, in to je v času Cirila in Metoda. Iz tega časa imamo, kakor se pravijo, freisinške spomenike. Ti spomeniki so splošna izpoved in pridigo o grehu in pokori. V XV. stoletju pa imamo stiski ro. kopis. To so slovenski teksti, molitve in druge stvari za cerkveno potrebo. Najdragocenejše, kar imajo Slovenci iz poznega srednjega veka, je slovenska narodna pesem . . . Ker duša slovenska ni bojevita, so zato skoro vse njihove pesmi lirične. In te pesmi so morda najlepše med vsemi v Evropi. V tem pesmih govorijo o delu, o vinu, o Bogu in o smrti. Ob času Primoža Trubarja se je pa književnost začela v pravem pomenu besede. Do tega časa so imeli rokopis. In Trubar je začel pisati samo tedaj, ko je bil izgnan iz Jugoslavije. Najprej je bil Trubar katoliški duhovnik. Potem se pa spreobrnil na protestantsko vero. Za neka časa je še pridigal v Jugoslaviji kot protestantski pridigar in potem so ga ljudje izgnali na nem-čijo . . . PETI. Primož Trubar je bil prvi slovenski duhovnik ki se je obrnil do luteranske vere. Trubar je bil izgnan iz Jugoslavije na Nemško, tamkaj je začel književnost, da bi ljudi naučil nekaj o nove vere. Trubar je bil rojen v Jugoslaviji leta 1506 in leta 1550 je začel izdati prve slovenske knjige. Te so bile: Abecednik, katekizem, postila iz svetega pisma in še mnogih drugih knjig . . . ŠESTI. Sedaj hočem povedati ma.lo od prvega slovenskeg« pisatelja Primoža Trubar. Od začetka je bil katoliški duhovnik, in pozneje je bil vnet za protestantism. Bil je zelo dober pridigar in pisatelj. On ni bil pisatelj od začetka, ampak je bil pridigar. Takrat ni so imeli tiska, in tudi ljudje niso mogli brati dobro in nekateri niso bili zadosti učeni. Seveda, pozneje je bila prilika odprta, da so se ljudje mogli naučiti brati. Trubar je spisal več knjig Abecednik, katekizem . . . SEDMI. Književnost med Slovenci se je začela v pravem pomenu besede razvijati tistega časa, ko je Martin Luther, nemški reformator, živel. Prvi slovenski pisatelj je bil Trubar, ki je bil poprej katoliški duhovnik, in pozneje protestantski pridigar. Trubar je bil poslan v Nemško in tam ni več mogel pridigati Slovencem. Zato on tiskal knjige - Abecednik in katekizem, in nekaj let potem je pisal nekaj psalmov, cerkvenih pesmaric in več drugih knjig. Pisal Abecednik da bi slovenski ljudje se naučili prav čitati slovenščino in potem sveto pismo. Tistega časa ni bilo šole povsod, posebno za kmetje, in zato Trubar tiskal Abecednik . . . OZNANILA. NAROČNIKI "CVETJA", ki izhaja v Ljubljani in prihaja od tam, ste naprošeni, tla se odslej v vseh zadevah naročnine, spremembe naslovov in tako dalje obračate samo na našo upravo v Lemontu. V Ljubljano nič ne sporočajte, da bomo laglje imeli red in Vam vsem ustregli. KOLEDARJEV AVE MARIA za 1937 je se nekaj v zalogi. Veliko jih pa res ni. Tistim, ki si jih še niste naročili, svetujemo, da to hitro naredite, sicer utegne biti prepozno. Letos so šli prav dobro med ljudi in pohvale ne manjka, kakor lahko vidite iz nekaterih pisem v Kramljanju. Naročuje se pa KOLEDAR letos posebej in stane 50 centov. Sezite po njem! Tudi za stari kraj je cena 50c. "NAŠA STRAŽA" se imenuje posebna knjižica, ki smo jo začeli izdajati v obrambo zoper natolcevanje in obrekovanje naših verskih odpadnikov. V novemberski številki smo objavili, da stane posamezna knjižica 10c. Danes to popravljamo in objavljamo, da stane samo 5 centov. Na ta način bo prišla lahko v večjem številu med ljudi. Doslej je izšel samo prvi zvezek, ki nosi naslov "ULTIMATUM". V začetku decembra izide drugi zvezek z naslovom: "RESNA BESEDA V RESNEM ČASU". Ta drugi zvezek je spisal preprost delavec, ki mu je ta resna beseda prišla globoko iz srca. Zelo priporočamo, da skušate spraviti NAŠO STRAŽO kar mogoče v velikem številu med ljudi. Prosimo pa, da bi pri tem delu ne iskali nič denarnega dobička, kakor ga tudi mi ne iščemo. Le na ta način bo mogoče, da knjižica ostane tako po ceni. Ravno ko to pišem, je prišlo pismo od neke žene, ki je dobila dve dekleti za razpečevanje te knjižice, in pravi: "Komišna nič! Naj punce nnlože nekaj na nebeško banko!" — To je beseda, ki naj bi se je tudi drugi oprijeli. — Prvi zvezek smo razposlali na razne strani, pa ko to pišem, še nimamo poročil, kako stvar gre. Doslej sta se našla dva dobra človeka, ki sta naročila vsak za en dolar teh knjižic za brezplačno razdeljevanje med ljudi. Oba sta se oglasila z Wil-larda, Wis. Čast jima! Morda bo v tem mesecu več takih. S- KOF na dražbi. — Kako peklensko sovraštvo do Boga, vere in Cerkve preveva španske komuniste, priča slučaj, o katerem poroča Vatikan. V Barceloni, ki je bila vedno glavno gnezdo rdečih in je zdaj sedež narodne vlade, so zajeli tamkajšnjega škofa. Razmišljajoč, kako bi se znesli nad njim, so končno sklenili, da ga bodo dali na dražbo.. Seveda je bila to le umetno vprizorjena dražba. Ko bi ga tudi kaka dobra, verna duša izlicitirala in skušala tako rešiti gotove smrti, bi morala ž njim vred umreti. Izlicitiral ga je komunist, ki je seveda izjavil, da ga nima za kaj rabiti, naj se mu torej pokadi s svincem. A preden je policija to storila, so ga še mučili. VALERIJA. Waal — I. P. I; (Dalje.) "Ako zmerjaš nas kristjane sovražnike države," (S tem imenom so preganjali vse čase sv. Cerkev. Ker je hotel Nero zvrniti krivdo rimskega požara na kristjane, jih je obsojal in moril radi "sovraštva do države".) je odvrnil miro Lnaktancij, "povej, kdaj smo se uprli celo proti onim cesarjem, ki so nas stiskali in v potokih krvi preganjali? Kot zvesti pod-ložniki smo molili za nje in za državo in stavili naše upanje v Boga. Ti imenuješ ta dan nesrečo za Rim, jaz pa se veselim, da oprostijo ječe svoje jetnike, da odloži rabelj svoj meč in da konca brezbožna tiranija uzurpatorjeva. Ako so se skazali bogovi brez moči nasproti znamenju, ki je pripeljalo Konštantina v Rim, ga bo Kristus varoval tudi pred njihovim maščevanjem; kaj pa premorejo zli duhovi proti vsemogočnemu Bogu? Da, če že ne ti, bo tvoj sin doživel morda, da bo odstranjen kip Viktorije iz senata in kipi bogov se bodo smatrali samo kot dela velikih umetnikov." "Ako pride drhal le eno uro do moči, postane takoj drzna in prevzetna," je odvrnil senator z izrazom globokega zaničevanja." "Odpuščam ti te trde besede radi tvoje nevolje," je rekel starček, "resnica je, ki zmaguje po tristoletnem zatiranju. Ne samo današnji dan je priča svetu o božanstvenosti krščanstva in o zmoti, v kateri je rimski narod živel! Ali niso že dolgo časa vaša svetišča razvaline, kipi vaših bogov s pajčevinami omreženi in stopnjice vaših svetišč s travo za-rastene? Zakaj iščeš zaslombe v mrličih In se oklepaš praznoverstva, ki bo po desetletjih samo pri nevednih ljudeh dobivalo rodovitna tla?" Smah se je obrnil od svojega učitelja, in ni rekel besedice. Jezeč se v srcu nad vriska-jočim ljudstvom, je poiskal stransko pot do svoje palače. A Laktancijevo domnevanje je bilo pravo. Kajti zaman je napenjal Sima-hov sin vso moč svoje zgovornosti, da bi rešil senatu tako spoštovani kip Viktorije, zadnji zaklad padajočega poganstva. Krščanski pesnik, Prudencij, je takrat vložil prošnjo, naj bi se ohranili kipi bogov kot "umetna dela velikih mojstrov". Laktancij pa je ta večer dobil idejo, spisati zgodovino in propad onih, ki sso preganjali Cerkev. Ko je Simah na svojem potu domov prišei do svetišča Rome, ki je stalo v globokem mrs,-ku, se je naslonil na krasen steber iz porfira v preddvoru in je obračal, oddaljen od hrupnega vrvenja vriskajočega ljudstva, s samotne višine svoj pogled na forum z vsemi svetišči in spomeniki tisočletne slavne zgodovine. Uprl je svoje oko na svetišče in graid na Kapitolu, ki se je v temnih obrisih vzdigal proti zvezdnatemu nebu. Ljubil je svoj Rim in od očetov podedovane naredbe. Z vso dušo pravega Rimljana je s trdnim zaupanjem veroval v bogove, da posežejo v današnje početje kristjanov, zato se mu je zdel ta dam nesrečen, da, hujši od onega pri Kanah. "O bogovi!" je zaklical in stisnil pesti proti nebu, čez lica pa so mu tekle solze globokega gneva in grenke otožnosti. "Zakaj ste dopustili to? Zlati Rim, ti vladar sveta, zmagovit nad vsemi narodi, — zmagan, vsužnjen po privržencih križanega Juda! Vstanite iz svojln grobov, Scipijo, Kato, August, in tožite in ja-dikujte z menoj to uro, ki je izdajavca bogov naših pradedov postavila na cesarski prestol! "Tako more govoriti le najbolj plemeniti Rimljain, ki je senator Simah," ga je prekinil neki glas. Bil je Gordijan, duhovnik Solnca, ki je bn svojemu bogu doprinesel slavnostno žrtev. Spoznala sta se kot prijatelja izza mladln let in v malo besedah sta se prepričala o ena-kem mišljenju. Gordijan je spremljal senatorja do njegovega doma in govoril med potom besede, ki so se nanašale na zadnje besede Si-mahove: "Ko vtone bog Solnca na večer v morje, se spusti nočni mrak na zemljo in škorpijon in kača prilezeta iz skrivališčat, noseča pogubo. A nepremagljivi bog spi le malo časa. Ko sem gorko kri zaklane žrtve izlil po njegovem oltarju in v skrivnih molitvah rotil presvitlega vladarja neba, naj reši Rim pred sramoto Križajie-ga, sem slišal ta orakel: "Leto let magu iz Nazareta!" "In kako razlagaš te temne besede," je praša/1 Simah. "Rešitev ne more biti dvomljiva," je odvrnil Gordijan. "Kakor ima leto dni tristo pet* inšestdeset dni, tako ima leto let tristopetin-šestdeset let. Po tem letu let zamre krščansko praznoverje. "Njega zadnji meseci torej bi morali biti že izpolnjeni," je odgovoril Simah; "kajti z,e četrto stoletje se širi ta zmota po svetu. In vendar, raivno današnji dan . . ." "škorpijon, ki je prišel danes v Rim," ga je prekinil Gordijan, ki je bil uganil misel senator-jevo, "in galilejska kača, ki se je ž njim združila, — ne, plemeniti Simah, ne, oni ne bodo ohranili oblasti! Zmagoslaven vstane zopet na. vzhodu bog solncai in prežene nočno meglo 111 gomazen v njih zakotja — in bližje je to jutro, kot si ti misliš." "Kako naj to verujem?" je prašal senator trpko, "ko je imel vendar danes prokleti Naza-renec svoj vhod v Rim, v kurijo in na Palatin?" "Spomni se Maksimina, cesarja, na vzhodu, zapriseženega sovražnika kristjanov!" je odvrnil duhovnik. "Med njim in Konštantinom Je sedaj odločilna bitka neizogibna, in — pri nesmrtnih bogovih! Maksimin bo zmagal!" S temi besedami se je ločil Gordijan oo svojega, prijatelja in šel na Palatin, da bi sporočil vladarju, kako je opravil zahvalno daritev bogu Mitru za dobljeno zmago--- V času, ko so se cesarjevi vojskovodje z Poulin. — Že dayno sem želela nekaj napisati in povedati, kako zelo mi pomaga vsaka prošnja, s katero se obrnem do našega svetniškega rojaka Barage. Tolikokrat sem se že k njemu zaupno zateklai v zadevi zdravja in tudi dru- gih zadev, pa sem bila vselej očitno uslišana. Rada bi naštela celo vrsto takih slučajev, da bi tako vzbudila zaupanje do Barage tudi v drugih bralcih tega lista in morebiti tudi kaj pripomogla do skorajšnje olta^ske časti tega velikega služabnika božjega. Zelo sem hvaležna, da je moj sin, Rev. Poulin, prišel preo kratkim na novo postojanko, v Wheeling, \V. Va. ker tam je tudi več naših rojakov, da lahko tudi med njimi ka/j dobrega stori, še enkrat vsem na srce polagam, da se zatekajte v svojih dušnih in telesnih zadevah v Frideriku Baragi. EVELETH, MINN. — Piše Mrs. Nemgar. — Pri nas smo pokopali zelo dobrega moža ir» zvestega naročnika listai Ave Maria, Mr. Bra.j diča. Precej časa je bil bolan. V bolezni je tudi pristopil v Apostolat sv. Frančiška, da se je tako še bolj zavaroval za smrtno uro. Zapustil je v oporoki za več svetih ma;š. Bil je tudi tretjerednik in vseskozi zgleden katoliški mož. Naj mu sveti večna luč! UNIONDALE, PENNA. — Piše Kari Kova-čič. — Prosim Vas, da me počakate za naročnino. če se prav spominjam, prejemam ta lepi list že od začetka. Laihko rečem, da se dolarji, ki sem jih v teku let za ta list poslal, dobro oh-restujejo. Prepričan sem, če bi list prihajal v sleherno slovensko hišo V tej novi domovini, bi bilo več zadovoljnosti v slovenskih družinah. SUNNYSIDE, UTAH. — Piše Ivan Režek. — Tu se zopet oglaša Vaš stari prijatelj z visokih sunnysidskih hribov. Pošiljam naročnino. Pai ne mislite, da bi se jaz tako hitro pobrigal za to reč, ali bojim se, da bi tudi jaz zašel v kako votlo drevo, ki bi me stlačilo ... To bi bilo prav neprijetno, saj me že tako dosti tlači rev-matizem, že celih deset let. Noč in dan moram biti sam zase in si delati veselje, kakor vem in znajm. Zdaj pa želim listu mnogo točnih plačnikov in veliko novih naročnikov. In pa Bog daj, da bi bili enkrat vsi skupaj nad zvezdami, kjer ne bo ne joka ne stoka, pa tudi ne revma-tizma in votlih dreves . . . FARREL, PENNA. — Piše Anna Lumber!. — Vi pa res izdajate vsako leto lepše Koledarje. Posebno letos je pa res tako lep, da ga kar ogledujem. Lepe slike, lepe povesti, vse lepo. Kako se na primer postavi Mr. Dolčič iz Girarda s svojima hčerkama v narodni noši In pai s svojim popisom božje poti na Brezje! Tisto branje človeka tako poživi in prikliče nazaj spomine na naše lastno romanje k Mariji Pomagaj. Vsa čast Mr. Dolčiču za krasen spis! FONTANA, CALIF. — Piše Mary Skubic. — Lepa hva/la za tako lepi Koledar. Jaz sem svojega že skoraj vsega prebrala. Če bom mogla, bom zanj agitirala, Vam pa želim, da bi vsega razpečali. O, ko bi Slovenci vedeli, koliko lepega je v Marijinih listih, pa bi se vse drugače počutili. PORT WASHINGTON, WIS. — Piše Mrs. Krivitz. — Pošiljam denar za vseh 20 Koledarjev, ki sem kar brž vse prodala. V Koledarju sem brala, da Abrahamov hrast še stoji. Radovedna sem, kakšen je. Pa radovedna sem tudi, če je v tistem hrastu kakšna votlina, ki je nevarna zapoznelim naročnikom lista Ave Maria. Hm, prav radovedna sera, kje je prav zai prav tista votlina. Toda jaz upam, da med mojimi naročniki ni nobenega takega, ki bi se šele v kakšni taki votlini spomnil na svoj dolg . . . CLEVELAND, OHIO. — Piše Rose M. Pla-ninšek. — Obljuba dela dolg, pravi pregovor. Zato Vam tu pošiljam dve polletni novi naročnini zai prelepi list Ave Maria. Potrkala sem v več kraji,h pa sem imela le malo uspeha. Pa ne bom še odnehala in bom še poskušala svojo srečo, saj gre za čast božjo. Koledar je jaKo lep. Zelo dosti berila je v njem. Kadar ga prebiram, sem vselej v duhu tam pri vas v Le-montu. CLEVELAND, OHIO. — Piše Frances Ma-rolt. — Z veseljem sem prejela novi Koledar. V resnici je tako zanimiv, da je po mojem mnenju dosti prepoceni. Ena povest lepša od druge. Enako slike. Lemontski kleriki se s svojimi inštrumenti prav dobro postavijo. Slika m dopis Mr. Dolčiča se mi posebno dopade. Solze so me polile, ko sem brala, kako je šel s svojim očetom na Brezje. Dalje spis Jože Grdine, kako se to res izpodbudno bere. Vsa čast vam. možje! Le tako naprej, ne skrivati se za dru- ge, pokažite, da> vas ni sram povedati, da ste katoličani. Tako bodo tudi drugi dobili malo več korajže in ne bodo pustili raznim izgubljencem pljuvati na nas. Enako moramo pa tudi žene in matere skrbeti, da se ne bo govorilo in pisalo zopet sveto vero. Tudi da bi se govorilo čez naše duhovnike, ne smemo pustiti. Pa, se dostikrat to dogaja po naših hišah. Vsaka poštena gospodinja bi morala to zabraniti. Iz srca želim, da bi Ave Maria mogla še prav veliko dobrega narediti, ker je res tako lepa, da sem vselej v zadregi, kaj naj prvo berem. Pozdrav! CALUMET, MICH. — Piše Mrs. Krže. — Tudi jaz zelo rada berem list Ave Maria, čeprav imam poleg nje še dva angleška nabožna lista, v katerih tudi najdem veliko tolažbe ln veseljai. V Vašem listu se mi je posebno do-padla zadnjič slika Matere božje in tudi one slike in opis potovanja v Sveto deželo. Želim veliko uspeha pri Vašem delu. ELISABETH, N. J. — Piše Agnes Posa-rich. — Bila sem še majhna deklica, ko sem slišala pripovedovati o duhovniku Frideriku Baragi. Moja stara mati ga je videla odhajati iz Metlike. Bilo ji je 80 let, ko je prihajala k nam na obisk. Moji materi je pravila, da je videla čudežnega gospoda. Bil je ravno semenj in polno ljudi, pa so vsi poklekovali po trgu. Vsi štirje zvonovi da so zvonili v mestni cerkvi, ljudje pa da, so glasno jokali. Ko se je začela kočija pomikati čez mestni trg, so ljudje kleče z rokami zavirali kolesa. Mladi duhovnik je na obe strani blagoslavljal žalostne tisoče. Že tistikrat so ljudje spoznali njegovo trpljenje in ljubezen. JatZ se takrat ob pripovedovanju moje stare matere nisem menila za ime tistega duhovnika, ali sem ga pa pozabila. Ko sem bila že v Ameriki in brala mnogo o Baragi, sem se zavedela, da tisti duhovnik ne more biti nihče drug ko Baraga. Torej je bil Ze Vsak dan in na vsak način prihranite denar, če kupujete pri "TrikryS's Dept. Store" « ! I i i 2110-14 Cermak Road, Chicago, Ili. Dobra trgovina v prijazni okolici. Shranite naše "STAMPS". Z njimi si prihranite denar pri vsakem nakupu. Dobro blago in nizke cene! Ginsberg's Dept. Store Že 19 let služimo svojim odjemalcem. Shranite naše "TRADING STAMPS" Imajo ve-liko vrednost. Dvojne znamke ob torkih in sobotah. 2138 W. Cermak Road, Chicago, 111. Phone Canal 6014 v domovini tako dobro poznan kot ljubitelj duS. On v resnici zasluži, da bi bil prištet med svetnike. Moja mati je bila doma iz vasi čresne-vec, eno uro in pol od Metlike. Zato ne more biti nobena pomota, ker vem, da je bilai res ta-krat v Metliki. Dobri spomini naj nam ostanejo na svetniškega misijonarja Barago! SHEBOYGAN, WIS. — Piše Antonija Bo-golin. — Pozivljem vse dobre Slovence, da iu>, vso moč sodelujemo z onimi, ki se trudijo za zmago resnične socialne pravičnosti. Nikakor ni prav, da v današnjih časih pusti družba mnoge zabresti v preveliko revščino brez njihove lastne krivde. Zato moramo neprestano delati za krščanska načela, ki dajo vsakemu svoje. Le opazujmo, kako se že širi komunizem tudi med nami. Varujmo se, da nas ne zadene nekaj, kar se godi v Rusiji in Španiji. Zato priporočam naiš katoliški tisk, posebno Ave Maria in Koledar. Oboje je jako zanimivo. Prav lepa hvala tistim, ki so Koledar že kupili od mene, drugim se pa še priporočam, kadar se bom tudi pri vas oglasila. ANACONDA, MONT. — Piše Mary Pan-gre. — Pošljite mi deset Koledarjev, da jih skušam tu razprodati. Tudi omenim, da sem težko čakala oktobersko Ave Marijo. Zdelo se mi je, da kar noče priti. Pa to je bil samo tak občutek, ker sem si je tako želela. Saj prišla je jako pravočasno. Brž sem jo prebrala sama in moj mož, potem jo pa dava takim, ki sami nj zmorejo naročnine. Pozdrav. JOSEPH PERKO 2101 West Cermak Rd., Chicago, 111. —SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI— Najboljše blago. — Č«vlji za vso družino. Naročajte AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., Chicago, II. Omislite si njegov Stenski Koledar!!!!! 20 centov. TEŽAK FUNERAL HOME 209 Indiana Street Joliet, III. — FUNERAL DIRECTORS — Also Flowers for All Occasions SHOE SHOP VICTOR AHO, lastnik Najboljša popravljalnica čevljev. Trpežno delo po nizkih cenah. GILBERT, MINN. NICK STARESSNIC 5327 Camelia St., Pittsburgh, Pa. — SLOVENSKA TRGOVINA. — Moro friško in suho in grocerija vsake vrste. — CENE NIZKE — Priporočamo se za obisk. Telefon: Stcrlng 4337 M. K O H L E R Dealer in Coal GILBERT, MINN. Draying Phone 19 Allegheny Valley Bank of Pittsburgh MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSU RANCE CORP. — Member Federal Reserve System