Kranjska avtobusna postaja je med najbolj prometnimi postajami v Sloveniji. Prometniki dnevno sprejmejo in odpravijo okrog 500 avtobusov — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 88 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni tednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI N E Z Kranj, petek 15. 11. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Te dni delavci Komunalnega podjetja iz Ljubljane urejajo parkirni prostor lfi dvorišče ob Gorenjski predilnici v Škofji Loki. Asfalt bodo položili na Površini okrog 2000 kvadratnih metrov, celotna investicija pa bo znašala Približno 200.000 din. Vsa dela bodo končana do sredine prihodnjega tedna. (•Jg) — Foto: F. Perdan Delegat naj bo prenašalec mnenj Občinska konferenca socialistične zveze v Radovljici je na Radnji seji minuli mesec med drugim obravnavala petmesečno elo občinske skupščine. Ugotovili so, da se v primerjavi s prej-njim odborniškim sistemom že kažejo nekatere kvalitetne spre-n"u1ke." Nekdaj je odbornik sam odločal o pomembnih vpraša-. J*h v imenu volivcev na sejah skupščine. Danes delegati prihajajo na seje skupščin s stališči, mnenji in odločitvami, ki so jih ^oblikovale delegacije. Izvoljene delegacije za zbor združenega dela in zbor krajev-nin skupnosti občinske skupščine se redno sestajajo pred vsako 8ejo. Tako v radovljiški občini pri nastajanju skupščinskih odločitev sodeluje prek 700 neposredno izvoljenih delegatov, kvalitetna sprememba se kaže tudi v udeležbi delegatov na 8®jah skupščine. Doslej sta zbor združenega dela in zbor krajeven skupnosti zabeležila skoraj 100-odstotno udeležbo. Slabša ^deležba je le pri družbenopolitičnem zboru, kjer je bila doslej k°maj nekaj nad 80-odstotna. V prihodnje se bo prav z delegati I tem zboru treba temeljito pogovoriti o njihovih nalogah in a°lžnostih. Podatki namreč kažejo, da udeležba v tem zboru od .8eJe do seje upada. Milo rečeno neprijetno bi bilo, če bi se zgodi-*?» da bi bil ta zbor enkrat nesklepčen, saj vemo, da so po drugi 8trani delegati tega zbora tudi vsi člani zveze komunistov. , Podrobno so se na seji dotaknili tudi komuniciranja oz. oveščanja. Ugotovili so, da delegati sicer dobivajo gradivo za ,eJe skupščin. Vendar je to premalo. Treba bi bilo razmisliti, ^ako pred vsako sejo skupščine obvestiti o gradivu in Prašanjih, ki bodo na dnevnem redu, tudi občane. Delegat j^ora biti namreč prenašalec mnenj, stališč in odločitev obča-°v oziroma delovnih ljudi. Ta vsebinska zahteva ustave zdaj e ni uresničena. Prav tako še ni prišlo do sodelovanja med ^ejegati oziroma delegacijami z drugimi samoupravnimi organi L *rajevni skupnosti in delovni organizaciji. Nedograjeno ali olje rečeno na začetku je tudi komuniciranje konferenc dele-s£C1J: To vprašanje bo treba v prihodnje urediti v občini in pri Kupinah delegatov, ki se udeležujejo zasedanj republiške skup-j lne; In nenazadnje čaka socialistično zvezo in sindikate, da Peljeta tudi drugi del obveščanja — po seji skupščine. Delegati kfjronaa delegacije in občani morajo biti po seji skupščine prav r^ko čimprej seznanjeni s stališči in sklepi skupščine. Pri vsem . m imajo seveda veliko vlogo sredstva javnega obveščanja; °varniška glasila, informatorji v krajevnih skupnostih, lokal-pa »n druga sredstva javnega obveščanja. Treba pa bo čimprej ^smisliti še o drugih oblikah kot so tiskanje posebnih prilog a delegate in občane pred sejami itd. A. Žalar Srebrni jubilej Mercatorja V ponedeljek, 18. novembra, zvečer ob 20. uri bo v dvorani kina v Tržiču proslava v počastitev 25. obletnice Mercatorja, ki ima v Tržiču temeljno organizacijo združenega dela Preskrba. Na slovesnosti, ki se bo začela s pozdravnim govorom ob srebrnem jubileju, bo zapel Koroški akademski oktet, delavcem, ki so v podjetju 10, 20 ali 25 let, pa bodo podelili priznanja. -jk Glasova anketa o naraščanju življenjskih stroškov, opravljena na kranjskih ulicah_ Statistiki ne lažejo Nov obrat za pripravo žice Jutri popoldne bodo v Kropi v tovarni vijakov Plamen odprli nov proizvodni obrat za pripravo žice. Otvoritev tega obrata bo pomenila tudi začetek proslavljanja 80-letnice tovarne vijakov Plamen. 16. novembra 1894 je bila namreč v Kropi ustanovljena Prva zadruga za žeb-ljarsko obrt in za druge izdelke iz železa. Iz te zadruge je potem zrasla današnja tovarna vijakov Plamen, ki je zdaj sestavni del Slovenskih železarn. Po jutrišnji otvoritvi novega obrata bo tudi kratek kulturni program. Različne prireditve v okviru 80-letnice obstoja podjetja bodo potekale vse do konca aprila oziroma začetka maja prihodnje leto, ko bo slavnostna seja delavskega sveta, na kateri bodo med drugim podelili priznanja zaslužnim delavcem. A. Ž. KRANJ LET no gavice Čvrstejša in prožnejša socialistična zveza Pred nedavnim je republiška konferenca socialistične zveze dala v javno razpravo predlog statuta socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Na začetku temeljnih načel predloga piše, da »je socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije na socialističnem samoupravljanju zasnovana prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov in vseh organiziranih socialističnih sil. Na podlagi njihovih interesov za socializem in samoupravljanje povezuje kot najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja družbenopolitično delovanje in združevanje delovnih ljudi in občanov. V njej uveljavljajo in uresničujejo svoje interese in potrebe, samoupravne in politične pravice ter dolžnosti ne glede na narodnost, družbeni položaj, nazorske, verske in druge razlike.« Na ponedeljkovi seji občinske konference socialistične zveze v Kranju je predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari podal osnovne značilnosti novega statuta. Rekel je, da iz predloga statuta izhaja, da bo socialistična zveza v prihodnje čvrstejše in prožnejše organizirana kot doslej. Postala bo prostor za delovanje, sporazumevanje, odločanje nas vseh. Za dosego tega cilja pa se bo morala tudi drugače organizirati. Po novem bi v prihodnje v vsaki krajevni skupnosti delovala tudi krajevna organizacija socialistične zveze. Njen najvišji organ bo krajevna konferenca, ki jo bodo sestavljali delegati po teritorialnem principu, delegati družbenopolitičnih organizacij in delegati — predstavniki ostalega družbenega življenja na terenu. Izvršilni organ krajevne konference bo izvršni odbor, večje organizacije pa bodo lahko imele tudi predsedstvo. Razen tega pa bo socialistična zveza na terenu lahko imela tudi sekcije za posamezna področja. Vzporedno z javno razpravo na terenu bodo hkrati potekale tudi razprave o pravilih delovanja krajevnih organizacij SZDL in o načinu organiziranja konferenc. Janez Vari je poudaril, naj bi na Gorenjskem javna razprava o predlogu statuta in ostalih dokumentih s tega področja trajala do konca leta, v začetku prihodnjega pa naj bi se krajevne organizacije oziroma konference že konstituirale. Opozoril je, da je pri tem treba posvetiti še posebno skrb kadrom, tako vodstvenim kot sestavu krajevnih konferenc. Člani« občinske konference socialistične zveze so sklenili, da bodo javne razprave v kranjski občini trajale do konca leta, razpored le-teh pa bo pripravil izvršni odbor občinske konference SZDL. Sklenili so tudi, da morajo biti krajevne konference konstituirane januarja prihodnje leto, da se bo potem lahko februarja konstituirala tudi občinska konferenca SZDL. Poudarili so še, naj^ se v javno razpravo in v pripravo na volilne konference v krajevnih organizacijah SZDL vključijo tudi druge družbenopolitične organizacije in društva na terenu. A. 2alar 6. ----. STRAN: Saša Kump pravi, da brez spominov ni vredno živeti. Človek postane človek šele potem, ko stori nekaj, na kar bo kasneje sam pri sebi lahko ponosen . Naročnik: Resnice iz cunj as tih pajacev rokavice, M deiniki NOGA VIČAR, Titov trg 18 ROKA VIČ AR, Titov trg 10 XV. JUBILEJNI NOVOLETNI SEJEM V KRANJU od 15. do 26. DECEMBRA 1974 Tržič Včeraj se je sestala na komiteju občinske konference ZKS v Tržiču komisija za družbenoekonomske odnose. Člani komisije so razpravljali o sklepih 4. seje predsedstva ZKJ in 10. seje predsedstva ZKS, ki govorijo o stabilizaciji gospodarstva. Komisija za družbenoekonomske odnose bo pripravila za zasedanje komiteja in konference ZKS v Tržiču gradivo, ki bo temeljilo na razmerah v tržiški občini. Včeraj se je sestala tudi delovna skupina, ki je odgovorna za pripravo gradiva o obveščanju v ZK in tržiški občini. O tej problematiki bo 27. novembra razpravljala občinska konferenca ZK. Na konferenci bodo razpravljali predvsem o obveščanju delegatov zborov občinskih skupščin in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, obveščanju delavcev z internimi glasili, prek lokalnega radia, mladinskega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja. Posebna pozornost bo veljala obveščanju v ZK. V četrtek se je začel seminar za na novo sprejete člane ZK. Na seminarju razpravljajo o zgodovini KPJ, statutu ZKS, organiziranosti ZK in njenih nalogah .jk Bogat izobraževalni program Kranj Kranj, 14. novembra — Dopoldne je bila razširjena seja predsedstva skupščine gorenjskih občin, na kateri so razpravljali" o enotnem pristopu pri urejanju financiranja programov skupne porabe v gorenjskih občinah. Obravnavali so tudi začasni načrt stroškov dela skupščine gorenjskih občin za letos in razpravljali o sestavu ekonomske komisije pri skupščini gorenjskih občin. Sicer pa je bila današnja seja hkrati tudi priprava na drugo redno sejo skupščine gorenjskih občin, ki bo zasedala v ponedeljek popoldne v Kranju. Na seji skupščine bodo obravnavali začasni okvirni program dela skupščine gorenjskih občin in izoblikovali stališča glede predloženega osnutka prostorskega plana SR Slovenije. Verificirali bodo odbor za pomoč Kozjanskemu in se seznanili z dosedanjim delom tega odbora. Nedvomno zanimivo bo na seji tudi poročilo o pripravah za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah 1978 v Kranjski gori. Razen tega pa bodo imenovali ekonomsko komisijo skupščine gorenjskih občin in razpravljali o finančnem načrtu stroškov dela skupščine gorenjskih občin do konca leta. Martin Košir, sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, je za danes zjutraj sklical četrto sejo medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Člani bodo razpravljali o delu sekretarja in sekretariata medobčinskega sveta in se seznanili z integracijskimi gibanji na Gorenjskem. Obravnavali bodo še devetmesečno poročilo o gibanju gospodarstva in se dogovorili o seminarjih za sekretarje. A. Z. V sredo se je na redni seji sestala komisija za kulturo pri OK ZSMS Kranj. Razpravljali so o programu dela za november in o pripravah na volitve samoupravnih interesnih skupnosti. -Včeraj popoldne se je v Kranju sestal koordinacijski odbor za pomoč Kozjanskemu. Na seji so poslušali poročilo gradbene operative o opravljenih delih v krajevni skupnosti Šmarje pri Jelšah, nad katero je prevzela patronat Gorenjska, in poročilo o drugem krogu zbiranja pomoči za Kozjansko, -lb V Bohinju je bil v sredo in včeraj seminar za usposabljanje delegatov občinske skupščine. Pripravila ga je občinska konferenca socialistične zveze Radovljica v sodelovanju z radovljiško delavsko univerzo. Na seminarju je bil del delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti iz radovljiške občine. Za del delegatov obeh zborov radovljiške občinske skupščine pa je bil podoben seminar že kmalu po volitvah. Tokrat so na seminarju obravnavali položaj človeka v združenem delu in samoupravnem sporazumevanju ter družbenem dogovarjanju. Govorili so tudi o komuniciranju v delegatskem sistemu, o družbenopolitični ureditvi in temeljih delegatskega ter skupščinskega sistema ter programu dela občinske skupščine. Seznanili so se tudi s smernicami bodočega razvoja občine. Prihodnji teden se bodo v radovljiški občini v krajevnih skupnostih začele kandidacijske konference za volitve v samoupravne interesne skupnosti. Na njih bodo razpravljali o samoupravnih aktih samoupravnih skupnosti in o programu skupnosti za prihodnje leto. Razpravljali bodo tudi o predlogu delegatov za sestav zbora delegatov krajevnih skupnosti in potrjevali kandidatne liste za delegacije. A. 2. Radovljica zunanjepolitični komentar • zunanjepolitični komentar -n Slovesen sprejem v Berlinu V torek je predsednik republike Jugoslavije Josip Broz-Tito s soprogo Jovanko prispel na štiridnevni obisk v Nemško demokratično republiko. Na obisk ga je povabil prvi sekretar enotne socialistične partije Nemčije Erich Honecker. Berlin je našega predsednika nadvse slovesno pričakal. Vsepovsod so visele zastave. Na ulicah je bilo več deset tisoč Berlinčanov. Časniki pa so že več dni pred obiskom svoje prve strani napolnili z obsežnimi življenje-pisnimi podatki o osebnosti predsednika Tita in razvoju Jugoslavije. Titu so najprej izrekli dobrodošlico prvi sekretar enotne socialistične partije Nemčije Erich Honecker z ženo Margot, predsednik državnega sveta NDR Willy Stoph in predsednik vlade Horst Sindermann. Uradni pogovori med predsednikom Titom in Honecker-jem so se začeli že v torek. Pogovarjata se o mednarodnih vprašanjih in sodelovanju med državama. Obisk iz Madžarske Madžarska parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik parlamenta in član politbiroja CK madžarske socialistične delavske partije Antal Apro, je prispela na uradni in prijateljski obisk v našo državo. Delegacija bo obiskala nekatere industrijske centre v Srbiji, na Kosovu in v Makedoniji. Na tej poti se bodo gostje seznanili z dejavnostjo družbenopolitičnih skupnosti, univerzitetnih ustanov in sodobnih industrijskih podjetij. Delo na poljih spet steklo V Slavoniji in Baranji je v zadnjih dneh pomagalo pri spravilu pridelkov in setvi ozimin več kot 100.000 kmetijskih delavcev, vojakov in študentov. Delali so podnevi in ponoči. Doslej so od predvidenih 176.000 ha posejali s pšenico več kot 20 odstotkov zemlje. To je sicer zelo malo za tako pozno jesen, vendar računajo, da bodo že v prihodnjih dneh, ko bodo vso razpoložljivo mehanizacijo usmerili v setev pšenice, posejali večji del predvidenih polj. Koroški sindikati podpirajo izvajanje državne pogodbe Deželni sekretar sindikata gradbenih delavcev K ur t Neu-man, ki se je udeležil 8. kongresa slovenskih sindikatov, je ob tej priložnosti izjavil, da koroški sindikati podpirajo izvajanje državne pogodbe in še posebej njenega 7. člena. Dodal je, da je to sindikat že večkrat izjavil in tudi že pozval vlado, da poskrbi za pravice slovenske in hrvatske manjšine. Leta 1985 pol milijona ton aluminija Pričakujejo, da bo naša industrija aluminija letos proizvedla med 145 in 150.000 tonami surovega aluminija. Prihodnje leto načrtujejo proizvodnjo 200.000 ton, leta 1980 400.000 ton in pet let kasneje že pol milijona ton aluminija. Leta 1980 naj bi prenehali aluminij uvažati in bi se preusmerili v izvoz. Banjaluka pomaga poplavljencem Več kot 40.000 zaposlenih v banjaluški občini bo do konca tega tedna oddvojilo enodnevni zaslužek za pomoč krajem, ki so jih prizadele poplave. Zbrali bodo približno 40 milijonov dinarjev. Za poplavljen ce so zbrali tudi oblačila v vrednosti 400.000 dinarjev. <_> »Sklepi sedmega kongresa zveze komunistov Slovenije obvezuje vse člane, da se sistematično idejno-politično izobražujejo in usposabljajo, organizacije zveze komunistov pa, da ustvarjajo pogoje za širše, kvalitetnejše delo na tem področju,« je zapisano v uvodu programa idej-nopolitičnega usposabljanja komunistov za leto 1974/75 v kranjski občini. Program so sprejeli na ponedeljkovi seji občinske konference zveze komunistov v Kranju. Razen tega so sprejeli tudi statutarni sklep o organiziranosti in delovanju zveze komunistov v občini in se seznanili z delom komisije za spremljanje in uresničevanje ustave v samoupravnih interesnih skupnostih. Program za jesenko-zimsko izobraževalno sezono je zelo bogat. Že ta in prihodnji mesec je predvidena politična šola za komuniste prosvetne delavce, ki bo izvedena v štirih ciklusih po dva dni. Tej pa bo januarja in februarja prihodnje leto sledila politična šola za člane zveze komunistov iz organizacij ZK, aktivov in drugih organov zveze komunistov. Slavko Malgaj novi predsednik SZDL Občinska konferenca socialistične zveze v Kranju, ki je v ponedeljek obravnavala vsebinske in organizacijske priprave na volitve v samoupravne interesne skupnosti in organiziranje socialistične zveze po novem statutu SZDL Slovenije, je nazadnje za novega predsednika občinske konference izvolila Slavka Malgaja. Prejšnji predsednik občinske konference Tone Volčič je bil namreč spomladi izvoljen za predsednika kranjske občinske skupščine, zdaj pa je funkcijo predsednika kot vršilec dolžnosti opravljal sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Franc Thaler. Slavko Malgaj je že vrsto let prizadeven družbenopolitični delavec in hkrati direktor osnovne šole Stane Žagar v Kranju. Član zveze komunistov je od 1948. leta. Bil je odbornik občinske skupščine, poslanec republiške skupščine in predsednik zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Kranj. V tem mandatnem obdobju je bil izvoljen tudi za člana občinske konference SZDL in člana izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze. Člani konference so ga na seji soglasno izvolili za predsednika. To funkcijo bo opravljal poklicno. Ko se je zahvalil za zaupanje, je Slavko Malgaj med drugim poudaril, da čaka v prihodnje socialistično zvezo kot frontno organizacijo veliko nalog tako na področju uresničevanja ustave kot na področju urejanja in izgrajevanja novih samoupravnih odnosov. A. Ž. Kandidati evidentirani V okviru priprav na volitve v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so se sestali v soboto na tržiškem občinskem svetu Zveze sindikatov predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij. Razpravljali so predvsem o postopku za evidentiranje kandidatov, izkušnjah, ki so jih pridobili pri dosedanjem delu ter sklicevanju kandidacijskih . konferenc. Prva kandidacijska konferenca je bila v torek, sklicala pa jo je občinska konferenca SZDL. Sicer pa so na občinskem svetu Zveze sindikatov Tržič povedali, da je bilo v torek evidentiranje kandidatov v glavnem zaključeno. Od 18. do 20. novembra bodo zbori delavcev, na katerih bodo zaposleni potrjevali predlagane kandidatne liste, razpravljali o statutarnih sklepih o oblikovanju delegacij ter obravnavali finančne programe samoupravnih interesnih skupnosti za prihodnje leto. Delavski sveti se že pripravljajo na razpis volitev, ki bodo .r>. decembra, -jk Naslednja oblika usposabljanja komunistov so seminarji. Med prvimi bodo pripravili seminar o stabilizaciji gospodarstva v občini in o uresničevanju ustave v organizacijah združenega dela. Tem seminarjem bodo sledili specializirani oziroma problemski, na katerih bodo obravnavali vprašanja s področja ekonomike, samoupravljanja, filozofije in mednarodne politike. Naloga organizacij in aktivov v prihodnje bo, da bodo pipravljali različna predavanja in po potrebi tudi seminarje. Na srednjih šolah bodo organizirali marksistične krožke. Razen tega pa iz bogatega programa velja omeniti še seminarje za novosprejete člane zveze komunistov. Denar za uresničitev tega programa bodo zagotovile občinska konferenca zveze komunistov, temeljna izobraževalna skupnost in delovne organizacije ter organizacije zveze komunistov v občini. A. Z »Kaj bomo jutri jedli?« se skoraj panično sprašujejo nekateri znanstveniki, pristaši neomaltu-zijazma, teorije, ki je od mrtvih obudila dobro stoletje st£r nauk angleškega ekonomista T. Malt-husa. Njegova izvajanja so temeljila na spoznanju, da tempo pridobivanja najpomembnejših sort živil narašča znatno počasneje kot človeštvo in da bo slej ko prej prišlo do krize, do množičnega hiranja. Malthusova pesimistična vizija bodočnosti ni dolgo netila panike v vrstah sodobnikov. Pokopal jo je izbruh industrijske revolucije, prenesene tudi v sfero kmetijstva, kjer so žuljave roke začeli izpodrivati stroji. Ko pa je znanost odkrila in preizkusila učinke umetnih gnojil, sta pode-seterjen hektarski donos in boljša kakovost pridelkov maltuzi-janstvo dokončno potisnila v pozabo. Sicer bistri mož pač ni mogel slutiti, kako daleč v prihodnost bo prehod iz ekstenzivnega v intenzivno poljedelstvo prestavil napovedani »prag lakote«. Toda proti koncu šestdesetih let so pesimisti znova odpihnili prah z orumenelih listov Angle-ževih knjig. K temu jih je prisililo nič kaj spodbudno dejstvo, ki opozarja, da smo se spričo nenadzorovanega razmnoževanja prebivalcev Zemlje spet nevarno približali zloveščemu »pragu«: v dokaz namreč navajajo kruto resnico o približno 480-milijonski armadi stradajo-čih in o 200 milijonih podhranje-nih otrok. In kolikšna bo gornja številka čez dvajset, petindvajset let, ko naj bi nas bilo dvakrat več kakor danes, torej 8 milijard? Mar drvimo v prepad? So goli opici štete ure? »Ne,« odgovarjajo vodilne avtoritete mlade futurološke vede. »Ne, če bomo pravočasno ukrepali.« Da, rešitev tiči v naglem ukrepanju, v koreniti dopolnitvi obstoječih tržnih odnosov, v odpravljanju gromozanskih tehnoloških razlik, v pravičnejšem razdeljevanju viškov energije in kalorij, v izkoreninjenju zaostalosti in neznanja, v tesnejši medsebojni povezanosti, v aktiviranju novih obdelovalnih kapacitet itd. Vse naštete ključne točke fronte boja zoper »veliko gladovanje« (in še kakšna zraven) so zajete v dnevni red razprav prve konference, posvečene prehrani, ki pravkar poteka v Rimu. Italijanska prestolnica je gostitelj predstavnikov 130 držav. V »sveto mesto« so dopotovali na pobudo prireditelja, organizacije FAO, enega od specializiranih teles Združenih narodov. Strategijo bodoče svetovne kmetijske politike, katere skelet skušajo izoblikovati udeleženci rimskih posvetov, bodo očitno tvorila prizadevanja, usmerjena v tri poglavitne smeri: v zvišanje proizvodnje hrane, v ustanovitev rezervnega fonda bazičnih živilskih surovin ter v okrepitev posredne in neposredne pomoči zaostalim območjem sveta. Povedati velja, da zvišanje proizvodnje hrane ni nerešljiv problem, kajti samo v ZDA, Kanadi, Avstraliji in Argentini, štirih »žitnih kaščah« našega planeta, so farmarji sposobni v kratkem času — s kultivacijo opuščenih polj — povečati pridelek za 30 do 40 odstotkov. (Mimogrede: doslej je ameriška vlada, hoteč preprečiti kopičenje presežkov žitaric, posameznim lastnikom, ki so namensko pustili zemljo neobdelano, plačevala mastne regrese). Poleg tega lahko pričakujemo, da bo Sovjetski zvezi polagoma uspelo smiselno izkoristiti domala neizčrpne potenciale Ukrajine in se iz uvozni- ka preleviti v izvoznika. Ne gre tudi pozabiti popolnoma nedotaknjenih prostranstev porečja Amazonke; v kolonizacijo slednjih Brazilija vlaga milijarde in milijarde dolarjev. »Zeleni program« je imenovala načrte, ki naj bi neobljudene pragozdove spremenili v orjaško tovarno pšenice in biftekov. In potem so tu puščave: Sahara, Negev, Gobi, Liano estacado ... Odkrit je že postopek preobražanja peščenih morij v poljedelsko uporabna tla. Poskusi v Izraelu, SZ ter ZDA so navrgli dobre rezultate in le denar oziroma političen račun sta kriva, da stvar ne preraste okvirov laboratorijskih eksperimentov. Ustanovitvi rezervnega fonda pod izključno kontrolo OZN po-tihem nasprotujejo zlasti ekstre-mistični zahodni krogi, ki bi prebitke hrane namesto v humane namene radi uporabili kot orožje in kot sredstvo pritiska na »naftne upornike«. Upravičena je bojazen, da bodo razjarjeni potrošniki petroleja skušali s strade-žem »spametovati« Arabce, saj mora večina članic OPEC kupovati živilske artikle v inozem- stvu. A navzlic raznim grozilnim izjavam trezne glave v Rimu ne popuščajo. Strašna suša, ki je zajela širok stepski pas, razpoteg-njen vzdolž severnega obrobja Sahare, ter v razdobju pičlih dvajsetih mesecev pomorila 2,5 milijona domačinov, je bila dovolj resen opomin. Noben trezno misleči civiliziranec ne more ostati neprizadet ob podatku, da poprečni Američan zaužije dnevno 1500 kalorij preveč, da tretjini infarktov v ZRN botruje pretirana teža bolnikov, kroničnih požeruhov, da pa v smrdljivih stranskih ulicah indijskih in bangladeških pristanišč sleherno jutro odkrijejo deset in deset izžetih trupel, pretresljivih simbolov lakote. Rezervni fond hrane naj bi pripomogel k pp* stopnemu odpravljanju opisanih nasprotij ter hkrati pospešil pretok najnujnejših eksistenčnih dobrin, ki so v preteklosti vse preredko romale tja, kjer je glad najbolj mesaril. Neposredna in posredna pomoč zaostalim območjem sta verjetno odločilni jeziček na tehtnici nadaljnjega razvoja dogodkov, od katerih bo odvisno, kam plovemo: v revščino ali_ v izobilje. V deželah v razvoju, uvoznikih hrane, utegnejo potrebe do leta 1985 poskočiti petkratno (!), pri čemer postaja kljub optimizmu Amerikancev vprašljivo, ali so tradicionalni proizvajalci sposobni zagotoviti zadostno maso živilskih viškov. Ni dvoma, da bi že dve zaporedni slabi sezoni povzročili katastrofo neslutenih razsežnosti. Uiti ji je moč le, ako bo industrijski Sever vzporedno z žitaricami posredoval zaostalemu Jugu tudi svoje znanje, mu priskrbel moderno tehniko (traktorji, kombajni ipd.) ter zadosti umetnih gnojil, ki so nenadomestljiv element intenzifikacije kmetijstva-Intenzifikacija, maksimalna izkoriščenost domačih agrarnih zmogljivosti, je pač edina sprejemljiva pot. Če bi nekdanje »prosjake« povzdignila na niv° gospodarjev, sposobnih delom* ali v celoti skrbeti zase, bi bij1 razviti rešeni hude odgovornosti-Da ne toretiziramo, nazorno potrjuje japonski primer: 110 milijonov Japoncev preb1' va na relativno majhnih kosih kopnega, prepreženega z gosto mrežo industrijskih objektov, cest, železnic in urbanih sredi«*' A vmes je, kot kaže, zadosti pro* štora za njive in nasade, ki rodijo dovolj bogato, da (ob cvetočem ribištvu) sinovom vzhajajočega sonca nabava hrane v tuji*1' ne vzame niti jena! Kajpak ljubeče čuvajo in varujejo vsako zap* lato prsti ter nekako nočejo P0' snemati Slovencev, »mojstrov* v pozidavanju najkvalitetnejš,'t obdelovalnih površin. Lakota ali izobilje — to je zdaj vprašanje sindikata občanov Delavci žele razumljiva poj asnila Takšno je bilo stališče kandidacijske konference SZDL v Tržiču pred volitvami v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki se je sestala v torek — Planirana dotok in trošenje sredstev za delovanje interesnih skupnosti v devetih mesecih Prispevne stopnje najverjetneje nespremenjene V torek je bila v Tržiču kandidacijska konferenca pred volitvami v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti — le-te bodo 5. in 8- decembra — ki jo je sklicala občinska konferenca SZDL. Na kandidacijski konferenci so razpravljali 0 poročilu o pripravah na ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti in njihovih programih, možnih kandidatih za odgovorne dolžnosti v skupnostih in poročilu o pripravah na volitve: Na kandidacijski konferenci so povedali, da so se začele v tržiški občini priprave na ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti Jn na novo organiziranost krajevnih skupnosti spomladi. Oblikovani so bih pripravljalni odbori, hkrati pa so se začele iskati rešitve, kako izvoliti delegate in delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Končno je bil osvojen predlog, da bi v organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih izvolili taksne delegacije, ki bodo. lahko delegirale svoje člane v skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti, od tistih, ki so del skupščinskega sistema, do skupnosti, ki bodo oblikovane kasneje in bodo imele regionalni ali celo republiški pomen! Takšen predlog je bil med delovnimi ljudmi ugodno sprejet. Skupnosti so tudi pripravile zgoščene in konkretne programe dela za prihodnje leto, dopolnjene s finančnimi načrti, tako da bo nastop organizacij SZDL in Škofjeloška mladina pod novim vodstvom Novi predsednik O K ZSMS Janez Sušnik — sprejeli akcijski program — mlade iz drugih republik sup^ na zborih delavcev in ažji ter prepričljivejši, gradivo pa bo delovnim ljudem razumi jivejše. Enakega načela se kaže držati tudi pri oblikovanju poročil o letošnjem delu in poslovanju samoupravnih skupnosti. V Tržiču ugotavljajo, da je t>i 1 v letošnjih devetih mesecih dotok denarja /.a interesne skupnosti v skladu s predvidevanji in da je bilo tudi trošenje načrtno. Prispevnih stopenj v Tržiču zato do konca leta najverjetneje ne bodo spreminjali, kaže pa, da še prihodnje leto stopnje ne bodo veliko drugačne od letošnjih. Seveda pa se je treba dogovoriti, koliko denarja je potrebnega za osnovno dejavnost samoupravnih interesnih skupnosti in koliko za razširjeno dejavnost. Na torkovi kandidacijski konferenci so opozorili, da se je treba čim prej dogovoriti, katere skupščine samoupravnih interesnih skupnosti bodo »dvodomne« in katere »enodomne«. Čim prejšnji odgovor na to vprašanje utegne zmanjšati težave pri kadrovskih pripravah na volitve, ki so večje posebno v manjših krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela in se lahko spet pojavijo pri izbiranju možnih kandidatov za organe delavskih kontrol, ki bodo spremljale delo samoupravnih skupnosti. Konferenca je ugodno ocenila dosedanje priprave na volitve in potrdila že predlagane kandidate za vodilne dolžnosti v samoupravnih E H H I l SGP Tehnik Škofja Loka Skupnost skupnih služb objavlja prosto delovno mesto vodje kadrovske službe in izobraževanja Pogoji: — višja šola za organizacijo dela — kadrovska smer, — pedagoška akademija in 3 leta delovnih izkušenj ali — srednja pedagoška gimnazija — upravno administrativna šola in 5 let delovnih izkušenj Stanovanja ni. Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi. >stih. J. Košnjek Podjetje za PTT promet Kranj TO Z D za ptt promet Kranj odbor za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosto delovno mesto hišnika na pošti Kranj, Poštna ulica 4 — po možnosti naj bo kandidat usposobljen za razna ključavničarska ali mizarska dela in z opravljenim tečajem za kurjače — na voljo je enosobno hišniško stanovanje na- pošti Kranj, Poštna ulica 4. Interesenti naj se v 15 dneh po objavi osebno zgla-sijo na pošti Kranj, Poštna 4. Nastop dela je možen takoj ali najkasneje do 31. decembra 1974. vključiti v delo ZSMS Na četrtkovi volilni konferenci °K ZSMS Škofja Loka je doseda-nJa predsednica škofjeloške mladi-ne Olga Bandelj poudarila, da se je v preteklem mandatnem obdobju Ndadina zelo aktivno vključila v Politično in gospodarsko življenje °očine. Mladi so med prvimi razpravljali o uresničevan j u_ ustavnih oopolnil in zahtevali hitrejše prehajanje^ na nove družbene odnose. Veliko pozornosti so posvetili idejno Političnemu usposabljanju kadrov v. osnovnih organizacijah in* v občinski konferenci, nadalje uveljavljanju samoupravnih odnosov v mladinski organizaciji, pripravam JJa volitve in njihovi izvedbi, predkongresnim razpravam ter dejavnosti na športnem, zabavnem in kulturnem področju. Nadaljevali so z akcijo ustavljanja novih mladinskih aktivov * KS in v temeljnih organizacijah, ^eč uspeha so imeli v krajevnih skupnostih, saj skoraj ni večjega kraja brez mladinskega aktiva, ^snovne organizacije v TOZD pa so UsPeli organizirati le v Alpini in v LTH. "ft v" nadaljevanju referata je Olga •^andelj spregovorila o delu v prihodnje. Poudarila je, da bo ena od Važnih nalog mladinske organizacije Ustanavljanje in seveda tudi aktivnost marksističnih krožkov in krož-*°V OZN, ki naj bi zaživeli ne samo v šolah, temveč tudi v delovnih °rKanizacijah in v krajevnih skupnostih. V vseh večjih organizacijah ^'adine naj bi središče dejavnosti vključevanju mladih iz drugih republik in iz drugih krajev Slovenije, ki prihajajo na delo v Sk. Loko, v delo mladinske organizacije. Poudarili so, da se mora mladinska organizacija prva zavzeti za mlade delavce, ki so začasno ali celo za stalno prišli v škofjeloške delovne kolektive. Prav ona mora prisluhniti njihovim problemom in jih tudi pomaga reševati oziroma nanje opozoriti samoupravne organe v temeljnih organizacijah. L. Bogataj Nižje prispevne stopnje V devetih mesecih letos je bil dohodek prispevka za zaposlovanje pri skupnosti za zaposlovanje Kranj nekoliko nad planom, in sicer za 0,27 odstotka. Dogovorjeni znesek prispevka za zaposlovanje je bil v kranjski občini presežen za 3 odstotke, v jeseniški pa za 2 odstotka, medtem ko je bil v drugih gorenjskih občinah odstotek pod planom za letošnje leto. Do konca letošnjega leta bi se po izračunih službe zbralo P.°stala idejna jedra, ki bi jih sestav-mladi komunisti. Zato bo mla- Ijali dinsk se ta organizacija v bodoče morala .več narediti za izobraževanje Ktivnih mladincev in njihov spre-j^v ZK. Mladinska organizacija se še tesneje povezala z delom dru-družbenopolitičnih organizacij ako v občinskem merilu kot v kra-e.Vr,ih skupnostih in temeljnih orga-■''•acijah združenega dela. Zatem so delegati poslušali poro-c,'a o delu konference in njenih '""Kanov ter izvolili novo predsedstvo OK, sekretarja in predsednika ^predsednike komisij, ki delajo pri T.'č'nski konferenci. Za predsednika, 1 bo svoje delo opravljal poklicno, S.() soglasno izvolili 21-letnega štu-?etUa Janeza Sušnika iz Škofje r*e, »toka > za sekretarja pa 23-letnega -»« Kavčiča, hi je l°nnik v Klad ki je zaposlen kot ...divarju vZireh. Volji,,,, konferenco so sklenili s '')rejetjem akcijskega programa. Se ?j*Prej se bodo zavzemali za mesni Nh nJe nove ustave na vseh področij . družbenopolitičnega življenja. Mivno se b(xlo vključili v volitve '"'Hatov za samoupravne interesne KlM>nosti. Nadalje so v akcijski pro-J5>»1 zapisali, da " delovanje hmIo pospeševali osnovnih organizacij '1|;>dine v KS in TOZD. Zavzemali . ' 1)(h1o z;, hitrejšo izgradnjo stano- .Vi za mlade v občini in za hitrejše ljenje sredstev za gradnjo novega IjV^'ga doma v Škof ji Loki. |} |a idejno političnem podroCjU S|. ' pripravljali posebne problem-1/' konference, seminarje in skrbeli \t politično izobraževanje mladih. vadalj».Vali foodo akcije |>ri vključe •Vlu v priprave na SLO, na kultur i-Hn! i" Športnem področju, informi-!V)U mladine m kadrovanju. Kmetijsko živilski kombinat Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: L ZA TOZD MLEKARNA KRANJ 1. kurjača II. ZA TOZD TOVARNO OLJA OLJARICA BRITOF 2. treh obratovodij rafinacije III ZA TOZD KMETIJSTVO KRANJ 3. vodje poljedelstva 4. administratorja v centru semenskega krompirja v Šenčurju 5. strojnega vzdrževalca v skladišču semenskega krompirja v Šenčurju 6. prodajalca v prodajalni rezervnih delov v Šenčurju 7. mehanika v mehaničnem servisu Šenčur 8. dveh živinorejskih delavcev na delovišču Cerklje Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod I/l.: poklicna šola in izpit za upravljača parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem in najmanj 1-letino prakso; pod II/2.: visoka ali višja šola živilsko tehnološke, strojne ali elektrotehnične smeri, lahko tudi u&etmik Delo poteka v treh izmenah; pod III ' 3.: visoka ali višja šola agronomske ali poljedeil-ske smeri s 3- oziroma 5-letno prakso na enakih ali podobnih delovnih mestih, organizacijske sposobnosti in smisel' za delo z ljudmi, delno terensko delo. Stanovanje po dogovoru; pod III/4.: poklicna administrativna ali kmetijska šola, lahko tudi začetnik; pod III/5.: poklicna šola kovinske stroke z izpitom za Voznika motornih vozil B kategorije; pod III/6.: poklicna šola za prodajalce ali poklicna šola kovinske stroke s poznavanjem kmetijskih strojev, praksa zaželena, samsko stanovanje zagotovljeno; pod III/7.: poklicna šola za poklic mehanika /. usposobljenostjo za popravila »diessel« motorjev in traktorjev, samsko stanovanje zagotovljeno; pod III.'8.: poklicna kmetijska šola ali priučeni živinorejec, zaželen je zakonski par. Družinsko stanovanje na delovišču zagotovljeno. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo v času od 1 do 3 mesecev. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjega dela sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, Cesta -J L A 2, v lf> dneh od objave. za okoli 3"> milijonov din več prispevka za zaposlovanje kot je bilo planirano. Na predlog izvršnega odbora je zato skupščina skupnosti za zaposlovanje Kranj na svoji zadnji seji sklenila, da se preveč zbrana sredstva vrnejo gospodarstvu na ta način, da se za november in december letos prisj>evna stopnja za zaposlovanje, ki jo plačujejo organizacije združenega dela na Gorenjskem, zmanjša od sedanjih 0,30 odstotka na 0,17 odstotka. Istočasno je skupščina skupnosti za zaposlovanje Kranj na podlagi svojih pristojnosti zvišala prispevno stopnjo za zaposlovanje na območju občine Radovljica za čas od 1. januarja letos pa do 31. oktobra. V radovljiški občini je bila namreč kot edini primer v Sloveniji sprejeta prispevna stopnja za zaposlovanje v višini 0.10 ojna razmerja pri Kmetijski zadrugi Cerklje. Vse ostale informacije na upravi KZ Cerklje. Vojaki in mladi bodo obiskali Železarno Pri predsedstvu tovarniške konference ZSMS Železarne Jesenice v zadnjem času posvečajo vse večjo skrb sodelovanju z mladino zunaj železarskega kolektiva. Za soboto. 16. novembra, so se mladi železa rji odločili, da povabijo v svojo sredino vojake komande JLA Radovljica ter več članov mladinskih aktivov iz radovljiške in jeseniške občine. Predstavniki mladih železarjev bodo goste sprejeli na Koroški Beli, nakar jih bodo popeljali na ogled obratov v valjamo Bela. Po ogledu bo v prostorih Kazine na Jesenicah pogovor o bolj konkretnih oblikah sodelovanja v prihodnje. J. Rabič Konferenca mladih v izobraževanju ustanovljena Včeraj je bila v Kranju ustanovna seja konference mladih v izobraževanju. Do sedaj sta pri občinski konferenci mladine že delali dve specializirani konferenci: konferenca mladih v krajevnih skupnostih in konferenca mladih delavcev. Ustanovljeni sta bili spomladi. Z včerajšnjo sejo pa se jim je priključila še tretja in s tem je kranjska mladina do konca speljala novo organiziranost, ki jo je potrdil tudi IX. kongres Zveze socialistične mladine. Konference mladih kmetovalcev ne bodo ustanovili, ker je kmečke mladine zelo malo in so jo že pritegnili v delo mladine v krajevnih skupnostih. Konferenca mladih v izobraževanju je povezala v enotno organizacijo vso študirajočo mladino od osnovne šole do fakultete. -Ib Svet delovne skupnosti Osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici, Kranjska cesta 27 razpisuje prosto delovno mesto učitelja za matematiko-fiziko za nedoločen čas ali določen čas s polnim delovnim časom Pogoji: P. PRU ali absolvent PA. Nastop službe takoj. Prošnje sprejema tajništvo šole 15 dni po objavi razpisa. Stanovanja ni. Statistiki ne lažejo O lanskih in letošnjih življenjskih stroških ter življenjski ravni govorijo anketar Zavoda za statistiko SRS, gostinska delavka, zasebni obrtnik, šofer in upokojenec — Prizadetost ob stalnem naraščanju cen osnovnih življenjskih potrebščin in želje, da bi temu primerno naraščali tudi osebni prejemki — Bodo posledice tega varčnost in načrtnejše trošenje denarja v naših gospodinjstvih? Podatki o rasti cen življenjskih potrebščin štiričlanske slovenske družine povedo, da so se izdatki takšnih družin v letošnjem septembru v primerjavi z enakim mesecem lanskega leta povečali za okrog 30 odstotkov. Hrana je stala letos septembra povprečno slovensko štiričlansko družino za 24,7 odstotka več-kot lanski september, izdatki za tobak in pijače pa so se v enakem obdobju povečali za 15,4 odstotka. Izdatki za obleko in obutev so porasli za 27,8 odstotka, stroški stanovanja in komunalnih storitev za 9,7 odstotka, izdatki za kurjavo in razsvetljavo pa za 40,9 odstotka. Stanovanjska oprema se je v omenjenem obdobju podražila za 33,8 odstotka, izdatki za higieno pa so se povečali za 42,4 odstotka. Za kulturo in razvedrilo je bilo treba letos septembra odšteti 34,3 odstotka več, za prometne storitve pa za 39 odstotkov več. To so podatki Republiškega zavoda za statistiko, ki s pomočjo an-ketarjev redno spremlja mesečne proračune in dnevne izdatke ter dohodke 330 tri- in štiričlanskih družin v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Novem mestu, Kranju itd. Za podobno anketo skrbi tudi Zvezni zavod za statistiko, ki redno spremlja dohodke in izdatke 1800 gospodinjstev v 40 jugoslovanskih mestih. Ker je Kranj za tako statistiko zanimivo mesto, je med anketiranimi kar 21 družin, ki jim je zagotovljena anonimnost, "enako pa velja tudi za anketarja, ki družine redno mesečno obiskuje in pobira posebne gospodinjske dnevnike s točno vpisanimi dohodki in izdatki, od najmanjših do največjih. Nesporna koristnost »gospodinjskih kn j igo vodstev « »Od leta 1952 dalje že sodelujem z Zavodom za statistiko,« pripoveduje neimenovani anketar izbranih tri- in štiričlanskih kranjskih gospodinjstev oziroma družin, »in spoznavam, da so družine, ki so vodile gospodinjsko knjigovodstvo, marsikaj dosegle in uresni- Cene na debelo se umirjajo Za oktober je značilno, da so se cene pri proizvajalcih industrijskih izdelkov umirile. Nasprotno pa so se cene blaga na drobno še naprej povečevale, in to v Sloveniji bolj kot je poprečje za vso državo. Oktobra so bile v primerjavi z lanskim oktobrom cene na drobno v Jugoslaviji za 31 odstotkov v Sloveniji pa za 35 odstotkov višje. Cene pri proizvajalcih pa so bile pretekli mesec v Sloveniji za 46 odstotkov višje kot oktobra lani. V primerjavi s septembrom letos pa so narasle za slab odstotek in_se je rast v oktobru umirila. Porast cen na debelo se je seveda pokazala v porastu cen na drobno. V enem letu so se v Sloveniji dvignile za 35 odstotkov, v primerjavi s septembrom pa za 2 in pol odstotka. Po podatkih zavoda za statistiko SR Slovenije so oktobra letos v primerjavi z lanskim oktobrom bili usnjeni in gumijasti izdelki dražji za 74 odstotkov, umetna gnojila in škropiva za 74 odstotkov, higienske potrebščine za 62 odstotkov, gradbeni material za prav toliko, žito in izdelki iz žita za 56 odstotkov, kurjava za 50 odstotkov, pohištvo za 45 odstotkov, kmetijsko orodje za 43 odstotkov, razsvetljava za 39 odstotkov, obrtne storitve za 33 odstotkov, tekstilni izdelki za 32 odstotkov, aparati za gospodinjstvo za 30 odstotkov itd. Tolikšen dvig cen je krepko vplival na rast življenjskih stroškov. Letos oktobra so bili v primerjavi z istim mesecem lani višji za 30 odstotka^, v primerjavi s septembrom pa za 3 odstotke. -lb čile številne spočetka neuresnič-ljive cilje. Zdi se mi, da mora sleherna družina zapisovati ali vsaj kontrolirati osnovne dohodke in izdatke, sicer utegne postati življenje brezciljno, tjavendan, iz rok v usta.« Čeprav omenjeni kranjski anketar gospodinjskih dnevnikov natančneje ne »obdeluje«, temveč pripravi zapiske gospodinj le za analizo na Zavodu za statistiko, nam je postregel z zanimivimi spoznanji. Ugotovil je, da v večini družin, kjer sta oba, mož in žena, zaposlena, znašajo mesečni dohodki okrog "5000 dinarjev. Tri- ali štiričlanske družine s tolikšnim ali celo manjšim dohodkom največkrat tudi kaj prihranijo. To se dogaja celo pri gospodinjstvih, kjer je zaposlen samo mož! Na drugi strani pa na koncu meseca večkrat zmanjka denarja družinam, kjer sta zaposlena oba, in vsak prinese domov tudi po 8000 dinarjev! Skušnje anketarja povedo, da znašajo mesečni izdatki tričlanske družine za hrano (kruh in krušni izdelki, zelenjava, sadje, meso in mesni izdelki, ribe, maščobe, mleko in mlečni izdelki, jajca, delikatese ter izdatki za malice v delovnih organizacijah in prehrano otrok v šolah ali vrtcih) od 1200 do 1500 dinarjev! Pri štiričlanski družini pa ta vsota naraste na 2400 dinarjev. Opozarjamo, da so to le izdatki za omenjena živila. Anketa na kranjskih ulicah Odločili smo se za krajšo anketo. Na kranjskih ulicah smo za pome-nek prosili par občanov različnih starosti in poklicev ter jih vprašali povsem preprosto. Kako primerjate lanske in letošnje življenjske stroške, ali je po vaše življenjska raven (standard) narasla ali padla, koliko ste zaslužili lani in koliko letos, kako ocenjujete večkrat skokovito naraščanje cen na eni na porast osebnih prejemkov na drugi strani in kako obe plati usklajujete itd. Odgovori, izvzemši enega, niso bili preveč optimistični . . . V prvem pomenku je sodelovala Centralova gostinska delavka Štefka Pire iz Kranja. »Sodim, da smo letos vseeno dosegli nekoliko višji standard od lanskega, kljub nekaterim podražitvam. Nekatere so bile bolj, druge manj boleče. Ljudi so najbolj prizadele podražitve mesa, oblačil, živil, predvsem sladkorja in mleka, še posebno pa kurjave. Na srečo sva jo z možem kupila še po stari ceni. S prevozom vred sva za poldrugo tono premoga odštela 65.000 starih dinarjev, sedaj pa bi bilo menda treba za takšno količino dati najmanj 90 starih tisočakov. Svoje zahteva tudi osebni avtomobil, vendar predvsem zaradi tega, ker nimamo otrok, še kar shajamo. Če bi bili pogostejši obiskovalci gostinskih lokalov, bi se verjetno večkrat zataknilo. Popolnoma verjamem, da družine z več otroki pogosto težje preživijo z meseca v mesec. Za zdaj smo še zdravi in zato trenutne težave lažje premagamo. Moja lanska in letošnja plača? Lani sem zaslužila 180.000 starih dinarjev mesečno, letošnji osebni dohodek pa se suče okrog 200 tisočakov. Koliko bom dobila v prihodnjih mesecih, še ne morem povedati, ker sem na novem delovnem mestu.« Anton Grmek iz Kranja je zasebni obrtnik in se ukvarja s precizno mehaniko. »Tudi drugje v svetu cene naraščajo. Proizvodi se draže, vendar po moje to ni dobra taktika.' Dirko cen bi morali ustaviti! Če bi še sam storitve tako poviševal, bi ostal kmalu brez strank. Standard je po mojem letos padel. Vse, od A do Ž, kar človek kupuje, je dražje. Govorim za svojo stroko. Podražili so se barvni trakovi za pisalne stroje, čeprav je le škatlica malo drugačna, podražilo se je olje, bencin, špirit, povečale dajatve za vajenca, ki ga imam, itd. Skratka, letošnje življenje je dražje od lanskega in še dražje bo, če ne bodo skladno s cenami naraščali tudi prejemki ljudi.« Mnenje predgovornika je potrdil tudi Jože Jekovec z Zgornje Bele, šofer v kranjski Planiki. »Letošnji življenjski stroški so višji od lanskih. Lani sem na primer zaslužil 230 ali 240.000 starih dinarjev mesečno, letos pa okrog 250.000 dinarjev. Hrana je dražja, obleka itd. Ni še dolgo, ko sem dobil primerno obleko za 60, 70.000 dinarjev, sedaj pa bo kmalu treba odšteti 200 tisočakov. Doma odštejem za hrano 50.000 starih dinarjev, pa še skromno kmetijo imamo, vendar kdaj težko pridemo ,skoz'. Osebnega avtomobila nimam, pa vseeno za luksus kaj dosti denarja ne ostaja.« Na naša vprašanja je zelo izčrpno (xlgovoril upokojenec Franc Šenk iz Kranja. »Skromno pokojnino imam. Lani sem prejemal 70.000 starih dinarjev mesečno, letos pa dobivam okrog 120.000 dinarjev. Žena mi je pred leti umrla in sedaj mi, na srečo, gospodinji hčerka. Precej se je podražilo življenje zadnje leto. Najbolj so poskočili kurjava, obleka, elektrika, pa tudi hrana. Skromno živim. Le vsaka dva ali tri dni zavijem v Bonboniero na kavo in konjak, potem pa je z mojim ,luksuzem' konec. Se srečen sem, da sem honorarni čuvaj v galeriji in da na ta način zaslužim nekaj dodatnega denarja. Če bi bil zdrav, bi bil moj honorarni zaslužek lahko še enkrat večji. Vendar za zahtevnejša dela nisem več sposoben. Menim, da bi morali naraščanje cen ustaviti ali pa osebne dohodke, posebno pa pokojnine, prilagoditi takšnemu porastu.« Neposredni in odkriti so bili odgovori vprašanih, kažejo pa tudi precejšnjo zaskrbljenost zaradi sorazmerno hitrega naraščanja življenjskih stroškov.. Predvsem pa odgovori potrjujejo v uvodu navedene statistične podatke o naraščanju cen potrebščin, brez katerih življenje ne bi teklo in so del vsakdanjosti. Mogoče prav v tem tičijo vzroki, da postajamo IZ dneva v dan bolj varčni, načrtni in preudarni. Tako ravnanje pa ravno brez koristi ni! Besedilo: -J. Košu jek Fotografije: P. Perdan Stara »zimska pravljica« v novi izdaji Škofjeloški Transturist, ki upravlja 28 odstotkov vseh žičnic v Sloveniji, ni uspel do začetka letošnje zimske sezone v ničemer povečati obsega in kvalitete športno-turističnih storitev. Nepoučenim bo gornji, čisto neuradni, vendar preverjeni podatek povedal bore malo, komur pa sta vsaj približno znani usmeritev in načelna politika podjetja, zlasti politika TOZD Žičnice, zagotovo ne more skriti presenečenja. Transturistov program, zasnovan na desetletnih izkušnjah in na preučevanju tujih spoznanj (Avstrija, Švica, Italija), namreč edini v republiki prerašča tradicionalno razdrobljenost in zaprtost v občinske plotove ter upošteva priporočila IS SRS, zajeta v osnutku srednjeročnega gospodarskega razvoja Slovenije. Izvršni svet upravičeno terja spremembo zastarele investicijske strategije in ugotavlja, da smo doslej trošili denar nepretehtano, nesistematično, stihijsko. To nazorno potrjujejo naslednje številke: Slovenija se ponaša s 43 smučarskimi središči, vendar niti eden ni sposoben nuditi gostom celovitih storitev. Ponekod so poglavitni kamen spotike nezadostne gostinsko-hotelske kapacitete, medtem ko drugje tarnajo zaradi pomanjkljive mreže transportnih naprav, zasilno pripravljenih terenov ali slabih prometnih zvez. Zgovoren je podatek, da 83 odstotkov od 193 registriranih žičnic leži v višini pod 800 metrov, le 10 odstotkov pa v pasu nad 1500 metrov, ki po srednjeevropskih normah zagotavlja avtomatično uvrstitev v prvi kakovostni razred. Opisana klasifikacija nikakor ni brez osnove, o čemer pričajo prav izgube v lanski muhavi zimi, ko so neugodne vremenske razmere ohromile skoraj devet desetin razpoložljivih vlečnic in sedežnic. Strokovnjaki zato poudarjajo, da je treba dati absolutno prednost vlaganju v že obstoječe objekte, ki so domala brez izjeme nedograjeni. Potuha kakršnimkoli lokalističnim težnjam ne prihaja v poštev, razen če bi le-te pomenile dopolnitev in zaokrožitev treh globalnih zimsko-športnih kompleksov: alpskega, zgornjesavskega in štajersko-karavanškega. V najmanj ducat dokumentih poudarjena novost je kajpak doživela odločno podporo gospodarske zbornice in bank, katerih posojila so (in bodo ostala) ključni dejavnik bodisi usklajenega bodisi neusklajenega napredka posameznih panog v deželi. Ne le da je avtor pričujočega prispevka osebno prisostvoval dvema posvetoma, posvečenima razreševanju nasprotij v našem zimskem turizmu (obakrat, decembra 1973 na Pokljuki in avgusta letos v Bohinju, so se bančniki zelo jasno opredelili v prid deklariranemu stališču IS ter posebej ugodno ocenili prizadevanja v Transturistu, kjer interne plane dosledno podrejajo občim koristim in širšim družbenoekonomskim potrebam slovenske skupnosti), ampak mu tudi ni neznana ustanovitev specializiranega organa Ljubljanske banke, nekakšnega »filtra«, ki naj bi temeljito pretehtal utemeljenost in smotrnost sleherne kreditne prošnje — in seveda zavrnil neobetavne zamisli. Lepo, ni kaj. Toda spet je praksa postavila teorijo na laž. Da trditev ni iz trte izvita, dokazuje primer Transturista. Njegovi izvedenci so 20. julija izročili LB obsežno študijo o predvideni razširitvi turističnih centrov Stari vrh, Pokljuka in Vogel. Študija je bila ocenjena kot izjemno dobra, saj poleg izčrpne razčlenitve stroškov vsebuje temeljito analizo rentabilnosti dosedanjih naložb v omenjena smučarska središča. Sestavljavci niso pozabili povedati, da bi vsota 46 milijonov din, kolikor znaša kreditni zahtevek, omogočila optimalno izkoriščenje razpoložljivih površin, ki bi od sedanjih 66 narasle na 106 hektarjev; nadalje je v znesek všteta namestitev oznak, ureditev sankaške steze in pešpoti, postavitev samopostrežne trgovine ter »likanje« prog, kar bi Vogel, smučarsko Meko Slovenije, naredilo zanimiv in »prevozen« že v uvodu sezone, novembra in decembra, ko snežna odeja ni debelejša od enega metra. Del sredstev nameravajo uporabiti še za odprtje turne smeri na Pokljuki ter za izpeljavo par lažjih vzporednih iztekov na Starem vrhu. Elaborat so, kakor rečeno, povsod pohvalili, vsebina pa odgovornih očitno ni prepričala. Nihče ne ve, zakaj. Ve se samo, da direkcija v Loki ni dobila doslej nobenega odgovora v pozitivnem ali negativnem smislu. Če bi ga, bi zdaj namesto varljivega »bo, kadar bo« nemara lahko zapisali »je«: Transturist je montiral 7 novih žičnic, Transturist je dvignil urno pretočnost na 12.095 oseb. Itd., itd. A dejstva so dejstva. Nobenih »če« ne priznavajo. Ljubljanska banka je obšla javno izražena zagotovila o oblikovanju prioritetnega seznama, ki bo favoriziral zgolj perspektivne projekte; »zamrznila« je vlogo Trans-turistovcev ter s 4 milijoni din pospešila spočetje štiriinštiride-setega krajevnega zimsko-športnega Eldorada, vnaprej obsojenega da pomnoži druščino slovenskih turističnih nedonošenčkov. Opravičila ni, kajti čeprav bi Voglu, Pokljuki in Staremu vrhu finančniki prižgali zeleno luč že prihodnjo pomlad, so stvari bržkone zamujene. V trenutni ekonomski situaciji, ki ji podobo odmerja inflacija, je vsako odlašanje, vsak zastoj usoden. Rentabilni utegnejo biti le načrti, preneseni s papirja v stvarnost v najkrajšem možnem roku. Rekonstrukcijo krvavške sedežnice oziroma uvedbo gondol so, denimo, izvedli rekordno hitro — in pričakovani rezultat ni izostal. Kdaj bomo torej nehali proizvajati sklepe, katerih vsebina je takšna, da jo najprej prekršijo ravno institucije, ki so najbolj poklicane bedeti nad njihovim uresničevanjem? I. Guzelj Prebivalci dela krajevne skupnosti Poljane v Poljanski dolini so se letos ^ referendumu odločili za plačevanje samoprispevka za ureditev cef1 Poljane—Hotovlje—Vinharje. Vsa pripravljalna dela pred polaganji asfaltne prevleke, širjenje cestišča ter postavljanje škarp in opornih zid0~\ so v glavnem končana in so ocenjena na vrednost okrog 450.000 din. Vet&A del so občani s tega področja opravili s prostovoljnim delom. Odsek v doti11) približno 2,5 kilometra bo asfaltno prevleko dobil že prihodnje leto. Sel*j bo za to potrebnega še prectj denarja, zato prebivalci, ki 80 vezani nO | Cesto, upravičeno pričakujejo tudi pomoč občinske skupščine in deloVnl organizacij, (ig) — Fotoi F, Perdan Bogatejša amaterska kulturna dejavnost Tržiška Zveza kulturnoprosvetnik organizacij je oblikovala podrobnejši načrt programa za leto 1975 in ga skupaj s finančnim načrtom razdelila n<* gledališko, glasbeno, folklorno, filmsko, likovno in investicijsko področje Ta teden bodo zaključeni redni občni zbori kulturnoumetniških društev in skupin, včlanjenih v Zvezo kulturnoprosvetnih organizacij občine Tržič. Omenjenih društev in skupin je deset. Konferenca ZKPO, na kateri bodo ocenili preteklo dveletno delo in načrtovali naloge za prihodnje, pa se bo sešla v prvi polovici decembra. Tako so sklenili na zadnji seji predsedstva ZKPO Tržič, °benem pa že sprejeli okvirni delovni program in finančni načrt za prihodnje leto. Program bo še bogatejši on letošnjega, obetajo pa se tudi večja sredstva. Kulturna skupnost kaže veliko razumevanje za dejavnost Zveze kulturnoprosvetnih organizacij. Po oceni predsedstva ^KPO bo prihodnje leto za tovrstno nejavnost v Tržiču okrog 30 odstotkov več denarja. • Tako delovni program kot finančni načrt za prihodnje leto sta razdeljena po področjih, in sicer na gledališko, glasbeno, folklorno, filmsko in likovno. Investicije so samostojno področje. Zanje nameravajo v Tržiču prihodnje leto potrošiti 150.000 dinarjev. Sicer pa je predlog predsedstva ZKPO naslednji. Za gledališko dejavnost je namenjenih 48.000 dinarjev, za glasbeno 48.000 dinarjev, za folklorno 45.000 dinarjev, za filmsko 17.000 dinarjev in za likovno dejavnost 10.000 dinarjev. Dejavnost ZKPO na likovnem področju je nova. Njen glavni cilj je predvsem združiti in organizirati okrog 40 sli-karjev-amaterjev, ki delujejo v tržiški občini in se običajno srečajo le na vsakoletni skupinski razstavi v paviljonu NOB. ZKPO si bo prizadevala likovno dejavnost razširiti, Pot navzgor zapira šolski sistem Že nekaj let na Gorenjskem po končani osnovni šoli učenci odhajajo v srednje šole, medtem k.o se za poklicne šole odločajo le v manjšini. Po zadnjih podatkih se odloča za poklicne šole le kakih 25 odstotkov učencev, čeprav so potrebe po kadrih s poklicno šolo posebno na Gorenjskem zelo velike. Kljub naporom svetovalnih služb na zavodu za zaposlovanje in še koga morda, pa leto za letom učenci raje odhajajo v »elitnejše« srednje šole. Ker je tako potreb kot tudi poklicnih šol na Gorenjskem veliko, je treba pač učence dobiti od drugod in ne samo učence, tudi delavce. Takšno »uvažanje« delavcev z nerazvitih področij pa je med drugim tudi drago, pa če ne mislimo pri tem samo na potrebno stanovanje. »Pojav, ki ga na Gorenjskem zadnje čase opažamo,« pravi svetovalec na Zavodu za šolstvo Branimir Lorenčič, »ima seveda svoj vzrok. Ta je po moje v ambicioznosti staršev, ki svojim otrokom svetujejo vpis na srednje šole ne glede na otrokove sposobnosti in usmeritve. S srednjih šol je namreč nadaljnja pot šolanja odprta, kar pa pri sedanjem šolskem 8istemu pri poklicnih šolah pogrešamo. Pot iz poklicne šole navzgor je praktično nemogoča, čeprav je med učenci poklicnih šol precej tudi takih, ki bi želeli nadaljevati šolanje na višji stopnji in ki so tudi sposobni za tako šolanje. Če se namreč odločijo za nadaljevanje šolanja, morajo začeti vse od začetka, noben izpit jim pri vpisu na srednjo šolo ni priznan. Tako pa imamo učenca, ki konča poklicno šolo, se zaposli in v želji po nadaljnjem šolanju obiskuje večinoma na svoje'stroške razne večerne šole. To pa je vsekakor težaven posel. Učenci in starši 8e seveda skušajo tem težavam izogniti, zato je tako visok vpis gorenjskih učencev v srednje šole.« Zato pa kasneje ugotavljamo, da okoli 20 odstotkov učencev na srednjih šolah ni sposobnih za tako šolanje oziroma so se napačno opredelili. Razmerje med vpisom na poklicne šole in na srednje šole,bi bilo takoj ugodnejše, če bi vsaka šola tudi omogočila študij na višji stopnji. Tako bi odpadel zdajšnji štekulativni vpis na srednje šole. Že v poklicni šoli pa bi bilo že po neki naravni selekciji jasno, kdo od učencev je sposoben za nadaljnje šolanje in kdo bo »le« — čeprav morda izvrsten — kvalificiran delavec. Kriva je 'udi naša miselnost, ki tako poudarja razlike med kvalificiranimi delavci in raznimi »tehniki«. Posledica sedanjega šolskega sistema je tudi neustrezna socialna struktura študentov na fakultetah. Nihče pa ne more trditi, da recimo med 37.000 učenci v slovenskih poklicnih šolah ni takih, ki so sposobni nadaljevati šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah in ki si to želijo. Le sedanji šolski sistem jim tako Pot naprej ne omogoča. V Sloveniji je dokaj močan odpor proti reformi srednjega šolstva, ki naj bi odpravilo to zaprtost in dejansko neenakopravnost učencev ter delitev na šole »belih in Črnih srajc«. Treba pa bo veliko napora, da bo resolucija o vzgoji in izobraževanju 10. kongresa ZKJ speljana tudi v praksi u* ne bo ostala le eden od dokumentov. »Pravilna poklicna usmeritev mora biti procesualno zasnovana,« je v svoji zanimivi diskusiji na skupščini skupnosti za zaposlovanje Kranj poudaril Branimir Lorenčič. »Na ta način oo tudi služba poklicnega usmerjanja lahko veliko učinkovitejša.« L. M. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled stalna JneoloŠka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska oirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava slikarskih del MAKSIMA f,fcDEJA mlajšega in HENRIKA MARCHLA, v 2. nadstropju pa etnograf-!H razstava KMEČKO GOSPODARSTVO V DOLINI. rt. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V gale-\l a v *sti stavbi pa je odprta razstava slikarskih del kranjskega slikarja MARijANA BELCA. Stalne zbirke v baročni stavbi v Tavčarjevi 43 so zaradi adaptacije stavbe ^casno zaprte. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka 0(1 10. do 12. in 16. do 18. ure. O Konfekcija Mladi rod Kranj Pot na kolodvor 2 prodaja osnovna sredstva kombi IMV v voznem stanju, izklicna cena.je 15.000 din. Ogled je možen v ponedeljek, 18. novembra, od 10. do 12. ure na upravi podjetja. Licitacija bo v sredo, 20. novembra, ob 12. uri na upravi podjetja. organizirati strokovne oglede razstav in pripraviti le-te tudi v podjetjih in ustanovah. Omembe vredna novost bo tudi oblikovanje komisije za gledališko dejavnost, ki bo skrbela za razdeljevanje in trošenje sredstev, pripravljala program gostovanja gledaliških skupin iz drugih krajev, pomagala pri sestavi delovnih programov kulturnoumetniških društev, nosila glavno breme organizacije Tržiških poletnih prireditev ter skrbela za kulturno sodelovanje z zamejskimi Slovenci. Ob gledališki dejavnosti kaže še poudariti, da nameravajo prihodnje leto amaterske skupine na čelu z Amaterskim gledališčem iz Tržiča »postaviti« na oder 12 premier za odrasle ter nekaj otroških predstav, hkrati pa pripraviti proslave ob pomembnih praznovanjih. Najbolj aktivni bodo Lomljani, Brezjani, Podljubeljčani, Lešani in člani Kuda iz Jelendola. Glasbeniki so v predlog programa za prihodnje leto zapisali, da bodo posvetili precej pozornosti izpopolnjevanju in opremi glasbenih in pevskih skupin, iskanju primernih prostorov za vadbo ter organizaciji samostojnih koncertov, predvsem revije pevskih zborov občine. To so predvsem pevske skupine Bratje Zupan, Tržiški oktet ter zbora v Pod-ljubelju in Lomu. Folklorna skupina Karavanke ima v programu 5 nastopov doma in 8 v tujini, razen tega pa želi poživiti folklorni podmladek na osnovnih šolah. Folkloristi bodo sodelovali tudi na osmih večjih prireditvah. Filmska skupina Tomo Križnar je s pomočjo ZKPO že dobila novo snemalno kamero. Precej preglavic ji povzroča prostor, vendar kljub temu planira snemanje najmanj petih filmov, filmske večere in že tradicionalno revijo amaterskega filma. O dejavnosti na likovnem področju smo nekaj besed že zapisali. Poletne tržiške kulturne prireditve bodo tudi prihodnje leto osrednja prireditev na tem področju in obenem prikaz celotne dejavnosti Zveze kulturnoprosvetnih organizacij. J. Košnjek Ravnateljstvo osnovne šole Peter Kavčič Škofja Loka obvešča starše, da bomo vpisovali v I. razred v sredo, 20. in v četrtek, 21. novembra 1974, od 10. do 18. ure v šoli v Šolski ulici. Vpisovali bomo otroke roj. v letu 19()8, pogojno pa tudi v januarju in februarju 1969. leta. K vpisu prinesite otrokov rojstni list in zdravstveno izkaznico. Projektivno podjetje Kranj Cesta JLA 6/XVII išče upokojenca za urejanje arhiva in knjižnice. Veterani godbe na pihala jeseniških železarjev: Julij Sorgo, Rado Kleč, Rudolf Ažman, Ivan Mohorič, Franc Rihtaršič, Štefan Preželj (godba Hru-šica), Ludvik Korantar in Jože Ravnik (od leve proti desni). Jubilejna prireditev ob 100-letnici pihalnega orkestra bo 7. decembra. Ob tej priliki bodo izdali bilten, v katerem bo opisano delovanje prizadevnih godbenikov od ustanovitve do danes. V biltenu bodo tudi veterani, ki so na tej sliki in so pri tej in drugih godbah jeseniške občine uspešno delovali več kot 50 let. — B. B. Knjižnica na Javorniku v delavskem domu Po dolgoletnih naporih in sanacijskem programu posebne komisije za knjižničarstvo pri temeljni kulturni skupnosti na Jesenicah so zdaj dokončno uredili tudi problem vaške knjižnice na Koroški Beli. Ta knjižnica je delala več let v pretesnih prostorih na Koroški Beli, zdaj pa so jo dokončno preselili v prostore delavskega doma na Javorniku. Najprej bo začasno delovala v improviziranem prostoru ob odru delavskega doma, nato pa bo imela svoje stalne prostore v zgornjem delu. Tako na Jesenicah počasi, a vztrajno in dosledno ter z uspehom uresničujejo sanacijski program vaških knjižnic. D. S. Ne j c Slapar razstavlja v Ljubljani V ljubljanskem Klubu kulturnih in znanstvenih delavcev so pred dnevi odprli razstavo eksponatov Kranjčana Nejca Slaparja, ki se gledalcem predstavlja s sintezo popar-tistično preoblikovanih fotografij in sekvenc kompjutrske tehnike. V njegovi »foto-grafiki« prevladuje figura, postavljena v središče vsebine, posredovane gledalcu. V prostorih kluba bo Slapar razstavljal do 7. decembra. Likovni krožek Najbolj uspešna in najbolj delavna sekcija, ki deluje pri delavsko-prosvetnem društvu Svoboda Tone Cufar na Jesenicah je prav gotovo likovna sekcija DOLIK, ki vključuje prizadevne slikarje-amaterje, likovne pedagoge, akademske slikarje in vse tiste, ki jim je likovna umetnost blizu in ki jih prav upodabljanje na platno polno in iskreno zaposluje. Redno prireja ta sekcija svoje kolektivne ali samostojne razstave in v mali dvorani delavskega doma tudi gostovanja bolj ali manj znanih slikarjev. Letos so se pri likovni sekciji DOLIK odločili, da vključijo več mladine, ki ima veselje in sposobnost za slikanje in risanje. Prav zelo mladih ta likovna sekcija ne vključuje veliko, večinoma so njeni člani starejši. Prenašanje svojih izkušenj na mlajše so si zamislili v obliki posebnega likovnega krožka, ki je namenjen vsem srednješolcem ali delavcem v občini. Enkrat tedensko naj bi likovni pedagogi in slikarji zbrali okoli sebe vse mlade v delavskem domu pri Jelenu. Likovni krožek bo povsem brezplačen za tiste, ki ne bodo zmogli minimalnih stroškov za potrebni material. D. S. Trgovsko proizvodno podjetje Zarja Jesenice razpisuje na podlagi sklepa DS TOZD Manufaktura prosto delovno mesto poslovodje prodajalne Tekstil Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — 10 let delovnih izkušenj pri prodaji tekstilnega blaga — da ima poslovodsko šolo — da ima ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti — da ni sodno kaznovan ali v kazenskem postopku. Kandidati naj pošljejo ponudbo z življenjepisom in dokazili, da izpolnjujejo razpisne pogoje v 15 dneh po objavi na naslov: TPP Zarja Jesenice, Titova 1 — razpisna komisija TOZD Manufaktura. Stanovanja ni na voljo. Knjige, primerne za mladino Izšlo je nekaj knjig, ki jih bodo z zanimanjem prebrali tudi mladi bralci, čeprav niso posebej namenjene njim. Taka knjiga je npr. NARAVA IMA VSELEJ PRAV (M. Messe-gue). Govori o tem, kaj naj človek ukrene, da bi ostal dolgo čvrst. Pisana je izredno poljudno in z mnogimi zabavnimi primeri priteguje bralčevo zanimanje. V svet bolezni rh zdravja pa sega tudi knjiga ČEBELE IN ZDRAVJE (E. Herold). Kogar zanima delo znanstvenikov, lahko prebere, kako je potekalo življenje velikega astronoma Nikolaja Kopernika (E. Rybka: NIKOLAJ KOPERNIK). Etbin Boje je zbral veliko število slovenskih pregovorov, izšli so v knjigi PREGOVORI IN REKI NA SLOVENSKEM. Zgodbe o vohunstvu so za marsikoga privlačno branje, taka utegne biti za marsikaterega mladega bralca knjiga VOHUNSTVO V INDUSTRIJI IN ZNANOSTI (J. Bergen). Veliko mladih se navdušuje za planine, ti naj sežejo po knjigi MAKALU. Napisalo jo je več avtorjev, članov IV. slovenske odprave na Himalajo. Knjiga s področja alpinistike je tudi Terrave-vo delo OSVAJALCI NEKORISTNEGA SVETA. Izšlo je tudi več del, ki so namenjena predvsem mladini, npr. BUTALCI z ilustracijami M. Bizovičarja, šaljiva knjiga DOGODIVŠČINE PARTIZANSKEGA ŠOFERJA (Z. Kostanjevec), HALO, STANUJEMO v Živalskem VRTU (I. Larrmann), MEHURČKI IZ CEMUNA (F. Šuštaršič). Te knjige so izšle pri založbi Borec, pri Mladinski knjigi pa MAK OB PROGI (Z. Jovanović), NA MILIAR-DE SONC (C. Cenar), GOŠČAVA in Živali (R. Guii- lot), Cankarjeve ČRTICE ter HIŠA MARIJE POMOČNICE. Sijajno branje za mlajše bralce je nova knjiga Svetlane Makarovičeve KOSOVI RJA NA LETEČI ŽLICI. Pisateljica nas v zadnjem času preseneča z živalskimi pravljicami, ki so prepolne iskrivih domislic. Za svoje mladinsko delo je lani prejela Levstikovo nagrado. Izšla je nova poljudnoznanstvena zbirka VELIKA ILUSTRIRANA OTROŠKA ENCIKLOPEDIJA, ki v jSrvih treh knjigah odgovarja na vprašanja POVEJ ZAKAJ, POVEJ, KAJ JE TO, POVEJ, KJE JE, deklice pa bo razveselil priročnik NAREDI SAMA (N. Niklsbacher-Bregar). Iz njega se bodo poleg marsičesa drugega naučile tudi šivati, kvačkati in plesti. V sodelovanju več založb so prišle na knjižni trg ZGODBE IZ NARODNOOSVOBODILNE BORBE. To so krajši sestavki 21 jugoslovanskih avtorjev. Mladinska knjiga je izdala glasbene napotke o tem, kako se dajo peti in plesati pesmice o letnih časih. Knjiga ima naslov OD JESENI DO POLETJA (M. Voglar-M. Paulin), priložena ji je gramofonska plošča. Za najmlajše je izšlo nekaj slikanic, kakršna je npr. PRAZNIČNA PRAVLJICA, ki jo je napisala M. Cerkovnik, ilustrirala pa Marjanca Je-mec-Božič. B. G. \ Če pristnemu Kranjčanu srednjih let omenite ime Saše Kum-pa, bo samo pritrdilno pokimal: jasno, da ga pozna. Le kdo od tistih, ki so ali ki se vsaj štejejo za kranjske originale, ne ve zanj?! Le komu ne stopi pred oči visokorasla, sloka, rahlo sključena postava, temni lasje, dobrodušne rjave oči in nepogrešljiva pipa, štrleča izpod zavese vranje črnih brk? Le kateri ljubitelj odrskih desk, zvest obiskovalec likovnih razstav ali udeleženec vročih kulturniških debat ob njegovem priimku ne zazna prijetnega vonja po smodečem se tobaku, ki nenehno zaposluje vitke, dolge, spretne Kampove prste? Saša je že postal neke vrste krajevni simbol, podobno kot sta simbola, denimo. Jelenov klanec in kanjon Kokre. No, in ta simbol je oktobra slavil petdesetletnico rojstva. Ja, res, Abrahama je srečal. Ampak* ker še ni nič siv in niti malo častitljivega videza, bi jih mu človek prisodil največ štirideset. In ne mislite, da pretiravam, da brez razloga, samo zaradi lepšega, trosim komplimente! O, ne! Sašu bi puhle hvalnice gotovo ne bile pogodu. »IDEJA JE VARLJIVA REČ« »A intervju z mano boš naredil? Daj, pridi raje čez pol stoletja,« je v šali dejal, ko sem pomolil glavo skozi vrata zadimljene, vseh sort pisane šare polne pisarne v drugem nadstropju Prešernovega gledališča. Dasi je od leta 1951 dalje — kot scenograf in kot tehnični vodja — nepogrešljivi »inventar« hiše. najbrž ne more skočiti iz kože ne-uokvirjenega in neuk roče ne ga svobodnjaka, ki sovraži fascikle, red, pospravljeno mizo ter v brezhibne kupe zložene papirje A4 formata. »Kaj sem delal v mladosti? V šolo sem hodil, jasno, vmes pa so mi glavo burkale najrazličnejše postranske stvari: umetnost, teater, lutke, literatura in predvsem šport. Čeprav telesna vzgoja v dobi mojega otroštva ni uživala pretirane naklonjenosti pedagoških krogov in čeprav naj ne bi presegala okvirov dopolnilnega učnega predmeta, smo fantje izgorevali v gimnastiki, v atletiki in — pozimi — v smučanju. Če bi nas učitelji manj utesnjevali, bi morda marsikdo raje tičal doma, pri učbenikih. Toda saj veš: prepovedani sad je najslajši. Resnice iz cunjastih pajacev Potlej je otožno pripomnil, koliko več možnosti ima današnja mladina in kako jih žal ne zna zmeraj do kraja izkoristiti. »Mlad človek, ki ne živi zdravo, bogato, ki ne razvija intenzivno telesa in duha, ki ni aktiven v vsaj dveh, treh dejavnostih, bo kmalu star. Pri tridesetih, petintridesetih bo zrel za samomor, kajti prihodnost vidi enako megleno, enako pusto in prazno kot je bila preteklost. Naravnost pomilujem bledikave, rahitične hipije, obsedene od nekakšne abstraktne, neuresničljive ideje. Ideje so zame varljiva reč. Mene je naša-hudo razočarala. Zvodenela je v iluzijo, popolnoma nasprotno stvarnosti, v kateri tovarištvo, družabnost, sproščenost in altruizem naglo izgubljajo ceno ter odstopajo mesto kultu denarja, ljubosumnemu zapiranju vase, kopičenju materialnih dobrin in egoizmu. Včasih se bojim, da bom podlegel melanholiji, a k sreči sem zvrhan nepozabnih mla-deniških doživetij ...« »BILI DRUGIM ZA VZOR« Pipa, posajena v kot sobesedniko-vih ust, je ugasnila. Naredila sva krajši premor. Pazljivo je Saša iz-trkal leseno glavico, jo znova naphal in prižgal. Modrikastemu, dišečemu oblaku so brž nato sledile besede in stavki, speti v zgoščeno pripoved moža, ki ne potrebuje knjig, da hi hodil vanje prebirat definicije trpljenja in radosti, strahu in veselja, umiranja in porajanja. »Nemara je gornje filozofiranje zvenelo preveč subjektivno, preveč enostransko, ampak ne morem pomagati. Govorim iz srca, kakor pač čutim. In čisto brez izkušenj konec koncev tudi nisem. Življenje poznam z različnih plati, svetlih in temnih. Prav o slednjih bi rad zdaj nekaj malega povedal.« In je povedal. Pa ne nekaj malega, temveč nekaj velikega. O vojni mi je pripovedoval, o grozotah, ki jih je prestal. Nazaj v leto 1942 sva poro-mala, v čas, ko so po okupirani Ljubljani paradirali italijanski črnosraje-niki. Dijak Saša, navzven skromen učiteljiščnik, ni prenesel pogleda nanje. Kot zaveden rodoljub in aktiven član skojevske organizacije je skrivaj razpečeval Slovenskega poročevalca, zbiral sanitetni in tiskarski material, podpihoval revolucionarno razpoloženje, študiral Mar-xov dialektični materializem itd. Toda lepega dne so ga razkrinkali. Bil je aretiran in odpeljan v zapor. Kar je potem sledilo, bi lahko rabilo za predlogo avtorjem mračnih srhljivk. »Pet koncentracijskih taborišč sem okusil v treh letih: Gonars, Treviso, Dachau, Buchenwald in — nazadnje — Doro. Najbolj ,na-stradaP sem v Dori. V človeške krte spremenjeni, zaprti v močno utrjene in zastražene podzemeljske montažne hale, smo izdelovali nemško tajno orožje V 1 in V 2. Od 300 Slovencev nas je zlom tretjega raj ha dočakalo le 25. Samo najbolj čvrsti in odporni so zdržali — in še ti ne bi, če bi se ne povezali v neraz-družljivo, monolitno družino, ki sta jo pokonci držala brezmejno tovarištvo in solidarnost. Bili smo vzor ostalim narodnostim in zelo ponosen sem, da niti stopnjevan fizični in psihični teror ni stri moje in mojih' sotrpinov morale.« »ŠE VEDNO ČAKAM NA PUBERTETO« Svoboda je Kumpa zalotila iz-črpanega, shujšanega, bolnega, od tuberkuloze načetega, vendar ne premaganega. Zdravniki so osuplo zmajevali z glavami, ne vedoč, kje vztrajni Gorenjec jemlje energijo. »Poba, edino svojemu utrjenemu, športnemu organizmu se moraš zahvaliti, da živiš,« so govorili. Toda nečesa vešče oko medicincev ni opazilo: spregledalo je duševno preobrazbo povratnika, ki sta mu vojna vihra in nakopičeno gorje povsem predrugačila značaj. »Poba'« so ga klicali — čeprav je pred njimi stal v kalup dvajsetletnika strpani očak, oropan fantovske razposajenosti, sanj, visokoletečih načrtov — Prenaglo* preveč nasilno je dozorel, preglobok prepad so med bivšega in poznejšega Sašo zasekali dnevi, tedni in meseci sivega obupa, da bi lahko preprosto skočil čezenj in začel tam, kjer je dvainštiride-setega nehal. »Ozdravil sem, pregnal jetiko, končal 5. letnik učiteljišča ter se jesem 191C vpisal na akademijo za likovno umetnost. A nerazložljiv notranji nemir, kakršen menda razjeda 99 odstotkov nekdanjih arestantov, mi ni dovolil prerasti v normalnega, urejenega državljana. Zapadal sem v bohemstvo, veseljaci!, užival v trenutkih ter ,notri prinašal' tri nesmiselno izgubljena pubertetniška leta. Pa je bilo norenje zaman, kajpak. Narave ni mogoče ukaniti — dasi po tihem še vedno upam, da bom nekoč zaplul v puberteto.« Pipa je spet odpovedala pokorščino in ponovila sva obredni molk, ki pomaga urediti nakopičene vtise. »TEATER NE PRENESE LAŽI« »Težko je razložiti, zakaj kot akademski slikar že 23 let vztrajam v Prešernovem gledališču,« je namesto uvoda v zaključno poglavje pomenka zavrtal vase Saša. »Tu sem pač pognal korenine, tu sem pustil zajeten kos samega sebe — in tu nameravam vztrajati do upokojitve. Res si pogosto očitam, ker zavestno zapostavljam nepotešljivo slo po slikanju, ampak scenografija ni nič manj važna zadeva. Tolažim se, da bom pozneje nadoknadil zamujeno ter jesen življenja posvetil izključno čopiču, barvicam in platnu.« Niti v gledališkem okolju nekdanji skojevec, interniranec in mladinski aktivist ni zatajil sto in stokrat izpričane revolucionarne nravi. Brez predaha išče sveže rešitve, ruši okostenele dogme in ustvarja vrednote, ki ga uvrščajo v krog najuglednejših in najbolj originalnih slovenskih scenografov. Sodeloval je pri snemanju dveh filmov in pri pripravi več tisoč odrskih uprizoritev ter ima v domači vitrini spravljena tri dragocena priznanja: Prešernovo nagrado mesta Kranja (1958), Linhartovo plaketo (1967) in srebrno značko OF (1973). Osnovni princip, od katerega ne odstopa, je prepričanje, da odrske deske ne prenesejo laži. Kulise naj bodo dejansko kulise in ne imitacija, slab posnetek realnosti. Nikoli ne smejo siliti v ospredje oziroma izstopati, saj so le ozadje, okvir dogajanj. Grozno je, če scena prevpije vsebino, če jo razvodeni in osiromaši. »Sovražim pompoznost, naki-čenost, baročno s t. Enostavnost in stiliziranost sta najzanesljivejši vodili. Podrejanje zgodbi je nuja, je aksiom, ki ne prenese kršitev. Tudi kot lutkar zavračam uporabo kulis. Lutke niso iz stvarnega sveta. Utvara so — in nobene potrebe ni, da bi z mote- čimi dodatki to utvaro še potencirali.« Lutkarstvo je Kumpova »honorarna«, toda ne zgolj obrobna lju' bežen. Kot mentor in svetovalec druščine mladih zanesenjakov, zbranih v posebni sekciji PG, vcepjj* vanje entuziazem, ki ni željan minljivega blišča formalnih čestitk in k» najde potešitev v nasmejanih, p1*' plašenih ali žalostnih obrazih malčkov, očaranih nad početjem minia; turnih cunjastih »pajacev«. Kajti pajacem otrok verjame bolj kakor ljudem. Ljudje so hinavski, potvoT-jeni, neiskreni; bojijo se maščevanja-Lutkam pa nihče ne bo zameril, ker širijo naokrog resnico. Saša pravi, da bi morali odrasli češče zaviti mednje. Odhajali bi bogatejši. Bogatejši in bolj človeški. Besedilo: I. Guzelj Fotografija: F. Perdan ceneje Hala Gospodarsko razstavišče od 4. do 28. nov. 1974. SLOV&NIJALES ZAŠITIMI avtomobili Slovenija Uflfg avto ★cena s popustom 49.442,70 din 1300 101 x« PZ *bančni kredit V ★cena s popustom 56.991,80 din ★bančni kredit *staro za novo ★ cena s popustom 53.489,80 din ★40.000 din kredita pri Slovenija avto ★ 10 % udeležba * velika izbira barv ★ dodatna oprema ★ staro za novo ★ staro za novo V Tupaličah pri Preddvoru sta v nedeljo v krogu svojih domačih tiho praznovala 50. obletnico skupnega življenja Marija in Janez Vreček, po domače Krumpčevi. Spoznala sta se pri takratnem veleposestniku Detelu, kjer je bila Marija kuharica. Njuna skupna pot pa se je začela na Martinovo, leta 1924. Rodilo se jima je 6 otrok: tri hčerke in trije sinovi, od katerih danes živijo še štirje. Njuna skupna pot je bila težka, saj je mlada številna družina potrebovala vedno več kruha, ki pa je bil vedno teže prislužen. Oče je iskal zaposlitve v gozdovih, tam pa, če si hotel zaslužiti, si moral od doma v nedeljo, k svoji ljubljeni družini pa se je vrnil šele v soboto. Tako je vsa leta vzgoja otrok slonela na materinih ramenih, kije poleg vsega tega obdelovala še nekaj domače zemlje, pozimi pa je okoliškim ljudem predla in pletla, da je tako pripomogla k boljšemu družinskemu proračunu. Njuno stanje se je spremenilo šele pozneje, ko se je oče zaposlil na takratni Dolenčevi žagi, tam je tudi leta 1952 dočakal upokojitev. Na mirnem družinskem slavju se je videlo, da so težka leta dela opravila svoje. Oče Janez zadnjih 10 let boluje in le skrbni negi dr. Hribernika se je zahvaliti, da je v nedeljo mogel v krogu svojih najdražjih praznovati visok jubilej. K iskrenim čestitkam domačih za še dolgo skupnega življenja se pridružujejo še vsi sosedje in znanci. — KC — Uspel izlet na Kofce Ljubljana, Maribor, Celje — Avtomotor, Kranj, Koper, Krško, Idrija Privlačnost Kofc nad Tržičem in izredno lepo vreme sta brez dvoma pripomogla, da je sobotni izlet Planinskega društva Kranj v okviru akcije Vsi Kranjčani hodijo v gore tako odlično uspel. V-soboto zjutraj se je pred kinom Center v Kranju zbralo kar 54 izletnikov, ki so jih avtobusi popeljali do Tržiča, odtod pa so izletniki krenili proti Kofcam. Vračali so se prek Jelendola, kjer so jih že čakali avtobusi in jih proti večeru pripeljali v Kranj. Do konca leta bosta PD Kranj in temeljna telesnokulturna skupnost občine Kranj, ki pri akciji sodeluje, organizirala najmanj še en izlet. Konec novembra se bodo izletniki povzpeli na Ratitovec. -jk Gorjanski Partizan in množičnost . Septembra so bili v gosteh v Gor-i^h pri Bledu orodni telovadci iz Šiške. Njihov nastop je spodbudil elane T V D Partizan in občane, da so se odločili za precej obširen program telesne vzgoje. Ta hip že lahko ugotovimo, da je bil start v bližajočo se zimsko sezono uspešen. Minuli mesec se je v telovadnici osnovne sole bratov Žvan v popoldanskih in večernih urah že začela telovadba Za pionirje, mladince in starejše može in žene. Ob ponedeljkih po- poldne je najprej telovadba za pionirje in pionirke, zvečer pa za starejše moške in žene. Ob torkih je na programu košarka, ob sredah pa spet telovadba — gimnastika. Vsak četrtek imajo kondicijske treninge smučarji, ob petkih pa telovadijo pionirji, mladinci in člani. Ob sobotah je na programu odbojka za pionirke, mladinke in mladince. Zanimanje za ta program telovadne dejavnosti je precejšen; posebno med starejšimi. Moški se na primer pripravljajo za množično .maratonsko smučarsko tekmovanje, ki bo februarja prihodnje leto. Sicer pa je v vsakem oddelku med tednom okrog 25 do 30 udeležencev. J. Ambrožič obiščite s Dnevne sobe, predsobe, klubske garniture po konkurenčnih cenah ŠIPAD prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Kredit do 20.000 din odobrimo takoj. Dostava brezplačna. obiščite — obiščite r SODOBNA VZMETNA BLAZINA od 14. do 17. novembra v kulturnem domu France Mrak, Kokrica pri Kranju Sodelujeta: veletrgovsko podjetje Kokra — veleblagovnica Globus in Elan — Begunje Sejemski program M U C A R S K I S E J E M obiščite — obiščite — obiščite prodaja smuči Elan v I. in II. kvaliteti in razprodaja tipov 1973/74 prodaja okovja, palic, sank, smučarskih čevljev in drsalk strokovna montaža okovja po 20 din strokovni nasveti pri izbiri smučarske opreme razstava druge smučarske opreme in oblačil nagradno žrebanje vstopnic Sejemski čas 14. in 15. novembra od 15. do 19. ure 16. in 17. novembra od 9. do 19. ure izbrali smo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ 16 . 17 ■ 19 ■ 1 21 J ■ 22 23 ■ 25 ■ 26 27 28 29 ■30 ■ 32 1 33 ti ■35 ■36 37 38 ■ 39 40 41 42 ■ 44 1 45 46 47 48 ■ 49 50 ■ 52 53 54 55 56 57 Vodoravno: 1. golt, pljuča, jetra in srce klavne živine, 5. dentist, 9. ostanki v dimniku, 13. požigalec iz strasti, 15. rasna teorija, ki jo uveljavljajo rasisti, 17. lepo cvetoča lončarica, sorodna rododendro-mu, 18. zahodna celina, »Novi svet«, 19. Lavo Cermelj, 20. hud zločin, uboj deteta, 22. avtomobilska oznaka za Mostar, 23. ločilo, 25. malopriden, ničvreden človek, 26. velika mačka s svetlosivim kožuhom, ameriški gorski lev, 28. letopis, 30. mednarodni klic na pomoč, 31. oče, naslov redovnega duhovnika, 32. Vanda Gerlovič, 33. ptič pevec z rumenim kljunom, 35. kiparjev izdelek, soha, 36. znak za kemično prvino radij, 37. francoski impresionistični slikar, Edouard, 39. glavno mesto evropske države, 41. maršal in politik v Egiptu, ki je napravil samomor, Mohammed Abdul Hakim, 43. ime slovenskega pisatelja Trdine, 45. domače žensko ime, Terezija, 48. "kraj v jugovzhodni Madžarski, 49. slovenski slikar karikaturist, ki so ga Italijani ustrelili kot talca, 51. kratica naše vojske med vojno, 52. kdor nosi brento, 54. otožna, mila pesem, 56. ime znamenite ameriške plesalke Duncan, 57. jelen, ki ima rogovje v obliki lopat. Navpično: 1. nemška časopisna agencija, Deutsche Presse-Agentur, 2_vrsta štajerskega vina in trte, 3. vrati, ozare na koncu njive, 4. bolečina, 5. plaha žival, dolgouhec, 6. starogrški kipar, 7. Dumasov mušketir, 8. ime ameriškega filmskega igralca-ljubimca Novarra, 9. mlečni izdelek, 10. kot med ravnino opazovalčevega meridiana in vertikalnega kroga, ki poteka skozi nebesno telo, 11. priprava za merjenje morskih globin z jekom, 12. ime pevke narodno-zabavne glasbe Prodnikove, 14. strd, proizvod čebel, 16. jastreb (brkati...), 21. omama, opojna pijača, 23. okrasni vrtni ptič, 24. udeleženec sinj-ske viteške igre, 26. proizv.od papirnice, 27. pisana tropska papiga, 29. naelektren materialni delec, nastal z ionizacijo, 31. gostija, svatovanje, 34. udeleženec na sejmu, 35. seznam vsebine, 37. kraj v Alžiru, južno od glavnega mesta Alžira, 38. cilj pri streljanju, 39. v krščanstvu kraj, kjer pogubljeni trpe muke, 40. nadglavišče, vrh, 41. slikovito mesto v južni Franciji s trdnjavsko katedralo, 42. starorimski bog vojne, tudi eden izmed velikih planetov, 44. znak za kemično prvino neon, 46. rusko žensko ime, Zofija, 47. Ober, 49. število z dvema ničlama, 50. izrastek nekaterih živali, 53. Nataša Dolenc, 55. znak za kemično prvino galij. Rešitev pošljite do torka, 19. novembra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din rešitev križanke iz petkove številke 1. Kamen, 6. Marat, 11. kateta, 12. Alamut, 14. Mate, 15. Ivana, 17. Irec, 19. oko, 20. skalina, 22. ala, 23. DO, 24. vladarice, 2.6. ep, 27. afera, 29. aha, 30. etapa, 32. oliva, 34. utaja, 35. en, 36. Jeseničan, 40. ta,.42. mir, 44. celibat, 45. Nin, 46. ujed, 48. petek, 49. vaja, 50. anonsa, 52. ranina, 54. obrat, 55. trema izžrebani reševalci Prejeli smo 134 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Vanja Slapar, 64000 Kranj, Moša Pijade 46; 2. nagrado (40 din) Barbara Golja, 61000 Ljubljana, Partizanska 4; 3. nagrado (30 din) Boža Pečjak, 64000 Kranj, Stražiška 50/A. Nagrade bomo poslali po pošti. veletrgovina bled 3-tedensko znižanje cen za praznik 29. november Kupcem je na voljo v vseh naših prodajalnah naslednje blago: 1. mesni doručak 200 g (29. november) 2. jetrna pašteta 100 g (29. november) 3. pelinkovec 1/1 (Alko) 4. rum 1/1 (Dana) 5. vinjak 1/1 (Slovin) 6. namizno belo vino 1/1 (Vipava) 7. vino »Vinska radost«, rdeče 1/1 (Metlika) 8. vino »Vinska radost« belo 1/1 (Metlika) v vseh naših mesnicah: 1. zamrznjeni purani kg 2. zamrznjene pitane kokoši kg 4,95 din 2,40 din 30,00 din 27,00 din 39,00 din 11,00 din 11,00 din 11,00 din 23,00 din 24,00 din Blago po znižanih cenah bo v zalogi od 14. novembra do 7. decembra. Priporočamo se za nakup. Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj Obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah: — stavbno pohištvo — parket — betonske mešalce L 100 — cement C Izkoristite ugoden nakup! ]) Informacije dobite na tel. št* 21-611 Darja — Prosim, svetujte mi blago za plašč in tudi model, ki naj bi ga nosila to jesen. Stara sem 21 let, visoka 167 cm, tehtam pa 58 kg. Marta — Letos je zelo popularen žamet in to tako rebrast kot tudi gladek, zato to prepuščam izbiro vam. Kakšen pa naj bi bil plašč iz žameta, pa je razvidno iz skice. Ovratnik plašča je koničast in nekoliko daljši, plašč se do pasu prilega telesu. Od tu dalje pa je precej zvončast. Zapenja se enoredno, ima dv,a žepka v prsni višini in dva vrezana na bokih. Pas je iz blaga, lahko pa je tudi usnjen. Pečena jabolka Potrebujemo: 4 velika jabolka, 2 žlici rozin, 2 žlici zmletih mandeljnov, l žlico medu, l žlico surovega masla ali margarine, pol skodelice belega vina. Jabolka operemo, odstranimo jim peščišča, vendar jih ne lupimo, ter vodoravno malo zarežemo, da ne bi med pečenjem popokala. Rozine zmešamo z mandeljni in medom ter nadevamo jabolka. Obložimo jih s kosmi surovega masla ali margarine in pokapamo z belim vinom. Denemo jih v plitvo posodo odporno proti vročini. Pečemo dobre pol ure v pečici pri 200 stopinjah. Ponudimo topla, lahko pa tudi mrzla. Problemi s postavo Ženske z veliko postavo le malokrat zgrešijo v oblačenju. Drugače pa je z manjšimi postavami, ki mo rajo pri izbiranju različnih kosov garderobe zelo paziti. Če začnemo kar pri glavi; pričeska naj ne bo velika in košata. Lasje naj bodo raje kratko pristriženi, morda tudi z resami na čelu, če je letnica rojstva še dokaj mlada. Pokrivala naj bodo prav tako majhna, klobuki naj imajo ozke krajce, najbolj imenitne pa so baretke in pletene kape. Ovratni izrezi naj bodo takšni, da odkrivajo vrat, najbolje, če so koničasti. Nakit naj bo droben, ne posegajte po velikih kosih, prav tako naj ogrlica ne objema vratu pretesno. Seveda pa si lahko ovijete okoli vratu dolg šal. ali ruto, le šal naj ne l>o preširok. Će je le mogoče, naj bo obleka brez pasu, sicer pa naj bo ta zelo tenek, kar je na srečo prav sedaj zelo moderno. Pas naj tudi telesa ne stiska, pač pa ga zapenjajte ohlapno. Kroji oblek in plaščev naj ne bodo preširoki in tudi ne preozki, proti dnu naj se rahlo širijo. Torbica naj bo primerno velika, srednja bo najbolj pravšnja. Lahko je tudi na dolgem jermenu. Čevlji naj ne bodo okorni z debelimi podplati in nizko peto, pač pa s peto srednje višine. Klub zdravljenih alkoholikov Edini način, da se rešimo takega socialnega zla kot je alkoholizem, je dobra organizacija ustanov, ki bodo lahko skrbele za terapijo alkoholikov. Tako zdravljenje pa danes lahko poteka ambulantno, dispanzersko, v dnevnih in nočnih bolnicah, ki so posebej organizirane za zdravljenje tovrstnih bolnikov; poznamo še prisilno zdravljenje, ko alkoholik pride navzkriž z zakonom. Ko bolnik konča osnovno zdravljenje v teh ustanovah, s tem zdravljenje ni končano, ampak se nadaljuje v tako imenovanih klubih zdravljenih v alkoholikov. To je avtopsiho-terapevtska ' skupina, ki se usposablja, da v čedalje večji meri prevzame svoje lastno zdravljenje. Zato pa je nujno temeljito poznavanje svoje bolezni, in to znanje si pridobivajo v prvih mesecih zdravljenja, dokažejo ga z izpiti, v klubu pa ga še poglabljajo in širijo. Izpit opravlja vedno bolnik in pa najbližji svojci. Ko zdravljeni alkoholik zapusti ustanovo, kjer je prešel osnovno fazo zdravljenja, v Kranju na primer je to dispanzer za alkoholizem in druge zasvojenosti, se vključi v klub zdravljenih alkoholikov. . Na rednih sestankih kluba, vedno so isti dan ob istem času in na istem kraju, se člani kluba seznanijo s svojimi težavami in iščejo rešitve zanje. Najpogosteje so to problemi abstinence in recidivi. Taki klubski sestanki so temelj klubske aktivnosti. Posebej je organizirano delo z družinskimi člani, kjer se proučuje problematika, ki bi lahko z njihove strani povzročila ponoven recidiv zdravljenega svojca. Klub organizira tudi patronažo, ki skrbi za reševanje ponovnih recidivov in urejanje drugih problematičnih situacij, s tem pa se razvijajo pravilni človeški in prijateljski odnosi. S prirejanjem društvenih in zabavnih programov se skuša zdravljenega alkoholika ponovno vključiti v družbeno življenje in mu nadomestiti prejšnjo gostilniško družbo. Vzporedno s tem tečejo v klubu tudi izobraževalna predavanja, ki so lahko o različnih področjih, tako o alkoholizmu, 0 vzgoji, poklicnih dejavnostih itd. Med boleznijo alkoholik nujno zaostaja v splošni in poklicni izobrazbi, zato so taka predavanja uvod v ponovno organiziranost alkoholika kot enakopravnega člana skupnosti, kjer mora zavzeti mesto, ki mu po njegovih sposobnostih in prizadevanju pripada. Janez Rojšek, dipl. psiholog družinski pomenki Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. TUDI V KRANJU DIABETIČNA „ HRANA ŽIVILA globus Ce niste najbolj navdušene kuharice, po~t skusite vsake toliko časa malo obnoviti kuhinjsko posodo, pa boste videle, da bo takoj več veselja tudi pri tem »odvečnem« delu. Pri FUŽINARJU na Jesenicah imajo zelo lepe garniture posod iz pyrex stekla, v kateri lahko kuhate in servirate. Cena: 183,40 din Ce vas rado zebe in iščete dolgo, toplo jopo iz pele velurja, dobite izredno lepo, moderno krojeno v UTOKOVI butiki v Kamniku. Barva: temno rjava. Cena:3115 din Smetana in krema v prahu sta novost na našem trgu. Le dva kozarca mrzlega mleka potrebujete, mešate 4 do 6 minut — z mešalcem bo šlo seveda hitreje — in smetana za kavico ali namaz za torto bo tu. V Cen-tralovi DELIKATESI v Kranju dobite poleg smetane še kavino, kakaovo in vanilije-vo kremo, obljubljajo pa še nove okuse. Cena: od 4,75 do 6,30 din Vzorčasto krilo in enobarvni brezrokavnik v osnovni barvi krila so si zamislili in spletli modni kreatorji v radovljiški ALMI-Rl. I/, volnenega jerseva je ta komplet, dobi se pa v bordo in zeleni barvi ter v velikostih od 38 do 44. Vprašajte za model HAMI1INA. Cena:400 din za vas Nasveti — Gumijaste rokavice ali pl*" valne kape operemo v mlačni vodi. v kateri smo raztopili žličko sode bikarbone. Ko se guma osuši, j° pot resemo s talkom. — Obledele barve na pisanih tkaninah osveži kis-. Zadnji vodi za i/p1,' ranje ga dodamo kaki dve žlic1' nato pa perilo pustimo, da se pol ufe namaka. Nato perilo ožmemo itt obesimo v senco. — Predmete iz slame najlep«* Očistimo Z mlačno milnico, le močit' ne smemo preveč, da ne bi vod* pokvarila podloge. Sn mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Milana Ferleža in ansamblom Latinos, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 W. A. Mozart: Pigarova svatba — opera v štirih dejanjih, 22.45 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezi- NEDELJA, 17. NOVEMBRA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke: Tramvaj —pravljica, 8.52 Skladbe za mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, '4.05 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila o športnih dogodkih, nedeljska reportaža, humoreska tega tedna, 18.03 Radijsk a igra — V. Vuk-niirovič: Polnočni ekspres, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8-10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Pet pedi, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, mušica!, 14.(X) Pet minut humorja, 14.05 Odrske luči, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19. J 5 Igrani«, kar ste izbrali, vmes ob 20.JJ5 Športni dogodki dneva, 23.00 Majhen koncert tria Loarenz, 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 18. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kme-nj*ki nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.03 Naš gost, 1H.20 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute /. ansam Wom Mihe DovŽana, 19.50 Lahko noč-, otroci. 20.00 Ti m opera, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.06 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9-30 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14oslušate. 15.40 Rezervirano za mlade, 10.eni stereo studio: Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 18.(X) Popevke na tekočem traku, 18.40 Evropa pleše Tretji program 19.05 Večerni concertino. 19.50 Sodobni literarni- portret, 20.10 1/. tuje zborovske literature. 20.35 Mednarodna radijska univerza. 20.45 Z XXII. mednarodnega festivala v Bergenu na Norveškem, 21.50 Iz davnih dni. 2.1. želji. 11.15 Z nami doma in na |x>ti. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pojievke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Revija mladinskih zborov v Zagorju, 14.30 Naši posjistalei čestitajo in pozdravljalo. 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo. '.5.45 Vrtiljak, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Z letošnjega tek movanja Petra lljiča Cajkovskega, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Signali. 19.40 Minute z ansamblom Toneta Kmetca, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno. 23 15 Jaz/ pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202. 13.00 Glasovi v ritmu. 13.35 I/, filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 GlaslH-na med* igra. 14.35 Kaleidoskop popevk. 15.40 Jaz/ za mlade. 16.00 Filmski vrtiljak. 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Glasbeni stereo studio: Za mladi svet, 17.40 Odmevi / gora. 17 50 S pevko Ljupko I bnilliovsko. 18.00 Izložba popevk, 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra - M Kapor: Jolk lockev. 19.50 Slike i/ mladosti, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.1X1 V nočnih urah. 23 30 I/, jugoslovanske operne literature, 23.55 Iz slovenske poezije Kranj CENTER 15. novembra amer. barv. kri m. VIZA ZA PEKEL ob 16. in 20. uri. Šved. barv. KRIKI IN ŠEPETANJA ob 18. un za Filmsko gledališče 16. novembra amer. barv. kri m. VIZA ZA PEKEL ob 16., 18. in 20. uri, premiera Šved. barv. KRIKI IN ŠEPETANJA ob 22. uri 17. novembra amer. barv. pust. TARZANOV UPOR V DŽUNGLI ob 10. uri. amer. barv. krim. VIZA ZA PEKEL ob 15.. 17. in 19. uri, premiera angl. barv. CS .voj. BITKA ZA BRI-TANIJOob2I. uri 18. novembra Šved. barv. KRIKI IN ŠEPETANJA ob 16.. 18. in 20. uri (ni primeren za otroke) Kranj STORŽU'' 15. novembra amer. barv. komedija PETER IN TILKA ob 16.. 18. in 20. uri 16. novembra amer. barv. komedija PETER IN TILKA ob 16. in 18. uri. franc. barv. krim. MARSEJSKI KLAN ob20. uri 17. novembra ital. barv. westem ARIZONA KOLT ob 14. uri. franc. barv. krim. MARSEJSKI KLAN ob 16. in 18. uri, premiera ital. barv. westerna DANES MENI — JUTRI TEBI ob 20. uri 18. novembra ital. barv. westem DANES MENI — JUTRI TEBI ob 16.. 18. in 20. uri Tržič 15. novembra ital. barv. ljub. LJUBI MC A IZ BENETK ob 18. in 20. uri 16. novembra amer. barv. pust. TARZANOV UPOR V DŽUNGLI ob 16. uri, ital. barv. ljub. LJUBIMCA IZ BENETK ob 18. in 20. uri > 17. novembra barv. vohun. SALZBURŠKA ZVEZA oh 15.. 17. in 19. uri 18. novembra amer. barv. vohun. SALZBURŠKA ZVEZA ob 18. uri Kamnik DOM 16. novembra premiera domačega barv. voj. UŽIŠKA REPUBLIKA ob 16. in 19. uri 17. novembra domači barv. vojni UŽIŠKA REPUBLIKA ob 15. in 18. uri, premiera amer. barv. voj. NEVARNA MISIJA ob 21. uri 18. novembra ital. barv. »vestem ARIZONA KOLT ob 18. uri. domači barv. vojni UŽIŠKA RE PUBLIKA.ob 20. uri Škofja Loka SO RA 15. novembra amer. barv. komedija REVOL-VERAŠICE ob 18. in 20. uri 16. novembra franc. barv. komedija TRGOVINA S SEKSOM ob 18. in 20. uri 17. novembra franc. barv. komedija TRGOVINA S SEKSOM ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 15. novembra nem. barv. western TUKUM-ZE ob 20. uri 17. novembra franc. barv. komedija REVOL-VE RAŠICE ob 17. in 2«). uri Radovljica 15. novembra amer. barv. zabavni IDEALNA DOJILJA ob20. uri 16. novembra amer. barv. VPLIV GAMA ŽARKOV ob 18. uri, japon. barv. pust. OlCl, ČUVAJ SE SAMURAJA ob 20. uri 17. novembra japon. barv. pust. OlCl, ČUVAJ SE SAMURAJA ob 16. uri, amer. barv. western ČLOVEK. IMENOVAN POLDNE ob 18. uri. amer. barv. VPLIV GAMA ŽARKOV ob 20. uri 18. novembra franc. barv. krim. POLICAJ ob 20. uri Jesenice RADIO 15. novembra franc.-ital. barv. komedija DVORSKE SPLETKE 16. novembra ital.-nem. barv. pust. TRIJE SUPER MOŽJE V TOKIU 17. novembra ital.-nem. barv. pust. TRIJE SUPER MOŽJE V TOKIU 18. novembra amer. barv. drama MODRI ANGELI Jesenice PLAVŽ 15. novembra amer. barv. western CHATOVA DEŽELA 16. novembra amer. barv. drama MODRI ANGELI 17. novembra amer. barv. drama MODRI ANGELI 18. novembra ital.-nem. barv. pust. TRIJE SUPER MOŽJE V TOKIU Kranjska gora 16. novembra ital. barv. erot. komedija PREPOVE I >A \ I DEKA M E RON 17. novembra franc.-ital. barv. komedija DVORSKE SPLETKE Kriki in šepetanja Režija: Ingmar Bergman Igrajo: Harriet Amlersson. Ingrid Thulin. Liv l llmann. Kari Svlvvan Na letošnjem Festu so akreditirani novinarji |>roglasili Bcrgmanov film za umetniško angažiranega v najpo|Milnej-šem |M>menu takšne oznake. Resnično so Kriki m še|>etanja najl>olj dognano delo velikega švedskega režiserja, na kar kaže tudi razmeroma preprosta filmska pri|M>ved. (tovori o treh sestrah, od katerih ena umira. Prisotna je še služabnica. Umirajoča s«- spominja odtujenosti od matere, služabnica, ki je izgubila hčerko, p.i je bila prikrajšana za izživetje svojega materinstva. Tako si obe v medsebojni izmenjavi kompenzirata svojo prikrajšanoKt. kar bolnici lajša smrtne muke. Od preostalih sestra ena podoživ-Ija erotične doživljaje, druga krvavo dejanje nad samo sabo. Smrt naposled banalizira vse drugo, to drugo pa je življenje. Kriki in šepetanja so vsebinsko in i/razno do poj>ohiosti izdelan film, ki ga moramo gledati kot celoto. Zahteva precejšnjo mero zbranosti in nas sili v razmišljanje o nekaterih življenjskih resnicah. Film je bil nagrajen z oskarjem za kamero. M. G. 0 Prešernovo gledališče televizija SOBOTA. 16. NOVEMBRA 9.30 TV v šoli (Bg). 10.35 TV v šoli (Zg), 12.(X) TV v šoli (Sa), 13.25 Nogomet Proleter : Vardar — prenos (Bg), 17.45 Trboveljski oktet, 18.05 Obzornik, 18.25 Disnevev svet — barvni film, 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 2().dob-je v ustvarjalnosti Orsona VVellsa, ki ga je posvetil razčlenjevanju nekaterih bistvenih elementov sociološko in družbeno problematičnega pojava — bogastva — in s tem v zvezi koncentrirane moči v rokah posameznika. Gledalcu je prepuščeno, da iz spleta dogodkov izlušči svojo resnico, ki ni nujno, da je enaka resnici drugega gledalca. Zato oh filmu tudi ni mogoče pripovedovati vsebine. • Petek, 22. novembra, ob 20.05: DON KIHOT — ameriški barvni film; režiser Alvin Rakoff, v gl. vlogah: Rex Harrison, Frank Finlav, Rose mar v Leach; Cervantesov Don Kihot že desetletja privlači filmske avtorje, da se spoprimejo /. njim. Film Alvina Rakoffa je čisto televizijski, čeprav ima vsa obeležja navadnega celovečernega filma: primerno dolžino, barve, kostime itd. Posnet je v avtentičnem okolju, v Španiji. Rex Harrison m 11 Komisija za delovna razmerja • Kmetijske zadruge Škofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. pomočnika komercialista 2. analitika 3. K V mlekarja 4. več NK delavcev za delo v mlekarni in na poslovalnici Trata Za objavljena prosta delovna mesta se poleg splošnih pogojev zahteva: pod 1.: srednja ekonomska ali komercialna šola in dve leti prakse; potrebno je lastno prevozno sredstvo; pod 2.: višja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali srednja strokovna izobrazba z daljšo prakso v finančni stroki; pod 3.: poklicna mlekarska šola Nastop dela je možen 1. januarja 1974 oziroma po dogovoru. Pismene prijave sprejema kadrovska služba Kmetijske zadruge Škofja Loka 15 dni po objavi razpisa. Ne bi je dala iz hiše . .. Tončka Frlic, kmečka gospodinja, Golešnikova iz Suše nad Hotavlja-mi, ima zamrzovalno skrinjo že tretje leto. Največjo, 380-litrsko, je takrat mož pripeljal od LTH iz Škofje Loke. Malo se je hala na začetku, če ne bo znala pravilno ravnati z njo, potem pa je kaj hitro spoznala, kako enostaven je ta način shranjevanja živil. Vse leto ima skrinjo polno in včasih je kar premajhna, pa če še bolj tesno zloži vse tiste vrečice in posode. »Res ne vem, kako bo letos,« je zmajevala, ko smo jo prejšnjo nedeljo obiskali, da bi nam povedala, kako se ji kaj skrinja obnese. »Poleti, ko smo imeli male prašičke, nam je eden padel v loputnik, pa smo ga morali kar na hitro zaklati in res ne vem, kaj bi v tisti vročini z vsem tistim mesom, če bi ne bilo skrinje. Pa kruh zavzame toliko prostora. Pri vsaki peki spravim v skrinjo štiri ali pet hlebov.« »Ne, kar je res, je pa res,« pritegne gospodar. »Prej, ko ni bilo skrinje, smo malokrat jedli meso, ker ni bilo pravi naslov za denarne zadeve ker smo naše poslovne enote prek terminalov povezali z našim elektronskim računskim centrom, poslujemo še hitreje, učinkoviteje in zanesljiveje; zdaj imamo se več časa, da prisluhnemo vsaki vaši želji /o ljubljanska banka časa iti v dolino ponj, pa kruh je bil vedno suh. Sedaj pa imaš res dati na mizo karkoli in kadarkoli si zaželiš. Pa vse je sveže!« Petdeset piščancev je letos vzredila marljiva gospodinja, jih razdelila na porcije, kakršne pač potrebuje za enkratni obrftk za družino, vtaknila v vrečke in zamrznila. Pa tudi za posladek je sedaj vedno poskrbljeno. Sredi najhujšega dela res ni vsak dan časa cvreti krofov, tako jih pa naredi takrat, ko ima čas in ko je treba post reči, se samo stegne v skrinjo, zloži krofe v pekač, ga porine v pečico in v pol ure so na mizi krofi, kot bi bili pravkar vzeti iz vrele maščobe. Res, ne bi verjela, če jih ne bi sama pokusila. Tako sveži so, da se ti, ko ugrizneš vanj, za trenutek zazdi, da so znotraj še malo surovi. No, sicer pa, kaj bi pravila, saj veste, kako dober je svež krof. Bivši hotel bodo porušili Na Bledu bodo še letos porušili bivši hotel Petran. Nastal je iz manjšega gostišča, stavbo pa so zgodovinarji in potopisci omenjali že v prejšnjem stoletju. Najstarejši hotelski objekt je dolgo rabil namenu, posebno med obema vojnama. Po vojni pa med okupacijo poškodovani objekt niso obnavljali, tako da so bila nazadnje v njem zasilna stanovanja. Kar 13 družin je stanovalo v njem. Zdaj bodo dobile stanovanja na Jaršah in na Bledu. Urbanistični načrt Bleda na tem mestu ne predvideva izgradnje novega hotela. Kot kaže bo tu v prihodnje park ali kopališče. Sicer pa bo po porušenju objekta spet odprta sprehajalna pot okrog jezera. A. Ž.- Tržičani pripravljajo krvodajalsko akcijo V Tržiču se že nekaj časa pripravljajo na krvodajalsko akcijo, ki bo 25. in 26. novembra. Odvzetima postaja bo na tržiškem zdravstvenem domu. Tako 25. kot 26. novembra se bo pričenjala ob petih zjutraj ter se zaključevala ob 13. uri. Darovalci krvi imajo na dan odvzema plačan in upravičen izostanek z dela. Prijave darovalcev krvi zbirajo osnovne sindikalne organizacije ter osnovne organizacije Rdečega križa po krajevnih skupnostih. -jk Prav tako dobro, pravi gospodinja, se obnese tudi orehova potica. »Kako shranjujete meso, kadar koljete?« »Zelo malo ga damo v solilo in posušit, pa še tega potem spravimo v skrinjo. Včasih smo ga sušili, da je bilo že kot lubje, pa še se je proti poletju skvarilo. Zdaj pa vzamem iz skrinje tako sočnega kot bi ga ravnokar vzela iz dimnika. V dimniku ga namreč pustimo le kakšen teden dni. Sušimo v glavnem stegna, glavino in kakšen kos slanine. To meso razkosam na tako velike kose, da ga imamo za en teden za malico, spravim v vrečke in zamrznem. Ja, prav ta teden sem od lanskega prašiča skuhala zadnjo glavino, pa je bila odlična. Pečenic ne zamrzujemo veliko, ker jih imamo še vedno raje v masti, suhe klobase pa. Pa krvavice in godljo. Če spravljam samo goščo, jo dam kar v vrečke, če pa skupaj z juho, pa v posode iz mehke plastike. Ostalo meso pa spravimo sveže. Opazila pa sem, da zelo mastni kosi mesa dobro zdrže pol leta, potem pa že dobijo malce žaltavi, ali kako bi rekla, kiselkasti priokus. Slišala sem, da je za to kriva svetloba, pa če je je tudi samo toliko, kolikor se posveti, ko skrinjo odpreš. Pravijo, da je najbolje take kose zaviti v aluminijasto folijo ali pa vrečko z mesom zaviti še v ovojni papir. Bom poskusila letos na ta način, pa tudi maslo bom tako embalirala.« »Torej ste zadovoljni, je videti.« »O, sem, sem. Res velika pridobitev so zamrzovalne skrinje, posebno še za takole odročne, hribovske kraje. V tako pomoč mi je postala, vam rečem, da bi prej vse drugo šlo od hiše, kot pa skrinja.« -Os SCHIEDEL-YU - Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Ko gradite svoj dom in se odločate za nakup oken, vrat in senčil, ali montažnih hiš, se odločite za izdelke ifc JELOVICA. prodajalna Škofja Loka, Kidričeva 58 20 [ mali oglasi • mali oglasi prodam Če gradite ali nameravate graditi, imate sedaj najboljšo priložnost za nakup BETONSKEGA MEŠALCA LIFAM 100 L, enofazni, z 10% popustom. Rok dobave 6 dni. Naročila in informacije: ELEKTROTEHNA Kranj, Prešernova 9, telefon 21-029 6977 Prodam PETELINE za zakol. Urh, Zasip 23, Bled 7011 Prodam PEC GORENJE na trdo gorivo. Smledniška 104, Čirčiče, Kranj 7036 Prodam TELEVIZOR. Cebulj Anton, Lesce 13 7037 Prodam večjo količino STREŠNE OPEKE bobrovec in nov dvoredni PLETILNI STROJ STANDARD. Jagodic Jože, C. talcev 27, Kranj 7038 Prodam KAMIN — dvosedežni. Drešar, Repnje 5, Vodice 7039 OLJNO PEC EMO 5, poceni prodam. Zupančič Anton, Koritenska U, Bled 7040 Prodam PRAŠIČA, 70 kg težkega. Begunje 46 7041 Prodam sobno nemško KUPERS-BUSCH PEČ z garancijo za 2600 din m malo tovorno AVTOPRIKOLICO za 1500 din. Svete, Lesce, Blejska 1 7042 Prodam »ZOFO« in PREDSOB-NO STENO. Telefon 23-159 7043 Prodam ZIMSKA JABOLKA. Sp- Bela 9, Preddvor 7044 Prodam BIKCA, 1 leto starega. Ljubljanska 23, Radovljica 7045 Prodam KRAVO, ki bo januarja telila, in 1500 kg ZIMSKIH JABOLK po 2 in 2,50 din. Ferjan, Rib-no 19, Bled . 7046 Prodam KRAVO po teletu, dobro mlekarico, in kupim PEČ za bojler za kopalnico. Predoslje 86 7047 Prodam kuhinjsko OMARO in skoraj nov 180-litrski HLADILNIK z levimi vrati. Naslov v oglasnem oddelku 7048 Gostinsko podjetje ZELENICA Tržič organizira 16. novembra ob 20. uri v restavraciji POŠTA ples. Prodam 8 let staro KOBILO. Sorč Janez, Log 11, Boh. Bistrica 7049 Prodam jalovo KRAVO in TELETA za zakol. Prezrenje 10 a, Podnart 7050 Prodam večjo količino jedilnega KORENČKA po 2 din. Okroglo 13, Naklo 7051 . Prodam namizno REZILKO za Jeklo s premerorri rezilne plošče 300 mm, moč motorja 4 KW. Informacije tel. 24-407 v večernih urah 7052 Prodam eno leto stare KOKOŠI. Naklo 100 7053 Prodam delovnega VOLA 400 ali •>00 kg težkega. Zg. Besnica 19 7054 Prodam dva PRAŠIČA za zakol in krmilno PESO. Britof 315 7055 Ugodno prodam ženski ŠIVALNI ^TROJ SINGER in 3 kub. m PE-pKA za betoniranje. Kranj, Cesta Kokrškega odreda l/I 7056 Prodam PEČ na olje EMO 5. Ribič Marjan, Bistrica 169, Tržič 7057 Poceni prodam STREŠNO OPEKO bobrovec. električni ŠTEDILNIK EKA — AEG, štedilnik na drva GORAN in CENTRIFUGO za •»emanje perila z bakrenim kotlič-ko»n. Černe, Kranj, Partizanska 10 7058 Prodam rabljene SMREKOVE "LOHE. Naslov v oglasnem oddelku 7059 Prodam KOSILNICO LAVER-PA. Prebačevo 17 7060 Zaradi selitve prodam delno KUHINJO, kombiniran ŠTEDILNIK, DNEVNO SOBO in TELEVIZOR. Ugled vsak dan od 14. ure dalje. Naklo 81 7061 Kombiniran, dobro ohranjen, tornnomoder OTROŠKI VOZIČEK, pKfcni prodam. Šlibar Rajko, Mi-'Je 35, Šenčur 7062 Prodam PONY EXPRESS. Žargar 1 »na, Šutna 46, Žabnica 7063 Prodam OTROŠKO KOŠARO. Uvčarjeva 4, Kranj 7064 Prodam SMREKOVE PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 7065 Prodam klasičen JESENOV PARKET, 20 kv. metrov. Voglje 92 7066 Prodam KRAVO, dobro mlekarico s teletom ali brez. Tatinec 6, Preddvor 7067 Prodam 15 mesecev starega BIKA in KRAVO za zakol ali menjam za plemensko. Sp. Duplje 76 7068 Malo rabljeno SEDEŽNO GARNITURO MEBLO poceni prodam. Urbančič, Kranj, Kuratova 20, telefon 29-326 7069 Nov TELEVIZOR »MI NI RAMA« prodam za 2800 din. Saje, Koroška 17, Tržič, telefon 50-444 dopoldan 7070 Prodam TROSI LEC hlevskega gnoja KIRHNER in NAKLADA-LEC — zadenjski, gnojnično ročno ČRPALKO in gnojnični lesen SOD. Jugovic Pavel, Trata 10, Škofja Loka 7071 Prodam STvlUČARSKE ČEVLJE št. 42. Tušek, Jezerska 130, Kranj 7072 Prodam PRAŠIČA, 170 kg težkega. Luše 12, Šenčur 7073 Prodam KOKOŠI za zakol. Suha 5, Kranj 7074 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez in mladega mirnega VOLA, ki zna voziti, in kupim BETONSKI MEŠALEC. Gole, Višelnica 15, Gorje 7075 Prodam OTROŠKI STOLČEK v skaju za v avto, 2 para sprednjih OGLEDAL za avto — nova in globok OTROŠKI VOZIČEK -nov. Gašperšič Hermina, Jezersko 22 a 7076 Prodarn trajno žarečo PEČ Gorenje. Ziherl, Levstikova 1, Kranj 7146 Prodam KRAVO po izbiri ali menjam KRAVO za zakol. Zg. Bela 29, Preddvor 7147 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Prelovšek, Moša Pijade 48, Kranj 7148 Prodam dobro ohranjeno TELE VIZIJO. Valjavčeva 10, stanovanje 14, Kranj, telefon 23-705 Klavirsko harmoniko »ROYAL STANDARD«, 120- basno — novo — prodam. Planine, Valjavčeva 5, Kranj 64000 Prodam MRVO prve in druge košnje. Jagodic, Vodice 37 7106 Prodam nov kasetni TRANZISTOR RC 1000 Schaub Lorenz, po ugodni ceni. Ponudbe pod »Tranzistor« 7107 Prodam leseno LOPO 6 x 8 in odpadno IVERKO. Gorice 57, Golnik 7108 Prodam ojačevalec za kitaro EKO, 80 W. Renata Verlič, Golniška 95, Kokrica 7109 Prodam dva PRAŠIČA po 120 kg težka. Lahovče 43, Cerklje 7110 Prodam KRAVO s teletom. Zg. Brnik 105, Cerklje 7111 Prodam KRAVO s teletom ali za-* menjam za mlado — klavno. Zalog 17, Cerklje 7112 Ugodno prodam trajno žarečo PEČ, skoraj novo. Poženk 6, Cerklje 7113 Prodam ŠTEDILNIK Gorenje na drva, mlado KRAVO s teličkom, motorno SLAMOREZNICO Spajzer in traktorski IZRUVAČ. Cerkljanska Dobrava 5, Cerklje 7114 Prodam PRAŠIČA za zakol. Cerklje 46 7115 Prodam PRAŠIČKE, šest tednov stare. Lahovče 52, Cerklje 7116 Prodam KRAVO s teličkom. Zalog 38, Cerklje 7117 Prodam GOVEDO na izbiro. Zg. Brnik 15, Cerklje 7118 Prodam KRAVO, devet mesecev brejo. Virmaše 48, Škofja Loka 7119 Prodam ZIMSKA JABOLKA jo-natan, KAVČ ter PEČ na olje in dva tajiecirana STOLA. Kern Franc, Poljanska 48, Škofja Loka 7120 Prodam malo rabljeno OKNO z roleto — Jelovica, velikost 160 x 130 in 4 zimske avto PLAŠČE z zračnicami Michelin, dimenzije 135x13. Bokal Pavel, Zminec 20, Škofja Loka 7121 Prodam dve leti starega VOLA in BETONSKI MEŠALEC. Galjot, Velesovo 15, Cerklje 7122 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 150 kg. Olševek 2, Preddvor 7123 Pro/lam KONJA srednjih let, srednje težak. Franc Kleindinst, Brezje 27 7124 Prodam DRVARNICO 4 x 3 m, primerno za garažo ter garažna VRATA, 190 x 200 cm, po ugodni ceni. Nahtigal Metod, Retljeva 9, Kranj, Čirče . 7125 Prodam trajnožarečo PEČ EMO 5 in kombinirano PEČ za kopalnico, skoraj novo. Zupane Franc, Jezerska 34, Kranj 7126 dežurni veterinarji kupim Sporočamo, da je pri dežurnih veterinarjih prišlo do spremembe; ne veljajo dciurdtva, ki no bila objavljena 8. novembra, ampak naslednja: <*■ 15. do 22. novembra: BKDINA Anton, dipl. v t., Kokriea. Hetonova 5«, telefon 23-518; «>d 22. do 28. novembra: TERAN Ja-pet, dipl. vel . Kranj, Valjavčeva ti. tete-ion 23-71« ali 21-71*8; *>d 28. novembra do S. decembra: RUS Jože. dipl. vet., Cerklje, telefon 42-015. Kupim dobro ohranjen 50- litrski KOTEL za žganjekuho. Ravnikar Pavle, Virmaše 29, Škofja Loka 7133 Kupim tono KRMILNE PESE, doslavljeno na dom. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce 7091 Kupim dobro ohranjen BETONSKI MEŠALEC — enofazni in 200 k« BETONSKEGA ŽELEZA 8 ali 10 mm. Prodam KROMPIR za ozimnico. Dobnikar Janez, Verje 1, Medvode 7092 vozila Prodam RENAULT 10 MAJOR z ležalnimi sedeži. Kovor 74, Tržič 7127 Prodam ŠKODO po delih, letnik 70/71, prevoženih 25.000 km. Informacije po telefonu 21- 742 8128 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, dobro ohranjen. Gostan, Šenčur, Pajerjeva 10 7129 Prodam ZASTAVO 750, generalno popravljeno ali zamenjam za gradbeni material. Jemc, Partizanska 27, Škofja Loka, telefon 60- 357 7130 Za 850 din prodam 4 kom malo rabljenih RADIALNIH GUM GOOD- YEAR 145 x 13 za zastavo 101 ali simeo 1100. Dolenc, Kranj, Kidričeva 10, tel. 22- 432 7131 Poceni prodam R—8. Lebar, Britof 35, Kranj 7132 Prodam RENAULT 16, dobro ohranjen. Kalan, Škofja Loka, Kopališka 38 7021 Prodam VW, letnik 1965. Cerklje št. 7L__ 7022 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1962. Cebulj Anton, Lesce 13 7077 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, vrata nazaj. Juvan Franc, Olševek 27, Preddvor 7078 Ugodno prodam ŠKODO 1000 letnik 1966. Vovk, Ovsiše 27, Podnart 7079 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, lahko tudi na ček. Grašič Peter, Gorice 44, Golnik 7080 Prodam RENAULT DAUPHINE GORDINI, registriran do 4. 2. 1975, in TOMOS AVTOMATIK, oboje v voznem stanju. Ropret Matija, Boh. Bela 18. Bled - 7081 Prodam OPEL KARAVAN, letnik 1962, v. voznem stanju. Staneta Žagarja 5, Kranj, telefon 24-608 7082 Prodam VVV 1200, letnik 1962. Naslov v oglasnem oddelku 7083 Prodam LADO z 18.000 km prevoženimi km. Cena 47.000 din. Sp. Duplje 9 7084 ZASTAVO 750, letnik 1971, ugodno prodam. Bešter Anton, Bistrica 171, Tržič 7085 Prodam FIAT 1300, karamboliran stroj, še v garanciji, letnik 1963. Zgoša 56, Begunje 7086 Prodam NSU 1200 C, letnik november J 970, prevoženih 62.000 km. Leben Janez, Škofja Loka, Groharjevo naselje 11. Ogled v soboto 16.9. od 9. do 12. ure 7087 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, v brezhibnem stanju, registriran, gume michelin in dve KOLESI z verigami. Ogled popoldan. Berton-celj, Zg. Dobrava 4 pri Kropi 7088 loterija e Srečke s končnicami so zadele dobitek N-di 00 30 35760 6 S 1095 61265 26 36 59926 mm 267956 455166 57 07 46567 00927 57607 57147 233437 208907 58 048 8898 09518 88158 . 51738 564218 099 899 4759 61329 40469 97989 96309 386369 s, #5 "S X •S J N XI 500 1.000 20 20 600 8(X) 5.(XH) 10.(X)0 30 40 8(X) 8(X) 8(X) l.(XX) 10.000 10.(XX) 40 80 2(X) 6(X) 8(X) l.(XX) 150.(XM) 60 80 300 6(X) 600 800 800 .(HM) Razpisna komisija Kmetijske zadruge Škofja Loka ponovno razpisuje prosti vodilni delovni mesti 1. sekretarja 2. računovodja Za razpisani delovni mesti se poleg splošnih pogojev zahteva: pod — pravna fakulteta I. stopnje ali višja upravna šola in dve leti prakse na vodilnih delovnih mestih ali — srednja strokovna izobrazba in šest let prakse, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih; pod 2.: — ekonomska fakulteta I. stopnje ali višja ekonomska — komercialna šola in dve leti prakse v finančni stroki ali — srednja strokovna izobrazba in šest let prakse v finančni stroki, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih; Kandidati morajo imeti tudi ustrezne moralne in družbenopolitične kvalitete. Prodam avto AUSTIN 1300, letnik 1971. Ogled možen vsak popoldan. Praprotnik, Zale 4, Radovljica 7089 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Gorenjesavska 39, Kranj 7090 izgubljeno V sredo, 6. 11. 1974, dopoldan sem od Podnarta do Kranja izgubila 100.000 starih dinarjev. Poštenega najditelja prosim, da denar vrne na naslov, ki je v oglasnem oddelku 7103 ZLATO ZAPESTNICO, izgubljeno od avtobusne postaje na Bledu do pokopališča v Ribnem, 1. novembra dopoldne, prosim vrnite proti visoki nagradi na: Vrhunc, Finžgar-jeva 3, Lesce 7104 najdeno Našel sem črnega, mladega PSA. Gostišče TROŠT, Besnica 7105 posesti Na lepem kraju v Kranju prodam medetažno HIŠO, zgrajeno do 3. faze, z 850 kv. m zemljišča. Pismene ponudbe pod šifro »Enkratna priložnost« -7136 stanovanja Zdravnik na specializaciji išče eno ali dvosobno STANOVANJE. Ponudbe pod »Zdravnik« 7134 Štiričlanska družina išče SOBO oziroma GARSONJERO za dobo enega leta v Kranju ali okolici. Pismene ponudbe na oglasni oddelek pod »Čimpreje« 7135 V opremljeno SOBO sprejmem dva fanta v Kranju. Poizve se v oglasnem oddelku Glasa 6877 Oddam opremljeno SOBO dekletom. Milosavljevič Ivana, Kokrški breg 1, Kranj 7028 Oddam SOBO dvema fantoma s souporabo kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku 7093 Iščem sobo v Kranju ali bližnji okolici. Kreše Franc, Moste 30, Žirovnica 7094 Kupim dvosobno STANOVANJE s centralno ali brez. Ponudbe poslati pod »Gotovina« 7095 Prodam GARSONJERO, centralno ogrevano. Milan Orlic, Mlakarjeva 18, Kranj 7096 obvestila ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 4733 TESARSTVO SRŠEN, Sp. Brnik 62, Cerklje na Gorenjskem, telefon 064-42-098. Sklepamo' pogodbe za izdelavo VIKEND HIŠIC — BRUNARIC za leto 1974 — tudi ostrešje. Naredimo tudi načrte. Izdelava kvalitetna — cene solidne. ' 7100 HOTELIRJI! Za Silvestrovo vam preskrbimo glasbeni ansambel. Čimprej pišite na »STEREO«, p. p. 13, Jesenice 7101 ZAHVALA Ob smrti naše žene, mame, tašče, stare mame, sestre in tete Ivanke Cegnar šivilja v pokoju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, Zvezi borcev, vaščanom, g. župniku, kolektivom Gradisa, Kroja, Predilnice za izraženo sožalje, za darovano cvetje ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bračkovi za dologolet-no prizadevanje pri zdravljenju, tovarišu Peternelju za lepe besede, sosedom za nesebično pomoč in pevcen za lepe žalostinke. Še enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoči: mož, sinova Franci in Stane z družinama, sin Milan, hčerka Smilja z možem, brat, sestre in ostalo sorodstvo. Škofja Loka, 15. novembra 1974 OBRTNIKI! Poceni opravljam vsakovrstna ročna dela na svojem domu. Za prevoze skrbim sam. Naslov v oglasnem oddelku 7102 KVALITETNO in poceni izvajam vse vrste ELEKTRIČNIH INSTALACIJ. Ponudbe pod »Kvalitetno« 7144 Prevzamem v vzdrževanje električne stroje in instalacije v manjšem podjetju ali ustanovi. Ponudbe pod »Strokovno« 7145 zaposlitve Priznani komercialni ansambel vabi k sodelovanju KITARISTA — VOKALISTA. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Dober honorar« 7032 Sprejmem VAJENCA. GRAVER Berčič, Kranj, Cankarjeva 8 7033 Iščemo VARSTVO za 8 mesecev starega OTROKA na našem domu, 5 x tedensko dopoldan. Varuhinji lahko nudimo tudi centralno ogrevano sobo. Šlibar Rajko, Milje 35, Šenčur 7097 ZAPOSLITEV sprejme 55-letna, zdrava, s svojim stanovanjem. Ponudbe na upravo pod »Delo« 7098 FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. ŠIMUNAC BOŽO, Zupančičeva 30, Kranj 7099 Gasilsko društvo Cerklje rabi HIŠNIKA. Samsko stanovanje v domu. Vprašati v trafiki Cerklje Prevzamem čiščenje STOPNIŠČ v okolici Zdravstvenega doma. Ponudbe pod šifro »Čistilka« 7138 prireditve GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES za staro in mlado. Igra ansambel MODRINA. Vabijo gasilci! 6319 Krompirjev bal v Poljanah V Poljanah v Poljanski dolini bo v nedeljo popoldne tradicionalni krompirjev bal. Pripravila ga bo kmetijska zadruga Škofja Loka. Prireditev se bo začela ob 17. uri z žrebanjem nagrad za nabiralce gozdnih sadežev. Po žrebanju pa bo v dvorani domačega kulturnega doma »Martinov ples«! -jg TVD Partizan Ljubno priredi v nedeljo, 17. novembra, ob 15. uri v vseh prostorih doma Partizan veselo »martinovanje« z bogatim srečelovom. Igral bo ansambel MURKA Lesce. Vmes bo poskrbljeno za pokušnjo vin in za vinsko trgatev. Vabljeni! Vsako nedeljo je v Zalogu ob 16.30 PLES. Igra ansambel TRGOVCI. Vabljeni! 7139 MLADINSKI AKTIV VOKLO priredi v soboto MLADINSKI PLES s pričetkom ob 19. uri. Igra ansambel TIGER s pevko IRENO. 7140 MLADINSKI AKTIV UTIK BUKOVICA pri Vodicah prireja vsako soboto ob 20. uri in nedeljo ob 17. uri PLES. Igra ansambel EROS. Vabljeni! 7141 PLES vsako soboto ob 19. uri v Zadružnem domu v Cerkljah. Igra ansambel SIBILA. 7142 OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN organizira v soboto, 16. novembra, od 8. do 14. ure na hodniku šole SEJEM SMUČARSKE OPREME. Vabljeni! 7143 V nedeljo, 17. novembra, bo ob 17. uri MLADINSKI PLES v Dupljah. Opravičujemo se, ker je ples 20. oktobra od padel. 7C november — mesec posebnih ugodnosti — november KRANJ v naših enotah Pri nakupu pohištva določenih proizvajalcev vam nudimo 5% popust SO %popust poseben tovarniški popust za določene artikle salon pohištva veleblagovnica Globus, Kranj specializirani salon kuhinjske opreme Dekor, Kranj prodajalna Slon, Žiri, prodajalna Manufaktura, Gorenja vas november — mesec posebnih ugodnosti — november KC 375 - PRETVORNIK ZA ROČNO VARJENJE, ZANESLJIV IN PREPROST ZA UPRAVLJANJE KC 375 je moderni pretvornik za električno varjenje, preprost za uporabo in upravljanje. Je tako izdelan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima zato odporno in trdno konstrukcijo. KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in so v teh okvirih njegove karakteristike varjenja odlične. Omogoča lahek vžig in prožnost delovnega dosega z minimalnim brizganjem ter je tako usedanje kovine zelo dobro. Poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katerega rotor je na skupni osi z rotorjem štiripolnega generatorja z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik ima skupno ohišje. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P. ŠTEV. 208. TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES Potrošniki Gorenjske! Že veste, da je Mercator, TOZD Preskrba Tržič odprla v Kranju na Gorenjskem sejmu v hali C stalni razstavni prodajni prostor za prodajo: vseh vrst pohištva strojev za gospodinjstvo lestencev in preprog t \| leti Mercator Konkurenčne cene, prodaja na potrošniška posojila ter brezplačna dostava na dom. Razstavno-prodajni prostor Mercatorja v Kranju je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob sobotah pa od 9. do 13. ure. 2a obisk in ogled se priporoča Mercator, TOZD Preskrba Tržič. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, strica in botra Alojza Golmajerja upokojenca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, za izražena sožalja, za darovano cvetje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Martinčiču, g. župniku, pevcem, upokojencem, gasilskemu društvu Križe, tovarni Planika, Zobni polikliniki Kranj, ambulanti Iskra Kranj, čevljarski delavnici Bohinc ter TPD — ERO — Iskra. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivana, sinova Janez in Jože z družinama, hčerka Vida z družino ter ostalo sorodstvo. Ziganja vas, Struževo — Kranj, 8. novembra 1974 V 74. letu je dotrpel naš dobri mož, ata, stari ata, brat in stric Franc Tavčar Rantov ata Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 16. novembra 1974, ob 14. uri izpred hiše žalosti na pokopališče pri Lenartu. Žalujoči: žena Johana, sinova Ivan, Vinko, hčerki Francka in Milka z družinami ter ostalo sorodstvo. Selca, Sp. Luša, 15. novembra 1974 Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: 1. osebni avto VW-1300 letnik 1966. Začetna cena 9000 din. 2. osebni avto ŠKODA MB 1000, letnik 1967. Začetna cena 3500 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure pri PE Kranj. Pismene ponudbe sprejemamo do 20. novembra 1974 do 12. ure z 10 % pologom od začetne cene. Zavarovalnica Sava, PE Kranj Veletrgovina Špecerija Bled objavlja prosto delovno mesto knjigovodje analitika Pogoj: ekonomska srednja šola z najmanj 3 leta delov nih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Pismene prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja Špecerije Bled, Kajuhova 3, do 30. novembra. Zahvala Ob boleči izgubi mojega plemenitega moža, očeta, brata, strica in svaka Mihaela Šipica se najlskreneje zahvaljujem vsem sorodnikom, ki so mi v teh težkih trenutkih stali ob strani in pomagali lajšati hudo trpljenje ob neozdravljivi bolezni mojega nadvse dobrega moža. Srčna hvala vsem zdravnikom in medicinskemu osebju Urološke klinike pri Kliničnem centru v Ljubljani, dr. Stenškovi, dr. Repičevi iz Zdravstvenega doma v Kranju za vso nego in skrb, da bi mi ljubega moža ohranili pn življenju. Velika hvala tudi kranjski godbi na pihala, pevskemu zboru upokojencev iz Kranja za zaigrane in zapete v srce segajoče žalostinke. Hvala tudi vsem, ki so ga hoteli pospremiti na njegovi zadnji poti 7. novembra 1974, pa ga zaradi nepredvidenih okoliščin niso mogli Prav tako pa tudi najiskrenejša hvala vsem za izraze sožalja, za podarjeno cvetje in za spremstvo 6. novembra 1974 v njegov prerani tihi dom. Žalujoča: žena Sonja v imenu vsega sorodstva Zahvala Ob boleči in prerani izgubi našega dobrega očeta, starega očeta in brata / Franca Kristane a se iskreno zahvaljujemo sosedom in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Posebno M zahvaljujemo |H>vskemu zboru Andrej Vavken iz Cerkelj, gasilskemu društvu Sp. Brnik in Prosvetnemu društvu Krvave«-, Sp. Brnik ter Jožetovim sodelavcem tovarne Sava Zahvala huli g župniku iz Cerkelj in g. župniku iz Sp. Brnika. Posebna zahvala tudi zdravstvenemu osebju Neurološke klinike v Ljubljani. Žalujoči: sin Jože z družino, hčerka Mi« i z družino, brat in sestra, Mari in ostalo sorodstvo. Sp. Brnik, 15. novembra 1974 obisk pri naših telesnokulturnih organizacijah Uspehi najboljše merilo dela Ena najbolj prizadevnih in najbolj uspešnih sekcij ŠD Sava Kranj je kolesarski klub, ki je bil ustanovljen pred sedemnajstimi leti v sklopu tedanjega ŠD Mladost. Ta se je leta 1963 preimenoval v ŠD Kranj, sedanji naslov pa je bil sprejet leta 1972. V času delovanja je ta klub dosegel vrsto uspehov tako v republiškem kot v državnem merilu, vsekakor pa je pot njegovega vzpona najstrmejša prav v času, odkar nosi ime KK Sava. Za to imata največ zaslug znana športna delavca Peter Kozamernik in inž. Vito Gros, ki sta v klub pritegnila tudi zdajšnjega trenerja kranjskih kolesarjev Franca Hvastija. Le-ta je s svojim znanjem in navdušenjem uspel ustvariti danes že odlična imena našega kolesarstva — Slavka Žagarja, Mirka Rakuša, Bojana Ropreta, Bojana Udoviča in druge, ki z discipliniranim izpolnjevanjem nalog žanjejo uspehe doma in v tujini. Posebno veliko pa so v zadnjih letih kranjski kolesarski delavci napravili za popularizacijo in množičnost tega športa. Ne moremo namreč prezreti, da so prav v Kranju na znani dirki Po ulicah Kranja prvi spustili na tekmovalno progo tudi naše najmlajše — cicibane in pionirje ter da so prav po vzoru Savinih kolesarjev danes širom po Sloveniji znane kolesarske trim prireditve. O tem, da so popularizacijo in množičnost res dosegH, najbolj zgovorno povedo podatki, da imajo vpisanih prek 120 tekmovalcev in da v klubu dela 20 športnih delavcev, ki so pripravljeni žrtvovati ves prosti čas za kolesarstvo. Klub ima namreč predsedstvo, tehnično, gospodarsko in disciplinsko komisijo ter upravni odbor, ki rešuje probleme znotraj kluba, delegati kluba pa imajo funkcije tudi izven kluba, to je v ŠD Sava, v tehnični komisiji KZS in v različnih komisijah občinske TTKS. Za dokaz uspešnosti KK Sava Kranj naštejmo nekaj letošnjih uspehov: Žagar in Valenčič sta bila stalna člana državne reprezentance, članska ekipa je na državnih prvenstvih osvojila dve drugi mesti, ekipno so zmagali na etapni dirki Po poteh Avnoja, Valenčič je zmagal na dirki po Srbiji, Žagar pa je bil drugi; mladinci so v ekipnem plasmanu dosegli 15 prvih mest, od tega dve na državnem prvenstvu, Ropret je trikratni državni in dvakratni slovenski prvak, poleg tega pa mu bo podeljena tudi Velika nagrada Siporexa kot najboljšemu mlademu kolesarju sezone 1974; vrsta Save je kot reprezentanca Jugoslavije zasedla 3. mesto na veliki mednarodni dirki Trofej favorita v ČSSR itd. Uspehov je torej veliko, da pa bi zvedeli kaj več tudi o načrtih za prihodnje leto, smo se oglasili še pri inž. Grosu, ki skupaj s Prinčičem in Peterneljefn pripravlja gradivo za občni zbor kluba, ki bo 22. t. m. Povedali so nam, da program delovanja kluba v prihodnjem letu temelji na povezavi kluba s šolskimi športnimi društvi, na povezavi s TTKS gorenjskih občin, na navezavi stikov s tujimi klubi, na poglobitvi odnosov z KZS in KZJ ter domačimi klubi, na povečanju aktivnosti rekreativnega kolesarstva v delovnih kolektivih, v izpopolnjevanju kadrov, na organizaciji tekmovanj in v akciji za izgradnjo kolesarskega dirkališča. Program je torej dokaj obširen in zahteven, vendar so prepričani, da ga bodo izpolnili. Kranjski plavalci v samem vrhu jugoslovanskega plavanja Drugo mesto v SFRJ, prvo mesto v SRS — Kvalitetni in množični napredek v letu 1974 Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika in ekipo za leto 1974 Še zadnjič objavljamo glasovalni listek za izbiro najboljšega gorenjskega športnika oziroma deseterice najboljših ter za ekipo, ki naj bi bila po vašem mnenju najboljša. Glasovalni listek Najboljši gorenjski športnik 1974 Ime in priimek panoga i................................................................................................................................ 2............................................................................................................................... 3.............................................................:....................s............................................ 4.......................................................................................................................:....... 5............................................................................................................................... 6............................................................................................................................... 7.........................................................................................................•..................... 8............................................................................................................................... 9............................................................................................................................... 10............................................................................................................................... Najboljša gorenjska ekipa 1974 Klub panoga 1...........................................................................................-...................................... 2.............................................................;................................................................... 3.........■........................................................................................................................ 4................................................................................................................................. 5................................................................................................................................. Listek izpolnil Ime in priimek ........................................ Naslov...................................................... Tudi letos bomo izžrebali tri pravilno dostavljene listke. Prva nagrada je 150 dinarjev, druga 100 in tretja 50 dinarjev. Upoštevali bomo vse tiste glasovnice, ki bodo prišle na naše uredništvo do 20. novembra. ' Že nekaj let naš časopis objavlja »obračune« plavalcev PK Triglav iz Kranja ob vsaki zaključeni plavalni sezoni. Ta tradicija je obveljala tudi letos. Plavanje se je v Kranju začelo 1. 1946, ko je bila pri klubu Udarnik ustanovljena plavalna sekcija, dvanajst let za tem (1958) je PK Triglav dosegel enega svojih največjih uspehov — postal je moštveni vicešampi-on Jugoslavije, in od takrat dalje ni več zapustil I. zvezne lige oz. se je njegovo mesto gibalo med 2. in 7. mestom v Jugoslaviji. Šestnajst let je moralo preteči, da so ob vsesplošnem napredku plavanja v Sloveniji in Jugoslaviji triglavani ponovili uspeh iz 1. 1958 — da so v izredno močni konkurenci, , ob maksimalnem angažiranju vseh plavalcev dosegli osebno in moštveno izreden uspeh z osvojitvijo »srebrne kolajne« v moštvenem prvenstvu Jugoslavije za 1. 1974. K temu uspehu dodajmo še 1. mesto v republiškem prvenstvu Slovenije ter drugo mesto v »Pokalu Plavalne zveze Slovenije«. Drugo mesto v Jugoslaviji so si letos priborili tudi mlajši pionirji B (do 10 let starosti). V svojih vrstah imajo tudi letošnjega dvakratnega balkanskega prvaka: Rebeko Porenta (100 m in 200 m hrbtno), najhitrejšega Jugoslovana na 1500 m kravi Braneta Milova-noviča, večkratnega pionirskega državnega rekorderja Boruta Petri-ča ... Začnimo pri najmlajših; mlajši* pionirji C (starost do 8 let, rojeni 1966 in mlajši): to kategorijo plavalcev je Plavalna zveza Slovenije uvedla šele letos, zato nimamo primerjalnih podatkov z lanskimi rezultati. Po pravici povedano pa je tudi dejstvo, da lani plavalcev te kategorije niti nismo imeli oziroma, da smo se lani šele resno posvetili tej kategoriji — in to delo nam je letos prineslo že prve sadove. Večkratni republiški prvak in nosilec rekordov je postal vsestranski, prizadevni in močno perspektivni Igor Veličkovič (roj. 1966), pa tudi pri dekletih nismo čisto brez možnosti. Zaradi vsesplošne primerjave časov (in samo doseženi čaš*i so lahko objektivno merilo vrednosti nekega rezultata) navajamo samo 100- in večmetrske proge (»R« ob rezultatu pomeni rekord SRS). Pionirji — 100 m kravi: Igor Veličkovič 1:27,4 R, 200 m kravi: Veličkovič 3:12,4, 400 m kravi: Veličkovič 6:58,5 R, 800 m kravi: Veličkovič 14:07,1 R, 1500 m kravi: Veličkovič 26:40,8 R, 100 m prsno: Veličkovič 2:05,8; 100 m hrbtno: Veličkovič 1:35,7, 200 m hrbtno: Veličkovič 3:13,7, 200 m mešano: Veličkovič 3:43,8 R; pionirke — 100 m kravi: Janita Valjavec 1:51,2, 200 m kravi: Valjavec 3:48,4, 100 m hrbtno Mirjam Poljka 1:48,8, 200 m hrbtno: Poljka 3:53,1, 200 m mešano: Vesna Praprotnik 4:20,4. Mlajši pionirji B (do 10 let starosti, roj. 1964 in 1965) so v svoje vrste dobili nekaj odličnih mladih in perspektivnih plavalcev, od katerih so med najbolj zapaženimi Tatjana Bradaška, Mihelič Rok in Darjan Petrič. Ob nekaterih disciplinah smo k letošnjim dosežkom pripisali tudi lanske rezultate Andreja Salija, ki je medtem presedlal v višjo kategorijo plavalcev (pripomba »Yu« ob rezultatu pomeni osvojeni državni rekord, v oklepaju najboljši rezultat v 1.1973). Pionirji — 100 m kravi: Darjan Petrič 1:19,8 (Andrej Šali 1:20,8 R), 200 m kravi: Petrič 2:42,4 (Šali 3:00,0 R), 400 m kravi: Petrič 5:43,9 R (Sali 6:12,4 R), 800 m kravi: Petrič 12:13,4 Yu, 1500 m kravi: Petrič 23:18,5 Yu, 100 m prsno: Rok Mihelič 1:39,5, 200 m prsno: Mihelič 3:30,8 R, 100 m hrbtno: Petrič 1:25,8 (Šali 1:28,2), 200 m hrbtno: Petrič 3:00,5 R (Sali 3:08,7), 100 m delfin: Petrič 1:37,0, 200 m mešano: Petrič 3:08,7 (Šali 3:17,1); pionirke — 100 m kravi: Tatjana Bradaška 1:38,9, 200 m kravi: Bradaška 3:23,1, 400 m kravi: Karmen Berložnik 8:23,9, 100 m prsno: Bradaška 1:37,4, 200 m prsno: Bradaška 3:27,7 R, 100 m hrbtno: Bradaška 1:37,0, 200 m hrbtno: Bradaška 3:26,8 R, 100 m-delfin: Mateja Kolman 1:58,9, 200 m mešano Kolman 3:42,8. Rezultati teh najboljših kranjskih plavalcev posameznih disciplin kažejo na visoko vrednost plavanja pri najmlajših tekmovalcih obeh spolov, kar daje garancijo kranjskemu plavanju in ljubiteljem plavanja, da se bo Triglav še naprej trdno držal vrha jugoslovanskega plavanja, spremenjen oz. dopolnjen način tekmovanja (liga, plavalni dvoboji, tekmovanja zvečer in pod reflektorji) pa bo spet prinesel žar, temperament in vsesplošni užitek tako tekmovalcem kot tudi vsem privržencem tega športa. Mlajši pionirji A (starost do 12 ler, rojeni 1962, 1963). Ta kategorija naših plavalcev ni letos zabeležila vidnejšega rezultata, ker so bili lani Borut Petrič in Barbka Štemberger pač neprekosliivi v svojih disciplinah, Andrej Šali pa ravno še eno leto premlad, da bi jih dosegel. To pa ne pomeni, da Andrej tega ne bi Dve kvalitetni predstavi Drevi in v soboto bosta v dvorani pod Mežakljo na Jesenicah na sporedu dve kvalitetni hokejski srečanji. Drevi se bo ob 18.30 začela mednarodna tekma mladinskih reprezentanc Jugoslavije in Švice. Kot je znano so švicarski mladinci izredno kvalitetni, saj so nastopili na zadnjem evropskem prvenstvu v »A« skupini skupaj s SZ, ĆSSR, Švedsko, Finsko in Poljsko. Kot podatek o moči švicarske mladinske reprezentance naj pove tudi podatek, da so lansko sezono na znanem »Novoletnem turnirju« v Stavangerju na Nizozemskem visoko odpravili mladince Jugoslavije s 13:3. Jutri pa bo v dvorani pod Mežakljo pravi hokejski praznik. Gostovala bo namreč prvič v letošnjem državnem prvenstvu ljubljanska Olimpija, ki je vsekakor pravi magnet za ljubitelje hokeja tako z Jesenic in okolice kot tudi z vse Gorenjske. Kot je znano, sta se moštvi v letošnji sezoni pomerili trikrat. Dvakrat so zmagali Jeseničani, po enkrat v Pokalu Karavank z rezulta- Alpina prva V zadnjem kolu so člani v I. razredu gorenjske nogometne lige dosegli naslednje rezultate: Plamen : Podbrezje 6:1, Kondor : Reteče 4:3, Kokrica : Zbilje 0:3, Sava B : Alpina 3:4, Trboje : Grintovec 4:0, Lesce B : Filmarji 2:3. Lestvica: zmogel naslednje leto, ker pač ni v takem zaostanku, da bi to pomenilo doseči nemogoče. Zapažen je pa bil rezultat Oblaka na 100 m hrbtno. Pionirji — 100 m kravi: Andrej Šali 1:12,7 (Borut Petrič 1:08,9), 200 m kravi: Šali 2:40,2 (Petrič 2:32,5), 400 m kravi: Šali 5:33,7- (Petrič 5:05,7 Yu), 800 m kravi: (Petrič 10:25,5), 1500 m kravi: Šali 22:14,0, 100 m prsno: Šali 1:42,0 (Marjan Jerman 1:35,4), 200 m prsno: (Jerman 3:21,4), 100 m hrbtno: Gregor Oblak 1:22,5 (Mišo Sladoje 1:26,0), 200 m hrbtno: Oblak 2:55,2 (Sladoje 2:54,4), 100 m delfin: Oblak 1:25,3 (Petrič 1:19,5), 200 m delfin: Oblak 3:16,9 (Petrič 3:00,3 R), 200 m mešano: Šali 3:00,0 (Petrič (2:54,0), 400 m mešano: Oblak 6:33,1 (Petrič 6:20,1), pionirke — 100 m kravi: Irena Draksler 1:41,9 (Barbara Štemberger 1:26,9), 200 m kravi: Draksler 3:40,7, 400 m kravi: Anka Veličkovič 7:56,0, 100 m prsno: Veličkovič 1:49,2 (Štemberger (1:34,0), 200 m prsno: (Štemberger 3:17,9), 100 m hrbtno: Draksler 1:39,6 (Štemberger 1:33,6), 200 m hrbtno: Draksler 3:28,6, 200 m mešano: Alenka Bertoncelj 4:52,6), 4:52,6 (Štemberger 3:11,0). I. Slavec Alpina 9 6 2 1 28:13 14 Trboje 9 5 2 2 30:16 12 Zbilje 9 5 2 2 26:16 12 Kondor 9 6 0 3 23:20 12 Filmarji 9 l 3 2 25:20 11 Plamen 9 4 2 3 16:17 10 Reteče 9 3 3 3 19:19 9 Podbrezje 9 2 3 4 20:24 7 Kokrica 9 1 1 7 10:32 3 Grintovec 9 0 1 8 9:29 1 izven konkurence Sava B 11 7 0 4 40:25 14 Lesce B ll 3 0 8 P 17:56 . Nova 6 k tom 7:6 ter v državnem prvenstvu v Ljubljani s 3:0 — enkrat pa je zmagala Olimpija v Pokalu Karavank z visokim rezultatom 11:2. Že nekaj sezon ni skrivnost, da za zmago v srečanjih med Ljubljančani in Jeseničani ni odločilnega pomena, ali je tekma v hali Tivoli ali pa v dvorani pod Mežakljo. To pa je tisto, kar posebno privlači ljubitelje tega hitrega in ostrega športa. Tako bo verjetno tudi jutri pod Mežakljo. Tekma se bo začela kot ponavadi ob 18.30. Jeseniški hokejisti so se po zadnji zmagi pred nedavnim v Ljubljani za državno prvenstvo z rezultatom 3:0 še resneje pripravljali, saj se zavedajo, da jih Ljubljančani lahko presenetijo ravno tako kot so jih oni na zadnji tekmi. Trener Trebušak je poleg napornih treningov, s katerimi je želel popraviti nezadostno fizično pripravljenost moštva, še posebej skrbel za uigravanje posameznih napadalnih in obrambnih formacij, kar je v najtežjih srečanjih zelo pomembno. V pogoveru z igralci smo zvedeli, da se bodo borili, kot ponavadi, z vsemi močmi, da bi že drugič premagali Olimpijo v državnem prvenstvu, kar bi jim prineslo precejšnjo prednost v borbi za osvojitev naslova državnega prvaka. Hkrati pa se večina zaveda, da bo to možno doseči le z zares dobro in požrtvovalno igro, kajti po mnenju nekaterih je Olimpija kljub nedavnemu porazu (0:3) še vedno enakovreden nasprotnik moštvu Jesenic. v D. Dragojević Najboljši Mali V Lescah se je pred dnevi končalo hitropotezno prvenstvo šahovskega društva Lesce. Prvenstva se je udeležilo 18 igralcev, doseženi pa so bili naslednji rezultati: 1. Mali 13 točk, 2.—4. Harinski, Kaše in Perović 12,5, 5.—6. Sterle in Mencinger 12, 7. Ivan Hrovat (ml) 11,5, 8. Prestrl 9,5 in 9. Smole 8,5. Sprejet status vrhunskega športnika S podpisom družbenega dogovora o statusu in stimulaciji vrhunskih športnikov v naši državi je bil napravljen spet pomemben korak naprej v zboljšanju stanja v telesni kulturi. Dobili smo normative, ki so izhodišče za nadaljnji razvoj. Dogovor resnično pomeni pridobitev in primerno stimulacijo vrhunskih športnikov. Družbeni dogovor odreja status vrhunskih Športnikov — amaterjev in določa, kateri vrhunski športniki lahko prejemajo iz družbenih sredstev določene oblike stimulacije za vrhunske športne dosežke. Omenjeni status imajo lahko le tisti športniki, ki v določenih disciplinah dosežejo pomembne uspehe, predvidene v enotni kategorizaciji športnikov Jugoslavije. Materialne dajatve morajo vrhunskim športnikom — amaterjem omogočiti redno šolanje ali strokovno izpopolnjevanje, nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek in dodatek za športno izpopolnjevanje po določilih statuta mednarodnega olimpijskega komiteja in mednarodnih športnih zvez, kakor tudi druge oblike družbenih priznanj in nagrad. Vrhunski športniki Jugoslavije so na osnovi sprejetega družbenega dogovora: zaslužni športniki Jugoslavije, športniki mednarodnih razredov in športniki zveznega razreda. Nedvomno je bil zadnji čas, da je bilo urejeno to vprašanje v naši telesni kulturi. Vrhunski šport je nedeljiv del enotne telesne kulture. Stanje pri tem delu dejavnosti ni bilo zadovoljivo in so bili ter bodo še potrebni novi napori, da bi prišlo do resnične kakovosti, ki bi temeljila na ustrezni široki osnovi. O tem vprašanju pa bo treba še konkretneje izoblikovati jasen koncept vrhunskega športa. Na osnovi tega koncepta telesne kulture pa bo treba izdelati programe, ki morajo biti strokovno in znanstveno izdelani. Posebno pozornost ob tem vprašanju pa bo treba posvetiti tudi objektom in opremi. Ob potrebnih finančnih sredstvih bodo ena glavnih točk nedvomno tudi kadri. Hkrati pa bo treba izdelati sistem zgodnje selekcije, bržčas preko osnovnih šol, in na tej osnovi poseben sistem šolanja in usposabljanja za ugotovljene talente. J. Javornik m 15 Te dni se v škofjeloški občini končujejo javne razprave o osnutku načrta družbenoekonomskega razvoja občine v letih 1975 do 1980. Občani so imeli na njih priložnost povedati svoje pripombe in zapažanja o predvidenem bodočem planu. Danes se bo že sestala komisija za srednjeročni načrt, katere naloga bo uskladiti vsa mnenja in nova stališča, prečiščeno gradivo pa posredovati delegatom na decembrski seji občinske skupščine. Podatki kažejo, da so bile razprave povsod dobro obiskane. Razpravljavci so o načrtu spregovorili z veliko mero kritičnosti. Da pa so javne razprave lahko potekale kar najbolj uspešno, je bil imenovan poseben aktiv, katerega člani so vodili posamezne razgovore po delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, ustanovah in drugod. Tri med njimi smo povprašali, kako ocenjujejo rezultate razpra' v občini. Vinko Kržišnik, direktor kmetijske zadruge Škofja Loka: »Lahko rečem, da je bil načrt razvoja občine za pri hodnjih pet let tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih ugodno očeti jen. Seveda so se pri tem občani povsem upravičeno spraševali, če ga bo v tako kratkem času mogoče uresničiti. Na kmetijskih področjih so marsikje menili, da bo število kmečkega življa v občini le težko obdržati na desetih odstotkih, kolikor predvideva plan. Nizke cene za kmetijske pridelke bodo naredile svoje. Kdor nima gozda, se bo le težko obdržal na kmetiji. Tudi razne olajšave _ krediti, nižji davki — bodo stanje le težko izboljšale. Ponekod je bila izražena tudi bojazen, da ne bi preveliko vključevanje občanov v delo raznih organov pomenilo tudi krepi jen je birokracije.« Miro Pinterič, direktor tovarne Šešir v Skofji Loki: »Na vseh razpravah, ki sem jih vodil, je bila udeležba zelo dobra. Številni razpravljavci so bili z načrtom že dobro seznanjeni in so dali precej novih pripomb in popravkov načrta. Povsod so, seveda, v prvi vrsti spregovorili o krajevni problematiki, o tistem, kar prebivalce določenega kraja najbolj žuli. V krajevni skupnosti" Bukovščica, sedaj se je združila s krajevno skupnostjo Bukovica, kjer sem tudi vodil razpravo, je bil to, denimo, ševeljski most, drugje so bile ceste! Povsod pa je stekla živahna beseda zlasti o bodočem financiranju krajevnih skupnosti. Lahko pa trdim, da so veliko zanimanja za razprave pokazali predvsem tam, kjer je izobrazbena struktura nižja.« Zvone Teržan, načelnik oddelka za gospodarstvo pri skupščini občine Škofja Loka: »Na mnogih javnih razpravah so se pojavljali pomisleki, če ni načrt morda preveč optimističen, če niso previsoko postavljene stopnje rasti družbenega proizvoda, previsoke celotne in še predvsem negospodarske investicije, če ni previsoka predvidena rast produktivnosti dela ob minimalnem novem zaposlovanju. Povsod je bilo dobro sprejeto predvideno razmerje med družbeno in zasebno gradnjo v razmerju 60:40! Marsikje so se pojavljale precejšnje dileme glede investicij v cestno omrežje, investicij v g istinstvo, trgovino in turizem, sredstev za solidarnostni stanovanjski sklad, brez od meva pa ni ostala niti načrtovana gradnja ,shoping centra' na Jeprci. V celoti vzeto pa je bil načrt povsod ugodno sprejet.« ,J. Govekar Izredni uspehi V. jugoslovanske alpinistične odprave v Himalajo Premagana zagonetna lepotica Kar tri naveze so stopile na 7902 metra visoki vrh Kangbačena, razen tega pa so slovenski alpinisti osvojili dva himalajska vrhova, kamor še ni stopila človeška noga Jože Andlovic, Zvone Andrejčič, Stane Belak, Danilo Cedilnik, Janez Dolžan, Janez Gradišar, Zoran Je-rin, Franc Jeromen, Marjan Man-freda, Bojan Pollak, Rado Riedl, Roman Robas, Miha Smolej, Peter Soklič, Peter Ščetinin, Tone Trobev-šek in vodja te pisane druščine Tone Škarja so imena, ki bodo z zlatimi črkami zapisana v zgodovini ne le jugoslovanskega, temveč tudi svetovnega alpinizma. Omenjeni fantje in možje so veliki zmagovalci 7902 metra visokega zagonetnega vršaca Kangbačen v Himalaji, ki ne poganja strahu v kosti le zaradi skoraj neprehodnih in snežnih sten, temveč zaradi razsežnosti, ki jih ima gora. Jugoslovani smo naskakovali Kangbačen, vendar je trdnjava ledu in previsnih sten premagala napore alpinistov. Vendar nismo odnehali in se še nadalje ozirali proti Himalaji kot številne naveze svetovnih alpinističnih sil. Peta JAHO (Jugoslovanska himalajska alpinistična odprava), ki so jo sestavljali zgoraj omenjeni gorniki, je premagala vse: goro, sneg, vihar, led in neznosno monsunsko podnebje. Premagali so celo samega sebe, svoje moči, ki tudi v najtežjih trenutkih niso pojenjale. 29. septembra je na Kangbačenu za-plapolala jugoslovanska tr oboj niča. Tjakaj so v vetru, snežnem vinarju, megli in ob .stalni nevarnosti plazov kot prvi Jugoslovani stopili Stane Belak, Roman Robas in Peter Ščetinin! Peti jugoslovanski alpinistični odpravi v Himalajo, ki je odšla iz Ljubljane 4. avgusta, je dal ta uspeh novih moči. 5. oktobra je zavzela kangbačenski vrh druga naveza v sestavi Janez Dolžan, Marjan Man- Javna telefonska govorilnica pri delavskem domu v Kranju je spet poškodovana. Ni še dolgo, ko so neznanci odtrgali vhodna vrata, sedaj pa 80 se znesli nad stekleno steno, ki se je pod težo udarcev zdrobila i) kose. (/k) — Foto: F. P. Ali predpisi o urejenem plakatiranju v Kranju res nič ne zaležejo? Vsevprek nale/>l/ene letake na Koroški cesti pri restavraciji Park 80 enkrat že odstranili, vendar se iz dneva v dan pojavljajo novi... — Foto: F. Perdan freda in Prane Jeromen. Na vrhu so bili četrt ure, za hojo in vzpon od zadnjega, petega tabora do vrha in nazaj pa SO porabili devet ur, medtem ko se je prva naveza borila 14 ur. Druga naveza je imela večjo srečo z vremenom. Dan kasneje je stopila na vrh še tretja naveza: Rado Riedl, Tone Trobevšek in Zvone Andrejčič. Z njimi se je povzpel tudi šerpa Nima. Razen tega so slovenski alpinisti zavzeli še dva himalajska vrhova, na katera še ni stopila človeška noga! Peta JAHO se je vrnila domov v soboto, 9. novembra, prej kot so predvidevali in z večjimi dosežki, kot so pričakovali največji optimist Doslej se še nobeni odpravi ni posr čilo v treh tednih trikrat osvojiti Kangbačen, razen tega pa še dveh, doslej še neobiskanih vrhov! Odprava se je vrnila srečna in zdrava. Lahko bi bilo tudi drugače! F1 rane Jeromen se je komaj rešil iz narasle reke, enako se je pripetilo enemu glavnih nosačev. Plazovi so grmeli kot za stavo, eden od njih bi skoraj odnesel Riedla, Škarjo in Gradišarja. Nevarno je padel šerpa Nima. Zdrsnil-je^V snežnem viharju, odprl se mu je nahrbtnik,iz njega pa je padla Riedlova snemalna kamera z dragocenimi posnetki vrha Kangbačena! Itd. Ce ne bi bilo sreče, ne bi bilo uspeha, pravijo fantje. Uspeh je in zato iskrene čestitke! J. Košnjek Delavci SGP Sava Jesenice grade vzhodno od bencinske črpalke na Plavžu na Jesenicah novo halo, v kateri bodo njihovi tesarji lahko delali ob vsakem vremenu. Hala, ki bo predvidoma nared do novega leta, bo vsekakor pridobitev glede varstva pri delu, saj bodo pod njeno streho tesarji zaščiteni pred dežjem, snegom in mrazom. Razen tega pa bodo s tem podani tudi boljši pogoji za večjo storilnost. — B. B. l Volitve pomenijo dograjevanje skupščinskega sistema Občinska konferenca socialistične zveze v Kranju je v ponedeljek razpravljala o vsebinskih in organizacijskih pripravah na volitve v samoupravne interesne skupnosti. Sklenili so, da bodo kandidacijske konference v krajevnih skupnostih od 14. do 25. novembra, neposredne volitve delegatov oziroma delegacij bodo v temeljnih organizacijah združenega dela 5. decembra, v krajevnih skupnostih pa 8. decembra. Na seji so ugotovili, da v občini že nekaj časa potekajo živahne priprave na volitve delegacij za samoupravne interesne skupnosti, ki so sestavni del skupščinskega sistema. Doslej so priprave zajele ožji krog političnih delavcev in aktivistov, v prihodnje, ko se bodo začele kandidacijske konference, pa bodo zajele vse občane. Rečeno je bilo, da je bilo treba v zadnjem času razrešiti precej nejasnosti okrog bližnjih volitev. Zdaj je pred organizacijo socialistične zveze in sindikati in pred vsemi družbenopolitičnimi dejavniki, da ljudem temeljito pojasnijo sistem samoupravnih interesnih skupnosti in način volitev delegacij zanje. Gre za to, da sedanje volitve pomenijo dograjevanje spomladi uveljavljenega skupščinskega sistema. Samoupravne interesne skupnosti, ki se bodo konstituirale takoj po volitvah v začetku decembra,. so namreč sestavni del skupščinskega sistema. V občinah se bodo po volitvah sestale skupščine samoupravnih skupnosti za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, socialno varstvo in otroško varstvo. Podobno kot občinske skupščine bodo tudi te sestavljene po delegatskem načelu. V primeri z občinskimi skupščinami pa bomo v začetku decembra volili delegate oziroma skupne delegacije za vseh pet skupnosti. Razen tega pa bodo izvoljeni delegati lahko zastopali svoja področja še v nekaterih drugih samoupravnih interesnih skupnostih, ki bodo v prihodnje ustanovljene. Ta hip je ponekod še vedno razširjeno mnenje, da bodo bližnje volitve drugorazredne, je bilo rečeno na seji konference. To pa ni.res, saj bodo imele enak pomen kot spomladanske volitve v občinske skupščine. In tudi v prihodnje bodo te volitve hkrati z volitvami v občinske skupščine. Sicer pa za laže razumevanje povejmo, da trenutno občinske skupščine med drugim odločajo o zbiranju in porabi sredstev iz občinskega proračuna. Ta pa je v občinah v primerjavi s sredstvi za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, o katerih bodo v prihodnje odločale omenjene interesne skupnosti, petkrat ali večkrat manjši. Že samo denar torej, o katerem bodo odločali delegati v samoupravnih skupnostih, kaže, da gre 'za pomembne in vsekakor enakopravne volitve. Na seji so tudi opozorili, da teža priprav na volitve ne bi smela biti samo na socialistični zvezi in sindikatih, marveč bi se v priprave morale vključiti tudi druge organizacije, predvsem pa samoupravne interesne skupnosti, ki se sedaj ukvarjajo največ s kadrovskimi zadevami. Kadrovske priprave so seveda še kako pomembne, vendar ne le ozko gledano v interesnih skupnostih, marveč tudi na terenu pri predlaganju delegatov za skupščine. Gre namreč za to, da bo na kandidacijskih konferencah treba poleg sporazumov samoupravnih skupnosti sprejeti tudi kandidat ne liste delegatov za posamezne skupščine. A. Žalar Trnekaterih drugih Ugoden nakup . izdelkov k_ ?ene so občutno znižane J Obiščite naši prodajalni v Radovljici