primorske
novice
URADNE OBJAVE
* '
OBClN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 7. MARCA 1980
ŠT. 6
VSEBINA:
Občina !tirska Bistrica
—	RESOLUCIJA o politiki izvajanja družbenega plana občine Ilirska Bistrica za obdobje 1976—1980 v letu 1980
—	POPRAVEK odloka o priznavalninah
—	SKLEP o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi najvišjih ravni cen
Občina Koper
—	RESOLUCIJA o izvajanju družbenega plana obalnega območja za obdobje 1976—1980 v občini Koper za leto 1980
Občina Piran
—	RESOLUCIJA o izvajanju družbenega plana razvoja obalnega območja za obdobje 1976—1980 v občini Piran v letu 1980
—	ODLOK o preživninskem varstvu občanov (kmetov) v občini Piran
—	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Piran
Občina Postojna
—	POPRAVEK odloka o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za občinsko skupnost za zaposlovanje za leto 1980
—	SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta stanovanjske soseske pri naselju Stara vas pri Postojni
Občina Sežana
Krajevna skupnost Vreme
—	SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve vaške poti in ceste od vasi do priključka na cesto 11/301
Občinska skupnost socialnega skrbstva tiirska Bistrica
—	SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna
—	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna ter o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri občinah, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb
—	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev v občini Postojna
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Postojna
—	SKLEP o povišanju najemnin
OBČtNA !URSKA BtSTRtCA
Na podlagi 66. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije ter 44. člena statuta občine Ilirska Bistica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1980 sprejela
RESOLUCIJO
O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1980
1.	Ključne naloge pri uresničevanju družbenega plana v letu 1980
Resolucija za leto 1980 izhaja iz ocene uresničevanja srednjeročnega družbenega plana v letih 1976, 1977, 1978 in 1979 in investicijskih programov nosilcev planiranja ter Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—80 v letu 1980.
Vsi opredeljeni ukrepi na področju družbenoekonomskega življenja bodo usmerjeni k čim bolj doslednemu izvajanju nalog, dogovorjenih z družbenim planom in izvajanjem zlasti tistih nalog, kjer še bistveno zaostajamo za zastavljenimi cilji.
Aktivnost vseh nosilcev planiranja bo pretežno usmerjena na naslednja področja:
—	nadaljne razvijanje samoupravne organiziranosti,
—	dosledno upoštevanje dohodkovnih odnosov pri povezovanju subjektov družbene reprodukcije,
—	daljnje razvijanje družbenoekonomskih odnosov na osnovi svobodne menjave dela,
—	izpopolnjevanje družbenega sistema informiranja,
—	povečana aktivnost na področju priprav za uvajanje AOP sistema,
—	priprava novih srednjeročnih planov vseh nosilcev planiranja za obdobje 1981—1985,
—	večje sodelovanje med OZD v občini, ki naj bi privedlo do skupnih akcij,
—	vključevanje OZD v integracije širšega gospodarskega prostora.
—	z racionalno izrabo materialnih, naravnih in kadrovskih pogojev pospešiti proces ekonomske stabilizacije,
—	usklajevanje rasti vseh oblik porabe z rastjo dohodka,
—	slediti planiranemu zaposlovanju in pri tem zagotavljati minimalne standarde novozaposlenih,
—	boljše izkoriščati delovni čas,
—	izpopolnjevanje stimulativnega sistema delitve osebnih dohodkov na podlagi tekočega in minulega dela,
—	zaradi zaostrenih kriterijev pri najemanju kreditov za investicije in neugodnih ekonomskih razmerij bo potrebno vsako naložbo pretehtati in ugotoviti njene poznejše efekte,
—	zmanjševanje ovisnosti naložb od kreditov na podlagi združevanja sredstev,
—	doseči čim večje prihranke energije tudi na račun dodatnih naložb,
—	pospeševanje in boljša organiziranost kmetijske proizvodnje,
—	pri načrtovanju svojih usmeritev bodo nosilci planiranja izhajali iz nujnosti usposobitve združenega dela za izvoz. Potrebno bo povečati izvoz, na podlagi katerega se bodo uresničevale uvozne pravice ter izboljšala plačilna bilanca. Za izvedbo te naloge se bo potrebno boljše dohodkovno povezati.
—	nadaljevati razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti z izgradnjo tistih infrastrukturnih objektov, ki bodo nudili osnovne pogoje za življenje in delo krajanov,
—	krepitev struktur splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
2.	Materialni okviri razvoja v !etu 1980
Na osnovi dosedanjih gibanj in razpoložljivih ocen ter na osnovi izvajanja vseh načrtovanih nalog in aktivnosti ocenjujemo, da bomo v letu 1980 dosegli naslednje stopnje gospodarske rasti:
50
URADNE OBJAVE
7. marca 1980 — št. 6
—	rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za 5 %,
—	rast zapos!enosti na področju družbenega sektorja 3 do 3,5 %,
—	skupno investirana sredstva bodo nekoliko manjša kot v !etu 1979,
—	vse TOZD in druge organizacije bodo v svoje !etne piane vgradne elemente ekonomske stabilizacije, s katerimi bodo opredelite tudi
1.	gibanje sredstev čistega dohodka za razširitev materiatne osnove deta, ki mora biti hitreje od rasti osebnih dohodkov;
2.	rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo mora biti počasnejša od rasti dohodka in odvisna od dosežene produktivnosti deta;
3.	konkretna razmerja v razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke morajo upoštevati doseženo raven osebnih dohodkov, dosežena razmerja med osebnimi dohodki za enaka ati podobna deta v drugi OZD, še ztasti pa rast produktivnosti deta;
4.	ukrepe za racionatizacijo pri porabi surovin, energije in živega deta;
5.	ukrepe za povečanje izvoza ob čim manjšem uvozu, tako da se bo zmanjšata negativna zunanjetrgovinska bitanca v okviru občine in s tem dosegto botjše pokrivanje uvoza z izvozom.
Organizacije in skupnosti s področja negospodarstva bodo usktaje-vate in pritagodite razporeditev in porabo sredstev pogojem pridobivanja in detitve sredstev v OZD s področja gospodarstva.
3.	Naloge na področju ustvarjanja cetotnega phhodka in razporejanja dohodka
3.1.	Za doseganje večjega cetotnega prihodka je potrebno racio-natnejše izkoriščanje proizvodnih zmogtjivosti in večja učinkovitost vtoženih sredstev na osnovi večje produktivnosti.
Za uresničevanje omenjene natoge in obvtadovanje celotne družbene reprodukcije je potrebno:
—	temeljito analizirati probleme tehnologije, organizacije proizvodnje in tržnih razmer,
—	racionalno uporabljati surovine, repromateria! in energijo,
—	povečati produktivnost na osnovi kvalitetnih meril vrednotenja deta,
—	spodbujanje novatorstva na vseh področjih,
—	zaostriti odgovornost do deta in detovno disciplino,
—	nove proizvodne zmogtjivosti, ki bodo končane v tetu 1980 in manjši detež zapostenega prebivatstva vobčini kot je poprečje SR Slovenije, omogočata predvideni porast zaposlenosti,
—	zaradi tega je potrebno izdelati zaposlitvene bilance, ki bodo bazirane na realnih potrebah po kadrih ter izvajati bolj restrektivno zaposlovanje administrativnih in režijskih delavcev,
—	pospešiti razvoj preventivne zdravstvene dejavnosti in medicine dela, varstva pri delu z namenom zmanjševanja izostankov z dela,
3.2.	Pri razporejanju dohodka in čistega dohodka bo potrebno zagotoviti, da bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v temeljnih organizacijah, naraščala počasneje od rasti doseženega dohodka.
V kolikor se bodo pri razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke kršila sprejeta načela družbenoekonomske politike, bodo družbenopolitične skupnosti v okviru dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 in zakonskih določil sprejemalo ukrepe družbenega varstva.
Pri razporejanju dohodka in čistega dohodka morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela zagotoviti, da bo delež sredstev namenjen za razširitev materialne osnove dela in poslovne sklade raste! hitreje od rasti osebnih dohodkov.
Z dogovorom in samoupravnimi sporazumi bodo delavci zagotavljali ustreznejše vrednotenje dela in odpravljanje uravnilovke v osebnih dohodkih.
Splošna poraba
Splošna poraba mora biti odvisna od rezultatov poslovanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Sredstva za splošno porabo morajo rasti počasneje od rasti družbenega proizvoda, vendar največ za 16 %. Presežki izrednih dohodkov nad dovoljeno splošno porabo bodo usmerjeni v realizacijo programa blagovnih rezerv in v okviru možnosti za kompenzacijo za določene živilske proizvode.
Na podlagi novega zakona o sistemu državne uprave bo potrebno pristopiti k reorganizaciji državne uprave v skladu z začrtanimi smermi razvoja družbenopolitičnega sistema. Med prednostne naloge na tem področju sodijo tudi vsi neposredni ukrepi za uveljavljanje ustreznejših metod organizacije dela, za programiranje in vrednotenje dela v organih uprave, za izboljšanje materialnih pogojev in kadrovske strukture delavcev ter njihovo dopolnilno izobraževanje.
3.4.	Osebna in skupna poraba
____ Sredstva za osebne dohodke morajo v OZD materialne proizvodnje naraščati za 25 % počasneje od rasti dohodka m počasneje od
čistega dohodka,	....	..
—	osebni dohodki na zaposlenega v neproizvodnih dejavnostih
bodo rasli v skladu z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni proizvodnji, vendar v masi največ za 16<% v primerjavi z letom 1979,
__ sredstva za skupno porabo v OZD se bodo v letu 1980 povečala
največ za 13% glede na leto 1979,
—	zaradi občutnega zastajanja osebnih dohodkov na področju osnovnega šolstva, se bodo osebni dohodki v letu 1980 v okviru možnosti uskladili na raven osebnih dohodkov v negospodarstvu na podlagi trimesečnih analiz doseženih osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca po dogovoru, ki ga sklenejo izvršni svet skupščine občine, skupščina občinske izobraževalne skupnosti in občinski sindikalni svet.
4.	Usmetjanje sredstev za izobraževanje in razšintev matenalne osnove dela
Čeprav je investicijska dejavnost v občini intenzivna, še vedno je opazno zaostajanje pri nekaterih investicijskih programih. Predvsem je potrebno dokončati že začete investicije. Pri nadaljnjem investiranju bo aktivnost usmerjena v realizacijo ekonomsko pretehtanih investicijskih programov. Za izboljšanje učinkovitosti vseh vloženih družbenih sredstev bo potrebno:
—	povečati stopnjo samofinanciranja investicij,
—	zmanjšanje odvisnosti od kreditnih virov,
—	ugotoviti ekonomsko upravičenost gradnje objektov in njihove ekonomske efekte,
—	realno oceniti čas izgradnje objekta in stroškov izgradnje,
—	dolgoročno opredeliti optimalno izrabo prostora,
—	upoštevati različno razvitost posameznih področij v občini.
Prioriteto pri investiranju v proizvodne objekte bodo imele tiste investicije pri katerih bo proizvodni proces baziran na porabi domačih surovin, hkrati pa bo tudi omogočeno povečanje izvoza. Investicije v neproizvodne objekte se bodo izvajale v skladu z možnostmi omejene skupne porabe, prioriteto pa bo imelo osnovno šolstvo in osnovno zdravstveno varstvo.
5.	Naložbena aktivnost po OZD
Da bi uresničili naloge začrtane v planu 1976—80 je nujno potrebno da investitorji zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in investiranja izdelajo take projekte s katerimi bodo zainteresirali čim več sovlagateljev. V tem smislu so možne investicije, ki imajo določeno širšo prioriteto.
5.L LM LESON!T
V	naslednjem letu mora biti v TOZD Vlaknene plošče osnovna naloga, da nova tovarna z rednim obratovanjem dosega predvidene količine proizvodnje in prodaje ter da s tem uspešno rešuje svojo sanacijo. Zaradi čim večje finalizacije novih plošč je potrebno nujno modernizirati proizvodnjo v TOZD Oplemenitene plošče. Navedena investicija je nujna, ker je predpogoj za načrtovano opuščanje proizvodnje plošč po mokrem postopku, s čimer bo LKI Lesonit prispeva! k sanaciji reke Reke.
Potrebno bo urediti odnose med gozdarstvom in lesno industrijo ter sočasno vplivati na zmanjševanje izvoza lesne surovine. Tako se bo zagotovila potrebna količina lesne mase in omogočil proces finalizacije proizvodnje, s čimer bi se ustvarili pogoji za izvoz gotovih izdelkov.
5.2 OZD Tovarna organskih kislin
OZD TOK bo investirala tudi v proizvodnjo encimov ter izvajala rekonstrukcije za proizvodnjo vinske in citronske kisline. Vse investicije morajo ustrezati kriterijem o varstvu okolja. Predvideno je tudi povezovanje v okviru ASTRE. Kot sovlagatelj nastopa pri izgradnji tovarne sladkorja v Ormožu.
5	3 OZD Piama
V	letu 1980 bo dokončana II. faza izgradnje tovame Poliuretanov. Istočasno pa se bo pričela izgradnja novih proizvodnih objektov v okviru TOZD Galvanska oprema.
5 4 OZD Transport
Nadaljevali bodo z modernizacijo voznega parka in začeli z izgradnjo avtoservisa. Povečati morajo aktivnost v smeri vključevanja v kovinsko predelovalno industrijo in povezave s Petrolom.
5 5 JAVOR — TOZD Tovarna stolov — Bač
Investiralo se bo v rekonstrukcijo in modernizacijo Tovame stolov.
7. marca 1980 — Št. 6
URADNE OBJAVE
51
5 6 PLUT AL — TOZD Grufika
Nadaljevati bodo z modernizacijo proizvodnega procesa.
5 7 HMEZAD — TOZD Kmetijstvo
Poteg vtaganj v izgradnjo nove mtekame bodo razširiti obstoječe kapacitete zetjarne. Pospeševati bodo razvoj in organizacijo zasebnega kmetijstva ter urejati in širiti kooperacijske odnose.
5 8 MUNOTEST TOZD Pekama
Začeti bodo z vtaganjem v sodobno pekarno večjih zmogljivosti, ki bodo zadostovale potrebam občine v dotgoročnem obdobju.
5 9 Komunalno gradbeno podjetje
Nadatjevati bodo z izgradnjo Brkinskega vodovoda ter z gradnjo kanalizacije v Itirski Bistrici. Detno bodo urediti zazidalno območje S-6, S-12 in S-13.
Leta 1980 se bo začeto deto na pripravi dokumentacije za centralno čistitno napravo.
Rekonstruiran bo vodovod Hrušica—Podgrad in detno postavtjen vodovod proti Gradišču, Materiji in Kozini. Istočasno je predvidena premestiev kamnoloma na novo tokacijo.
5 10 EMONA — OZD Mnja
Nadatjevati bodo z adaptacijo sktadišč in modernizacijo trgovske mreže. Načrtujejo skupno s SGP * Primorje* sovlaganje v razširitev proizvodnje betonskih izdelkov. Na podtagi dopotnjene študije za razvoj turistično-rekreacijskega območja Snežnik, bodo pričeti z realizacijo nekaterih programov iz študije.
5 11. Območna vodna skupnost
Rekonstruirati bodo most čez reko Reko na cesti Mitska Bistrica—Podgrad in nadatjevati IV. fazo projekta akumulacije Mota.
6.	Nekatere neposredne naloge v letu 1980
6.1.	V letu 1979 smo v precejšnji meri prekoračiti družbeni dogovor o izvajanju potitike cen. Potrebno je poudariti, da organizacije združenega deta in samostojni obrtniki ne morejo povečevati dohodek samo na račun povečevanja cen, ampak morajo pri tem izhajati iz ekonomskih zakonitosti, to je povečevati produktivnost, racionalnejše izkoriščati proizvodne zmogljivosti, večati učinkovitost ter poslovati bolj ekonomično.
S postopnim uvetjavtjanjem novih sistemskih rešitev na področju cen bodo ustvarjeni pogoji, ki bodo skupaj z ukrepi za izvajanje potitike ekonomske stabitizacije omogočiti, da bo rast cen v tetu 1980 nižja od rasti, dosežene v tetu 1979. Cene naj bi se urejate s samoupravnim sporazumevanjem in obtikovate pod vplivom odnosov na tržišču. Zakon o sistemu in družbeni kontroli cen bo podtaga za sprejem ustreznih občinskih predpisov, ki bodo urejati naloge v pristojnosti občine.
V	tetu 1979 je bi! narejen vidni premik na področju dogovarjanja med trgovino in potrošniki, ker so ustanovljeni potrošniški sveti. Da ne bi bita z ustanovitvijo potrošniških svetov zadovoljna samo formatna ptat, je potrebno, da DPO, Zveza sindikatov in Organizacija SZDL aktivirajo deto teh svetov.
6.2.	V tetu 1980 bo začet z redno proizvodnjo obrat ^CICIBAN* v Jetšanah. Istočasno se bo nadaljevalo deto na pripravi dokumentacije in opredelitve ustrezne tokacije za obrat *ETA*. Tako sodetovanje z zunanjimi poslovnimi partnerji je potrebno še poglabljati in razvijati na drugih območjih občine, ker so na ta način način rešuje progbtem nezaposlenosti, ztasti ženske detovne site, hkrati pa se usktajuje razvoj posameznih območij v občini.
6.3.	Nadatjevata se bodo deta začrtana v srednjeročnem ptanu izgradnje magistralnih in regionalnih cest.
Pospešita se bo sanacija lokalnega cestnega omrežja in povečana bo propustnost mostu čez reko Reko na cesti Ilirska Bistrica-Podgrad. Na področju občinskega tetefonskega omrežja se bo začeta izgradnja tetefonske centrate v Podgradu ter priprava za novo centrato v Hirski Bistrici, kakor tudi priprave za uvajanje telefonskih priktjučkov v posamezne krajevne skupnosti.
6.4.	S povečano propustnostjo mestu in z kontinuiranim detom izgradnje obrambnega nasipa bo detno rešeno pereče vprašanje varnosti pred vodami.
Normativno bo občinsko okotje urejeno z odtokom o urejanju in varstvu okotja v občini Itirska Bistrica, z odtokom o urejanju pribrež-nih zemljišč v občini Ilirska Bistrica, z odtokom o pokopališkem redu ter z odtokom o pogrebnih svečanostih. Pri reatizaciji natog na področju varstva okotja bo potrebno dostedno upoštevati zakonske predpise.
V	tetu 1980 se bodo začeta priprav!jatna deta za gradnjo centralne čistilne naprave, ki bo čistita vse odpadne vode pred izlivom v reko Reko.
OZD Tovarna organskih kistin mora urediti prevoz in sanaojo odta-gatišča odpadkov.
Nekje so že urejena odtagatišča, kakor tudi kontejnerski odvoz smeti. Deto na tem področju je treba pospešiti in urediti redni odvoz smeti.
6.5.	Ker se komunatno opremljena zcmtjišča predpogoj za reatiza-cijo plana stanovanjske izgradnje, je nujno potrebno tesno sodetovanje Samoupravne stanovanjske skupnosti in Samoupravne komunatne skupnoti.
V	tetu 1980 bo v gradnji približno 155 stanovanj, od tega okrog 50 stanovanj v zasebnem sektorju. Predvidoma bo končanih 90 stanovanj.
Nadaljevat se bo proces prehoda na ekonomske stanarine.
6.6.	Razvoju matega gospodarstva bo potrebno dajati dotočeno prioriteto, vendar v sktadu s sprejetim programom razvoja matega gospodarstva v občini Itirska Bistrica, s poudarkom na deficitarne dejavnosti in na povezovanje z OZD.
6.7.	V tetu 1980 je potrebno pospešiti kmetijsko kooperacijo v smeri krepitve tistih kmetijskih panog, ki imajo na našem področju dobre pogoje za razvoj, še ztasti zetjarstvo in živinoreja. Razdrobtje-nost kmetijskih površin zahteva, da še v tetu 1980 začnemo z združevanjem kmetijskih zemtjišč (melioracije, komasacije, arondacije). Za tak razvoj in s tem večje proizvodnje hrane bo potrebno povečati združevanje sredstev združenega deta občine.
6.8.	Na osnovi zakona o sistemu družbenega ptaniranja ter občinskega odtoka o pripravi ptana, bo v tetu 1980 potekato intenzivno deto na pripravi in sprejemanju srednjeročnega družbenega in prostorskega ptana za obdobje 1981—1985. Po začetnih težavah in časovnem zaostajanju pri pripravi in sprejemanju ptanskih dokumentov je potrebno, da se postovodni in izvršilni organi botj učinkovito organizrajo ter da se ptansko stužbo kadrovsko okrepijo, kar bo omogočalo nemoten potek ptaniranja na vseh nivojih. Tako bo mogoče zagotoviti uresničevanje cetovitih interesov delovnih tjudi in občanov.
Posebno pozornost pa bo treba posvetiti pripravam samoupravnih sporazumov in dogovorov o temetjih ptanov.
6.9.	V tetu 1980 se izteka obdobje združevanja sredstev z občinskim samoprispevkom (2 %), ki je do sedaj da! vidne rezultate. V sptošnem družbenem interesu je, da se ta oblika združevanja sredstev nadaljuje tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju.
V	tetu 1980 se bo nadaljevat razvoj krajevnih skupnosti v okviru reatnih možnosti. Vtagato se bo v smeri izgradnje in rekonstrukcije infrastrukturnih objektov. Sredstva in razvoj KS izvirajo iz združenega deta, iz združevanja sredstev z občinskim samoprispevkom ter iz združevanja sredstev z tokatnim samoprispevkom.
Taka obtika financiranja je nujno potrebna, ztasti pa financiranje z tokatnim samoprispevkom, ki bi jo bito treba obdržati tudi v naprej.
Krajevne skupnosti se kot temetjni nosilci ptaniranja morajo aktivno vktjučevati v proces izdetave ptanov krajevne skupnosti. Učinkovito ptaniranje v krajevni skupnosti je mogoče uveljaviti te z določenim in neposrednim prizadevanjem vseh udetežencev in mora biti cetovito. V končni fazi oblikovan ptan krajevne skupnosti mora vsebovati neposredni interes detovnih tjudi in biti izraz cetote medsebojnih odnosov vseh udetežencev, z javno opredelitvijo njihovih pravic in obveznosti.
7.	Nekatere najvažnejše naloge na področju družbenih dejavnosti
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo izvajate že sprejete anekse k samoupravnim sporazumom v okviru dogovorjenega obsega sredstev. Sredstva skupne porabe na ravni občine tahko poraste jo v tetu 1980 največ za 16 % proti sredstvom iz teta 1979 združenih na ravni občine in sredstvom iz solidarnosti.
V	primeru, da bo rast družbenega proizvoda nižja od predvidene ob sprejemu samoupravnih sporazumov, bo treba dogovorjen obseg sredstev v teku teta ustrezno znižati in v tem obsegu zagotoviti izvajanje prioritetnih natog iz posameznih programov. Zato bodo samoupravne interesne skupnosti in temeljne organizacije izvajatcev že v začetku teta sprejeta ustrezne ukrepe ter dotočile natoge, ki jih brez večjih posledic v tetu 1980 ne bodo izvajate.
Za nove investicije bo v tetu 1980 možno koristiti te sredstva samoprispevka občanov in posebna namensko združena sredstva. Občinska izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva bosta v sktadu s programom začeti z gradnjo prve faze nove osnovne šote v Itirski Bistrici in druge faze otroškega vrtca v Trnovem, Kuttuma skupnost bo začeta s prvo fazo ureditve nove matične knjižnice v Itirski Bistrici, zdravstvena skupnost pa bo izvršita rekonstrukcijo ambulante v Zabičah. Vse ostate naloge na področju investicij vključujoč tudi združe-
52
URADNE OBJAVE
7. marca 1980 — št. 6
vanje sredstev za Center usmerjenega izobraževanja v Postojni, bodo prenesene v naslednje srednjeročno obdobje.
Udeleženci v svobodni menjavi de!a, samoupravne interesne skupnosti, izvršni svet ter druge organizacije in organi bodo pripravili skupni program uresničevanja zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela in zakonov za posamezna področja družbenih dejavnosti. V letu 1980 so vsi udeleženci svobodne menjave dela dolžni svoje samoupravne splošne akte uskladiti z določili novih zakonov ter medsebojne pravice in obveznosti v duhu novih načel ugraditi in konkretizirati v planskih dokumentih za obdobje 1981—1985.
8.	Naloge pn krepitvi varnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite
8.1.	S sistematičnimi pripravami in dograjevanjem obrambnih načrtov za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer, moramo doseči, da bodo izvajalci teh načrtov vsak čas pripravljeni in sposobni izpeljati postavljene naloge. Večji poudarek bo dan kadrovski in materialni popolnitvi.
Proizvodne kapacitete in infrastrukturne objekte je treba usposobiti za hitrejše prilagajanje obrambnih potreb, pri čemer je treba računati na domače energetske vire, surovine in reprodukcijski material. V skladu s sprejetim programom se bo nadaljevalo izvajanje programa blagovnih rezerv.
8.2.	Zagotoviti je potrebno nadaljnje oboroževanje, opremljanje in usposabljanje enot teritorialne obrambe in narodne zaščite, opremljanje in urjenje dnavnih organov in organov v temeljnih samoupravnih skupnostih.
Večji poudarek kot je do sedaj je potrebno dati opremljanju in usposabljanju štabov in enot civilne zaščite za izvajanje ukrepov v vojni in drugih izrednih razmerah.
Služba, obveščanja, javljanja, opazovanja in alarmiranja še ni dobila svojega mesta v obrambnih pripravah, zato je potrebno v letu 1980 uresničiti občinski odlok in nameniti sredstva za adaptacijo in opremo centra obveščanja in alarmiranja.
V	večji meri kot do sedaj je potrebno mobilizacijsko zadevo in odgovornost za izvajanje mobilizacije prenesti na KS, enako velja za naborne zadeve.
8.3.	Usposabljanje prebivalcev, posebno mladine na področju SLO je predpogoj za uspešno uresničevanje družbene samozaščite. Poleg upravnih organov se morajo v večji meri na tem področju angažirati vse družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije.
V	vse sestavine SLO je potrebno v mnogo večji meri vključevati ženske in mladino.
9.	V letu 1980 se izteka srednjeročno plansko obdobje 1976—1980
To je obdobje v katerem smo sprejeli in začeli uresničevati družbeni plan v pogojih intenzivnega prilagajanja gospodarstva in celotne družbe ustavi in zakonu o združenem delu.
Uresničevanje zastavljenih nalog so zavirali problemi in neskladnosti iz preteklih let, kakor tudi specifična situacija v kateri se nahaja naša celotna družba.
Nosilci planiranja v občini Ilirska Bistrica so za različno stopnjo uspešnosti reševali tekoče probleme in uresničevali planirane naloge. Značilno je, da so bila sredstva namenjena za akumulacijo premalo zastopana v razdeljenem dohodku.
Hkrati pa se delež osebne, skupne in splošne porabe v družbenem proizvodu ni bistveno spremenil, čeprav smo načrtovali njegovo zmanjšanje. Zaposlovali smo več kot smo predvidevali, medtem, ko je dosežena produtkivnost krepko pod planirano stopnjo. Delež investicij v združenem delu je v štiriletnem obdobju prekorači! planirano stopnjo rasti.
(e upoštevamo značilnosti občinskega gospodarjenja, zapletene pogoje gospodarjenja v SR Sloveniji in SFRJ in inflacijske pritiske, ugotavljamo, da bo v naslednjih letih potrebno vse moči usmeriti na reševanje obstoječih in bodočih problemov v smislu doseganja diužbenega in gospodarskega napredka.
Št.: 402-6-80-4
Ilirska Bistrica, 27. februar 1980.
Predsednik
BOJAN BROZINA, dipl. oec., 1. r.
POPRAVEK ODLOKA O PRIZNAVALNINAH
Pri primerjanju teksta odloka o priznavalninah (Uradne objave, št. 18/79) z originalom, smo ugotovili naslednjo napako:
— drugi odstavek 5. člena odloka se prafvilno glasi.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 4. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
Št.: 010-16/79-8/1	Predsednik
11.	Bistrica, 26. februarja 1980	JOŽE GRILJ, 1. r.
Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 22-72) in 221. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica na seji dne 3. marca 1979 sprejel
SKLEP
O PRENEHANJU VELJAVNOSTI SKLEPA O DOLOČITVI NAJVIŠJIH RAVNI CEN
I.
Sklep o določitvi najvišjih ravni cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine (Uradne objave, št. 22-79) preneha veljati.
II.
Ta sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010-21-74-4-6
Ilirska Bistrica, 3. marec 1980	Predsednik sveta
JANEZ KIRN, dipl. inž., 1. r.
OBČ!NA KOPER
Na podlagi 92. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja, 156. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije družbenega plana obalnega območja za obdobje 1976-80, gradiv in stališč, ki jih je obravnavala skupščina občine ter 238. člena statuta občine Koper, je skupščina občine Koper na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. februarja 1980 ter na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. februarja 1980 sprejela
RESOLUCIJO
O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBALNEGA OBMOČJA ZA OBDOBJE 1976-80 V OBČINI KOPER V LETU
1980
1.	OCENA DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1979
Najpomembnejša značilnost gospodarskega razvoja v letu 1979 je izreden upad gospodarske aktivnosti v teku leta in zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja tudi slaba učinkovitost gospodarjenja. Izredno kritična je ugotovitev, da je bilo v tem letu doseženih le 60 % predvidene rasti realnega družbenega proizvoda, in da so se istočasno pojavile izjemno visoke izgube pri nekaterih nosilcih gospodarske rasti v občini.
Ta ugotovitev je kritična zlasti zato, ker se je v zadnjih letih pričela uresničevati strateška usmeritev družbenega razvoja v občini, ki je terjala hiter dvig socialne ravni; temu se je pridružilo tudi korenito in uspešno prizadevanje za izboljšanje prometne, komunalne in druge gospodarske infrastrukture. Zaradi nedoseženega planiranega razvoja materialne osnove se sedaj ustvarjajo iztedna nesorazmerja Ined porabo in ustvarjenim družbenim proizvodom.
Tendence, ki so se pojavile v teku leta 1979 in so zavrle gospodarsko rast so predvsem: neusklajena in previsoka rast cen, administrativno ukrepanje na tem področju, neskladja in ukrepi na področju mednarodne menjave, zmanjšana konjunktura, pomanjkanje reprodukcijskega materiala in nekaterih vrst trgovskega blaga, omejitev potrošniških posojil, zaostanek v aktivizaciji investicij, pomanjkanje in cene energije ter podobno. Delno kot posledica teh pogojev, delno pa tudi kot dodatni negativni faktor nastopa še izredno skromna rast števila
7. marca 1980 — Št. 6
URADNE OBJAVE
53
zaposlenih v gospodarstvu. Slednje velja zlasti, če je vzrok temu pomanjkanje delavcev. Res je vzpodbudno, da je preteini del zabeležene gospodarske rasti (75-85 %) plod povečane produktivnosti, vendar je le treba opozoriti, da je glavni oziroma neposredni razlog nedoseganja planirane rasti v prenizkem zaposlovanju; seveda pa to ni edini razlog.
Ob že zelo akutnem pomanjkanju delavcev, ob družbeno neupravičenih razlikah v dinamiki zaposlovanja po posameznih dejavnostih, ob neustreznem razporejanju strokovnih delavcev ter ob vseh drugih že uveljavljenih tendencah razvoja, vsekakor ni mogoče pričakovati pospešitve gospodarske rasti v letu 1980. To seveda pomeni nedoseganje predvidevanj iz družbenega plana, kar terja ustrezno uskladitev vseh oblik porabe.
II. KLJUČNE NALOGE DRUŽBENO EKONOMSKEGA RAZVOJA V OBČINI V LETU 1980
Ob dejstvu, da je leto 1980 izhodiščno leto za novo srednjeročno plansko obdobje 1981-85, morajo biti napori vseh nosilcev planiranja in drugih dejavnikov v občini v tem letu, ob velikem samoodpovedova-nju, usmerjeni v zagotavljanje stabilnih pogojev gospodarjenja ter čimbolj skladnih družbeno-ekonomskih razmerij, ob tem pa v zagotovitev pospešitve zagona v razvoju na vseh področjih.
Zato so ključne naloge družbeno-ekonomskega razvoja v letu 1980 v občini sledeče:
1.	Realizacija strateških usmeritev iz družbenega plana, predvsem pa:
1.1.	nadaljnja krepitev ekonomskega in samoupravnega položaja delavca v združenem delu in občana v krajevni skupnosti s poudarkom na uveljavljanju odgovornosti delavcev v združenem delu in vseh nosilcev razvoja za gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi, za ustvarjanje večjega dohodka in njegovo skladnejše razporejanje za vse namene porabe;
1.2.	krepitev primarnega in sekundarnega sektorja v gospodarski strukturi občine s poudarkom na aktivnostih za realizacijo industrij-sko-energetske cone ter razvoja propilenske kemije in na ustvarjanju pogojev za povečanje proizvodnje hrane v skladu z naravnimi prednostmi obalnega področja; v tem smislu bo v letu 1980 poudarek dan uveljavljanju naših razvojnih konceptov v širšem gospodarskem prostoru oziroma v razvojnih načrtih širše družbenopolitične skupnosti ter izvedbi obseženih agro in hidromelioracij;
1.3.	zmanjševanje razkoraka med razvojnima stopnjama gospodarstva in socialne sfere, vendar v skladu z materialnimi možnostmi, pri čemer bo v letu 1980 poudarek na realizaciji akcij iz samoprispevka ter na uveljavljanju usmerjenega izobraževanja.
2.	uveljavljanje sistema družbenega planiranja, pri čemer bo ključna družbena in politična akcija v tem letu usmerjena na pripravo in sprejem srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1981-85 pri vseh nosilcih planiranja na vseh ravneh; v praktični pripravi dokumentov bo imelo posebno težo samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o temeljih planov, ki edino zagotavlja kvalitativno realnost in trezno kvantitativno opredelitev srednjeročnih razvojnih ciljev. Prostorski vidik planiranja bo v sistemu integriranega planiranja enakovredni sestavni de! planskih dokumentov na vseh ravneh. Sistem družbenega planiranja bo izpopolnjen tudi s prilagoditvijo vseh zakonskih in samoupravnih aktov novemu republiškemu zakonu o sistemu družbenega planiranja. Trajna kvaliteta planske aktivnosti bo dosežena z večjim spoštovanjem načela kontinuiranega planiranja oziroma nenehnega analiziranja in predvidevanja razvoja na vseh ravneh in pri vseh nosilcih, kar pa terja ustrezno organiziranost in krepitev planskih strokovnih služb ter krepitev vloge njihovega dela v vseh sredinah.
Nosilci planiranja bodo v pripravi planskih dokumentov in gradiv izhajali iz stabilizacijskih načel in stabilizacijske politike, izražene v dokumentih družbenopolitične skupnosti za leto 1980 in ki bodo temeljna načela družbenoekonomske politike še dalj časa.
3.	druge aktualne ključne naloge pri uresničevanju tekočega srednjeročnega plana, kot so:
3.1.	nadaljnja krepitev akumulativnosti in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva na podlagi večanja dohodka in njegove smotrne delitve pa tudi smotrne izrabe razpoložljivih virov oziroma združevanja sredstev za izvedbo prednostnih in ključnih razvojnih načrtov;
3.2.	obrzdanje rasti vseh oblik porabe oziroma zadržanje te rasti znatno izpod rasti družbenega proizvoda; realni osebni dohodki na delavca se bodo lahko povečevali le v tistih organizacijah združenega
dela, kjer bo to dopuščala rast produktivnosti dela ter rast dohodka ir čistega dohodka na osnovi boljšega gospodarjenja in aktiviranja no tranjih rezerv in kjer bo izvedena politika aktivnega zaposlovanja Ustrezno temu bosta omejeni splošna in skupna poraba, saj bo tud njuna rast znatno nižja od rasti družbenega proizvoda; to zahteva izvajanje predvidene politike osebnih dohodkov in zaposlovanja ter vse stransko varčevanje pri materialnih stroških in restriktivno politiko n: področju investicij;
3.3.	skrajna racionalnost pri gospodarjenju z živim in minulitr delom ter zelo restriktiven pristop do dodatnega zaposlovanja, ki bo ' občini omejeno v okvire naravnega prirastka aktivnega prebivalstva omejeno bo predvsem zaposlovanje v dejavnostih izven materialna proizvodnje.
3.4.	izboljšanje odnosov v mednarodni menjavi, tako z vidika pove Čanja izvoza blaga in storitev ter iskanja novih oblik vključevanja \ mednarodno delitev dela zlasti krepitve dolgoročne mednarodne kooperacije, kot z vidika intenzivnejšega prehajanja z uvoznih na domačt reprodukcijske materiale. Še posebne pozornosti bodo deležna priza devanja za uvajanje proizvodnje, ki bo pomenila prispevek k zmanjša nju nacionalne odvisnosti od uvoza, pa naj gre za usposobitev veliki! objektov ali izrabo tudi najbolj skromnih možnosti, ki jih nudi drobne gospodarstvo. Zato je treba izrabiti tudi vse možnosti, ki jih ponujajc Osimski sporazumi in lega ob morju ter državni meji.
3.5.	Še nadaljnje prizadevanje vseh dejavnikov za pravilno vredno ten je neblagovnega deviznega priliva oziroma za njegovo ustrezno stimulacijo in njeno redno obračunavanje in plačevanje.
3.6.	sanacija poslovanja Tomosa, njeni elementi bodo morali vsebovati tudi ukrepe za povečanje deleža produktivnega dela, preusmeritev razvojnih ciljev in realno, za tržišče zanimivo prilagoditev proizvodnje, revizijo kooperantskih odnosov, analizo in prilagoditev prodajne politike, ureditev dohodkovnih odnosov med TOZD in z drugim DO, vključevanje v pripravo koncepta usklajenega razvoja razvoji slovenske motorne in avtomobilske proizvodnje s pripravo lastne ir atraktivne ponudbe programa, v kasnejših fazah pa tudi ekspanzijo To mosa na zaledje koprskega podeželja. Posebnega pomena je usklaje vanje programov s Cimosom. V letu 1980 bo realni cilj sanacije in vse! ukrepov v Tomosu — zmanjšanje oziroma odprava izgube.
3.7.	združevanje dela in sredstev za pripravo in izvedbo projektoi kot so Center za razvoj in proizvodnjo proizvodne tehnike, servis z: gospodarska vozila, betonarna ter objekti za zagotovitev nemotem preskrbe (hladilnica, mlekarna, skladišča);
3.8.	prizadevanje vseh dejavnikov v občini za nadaljnje uveljavlja nje integralnih oblik transporta v širši skupnosti;
3.9.	nadaljevanje izgradnje gospodarske in&astrukture na osnovi ž( sprejetih in veljavnih dogovorov ter programov ter priprave na dolgo ročno izgradnjo infrastrukturnih objektov širšega pomena;
3.10.	stabilizacijsko obnašanje na področju politike cen v občinsk pristojnosti in aktivno vključevanje dejavnikov iz občine v oblikovanja cen na drugih ravneh;
3.11.	smotrno izobraževanje kadrov vseh profilov in ravni za po trebe združenega dela ter smotrno zaposlovanje in razporejanje razpo ložljivih delavcev glede na njihovo dejansko usposobljenost; s tem i zvezi mora biti planiranju kadrov ter zlasti planiranju pridobivanja kadrov pri vseh organizacijah in skupnostih tako v fazah priprave srednjeročnih planov kot z vidika uresničevanja načela kontinuiranegi planiranja posvečena vsa pozornost.
III.	DRUŽBENO EKONOMSKI OKVIRI IN MOŽNOSTI RAZVOJA OBČINE V LETU 1980
V letu 1980 bo dosežena v občini Koper okoli 5 % rast fizičnega ob sega poslovanja v gospodarstvu, v teh okvirih se bo gibala tudi ras realnega družbenega proizvoda. Industrijska proizvodnja bo rasla ne koliko hitreje od poprečja in se bo povečala za 6,5 do 7 %, pri tem po večanju pa bo delež rasti produktivnosti znašal skoraj dve tretjini. Y celotnem združenem delu v občini porast zaposlenosti ne bo presege absolutnega naravnega prirastka aktivnega prebivalstva. To predstav lja skupno 1,3 do 1,5% povečanje števila zaposlenih v združenerr delu; ker bo ta prirast skoraj v celoti absorbiralo gospodarstvo, to orno goča do 1,7 % rast števila zaposlenih v gospodarstvu oziroma do 2 9! večje število zaposlenih v materialni proizvodnji. Ob takih pogojih s( bo realni družbeni proizvod na zaposlenega povečal za največ 3,2% kar pa terja kar dvotretjinski delež produktivnosti v doseženi gospo darski rasti.
Taka dinamika osnovnih kazalcev razvoja bo ob omejitvi rast osebne in skupne porabe v skladu z določili te resolucije omogočil:
54
URADNE OBJAVE
7. marca 1980 — Št. 6
akumulaciji najhitrejšo rast med vsemi prvinami čistega dohodka in dohodka.
Nominalna devizna realizacija TOZD s sedežem v občini se bo povečala približno za tretjino, pri čemer bo vrednost izvoza večja za okoli 40 % (realno okoli 20 %), vrednost izvoza storitev pa za okoli 30 %. V okviru občine se bo pokritje uvoza blaga z izvozom blaga povzpelo na okoli $5 %. Pri tem velja poudariti, da se bo uvoz blaga izjemno poveča! zaradi enkratnega uvoza investicijske opreme za nekatere pomembnejše objekte, ki se bodo usposabljali (AFK, Luka). V tem niso zajeti podatki za delovno organizacijo Cimos, katere redna kooperacija se bo nominalno povečala za 26 % oziroma dosegla 411 milijonov din, vrednos izvoza izven kooperacije pa bo znašala 35 milijonov din, oziroma bo za 6 % večja. Leto 1980 bo za Cimos prvo leto intenzivne nacionalizacije proizvodnje, saj se bo samo v tem letu delež domačih vgrajenih delov v celotni vrednosti Cimosovih vozil dvignil s 15 na 25%.
V primerjavi s predvideno rastjo materialne osnove v republiki so vsi kazalci za občino kljub občutnemu zaostajanju za družbenim planom vendar nekoliko ugodnejši in bolj kvalitetni. Taka predvidevanja pa bodo uresničena le, če bodo izpolnjeni neikateri bistveni pogoji in sicer ustreznejša razporeditev strokovnih delaycev in nadaljnje izpopolnjevanje nagrajevanja po delu, realizacija predvidenih investicijskih vlaganj, saniranje izgub ter pospešeno vključevanje v mednarodno menjavo na kvalitetnejših osnovah. Izboljšanje kadrovske strukture v pogojih omejenega zaposlovanja bo predstavljalo enega ključnih ukrepov za potrebno povečanje produktivnosti. Dinamika izboljšanja kadrovske strukture mora v letu 1980 slediti tendencam, doseženim v predhodnih letih.
IV.	TEMELJNE NALOGE PRI USTVARJANJU CELOTNEGA PRIHODKA, DELITVE DOHODKA TER OBLIKOVANJA IN TROŠENJA SREDSTEV ZA VSE OBLIKE PORABE
1.	Pogoji za realizacijo predvidene gospodarske rasti.
Ob že opisanih tendencah in pogojih poslovanja, ki jih beležimo ob prehodu v leto 1980 so poglavitni činit^lji, ki bodo lahko omogočili predvideno gospodarsko rast:
—	aktivizacija novih investicij (že realiziranih v letu 1979 in predvidenih v letu 1980) kamor sodijo predvsem pridobitve v Luki (kontejnerski terminal), Tomosu (plavi program), nekateri upravni prostori, prehod v rodnost obsežnih vinogradov in, nasadov standardnega drevja ter drugo,
—	pospešeni povezovalni procesi v gospodarstvu, pri čemer ne gre samo za vprašanje integracijskih procesov, temveč še za druge oblike usklajevanja, delitve dela in povezovanj tudi v širšem gospodarskem prostoru. V ta okvir sodi predvsem enotni nastop Tomosa in Cimosa pa njuno vključevanje v širše koncepte razvoja motorne in avtomobilske industrije, ki naj privede tudi do realne ocene možnosti za usposobitev zmogljivosti za proizvodnjo homokinetičnih zglobov,
—	zagotovitev pogojev za dejansko funkcioniranje Poslovne skupnosti za energetsko-industrijsko cono v Kopru zlasti z vidika priprave koncepta vloge ter cone v občinskem in regionalnem gospodarstvu ter začetek pripravljalnih del za izgradnjo predvidenih objektov,
—	ukrepi za dvig produktivnosti, ki jih ne gre iskati samo v uvajanju novih tehnologij in podobno, temveč tudi v primernem stimuliranju posameznih delavcev za doseganje večjih učinkov dela, v ustreznem stimuliranju inovacijske in podobne dejavnosti, ter vseh drugih ukrepih, zlasti politiki nagrajevanja, ki naj preusmerijo tok bega delavcev iz neposredne proizvodnje v obratno smer; še posebno pozornost bo treba v tem smislu posvečati racionalni organizaciji dela pri vsakem delovnem opravilu v vseh dejavnostih pa tudi dobri in racionalni organizaciji dogovarjanja in odločanja ter zmanjševanju neracionalne in nepotrebne izgube delovnega časa s slabo pripravljenimi sestanki in gradivi zanje,
—	skrajno varčevanje na vseh področjih, predvsem pa racionalnejša poraba vseh virov energije, kar pa terja tudi temeljito proučitev možnosti za prehod na cenejše in trajnejše vire energije za vse vrste porabe,
—	sanacija poslovanja organizacij z izgubo in na robu uspešnosti kjer je treba težiti zlasti k iskanju poti za trajno odpravo slabosti, kar pa terja odločen in radikalen pristop, presek s preživelo miselnostjo ter predvsem opiranje na lastne sile,
—	izvedbe predvidenih investicij v osnovna sredstva, ki so bolj kot pogoj za realizacijo planirane gospodarske rasti v letu 1980, pogoj za
zagotovitev normalne gospodarske rasti v naslednjih obdobjih. Ob upoštevanju kriterijev za družbeno upravičenost investiranja (izvozna usmerjenost, zmanjševanje uvozne odvisnosti, realizacija mednarodno sprejetih obvez, proizvodnja hrane, pogojenost z združevanjem sredstev) bo lahko v osnovna sredstva v materialni proizvodnji vloženih okoli 1400 milijonov din, v kar pa niso všteta sredstva, ki bodo potrebna za izvedbo trajne sanacije Tomosa. Poleg tega bo v objekte gospodarske infrastrukture vloženih nadaljnjih 580 milijonov din ter še v ključne objekte v negospodarstvu nad 136 milijonov din. Pri tem so v gospodarstvu upoštevani le ključni objekti ter ostali objekti, ki imajo družbeno sprejemljivo konstrukcijo financiranja. Ob zagotovitvi primernejše strukture virov financiranja bi gospodarstvo lahko načrtovalo nadaljnjih 170 milijonov din investicij v osnovna sredstva.
2.	Načela za delitev čistega dohodka
Delavci v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje in drugih organizacij bodo pri sporazumevanju in dogovarjanju o razporejanju ustvarjenega dohodka in pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke v TOZD v svojih planskih dokumentih za leto 1980 zagotovili, da bo delež sredstev, ki se iz čistega dohodka Oblikuje za razširitev materialne osnove delajn poslovne sklade rasel hitreje od rasti osebnih dohodkov ter da bo rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v temeljni organizaciji združenega dela počasnejša od rasti dohodka.
Pri tem bodo zagotovili, da bodo sredstva za osebne dohodke v OZD materialne proizvodnje naraščala za 25 % počasneje od rasti dohodka ter počasneje od rasti čistega dohodka ter da bodo osebni dohodki na delavca v neproizvodnih dejavnostih rasli v skladu z rastjo osebnih dohodkov na delavca v materialni proizvodnji, vendar v masi ne s stopnjo, višjo od 16%.
V vseh organizacijah in skupnostih se bodo izplačala sredstva za skupno porabo povečala največ za 13 %, v kar pa niso zajeta sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Zagotovljen bo predvsem ustrezni porast sredstev za regrese za prehrano in letni dopust, ostala izplačila pa bodo po potrebi skrčena v okvire preostalih možnosti.
Načela za delitev osebnih dohodkov in oblikovanje izplačil iz sredstev skupne porabe bodo delavci vgradili v plane za leto 1980. Pri tem ter pri dejanskem razporejanju dohodka v letu 1980 bodo upoštevali podrobnejša načela ter konkretna merila iz Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 v SR Sloveniji.
Glede na povečani ali zmanjšani dohodek bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela pri določanju konkretnih razmerij v razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke upoštevali zlasti doseženo raven osebnih dohodkov, dosežena razmerja med osebnimi dohodki za enaka ali podobna dela v drugih organizacijah združenega dela, pogoje za pridobivanje dohodka v temeljni organizaciji združenega dela in doseženo raven in rast produktivnosti dela.
Vse organizacije in skupnosti bodo v prvi četrtini leta pripravile akcijske programe za uresničitev Stališč Zveze sindikatov o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načel delitve po delu ter za vzpostavitev razmerij, ki bodo lahko realna osnova za izvajanje politike ustvarjanja in razporejanja akumulacije ter politike nagrajevanja v naslednjem srednjeročnem obdobju.
3.	Načela za obHkovan}e in trošenje sredstev za splošno in skupno porabo na ravni družbenopolitične skupnosti
Ob realizaciji načel za razporejanje dohodka v materialni proizvodnji in glede na potrebo po vsestranskem varčevanju pri materialnih stroških se bodo tako sredstva za splošno kot za skupno porabo na ravni občine povečale največ za 16 % v primerjavi z doseženim obsegom iz leta 1979
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti so sredstva programov za leto 1980 iz aneksov k samoupravnim sporazumom revalorizirale ob upoštevanju nižje rasti družbenega proizvoda kot je bila predvidena z družbenim planom ter ob upoštevanju zahteve iz prejšnjega odstavka. Temu ustrezno so tudi prilagodile prispevne stopnje za leto 1980.
Ta revalorizacija sredstev programov onemogoča realizacijo vseh dogovorjenih nalog v dogovorjenem obsegu. Zato bodo udeleženci sporazumov v okviru teh sredstev zagotovili izvajanje prioritetnih Posameznega programa ob večjem varčevanju pri materialnih stroškth. Ponovno pa bodo proučili druge naloge in jih ali opustili ali prenesh v naslednje obdobje. V letu 1980 bodo udeleženci sporazumov proučili ustreznost veljavnih normativov in standardov izvajalcev stontev glede na realne materialne možnosti in jih ne bodo izboljševali.
a področju investicij je treba izločiti vse nove investicije, razen tistih investicij na osnovi samoprispevka, ki imajo v celoti pokrito Rnančno
7. marca 1980 — Št 6
URADNE OBJAVE
55
konstrukcijo, že začete investicije pa izvajati selektivno !e v okviru materialnih možnosti oziroma nekatere deloma prenesti v naslednje srednjeročno obdobje pri čemer se bodo v okviru globalne omejitve sredstev za skupno porabo sredstev programov posameznih SIS povečala z različno dinamiko, prav tako pa tudi sredstva posameznih izvajalcev.
Glede na nove obveznosti, ki jih prevzema proračun (reorganizacija pravosodnega sistema, izvajanje zaostalih nalog na področju splošne ljudske obrambe, oblikovanje blagovnih rezerv, konpenzacije in obveznosti, ki jih je DPS prevzela za infrastrukturo), se bo morala proračunska poraba z racionalizacijo dela in varčevalnimi ukrepi prilagoditi dohodku iz obstoječih virov, s tem, da bodo sredstva za te naloge posebej določena v proračunu, vendar ne glede na določbe iz 1. odstavka te točke.
4.	Načela za zaposlovanje
Delavci v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih bodo pri zaposlovanju stremeli predvsem za produktivnim zaposlovanjem novih in že zaposlenih delavcev, aktivirali notranje rezerve ter z boljšim izkoristkom delovnega časa ustvarjali večji dohodek in dvigovali produktivnost. Preko samoupravnih organov bodo izvajali bolj restriktivno zaposlovanje administrativnih in režijskih delavcev, ki niso v neposredni funkciji proizvodnje. Vse organizacije in skupnosti se bodo zavzele za evidentiranje strokovnih in kvalificiranih delavcev, ki niso angažirani na ustreznih delovnih opravilih ter ustvarjale pogoje za njihovo vključevanje v združeno delo v sredinah, kjer s svojim znanjem in izkušnjami lahko največ prispevajo k družbeni produktivnosti. Vse organizacije in skupnosti bodo svoje ukrepe in politiko v zaposlovanju usklajevale preko skupnosti za zaposlovanje.
V dejavnosti izven materialne proizvodnje (družbene dejavnosti, delovne skupnosti organov družbenopolitičnih skupnosti, banke in druge finančne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, delovne skupnosti skupnih služb, poslovne skupnosti in druge asociacije) ter v trgovskih organizacijah, razen v maloprodaji, bo moč povečati število zaposlenih samo tam, kjer je to neogibno, zlasti zaradi aktiviranja novih zmogljivosti. Za izvajanje te usmeritve so odgovorni samoupravni organi v organizacijah združenega dela, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
Vse organizacije združenega dela bodo do 15. marca pristopile k občinskemu Samoupravnemu sporazumu o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere zaposlenih ter zagotovile dosledno spoštovanje dogovorjenih načel in obvez.
5.	Razvoj podeželja
Tudi v letu 1980 se bodo intenzivno nadaljevale aktivnosti za izboljšanje življenjskih pogojev na podeželju, ki bodo imele težišče predvsem na nadaljnji izgradnji in posodabljanju socialne in gospodarske infrastrukture. Delovni ljudje in občani bodo te aktivnosti usklajevali predvsem preko samoupravnih interesnih skupnosti. Posebnega pomena je vgraditev ustreznih načel za stanovanjsko revitalizacijo podeželja v stanovanjsko politiko.
S strokovno pripravo urbanističnih redov v nekaterih KS (Pridvor, Marezige, Vanganel, Šmarje, Črni kal) ter zazidalnega načrta v KS Hrvatini bo podana možnost za kvalitetnejše urbanistično urejanje razvoja tudi na podeželju. Od aktivnosti organov in občanov prizadetih krajevnih skupnosti pa bo odvisna pravočasna uveljavitev teh dokumentov.
Pospešitev gospodarskega razvoja podeželja, ki je lahko najbolj učinkovita z usposobitvijo manjših industrijskih in drugih gospodarskih obratov, je odvisna od pravočasne registracije takih možnosti, ki se ponujajo z razvojem obstoječih organizacij. Iskanju takih možnosti in vzpodbujanju aktivnosti za njihovo realizacijo bo posebno pozornost posvetila medobčinska gospodarska zbornica.
Seveda ostaja najbolj specifična gospodarska dejavnost na podeželju kmetijstvo. Prizadevanja za njegov razvoj bodo usmerjena predvsem v dvig produktivnosti, za kar se ponuja najbolj učinkovita pot v združevanju, predvsem pa v nadaljnjem ustanavljanju skupnosti (vinogradniške, strojne, živinorejske....) Vsekakor bo treba v vseh aktivnostih poudariti prednostni pomen kmetijstva za proizvodnjo hrane. Ta prizadevanja se bodo morala jasno odraziti v srednjeročnih planih. Na osnovnem izhodišču oziroma potrebi po maksimalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč v interesu nemotene preskrbe z osnovnimi živilskimi proizvodi bodo morali sloneti programi kmetijsko zemljiške skupnosti in SIS za razvoj kmetijstva. Iz istih razlogov bo potrebno nemudoma sprejeti Odlok o zaščitenih kmetijah.
' Skozi proces priprave srednjeročnih planskih dokumentov za ob-
dobje 1981-85 se mora izoblikovati program aktivnosti vseh dejavnikov v občini, ki naj teži k čim bolj intenzivnemu razvoju manj razvitih podeželskih področij, temelji na solidarnostnem pristopu, največje učinke pa dosega z usklajenimi aktivnostmi.
6.	Razvoj krajevne samouprave
Krajevne skupnosti bodo pospešeno razvijale predvsem tiste oblike svojega delovanja, ki bodo omogočale večjo angažiranost in možnost odločanja delovnih ljudi in občanov o posameznih vprašanjih skupnega interesa, ki se rešujejo tako v okviru krajevne skupnosti, kot v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in občine. Ob tem bodo skrbele, da bo temu ustrezno organizirano opravljanje strokovnih opravi! za občane in organe krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti bodo-nadaljevale svojo dejavnost pri pripravi srednjeročnih planov in pri pripravi vseh aktov, ki bodo zagotavljali njihovo uresničevanje.
Posebna aktivnost se bo morala uveljaviti v tistih krajevnih skupnostih, za katerih območja se sprejemajo urbanistični dokumenti.
V	interesu učinkovitejšega zadovoljevanja potreb delavcev v kraju bivanja bodo krajevne skupnosti preko delegatov delavcev v svojih organih in v drugih oblikah skrbele za tesnejšo povezavo z organizacijami združenega dela.
Dvig osebnega in družbenega standarda občanov ter uresničevanje drugih nalog bodo krajevne skupnosti dosegle tudi z razvojem vseh možnih oblik prostovoljnih aktivnosti.
V	skladu s potrebami po ustreznejši samoupravni organiziranosti in večji učinkovitosti bodo delovni ljudje in občani v dveh največjih mestih krajevnih skupnostih sprejeli odločitve o organiziranju v več manjših krajevnih skupnostih
7.	Razvoj družbenih dejavnosti
Prednostni nalogi na področju razvoja družbenih dejavnosti bosta v letu 1980 realizacija akcij za izgradnjo šol in otroško-varstvenih ustanov na podlagi samoprispevka ter izvedba prehoda na usmerjeno izobraževanje. Nadalje velja poudariti pomen dveh večjih pridobitev na socialnem področju in sicer dokončanje I faze južno primorske bolnišnice ter doma upokojencev. Posebnega pomena sta še nadalj. priprav na obnovo gledališke dvorane in muzeja ter nadaljevanje izgradnje športno rekreacijske cone na Bonifiki.
Poleg doslednega izvajanja trajnih programskih nalog bodo SIS v letu 1980 izvajale predvsem naslednje naloge:'
Na področju izobraževanja se bo nadalje izvaja! program izgradnje osnovnih šol iz samoprispevka. Dograjeni bodo objekti, ki so v programu za obdobje 1975—1979 in II. etapa osnovne šole »Za Gradom«, ki je v programu za obdobje 1980—1984. Nadaljevala se bo akcija za vsebinsko povezovanje osnovnih šol, kar bo vplivalo tudi na materialno racionalizacijo organiziranosti.
Na področju otroškega varstva se bodo v letu 1980 nadaljevala prizadevanja za povečanje deleža otrok, vključenih v vzgojno-varstvene organizacije v 80-urni vzgojni program in v druge oblike vzgojne dejavnosti. Posebna skrb bo posvečena izgradnji novih objektov, ki so vključeni v program samoprispevka.
Na področju socialnega skrbstva bo pričela delovati zakonska svetovalnica, organiziran bo center za socialno delo in dokončana izgradnja doma upokojencev.
Kulturna skupnost občine Koper bo v letu 1980 poleg reševanja nujnih prostorskih problemov kulturnih organizacij usmerila svojo aktivnost predvsem na večje vključevanje mladine v kulturno življenje s ciljem, da mladina postane aktivni udeleženec pri razvijanja kulturne dejavnosti v občini, na proučevanju, obnavljanje in zaščito zgodovinske in kulturne dediščine Slovenske Istre, saj na tem področju ne dohitevamo potreb in gre ta dediščina s svojimi pojavi hitro v pozabo, in na pripravo programa, po katerem naj se Koper v okviru danih možnosti v doglednem času razvija v kulturno središče.
Težišče razvoja telesne kulture v občini bo na izrabljanju usposobljenih objektov v športno-rekreacijski coni, na razvoju dejavnosti v organizacijah združenega dela ter na nadaljevanju razvoja selektivnega športa.
Na področju raziskovalne dejavnosti bodo realizirane nekatere prednostne naloge v okviru usmerjenega raziskovalnega programa, ki sta ga sprejeli skupščini občine Koper in občinske raziskovalne skupnosti. Med prednostne naloge sodijo zlasti raziskave geoloških razmer za območje Škocjanskega zaliva z izdelavo geotehnične karte, raziskava o blagovnih tokovih obalnih občin kot osnove za ugotovitev primerjalnih prednosti teh občin v proizvodnji, menjavi in storitvah ter
študija o možnosti lokacije industrije na obaii glede na ekološke in druge ambientale pogoje.
Občinska raziskovalna skupnost bo s posebnimi samoupravnimi sporazumi o združevanju sredstev zagotovila materialno osnovo za uresničevanje delovnega programa ter skrbela za povezovanje in usklajevanje potreb po raziskovalni dejavnosti v občini s skupnim raziskovalnim programom v Raziskovalni skupnost! Slovenije in področnih raziskovalnih skupnostih.
V	zdravstvenem varstvu bo dana prednost razvoja osnovne zdravstvene službe, zlasti izboljšanju storitev v medicini dela, zdravstvu srednješolske mladine, varstvu borcev NOB, varstvu diabetikov, organiziranju zdravstvene vzgoje ter SLO. Osnovna zdravstvena služba bo v večji meri izvajala preventivno zdravstveno varstvo otrok, šolarjev, mladine, žena, aktivnih delavcev ter ostarelega prebivalstva. Pri svojem delu naj izboljša kvaliteto zdravstvenih storitev, sistematično odkriva, preprečuje in zdravi kronično degenerativne in socialne bolezni, razvija in uveljavlja zdravljenje in nego bolnikov na domu.
Z novo organiziranostjo zdravstva v regiji se odpirajo večje možnosti za realizacijo teh usmeritev , katerih rezultat se mora ob aktivnem sodelovanju vseh drugih dejavnikov odraziti v ustavitvi naraščanja oziroma zmanjšanju deleža boleznin.
Poleg že opisanih nalog bo skupnost za zaposlovanje posebno pozornost posvetila usposabljanju in čimbolj ustreznemu zaposlovanju invalidnih oseb v organizacijah združenega dela ter zaposlovanju nezaposlenih invalidnih oseb.8. Razvoj gospodarske infrastrukture
Napori za nadaljnjo krepitev gospodarske infrastrukture bodo v letu 1980 usmerjeni predvsem v nadaljevanje reševanja prometnih problemov v mestu in na podeželju. Na podeželju se bo to odražalo predvsem v izboljšanju obstoječega stanja cestišč, medtem ko je med predvidenimi posegi v mestu treba omeniti predvsem gradnjo semedelske vpadnice, podaljšanje Cankarjeve ulice do ogrlice, usposobitev novega dostopa do potniškega terminala, začetek izgradnje obvozne ceste nad Luko, nadaljevanje rekonstrukcije ankaranske ceste ter pričetek rekonstrukcije Pobeške ceste. Vse to bo bistveno pripomoglo k izboljšanju kvalitete mestnega avtobusnega prevoza, vendar do dokončanja izgradnje semedelske vpadnice še ne bo mogoče vzpostaviti povsem zadovoljive rešitve (obvozi med izgradnjo).
Težišče reševanja ekoloških problemov mesta bo še nadalje na izgradnji primarne kanalizacije. Ob vseh podanih urbanističnih pogojih bodo prizadevanja usmerjena v pridobitev potrebne tehnične dokumentacije in izdelavo finančno ovrednotenega ter pokritega programa za izgradnjo čistilne naprave. Posebna pozornost pa bo posvečena še ureditvi odlagališča smeti ter izgradnji kanalizacije na podeželju, slednje postaja problematično s širjenjem vodovodnega omrežja, zaradi racionalnosti izgradnje pa je potrebno težiti za tem, da bo izgradnja obeh omrežij tekla vzporedno.
Na področju gospodarske infrastrukture bodo napori usmerjeni še v izboljšanje storitev v PTT prometu z izgradnjo poštnega centra, v izboljšanje vodne oskrbe podeželja z nadaljnjo izgradnjo višinskega vodovoda in oskrbe vsega področja z izgradnjo vzporednega cevovoda Valeta-Izola in ostalih programiranih objektov in cevovodov, v ustvarjanje pogojev za dvig kmetijske proizvodnje z izvedbo hidromelioracije v Vanganelski dolini ter agromelioracije v Malinski ter v ustvarjanje pogojev za izvedbo drugih infrastrukturnih posegov, oziroma v realizacijo načrtov vodnega gospodarstva s pričetkom prestavitve Badaše-vice.
V	letu 1980 bodo sprejeti zazidalni načrti za prvo fazo usmerjene stanovanjske izgradnje na področju "Žustema 111«, ter za področje *Prade« in "Hrvatini« s čemer bodo ustvarjeni pogoji za nemoteno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo naslednjem srednjeročnem planskem obdobju. 8 pripravo urbanističnih redov na podeželju bo ustvarjena dodatna možnost za organizirano gradnjo. Sprejeta bosta dispozi-cijska načrta "Luka« in "Industrijska cona«, zlasti ta bo omogočil tako razvoj industrije (energetsko-industrijska cona) kot drobnega gospodarstva.
Posebnega pomena so aktivnosti v pripravah na izgradnjo Primorskega vodovoda, ki bodo morale v tem letu privesti do oblikovanja finančne konstrukcije tega objekta, zagotoviti pa mu bo treba — kot infrastrukturnemu objektu — tudi mesto v republiških planskih dokumentih.
V.	DRUGI UKREPI, DOGOVORI IN DRUGE AKTIVNOSTI ZA IZVAJANJE SKUPNO DOGOVORJENIH KLJUČNIH NALOG
1.	V letu 1980 si bodo vsi dejavniki v občini prizadevali predvsem za realizacijo sledečih ključnih investicij v osnovna sredstva:
a)	v materialni proizvodnji:
___ M faza AFK v skupni vrednosti 455 milijonov dm, od tega ^26
milijonov, realiziranih v letu 1980 (IPLAS);
—	vlaganja v integralni transport, ki bodo znašala v letu 1980 nad 200 milijonov din, v termina! za sipke tovore (208 milijonov din), ostato tuško mehanizacijo (166 mitijonov din) ter v reševanje družbenega standarda tuških detavcev oziroma v samski dom v vtštnt 46 mth-jonov din (LUKA);
_____ hidromelioracija v Vanganelski dolini in na Bontftk! ter agromelioracija v Borštu (15 milijonov din);
—	vlaganje v gradbeno mehanizacijo in tehnologijo v višini 100 milijonov din s pogojem, da bodo realizirana na podlagi medsebojnega povezovanja, dogovarjanja in na podlagi združevanja sredstev (Stavbenik, Gradis, Gorica, Hidro, Cestno podjetje);
—	za rekonstrukcijo mlekarne ter usposobitev ostalih objektov za zagotovitev redne preskrbe občine in obale pod enakimi pogoji kot v gornji alinei in
—	vlaganja v okviru sanacije Tomosa v višini, ki jo bo terjal družbeno verificiran sanacijski program.
b)	gospodarska infrastruktura
—	poštni center in druga PTT infrastruktura v vrednosti 70	80
milijonov din
—	elektroenergetsko omrežje in naprave v vrednosti 104 milijonov din
—	vodovodno omrežje (104 milijonov din),
—	primarna kanalizacija s pričetkom izgradnje centralne čistilne naprave in kolektorjem Žustema—Slavnik v višini 20 milijonov din,
—	semedelska vpadnica (120 milijonov din) z delom obalne ceste (nadaljnjih 120 milijonov din),
—	prestavitev Badaševice (25 milijonov din) in
—	rekonstrukcija mestne ceste nad Luko (20 milijonov din).
c)	negospodarstvo	<
—	vlaganje v objekte, ki se gradijo na osnovi samoprispevka in ki bodo v letu 1980 dosegla višino 46 milijonov din,
—	objekti za usmerjeno izobraževanje v vrednosti 30 milijonov din (telovadnica, EAŠC, PKAŠ) in
—	gradnja sodnega poslopja (60 milijonov din).
2.	V prvi četrtini leta 1980 bo ustanovljena občinska SIS za ceste, za
kar je odgovoren Izvršni svet.	'
3.	Vsi dejavniki v občini bodo v širši skupnosti ogrožali razpravo o vlogi Poslovne skupnosti za pomorsko gospodarstvo in integralni transport, ki naj privede do preraščanja mlačnosti v postopku za njeno ustanovitev.
4.	Izvršni svet bo prevzel iniciativo za ponovno oživitev aktivnosti za usposobitev regionalnega razvojnega centra v Kopru.
5.	Izvršni svet, Obalna SIS za preskrbo in delovne organizacije s področja preskrbe bodo skupaj z drugimi dejavniki ustvarjali pogoje za nemoteno preskrbo in oblikovanje tržnih ustvarjali pogoje za nemoteno preskrbo in oblikovanje tržnih rezerv na področju naše občine, seveda ob aktivni vključitvi svetov potrošnikov in drugih dejavnikov.
6.	Obalna SIS za preskrbo bo proučila in ustvarila realne možnosti in določila nosilca za usposobitev centra za družbeno prehrano.
7.	Izvršni svet bo ponovno vzpodbudil prizadevanja za enotno ureditev delovnega časa vseh javnih služb in dejavnosti v občini na podlagi samoupravnega sporazuma. V kolikor bo ocenil, da primerne rešitve na osnovi samoupravnega sporazumevanja do poletne turistične sezone ne bo mogoče uveljaviti, bo skupščini občine pravočasno predlagal sprejetje ustreznega odloka.
8.	Medobčinska GZ bo v sodelovanju z Izvršnim svetom in Združenjem obrtnikov prevzela vlogo aktivnega iniciatorja za ustvarjanje pogojev za razvoj drobnega gospodarstva, zlasti pa za pripravo programov njegovega razvoja, iz katerih morajo biti jasno razvidne tudi prostorske zahteve za razvoj drobnega gospodarstva,
9.	Za razvoj informativne dejavnosti v širši regiji sta posebnega pomena prehod na dvakrat tedensko izhajanje Primorskih novic, ki ga v skladu z dogovori podpirajo tako vse SIS kot skupščina občine z zagotovitvijo sredstev iz proračuna ter dograditev okrepljenega oddajni-škega sistema Radia Koper na Belem križu, ki obsega dokončanje del nanovem 300 K W oddajniku na srednjem valu ter dokončno ureditev
10.	V letu 1980 bodo zaživeli novi družbeno-ekonomski odnosi v stanovanjskem gospodarstvu, sočasno s tem bo izveden pričetek prehoda na ekonomske stanarine.
7. marca 1980 —Št. 6
URADNE OBJAVE
67
! !. izvršni svet bo pospeši! sprejemanje samoupravnih sporazumov o medsebojnem sodelovanju in politiki oblikovanja cen na področjih stanovanjske izgradnje in servisnih dejavnosti.
12. V prvi polovici leta bo izvedena reorganizacija občinskih upravnih organov na podlagi Odloka o izvršnem svetu, upravnih organih in strokovnih službah skupščine občine Koper. V skladu s tem bo ob upoštevanju načel racionalizacije in omejitve zaposlovanja opredeljeno tudi mesto strokovnih služb SIS družbenih in gospodarskih dejavnosti. Tako bodo tudi na teh področjih ustvarjeni pogoji za dejansko uveljavitev načel svobodne menjave dela.
1.1.	V letu 1980 bodo SIS s področja družbenih dejavnosti prilagodila svojo samoupravno organiziranost in delovanje načelom republiškega zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela in zakonov za posamezna področja, za katere so te SIS ustanovljene. V zvezi s tem bodo uveljavljene številne institucionalne in vsebinske spremembe v samoupravnem povezovanju uporabnikov in izvajalcev v okviru posamezne SIS, kar bo omogočalo nadaljnji razvoj delegatskih odnosov.
14. Vsi dejavniki v občini, posebno pa ustrezne strokovne institucije, bodo organom občinske skupščine nudili vso pomoč pri organizacijski in vsebinski pripravi Pete konference jadranskih mest.
St. .10-14-79
Koper, 21. februarja 1980	Predsednik
MARIO ABRAM 1. r.
niso bile izvršene vse programirane naloge, predvsem zaradi nepravočasno izdelane urbanistične dokumentacije, nepripravljenih zemljišč za gradnjo in neusklajenih programov posameznih izvajalcev.
Na področju družbenih dejavnosti je bi! z vidika investicij dosežen-določeni napredek: nadaljevanje gradnje osnovne šole Piran, izgradnja 11. faze VVZ Lucija, adaptacija pomorskega muzeja Piran in gradnja zdravstvenih domov v Luciji, Piranu ter priprave na gradnjo dijaškega doma v Portorožu. Vse to je terjalo dokajšnje združevanje sredstev iz gospodarstva v negospodarske dejavnosti.
2.	Razvoj občine bo v letu 1980 osredotočen predvsem na tiste naloge pri katerih smo v dosedanjem izvajanju družbenega plana občine zaostajali.
Na osnovi ustvarjenih materialnih pogojev in odprave negativnih gibanj, tendenc na prehodu v leto 1980 osredotočen predvsem na tiste naloge pri katerih smo v dosedanjem izvajanju družbenega plana občine zaostajali.
Na osnovi ustvarjenih materialnih pogojev in odprave negativnih gibanj, tendenc na prehodu v leto 1980, uresničevanja opredeljene politike 8R Slovenije v letu 1980 ob prizadevanjih za povečanje produktivnosti in predvidevanjih za izboljšanje pogojev na zunanjem trgu, predvidenem izboljšanju položaja pomorskega gospodarstva ter ob intenzivnejšem uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja bo v letu 1980 možno doseči naslednjo dinamiko razvoja:
OBČtMA PÌRAN
Na podlagi 187. člena ustave SR Slovenije (Uradm hst SRS, št. 6-74) 92. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6-76), 78., 22 člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12-78) m ob upoštevanju temeljnih ciljev, nalog in obveznosti družbenega plana m dogovora o temeljih družbenega plana ter sprejetih samoupravnih sporazumov je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. februarja 1980 sprejela
RESOLUCIJO
o IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA OBALNEGA OBMOČJA ZA OBDOBJE 1976-1980 V OBČINI PIRAN V
T	i nort
1.	Zastavljene naloge pri uresničevanju družbenega plana občine v letu 1980 izhajajo iz ciljev in nalog, dogovorjenih v družbenem planu razvoja za obdobje 1976—1980 in območnega družbenega dogovora ter ugotovitev analitičnih gradiv o izvajanju nalog družbenega plana občine, kakor tudi podanih osnovnih problemov izvajanja družbenega plana razvoja obale za obdobje 1976—1980 v letih 1979 in 1980 v občini Piran, težav in pogojev o družbenoekonomskih gibanjih v občini, republiki, zvezi ter v svetu, ki jih moramo upoštevati.
Pri opredeljevanju nalog in aktivnosti za 1980. leto je treba upoštevati, da to ni samo zadnje leto planskega obdobja, temveč leto prehoda na nov srednjeročni družbeni plan, v katerem se bodo oblikovali samoupravni sporazumi in družbeni dogovori ter plani za obdobje 1981—1985. Zato je treba težiti k smotrnim ukrepom in neutralizaciji negativnih tendenc, ki se pojavljajo, in sicer:
—	stagnacija v rasti družbene produktivnosti dela;
—	nizka stopnja akumulativnosti temeljnih organizacij združenega dela in vsled tega velika odvisnost razširjene reprodukcije od bančnih in drugih kreditov (virov financiranja);
—	stagnacija investicijske aktivnosti temeljnih organizacij združenega dela (pomorstvo, turizem, trgovina);
—	prisotnost izgub, slabšanju rentabilnosti in poslovanja na meji rentabilnosti nekaterih OZD;
—	neizenačenost pri premiranju in pri razpolaganju z devizami. Pravice, ki izvirajo iz neblagovnega deviznega priliva, niso izenačene s tistimi, ki izvirajo iz izvoza blaga visoke stopnje predelave, zlasti gre za stimulacijo izvoza terciarnih dejavnosti;
—	pomanjkanje sistemskih ukrepov za realizacijo Piranskega sporazuma in s tem možnosti obnove trgovske mornarice za uspešno poslovanje;
—	visoka rast življenjskih stroškov in porast cen so pritiskali na rast osebnih dohodkov in rast sredstev za skupno in splošno porabo ter nespoštovanje resolucijskih usmeritev glede delitvenih razmerij se je negativno odražalo na akumulativnost združenega dela;
—	padec realnih OD v občini zaradi hitrejše rasti cen od OD;
Na področju komunalnih dejavnosti in stanovanjskega gospodarstva
Družbeni proizvod celotnega gospodarstva Fizični obseg turističnega prometa (nočitve)
—	skupaj
—	domače
—	tuje
Zaposlenost v družbenem sektorju
—	gospodarstvo
—	negospodarstvo Izvoz v USA $ skupaj Neblagovni devizni priliv:
—	pomorski promet
—	gostinstvo in turizem Produktivnost
Stopnje rasti v % Občina	SRS
5	4
2.5	-
1	—
.1	—
1.5	2,4
1.6
1	—
—	6
27	—
7	—
2,8	1,6
Ob upoštevanju, da bodo izkoriščene vse obstoječe proizvodne in ostale kapacitete in možnosti, izboljašnju ekonomske situacije pomorstva in turizma (z boljšim izkoriščanjem deviznih pra\ic), dosežena izvozna predvidevanja, učinkovito izvajanje sanacijskih predvidevanj ter da bodo sprejeti tudi določeni ukrepi ekonomske politike, pričakujemo, da bo družbeni proizvod občine v letu 1980 realno poraste! za 5%.
Fizični obseg turističnega prometa se bo predvidoma poveča! za 2,5 % predvsem zaradi boljše zasedbe izven sezonskega časa, obogatitve turistične ponudbe s spremljajočimi objekti in napravami — infrastrukturo (že obstoječa marina, letališče, itd), izboljšanjem kvalitete turističnih uslug, kakor tudi vključitvijo pridobljenih novih kapacitet z rekonstrukcijo počitniškega doma Velenje, doma ZVVI ter boljšo zasedbo zasebnih sob. Za izboljšanje ponudbe bo treba stremeti za večje povezovanje znotraj turistične dejavnosti in z organizacijami združenega dela prehrambene industrije ter proizvajalci kmetijsko-živilskih proizvodov.
Glede na to, da v letu 1980 ne bo realiziranih kakih večjih investicij, se tudi zaposlenost ne bo povečevala s tako dinamiko kot v preteklih letih srednjeročnega obdobja. Zaposlenost v družbenem sektorju se bo ob upoštevanju in izvajanju restriktivnega pristopa do dodatnega zaposlovanja na vseh področjih povečala v občini le za okoli 1,5 %.
V letu 1980 se bo nadaljevalo s prizadevanji za povečanje neblagovnega deviznega priliva v pomorskem in turističnem gospodarstvu.
Investicijska vlaganja v osnovna sredstva bodo zmanjšana zaradi zaostritve pogojev kreditiranja, nizke stopnje akumulativnosti gospodarstva ter neizpeljane akcije združevanja sredstev. Tako na področju investicij ne bodo v tem srednjeročnem obdobju realizirane vse naloge (pomorstvo, gostinstvo), predvidene s planom in jih bo treba vključiti v srednjeročne plane za obdobje 1981—1985. Prav tako bo treba vnesti v novi srednjeročni plan tiste neuresničene prioritetne naloge, ki so za razvoj občine posebno pomembne.
Ob prizadevanjih za nadaljnje uvajanje sodobnih tehnoloških postopkov in metod dela na vseh gospodarskih področjih, ob izboljšanju organizacije, delovne discipline in nagrajevanja po rezultatih dela ter
58
URADNE OBJAVE
7. marca 1980 — št. 6
izvajanju politike ekonomske stabilizacije bo produktivnost de!a v združenem de!u porastla za okoli 2,8 %.
Realni osebni dohodki na zaposlenega se bodo povečali le v tistih organizacijah združenega dela, kjer bo dosežena rast produktivnosti dela, dohodka in čistega dohodka.
Na področju negospodarskih dejavnosti je pričakovati počasnejšo rast realnih OD zaradi omejitve mase OD, ki sme rasti v skladu z rastjo dohodka občine, vendar največ za 16 %.
3.	Pri uresničevanju opredeljenih ciljev in nalog družbenega plana razvoja občine za obdobje 1976—1980 v letu 1980 bo težišče aktivnosti usmerjeno zlasti na naslednje naloge:
3.1.	Nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov s poglabljanjem odločujoče vloge delavcev na področju družbenega planiranja, pri razporejanju in delitvi dohodka, nagrajevanja po rezultatih dela, svobodni menjavi dela ter pri usmerjanju vseh oblik porabe v občini.
Uveljavljanje odgovornosti delavcev v združenem delu in vseh nosilcev razvoja za dosledno izvajanje sklepov predsedstva CK ZKJ o idejnopolitičnih opredelitvah ekonomske in socialne politike v letu 1980 ter dosledno izvajanje zakonskih in samoupravno dogovorjenih obveznosti.
3.2.	Krepitev akumulativne in reproduktivne sposobnosti organizacij združenega dela gospodarstva z vsestranskim zalaganjem za večjo produktivnost dela, uspešnejše in smotrnejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi in povečanju deleža sredstev iz dohodka za širjenje materialne osnove dela.
3.3.	Temeljne organizacije združenega dela se morajo poslovno povezovati in razvijati dohodkovne odnose na osnovi združevanja dela in sredstev.
Potrebno je vložiti vse možne napore za pridobitev zainteresiranih koristnikov v občini, regiji in širšem prostoru, ki so vezani na razvijanje pomorskega gospodarstva, solinarstva in turizma. Združevanje sredstev naj bi se vršilo predvsem na osnovi dolgoročnega povezovanja poslovnih partnerjev, zainteresiranih za vlaganja v razvoj izvoznih dejavnosti.
3.4.	Organizacije združenega dela, ki poslujejo že sedaj na meji rentabilnosti in v katerih bi se pojavile izgube, morajo sanacijo usmeriti ne le v reševanje trenutnega položaja, ampak mora biti sanacija usmerjena v novo programsko rešitev za dolgoročnejše obdobje. Novo programsko rešitev morajo iskati tudi TOZD, ki so pretežno odvisne od uvoza surovin.
Izvršni svet in občinska skupščina bosta v okviru pristojnosti sodelovala pri urejanju in reševanju družbenoekonomskega položaja takih organizacij.
3.5.	Nižja gospodarska rast in močne omejitve v porabi zahtevajo produktivnejše zaposlovanje in večjo racionalnost pri gospodarjenju z živim delom ter restriktiven pristop do dodatnega zaposlovanja na vseh področjih združenega dela, zlasti še v dejavnostih izven proizvodnje. V dejavnostih izven proizvodnje (družbene dejavnosti, delovne skupnosti organov družbenopolitičnih skupnosti, banke in druge finančne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, delovne skupnosti služb) bo možno povečati število zaposlenih samo tam, kjer je to neogibno in družbeno verificirano zaradi aktiviranja novih zmogljivosti.
Vsaka TOZD in delovna skupnost mora za leto 1980 sprejeti ustrezno bilanco zaposlovanja, kjer mora upoštevati materialne možnosti in izpolnit /e minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere že zaposlenih in novih delavcev.
Občinski svet zveze sindikatov Piran in izvršni svet SO Piran bosta ponovno sprožila akcijo za sklenitev samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje. Pri tem se bosta tudi zalagala, da pristopijo vse organizacije združenega dela v občini in da se dosledno izvajajo določila DD oziroma samoupravnega sporazuma.
3.6.	Družbenopolitične organizacije in izvršni svet se bodo vsestransko zalagali za aktivno vključevanje vseh dejavnikov v občini za realizacijo politike usmerjenega izobraževanja, ki bo sledilo potrebam pomorskega in turističnega gospodarstva. Opredelitev usmerjenega izobraževanja se bo prilagajala tudi politika štipendiranja.
Združeno delo bo v okviru samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje uresničevalo cilje politike zaposlovanja v občini in dajalo pobudo za uveljavljanje kvalitetnih sprememb na tem področju.
Izobraževalne skupnosti morajo v sodelovanju s TOZD pristopiti k zagotavljanju materialnih, prostorskih in drugih pogojev za prehod na usmerjeno izobraževanje.
Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje bo sodelovala z vsemi šolskimi ustanovami in poklicno usmerjala mladino v skladu s potre-
batni združenega deta ter v vojaške poktice. Skrbeta bo tudi za vktjuče-vanje v deto invatidnih oseb na njim ustrezno zagotovtjena opravda tn
naloge.	.	^	.
V	cilju izboljšanja kvalifikacijske strukture bo delavska univerza
skrbela predvsem za poklicno usposabljanje odraslih. Poleg tega bo tudi njena naloga družbenopolitično usposabljanje občanov.
3.7.	Osnovni napori izvoznousmerjenega gospodarstva (Splošna plovba, turizem, gostinstvo) bodo v povečanje izvoza storitev in zato-tavljanje večjega neto deviznega priliva, kar bo pomembno prispevalo k izravnavi zunanjetrgovinske plačilne bilance.
V	deviznem sistemu in spremljajočih aktih, ki realizirajo vprašanja deviznega poslovanja, je treba v celoti izenačiti devize, ustvarjene z izvozom storitev, s tistimi, ki so ustvarjene z izvozom blaga višje stopnje predelave, vključno z izvoznimi stimulacijami. Pri tem naj se angažirajo delegati vseh TOZD, ki so člani samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, da se resolucijske usmeritve dejansko realizirajo tudi v SS o razpolaganju z ustvarjenimi devizami.
3.8.	Z ukrepi ekonomske politike je treba zagotoviti trajno možnost obnavljanja, modernizacije in povečevanja flote, da se bo s tehnološko sodobnimi in specializiranimi ladjami lahko uspešno vključevala in prilagajala intenzivnemu razvoju tehnologije pomorskih prevozov v mednarodni konkurenci.
Tako je potrebno:
—	omogočiti gradnjo ladij v domačih ladjedelnicah za domače ladjarje pod enakimi pogoji kot jih le te nudijo tujim naročnikom;
—	omogočiti uvoz rabljenih ladij pod pogoji, ki bodo omogočali ekonomsko izkoriščanje le-teh, kar pomeni znižan sedanjih carinskih in uvoznih dajatev s spremembo režima uvoza.
3.9.	TOZD Kmetijska proizvodnja si mora prizadevati za pritegnitev in organizacijo zasebnih kmetovalcev za tržno proizvodnjo, povečanje proizvodnje s hitrejšim uvajanjem sodobnih agrotehničnih ukrepov in smotrno izrabo obstoječih kmetijskih površin. Za doseganje teh ciljev je potrebno, da se organizira SIS za pospeševanje kmetijstva, v okviru TOZD Kmetijske proizvodnje pa naj se ustanovi enota kooperantov ter hranilno-kreditna služba. Z melioracijami v Sečoveljski dolini bodo vključevane nove površine za kmetijsko proizvodnjo. V okviru KZS se bo nadaljevalo s procesom komasacije.
Kmetijska zemljiška skupnost bo v večji meri oddajala neizkoriščena kmetijska zemljišča.
3.10.	Delavci v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje bodo pri delitvi ustvarjenega dohodka zagotovili več sredstev za hitrejšo razširitev materialne osnove dela. Sredstva, ki se iz čistega dohodka oblikujejo za osebne dohodke bodo (v masi) rastla za 25 % počasneje od rasti dohodka in počasneje od rasti čistega dohodka.
Osebni dohodki na zaposlenega v neproizvodnih dejavnostih bodo rastli v skladu z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni proizvodnji, vendar v masi največ za 16% v primerjavi z letom 1979.
Sredstva za namene skupne porabe v letu 1980 v TOZD materialne proizvodnje, organizacijah in skupnostih dejavnosti izven materialne proizvodnje smejo rasti v masi največ za 13 % glede na izplačila v letu 1979, razen sredstev za stanovanjsko izgradnjo.
Te usmeritve morajo delavci v organizacijah drzženega dela vključiti v svoje samoupravne akte o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke in v plane za leto 1980, ter jih konkretizirati glede na planirano rast dohodka ob upoštevanjustimulacije za večanje produktivnosti.
Delavci v organizacijah združenega dela naj usmeritve izvajajo tako, da bodo prispevek živega dela delavcev in gospodarjenja z družebnimi sredstvi pri odločanju o razporejanju dohodka ugotavljali v skladu z določili Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980.
Pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov se bodo upoštevala naslednja načela:
—	glede na višino doseženega dohodka TOZD v primerjavi s planiranim dohodkom bodo TOZD prilagajale tudi politiko razporejanja sredstev za razvoj materialne osnove in OD;
če bo ustvarjeni dohodek manjši od planiranega, bo ustrezno zmanjševan tudi obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v pnmerjavi s planiranim;
—	pri povečanju ali zmanjšanju dohodka bodo TOZD pri določanju konkretnih razmerij v razporejanju dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke upoštevale že doseženo raven osebnih dohodkov, dosežena razmerja med osebnimi dohodki za enaka ali podobna dela v drugih organizacijah združenega dela, tudi pogoje za pridobivanje dohodka in doseženo raven in rast produtkivnosti dela.
Se posebej bo potrebno spoštovati ta načela in poostriti dosledno
7. marca 1980 — Št. 6
URADNE OBJAVE
59
izvajanje DD in samoupravnih sporazumov o deiitvi dohodka in sredstev za OD v tistih TOZD v občini, ki poslujejo z izgubami.
3.11.	Vse oblike skupne in splošne porabe bodo rastle usklajeno z gibanjem družbenega proizvoda, vendar v masi največ za 16% v odnosu na odobreno porabo v letu 1979. Tem opredelitvam morajo slediti vse SIS družbenih dejavnosti in SO ter svoje programe dela in finančne plane za leto 1980 temu primerno tudi uskladiti. Tako bodo SIS s področja družbenih dejavnosti izvajale že sprejete ANEKSE na ta način, da bodo zneske programov za leto 1980 uskaldile z možnostmi in zneski, ki izhajajo iz resolucijskih določil.
3.12.	V skladu z obveznostmi, ki jih prevzema občinski proračun (nadaljevanje reorganizacije pravosodnih organov, izvajanje nalog iz srednjeročnega plana na področju LO in oblikovanje rezerv), bo proračunska poraba z vsestranskimi varčevalnimi ukrepi prilagojena dohodkom iz obstoječih virov.
Sredstva za splošno porabo se bodo lahko povečala največ za 16 % glede na leto 1979.
3.13.	V letu 1980 se bo nadaljevalo z realizacijo programa o razvoju malega gospodarstva v občini.
3.14.	Banka bo pri izvajanju kreditne politike upoštevala opredelitev prioritetnih področij razvoja v občini (pomorski promet, turizem in kmetijstvo, razvoj živilske industrije itd ), ki se tudi vključujejo v splošne prioritete republiškega in zveznega srednjeročnega plana kot so: razvoj prometnega sistema, pridobivanje hrane in živi! ter ustvarjanje neblagovnega deviznega priliva. Tako bo zagotavljala ugodnejše kreditne pogoje OZD, ki se bavijo z izvozom storitev oziroma ustvarjajo neblagovni devizni priliv. V okviru poslovne politike bo kreditirala tudi tisti del dohodka, ki je vsebovan v izvoznih stimulacijah'
3.15.	Naloge samoupravnega družbenega planiranja se bodo izpolnjevale in uresničevale tudi v letu 1980. Tako bodo delavci v združenem delu in občani v KS v skladu s sistemskim zakonom uveljavljali odločilno vlogo in odgovornost pri celovitem opredeljevanju svojih interesov in potreb. Vsi nosilci samoupravnega planiranja v občini morajo izdelati in do konca leta 1980 sprejeti samoupravne sporazume o temeljih planov in srednjeročne plane za obdobje 1981—1985.
3.16.	Na področju politike cen bodo uveljavljala načela sistema in družbene kontrole cen v skladu z zakonom o temeljih sistema cen. Skupščina občine bo v naporih za stabilizacijo selektivno reševala zahteve za povečanje cen, do uveljavitve zakona. Cene, ki so v pristojnosti občine se bodo lahko povečale le za toliko, za kolikor bodo porastli stroški v strukturi cen proizvodov oziroma storitev in v kolikor bo to družbeno verificirano.
Organi, ki so pristojni za ukrepanje na področju tržišča in cen pa bodo tekoče spremljali osrkbo tržišča, izvajanje politike cen in poostrili nadzor nad cenami in kvaliteto blaga v prodaji na drobno.
Izvršni svet bo podpiral akcijo za čimprejšnje aktivniranje SIS za preskrbo trga na obali, prav tako pa tudi vse programe, ki bodo razvijali preskrbovalno mrežo v občini.
3.17.	V letu 1980 bo prišlo do uveljavljanja novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, ki se morajo odražati predvsem v doslednejši samoupravni organiziranosti, zagotavljanju pogojev za boljše gospodarjenje, uveljavljanju družbeno-usmerjene stanovanjske gradnje ter medsebojni usklajenosti razvojnih programov.
V	letu 1980 se pričakuje, da bo v občini zgrajenih 165 stanovanj ter 30 vrstnih hiš.
Za individualno gradnjo pa bo oddanih cca 100 lokacij.
V	okviru sanacijskega načrta mesta Piran se bodo v letu 1980 pričela dela na prenovi kareja * Židovski trg* v Piranu. Realiziran bo tudi nakup nadomestnih stanovanj (27) v Luciji.
4.	V letu 1980 se bo nadaljevalo podružbljane in utrjevanje koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.*
Obrambne priprave družbeno gospodarskega in političnega sistema je treba dvigniti na višjo, kvalitetnejšo raven, predvsem na področju planiranja, medsebojnega usklajevanja in samoupravnega dogovarjanja.
Vso skrb bo treba posvetiti opremljanju, zlasti pa usposabljanju vseh struktur splošne ljudske obrambe v občini.
Vsestranska prizadevanja morajo biti usmerjena tudi v pripravo ustrezne urbanistične dokumentacije za gradnjo zaklonišč, kakor tudi skrb sami izgradnji zaklonišč.
5.	V letu 1980 bo prilagojena organizacija upravnih organov v skladu z določilom zakona o državni upravi. Z novimi organizacijskimi oblikami se bo težilo k zagotovitvi večje odprtosti upravnih organov do združenega dela, SIS in KS.
6.	V letu 1980 bodo ukrepi na področju kreditno monetarne politike in prerazporeditvi dohodka omejili tudi investicijske možnosti. Zato si bodo vsi dejavniki pri investicijskih odločitvah prizadevali, da se razpoložljiva sredstva usmerijo predvsem v dokončanje že začetih in dogovorjenih prioritetnih objektov in objektov, ki bodo pripomogli k povečanju izvoza oziroma neblagovnega deviznega priliva. Nosilci investicijskih odločitev bodo realno ocenili finančne možnosti po sedanjih inštrumentarijih in združevanje sredstev po SS ali skupnih vlaganjih ter na osnovi finančne konstrukcije sprejeli selekcijo razvojnih programov, katerih izgradnja se bo začela v letu 1980 oziroma prenesla v naslednje srednjeročno obdobje.
Izvršni svet in skupščina občine bosta podprla prizadevanja Splošne banke Koper za ustanovitev konzorcija v okviru združene banke LB za realizacijo celotnega razvojnega programa HP Draga Portorož.
6	1 Predvidene ključne investicije v osnovna sredstva: a) v gospodarstvu: (701,6 milijonov din)
—	HP — DROGA — TOZD Začimba: rekonstrukcija TOZD Začimba v skupni vrednosti 146 milijonov din, od tega 64,0 milijonov predvideno v letu 1980;
—	HP — DROGA — TOZD Soline: pripravljalna dela za pridobivanje morske soli na industrijski način — vlaganja v letu 1980 35 milijonov din pod pogojem, da bodo zbrana sredstva na podlagi dogovarjanja in združevanja sredstev;
—	HP DROGA — TOZD Kmetijska proizvodnja: II. etapa hidro in agromelioracije v sečoveljski dolini. Skupna investicija 44 milijonov din — v letu 1980 izvajanje I. dela II. etape (priprava elaborata, komasacija, začetek del) 22 milijonov din; nadaljevanje investicije v nasad hrušk (50 ha) 13 milijonov din, obnova vinograda v Seči (9 ha), nasad breskev (15 ha) 3 milijone din;
—	komunalno podjetje Piran — vlaganja v nakup in modernizacijo opreme v TOZD Gradbena dejavnost, Obrtni obrati, Mehanizacija, Komunalne dejavnosti 33 milijonov din;
—	splošna plovba Piran — nakup dveh rabljenih ladij:
a)	1 Log Carrier z nosilnostjo 16.584 mt (nadomestilo za *Bočno*)
117,8 milijonov din;
b)	1 Bulk Carrier z nosilnostjo cca 20-25.000 ton pod pogojem, da bo možen uvoz rabljenih ladij in s tem povezane prodaje zastarele ladje Piran, ki bo odpisana najkasneje v letu 1981. Vrednost naložbe 5,500.000 USA ali 104,5 milijonov din;
—	Nanos Postojna — TOZD Preskrba Portorož: ureditev trgovskih prostorov v Piranu 14 milijonov din;
—	Izgradnja trgovine z živili v Novi vasi (prenos iz leta 1979) 800 tisoč din;
—	THP Portorož — TOZD Hoteli Palace: vlaganja v izgradnjo novih term 60 milijonov din;
—	THP Portorož — TOZD Igralnica Casino: naložbe v dom vodnih športov in letališča Sečovlje (64 milijonov din);
—	ALPETOUR Škofja Loka — TOZD hoteli Strunjan — naložbe v izgradnjo bungalovov z infrastrukturo 20 milijonov din;
—	Trgoavto TOZD — Servis Zastava Portorož: vlaganja v objekt servis za osebna in tovorna motorna vozila 10,5 milijonov din;
—	THP Portorož — TOZD hotel Metropol vlaganja v razširitev AC v Luciji 7,000.000 din;
— Zdravstveno-rekreacijski center Strunjan, nadaljevanje izgradnje doma VVI in dokončanje 133 milijonov; b) v negospodarstvu:
— Dijaški dom aBoldomirja Sajeta* Piran — vlaganja v izgradnjo in opremo novega dijaškega doma v Portorožu 61,9 milijonov din ter zunanja ureditev 4,2 milijonov din?
— Dokončanje zdravstvenih domov v Luciji in Piranu;
— Izvajanje programa samoprispevka 1980-1984;
— Izvajanje investicij v okviru posameznih SIS.
7	Na področju komunalne infrastrukture, urejanja in priprave zemljišča za gradnjo se bodo v letu 1980 izvajale naloge po programih SKIS-a, ki vključuje tudi program samoupravne enote za urejanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči.
Tako se bodo izvajala dela na razširitvi komunalnih objektov in naprav skupne in individualne rabe; modernizaciji in razširitvi cestnega omrežja; vzporedno s planiranjem usmerjene in individualne stanovanjske gradnje se bodo plansko komunalno opremljala gradbena zemljišča;
—	pridobivalo zemljišča v družbeno lastnino; spremljala urbanistična in gradbena politika z izdelavo potrebne urbanistične dokumentacije..
Na področju komunalne infrastrukture se programirajo naslednje ključne investicije: (132,5 milijonov din)
milijonov din
—	kanalizacija in cesta v Strunjanu
—	telefonski kabel Portorož—Sečovlje
—	rekonstrukcija križišča v Luciji ter pri anteni Piran
—	regulacija kanala Fazan
—	urejanje stavbnih zemljišč v zazidavi Lucija
—	komunalno opremljanje zemljišč za šolski center v Portorožu
—	obalna cesta Izola—Strunjan in priključna cesta Strunjan—Portorož
—	sanacija kanalizacije na Tartinijevem trgu v Piranu
8	Krajevne skupnosti
Delovanje KS bo v letu 1980 še nadalje usmerjeno v večjo aktivnost glede reševanja neposrednih življenjskih problemov in skupnihjntere-sov delavcev v združeMm delu in občanov v tistem kraju, kjer prebivajo, kakor tudi zagotoviti neposredni vpliv delovnih ljudi in občanov na družbeni razvoj občine. Tako bodo krajevne skupnosti:
—	poglabljale in utrjevale odnose med KS in SIS družbenih in gospodarskih dejavnosti splošnega in družbenega pomena, zlasti pri programiranju in usklajevanju posameznih nalog;
—	skrbele za pravočasno izdelavo letnih in srednjeročnih planskih dokumentov;
—	skrbele za aktivno delovanje svetov potrošnikov, utrjevale njihovo vlogo pri zaščiti potrošnikov-občanov. Prav tako bodo skrbele za povezovanje svetov z OZD, ki se ukvarjajo s trgovsko dejavnostjo, prometom, komunalno dejavnostjo, drobnim gospodarstvom itd. v cilju doseganja boljše preskrbe prebivalstva;
—	izvajale naloge na področju SLO in družbene samozaščite;
—	izvajale naloge na področju poravnalnih svetov.
9.	Izvršni svet in DPO bodo prevzele iniciativo v sodelovanju z drugimi pristojnimi dejavniki v regiji za oblikovanje oziroma ustanovitev regionalnega razvojnega centra.
10.	Občinska raziskovalna skupnost bo skupaj z Raziskovalno skupnostjo Slovenije zagotavljala materialno osnovo za izvajanje delovnega programa ter skrbela za povezovanje in usklajevanje potreb po raziskovalni dejavnosti v občini Piran v skladu s potrebami gospodarstva in ugotavljanjem primarjalnih prednosti na posameznih področjih.
Za izvajanje opredeljenih nalog in ukrepov navedenih v tej Resoluciji so odgovorni vsi nosilci razvoja v občini: TOZD, OZD delovne skupnosti, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, Izvršni svet skupščine občine Piran in Skupščina občine Piran.
Opredeljeni stabilizacijski in drugi ukrepi bodo bistveno vplivali in posegali v vsebino pripravljenih gradiv za srednjeročne plane 1981—1985. Glede na to, da se bodo stabilizacijski ukrepi izvajali ne samo v letu 1980, temveč še v letih naslednjega planskega obdobja, morajo vis nosilci planiranja v smislu načel kontinuiranega planiranja to upoštevati pri sestavi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov.
Nosilci planiranja, ki so že sprejeli svoje plane za leto 1980, v katere pa še niso vnesli resolucijskih ukrepov in delitvenih razmerij, morajo svoj plan za leto 1980 s temi določili dopolniti.
Izvršni svet in skupščina občine bosta spremljala izvajanje nalog in ukrepov, gospodarjenje z družbenimi sredstvi v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in razmerja v razporejanju dohodka ter v okviru svojih pristojnosti ukrepala za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.
St. 30-2-77-80
Piran, 25. februarja 1980	Predsednik
' ANTON MIKELN, I r.
45
12
15
12
30
6
9,5
3
Na podlagi 21. člena zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1-79) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12-78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zboriT združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1980 sprejela
ODLOK
O PREŽIVNINSKEM VARSTVU OBČANOV (KMETOV) V OBČINI PIRAN
1.	člen
S tem odlokom se urejajo pravice občanov, ki ^ zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradm !'st SRS, št. 1-79) pridobili pravico do preživnine na podlagi odloka o prežtvnmskeni varstvu občanov, ki so podarili nepremičnine v trajno last občin! Ptran (Uradne objave, št. 25-79).
2.	člen
Z uveljavitvijo zakona iz prejšnjega člena, se pogoj! m postopek za pridobitev pravice do preživnine uveljavlja skladno z zakonom o preživninskem varstvu.
3.	člen
Pravice, ki jih je darovalec nepremičnine in njegov zakonec pridobil po 1. členu tega odloka so:
—	preživnina,
—	zdravstveno varstvo in
—	pogrebnina.
4.	člen
Upravičenec je darovalec in njegov zakonec.
Preživnine se izplačujejo upravičencem naprej in sicer v višini ki je bila določena z zadnjo odločbo pred uveljavitvijo tega odloka. Preživnina se izplačuje mesečno vnaprej, najkasneje do 5. dne v mesecu.
Višina preživnine se vsako leto valorizira za odstotek, za katerega se zviša vsako leto mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga objavi Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji in ne višja od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga objavi v Uradnem listu SRS Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije.
V primerih, ko zdravstvena ali socialna služba ugotovi, da upravičenec preživnine ne uporablja smotrno, se preživnina izplačuje na drug način (plačilo hrane, plačilo delno v denarju — delno v prehrani, tretji osebi itd.).
Če je upravičencu zaradi starosti, trajne bolezni ali druge trajne okvare potrebna tuja nega ali pomoč in nima ožjih družinskih članov, se preživnina poveča za 40 % od zneska preživnine.
5.	člen
Upravičenci do preživnine, ki niso zdravstveno zavarovani po drugih predpisih se zdravstveno zavarujejo pri pristojni občinski zdravstveni skupnosti.
6.	člen
Ob smrti upravičenca do preživnine ali njegovega zakonca, ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do delnega povračila stroškov pogreba (pogrebnina), če te pravice ne uveljavi iz kakšnega drugega naslova.
7.	člen
Sredstva za preživnino, pogrebnino ter prispevki za zdravstveno varstvo se zagotavljajo v občinskem proračunu.
8.	člen
O načinu izplačevanja preživnine (tretji odstavek 4. člena odloka o drugih pravicah iz tega odloka odloča in izdaja odločbe občinski upravni organ pristojen za socialno varstvo.
9.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o preživninskem varstvu občanov, ki so podarili nepremičnine v trajno last občini Piran (Uradne objave, št. 25-79).
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 191-2-77-80 Piràn, 25. februar 1980
Predsednik ANTON MIKELN, 1. r.
7. marca 1980 — št. 6
URADNE OBJAVE
61
Na pod!agi 2., 4. in 5. č!ena zakona o komunatnih taksah (Uradni iist SRS, št. 29-65,12-69,7-70 in 7-72) in 221. č!ena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega de!a in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1980 sprejeta
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI PIRAN
1.	č!en
Besedito 5. člena odtoka o komunatnih taksah v občini Piran (Uradne objave, št. 8-79) se spremeni in se gtasi:
»Komunatne takse, ki se pobirajo po tarifni števitki 1 taksne tarife, ki je sestavni de! odtoka o komunatnih taksah (turistične takse) so namenjene za dodatno financiranje komunatne dejavnosti skupne rabe, za dodatna vtaganja v turistično infrastrukturo, za financiranje sptošne turistične propagande in za financiranje dodatnih potreb na področju zdravstva, ki izvirajo iz turističnega prometa.
Za financiranje dodatne komunatne dejavnosti skupne rabe se nameni 50% prihodkov od komunatnih taks taksne tarife št. 1 in se ta sredstva usmerijo neposredno kot prihodek samoupravne komunatne interesne skupnosti, ki to dejavnost izvaja.
Preostati de! prihodkov komunatnih taks iz taksne tarife št. 1 v višini 50% pa se usmeri kot prihodek proračuna občine Piran.
V	tetu 1980 in 1981 se ta sredstva uporabijo:
—	za financiranje dodatnih potreb na področju zdravstva v višini 10,8 %, vendar največ do zneska 4.000.000 din tetno;
—	za vtaganje v turistično infrastrukturo in za financiranje sptošne turistične propagande ter pridobitev v višini 19,2% tetno.«
2.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 1. 1980 datje.
Št.: 421-5-72-76-79-80
Piran, 25. februarja 1980
Predsednik
7^	ANTON MIKELN, t. r.
OBČ!NA POSTOJNA
Pri primerjavi objavljenega teksta odtoka o spremembi odtoka o določitvi prispevne stopnje za občinsko skupnost za zaposlovanje za teto 1980 (Uradne objave, št. 5/80) je bita ugotovtjena tiskovna napaka pri stopnji prispevka, in sicer namesto stopnje »0,26 %« je v odtoku napačno napisana stopnja »0,28 %«,
zato dajemo nastednji
POPRAVEK
ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI STOPNJE ZA OBČINSKO SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE ZA LETO 1980
V	drugem odstavku 1. člena odloka o spremembi odtoka o dotočitvi prispevne stopnje za občinsko skupnost za zaposlovanje za teto 1980 (Uradne objave, št. 5/80) se stopnja *0,28 %« nadomesti s stopnjo *0,26 %«.
Izvršni svet Skupščine občine Postojna je na predtog komisije za urbanizem, stanovanjske in komunatne zadeve na podtagi 11. in 11. čtena zakona o urbanističnem ptanirahju (Uradni tist SRS, št. 16-67, 27-72 in 8-78) ter 214. čtena statuta občine Postojne (Uradne objave, št. 11-74 in 20-74) na 50. redni seji dne 29. februarja 1980 sprejet
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI PREDLOGA ZAZIDALNEGA NAČRTA STANOVANJSKE SOSESKE PRI NASELJU STARA VAS PRI POSTOJNI
1.	čten
Razgrne se predtog zazidalnega načrta stanovanjske soseske pri na-setju Stara vas pri Postojni za dobo 10 dni.
Predtog se razgrne v sejni dvorani skupščine občine Postojna v Postojni, Ljubtjanska 4. Vsako sredo od 16.00 do 18.00 ure bo ' času razgrnitve tolmačenje predtoga zazidatnega načrta.
2.	čten
Občani, detovne in druge organizacije, organi ati skupnosti tahko dajo pripombe na predtog zazidatnega načrta pismeno v pritoženo knjigo pripomb v času javne razgrnitve.
1. čten
Ta sktep začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 150-1-80-1-12
Postojna, 29. februarja 1980
Predsednik izvršnega sveta
MIRKO KALUŽA, dipt. oec. t. r.
OB&NA SEŽANA
KRAJEVNA SKUPNOST VREME
Na podlagi 17. člena zakona o referendumu In o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni lisi SRS, šl. 23/77) in statuta krajevne skupnosti Vreme je svet krajevne skupnosti Vreme na seji dne 25. februarja 1980 sprejet
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE ASFALTIRANJA IN UREDITVE VAŠKE POTI IN CESTE OD VASI PO PRIKLJUČKA NA CESTO 11/101.
" *
1.
Za vas Gornje Ležeče se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve vaške poti in ceste od vasi Gornje Ležeče do priključka na cesto 11/101.
2.
Pravico gtasovanja na referendumu imajo detovni tjudje in občani, ki so vpisani v splošnem votitnem imeniku za vas Gornje Ležeče in zapo-steni občani, ki še niso vpisani v sptošnem votitnem imeniku, so pa za-posteni v temetjnih organizacijah združenega deta ati v delovnih skupnostih.
Referendum bo v nedetjo, dne 21. marca 1980 od 7. do 19. ure na Gornjih Ležečah št. 1.
4.
Na referendumu se glasuje osebno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je nastednje besedito:
»KRAJEVNA SKUPNOST VREME glasovnica
— Referendum, dne 21. marca 1980 o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve vaške poti in ceste od vasi Gornje Ležeče do priključka na cesto 11/101
Samoprispevek se uvede za dobo treh tet od 1. maja 1980 do 10. aprita 1981.
Zavezanci za samoprispevek so detovni tjudje in občani, ki imajo statno prebivališče v Gornjih Ležečah in ga ptačujejo:
—	detovni tjudje, k! imajo osebne dohodke iz medsebojnih detov-nih razmerij oziroma nadomestita od neto osebnih dohodkov oziroma nadomestit, po stopnji 5 %;
—	detovni tjudje in občani, ki imajo dohodke od pokojnin, ki so višje od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov za tekoče teto, po stopnji 5 %;
—	detovni tjduje in občani, ki so zavezanci davka in prispevka iz dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in intetektuatnih storitev, od ugotovljenega dohodka zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS, po stopnji 5 %;
—	detovni tjudje in občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti in gozdov od odmere osnove, po stopnji 5%.
62
URADNE OBJAVE
7. marca 1980 — št. 6
Samoprispevek v denarju se ne plačuje od socialnih podpor, invalid-nin, pokojnin z varstvenim dodatkom, pokojnin, ki znašajo manj kot je mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov za tekoče !eto, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejmejo učenci v gospodarstvu
g)asu jem
ZA	PROTI
Gtasovatec izpotni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo PROT! pa obkroži, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.*
5.
izvajanje referenduma vodi vo!i!na komisija za vohtve delegacije v skupščino družbenopolitičnih skupnosti.
Vo!i!na komisija opravi neposredna tehnična dela za pripravo referenduma, ugotovi izid glasovanja in ga razglasi.
Pri ugotavljanju izida referenduma se uporablja določbe 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja.
6.
Vrednost del, določenih v 1. točki tega sklepa, bo znašala 1.353.489 dinarjev, predvideni znesek, ki bo zbran s samoprispevkom v denarju, bo znaša! 600.000 din.
7.
Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme svet krajevne skupnosti Vreme, če se večina vseh glasovalcev izjavi zanj na referendumu.
8.
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, so namenska in se bodo uporabila za asfaltiranje in ureditev vaške poti Gornjih Ležeč in ceste od vasi do priključka na cesto !!/301.
V primeru, da bodo sredstva ostala, se bo le ta uporabilo za ureditev drugih komunalnih potreb.
9.
Za zbiranje sredstev samoprispevka bo neposredno odgovoren svet krajevne skupnosti Vreme, ki bo izvaja! tudi nadzor nad pobiranjem in uporabo zbranih sredstev.
10.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Vreme, dne 25. februarja 1980
Predsednik krajevne skupnosti MARIJA DUJC, 1. r.
OBČINSKA SKUPNOST SOC!ALNEGA SKRBSTVA TURSKA BISTRICA
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 15/76) je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva 11. Bistrica na seji dne 29. februarja sprejela
SKLEP
O USKLADITVI PREŽIVNIN S POVEČANIMI ŽIVLJENJSKIMI STROŠKI
1.
Preživnine, določene do vključno 31.12.1979, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 24 %, in to od 1.3. 1980 dalje.
Preživnine, določene v letu 1979 se od 1.3. 1980 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile do-
ločene, in sicer:
preživnine, določene do konca januarja 1979	za 24	%
preživnine, določene do konca februarja 1979	za 22	%
preživnine, določene do konca marca 1979	za 20	%
preživnine, določene do konca aprila 1979	za 18	%
preživnine, določene do konca maja 1979	za 167 %
preživnine, določene do konca junija 1979	za	14	%
preživnine, določene do konca julija 1979	za	12	%
preživnine, določene do konca avgusta 1979	za 10%
preživnine, določene do konca septembra 1979	za	10	%
preživnine, določene do konca septembra 1979	za	8	%
preživnine, dsoločene do konca oktobra 1979	za 6 %
preživnine, določene do konca novembra 1979	za	4	%
preživnine, določene 'do konca decembra 1979	za	2	%
2.
Sklep stopi v veljavo z dnem objave.
Št.: 56-3/80
Ilirska Bistrica, 29. februarja 1980
Predsednica skupščine MILKA PROSEN, I. r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE POSTOJNA
Na podlagi 8. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) ter 13. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občipe Postojna (Ur. objave št. 7/79) sprejema zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna na svoji seji dne 27. februarja 1980 naslednje
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O POGOJIH IN MERILIH ZA DODELJEVANJE NAJEMNIH STANOVANJ. ZGRAJENIH S SREDSTVI ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE POSTOJNA TER O POGOJIH IN MERILIH ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ DELAVCEV. ZAPOSLENIH PRI OBČINAH, KI PRI OPRAVLJANJU SAMOSTOJNE DEJAVNOSTI UPORABLJAJO DOPOLNILNO DELO DRUGIH OSEB
1.	člen
V	2. členu Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna ter o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri občinah, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik) se v drugem odstavku doda nov stavek, ki se glasi:
*V primeru, da razporejena sredstva za ta namen ne zadoščajo za odobritev premije vsem upravičencem v višini po 4. členu citiranega Dogovora, se premija vsem sorazmerno zniža *
2.	člen
V	5. členu se doda nova, tretja alinea in sicer:
*— da je dohodek na družinskega člana večji kot 60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu *
3.	člen
V	4. alinei prvega odstavka 22. člena se za besedo *bivanja* doda besedici *in dela*.
*	4. člen
V	prvem odstavku 23. člena se točka 1 spremeni tako, da se glasi:
1.
—	če je stanovanje ocenjeno pod 30 točk	80 točk
—	če	je stanovanje ocenjeno	od	31 do	40 točk	70	točk
—	če	je stanovanje ocenjeno	od	41 do	50 točk	60	točk
—	če	je stanovanje ocenjeno	od	51 do	60 točk	50	točk
—	če	je stanovanje ocenjeno	od	61 do	70 točk	40	točk
—	če	je stanovanje ocenjeno	od	71 do	80 točk	30	točk
—	če	je stanovanje ocenjeno	od	81 do	90 točk	20	točk
če je stanovanje ocenjeno nad 90 točk	0 točk
7. marca 1980 — št. 6
URADNE OBJAVE
63
5.	č!en
Točka 3. v prvem odstavku 23. čiena se spremeni, kot siedi:
3.
—	podnajemnik (sem spadajo tudi prosiici, ki živijo v samskih domovih)	10	točk
—	sostanovaiec (sem spadajo tudi prosiici, ki živijo pri
starših)	15	točk
—	stanovaiec, ki je po doiočbah Zakona o stanovanjskih razmerjih izgubii stanovanjsko pravico na podiagi pravnomočne sodne odiočbe aii drugega ustreznega akta 10 točk
—	bivanke v baraki oz. provizoriju, kjer ni mogoče izdati
ustrezne stanovanjske odiočbe	20	točk
6.	čien
Tretji odstavek 23. čiena se v ceioti spremeni tako, da se njegovo
besediio giasi:
—	kronična boiezen prosiica	aii	družinskih	čianov	10	točk
—	trajna oboienja prosiicev	15	točk
—	samohraniiec oz. samohraniika (po Praviiniku o pogojih za pridobitev pravice do denarne pomoči (Ur. !ist SRS
št. 1/79)	25	točk
—	duševno aii teiesno prizadeti otroci (v smisiu istega praviinika)	20	točk
—	ponavijajoče boiezni diha! pri	otrocih	prosiica	10	točk
—	iočeno živijenje staršev in otrok (na podiagi pismenega mnenja Skupnosti sociainega skrbstva, da bodo starši
po seiitvi vzeii otroke v domačo oskrbo in vzgojo) 10 točk
7.	čien
V četrtem odstavku 23. čiena se v zadnji vrsti štev. 50 nadomesti s števiiko 70, pika spremeni v vejico in doda nasiednje besediio:
as tem, da se upošteva staino bivaiišče, pridobijeno do 31. 12. pretekiega ieta.*
8.	čien
V	23. čienu se doda nov peti odstavek v nasiednjem tekstu: aGiede na deiovno dobo prosiica v organizacijah oz. skupnostih
na območju občine Postojna pripadajo prosiicu za vsako dopoinjeno ieto neprekinjenega deiovnega razmerja 3 točke s tem, da skupno števiio točk iz tega nasiova ne more presegati 30 točk.*
9.	čien
V	prvem odstavku 31. čiena se za besedicami »največ do višine« vse besediio črta in nadomesti s siedečim:
»ki je za 5 odstotnih točk večja od višine posojiia, opredeijene v 18. čienu Praviinika o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev*
V	drugem odstavku istega čiena pa se za besedo Postojna postavi pika, vse ostaio besediio pa se črta.
10.	čien
Te spremembe in dopoinitve Praviinika sprejemajo deiegati Zbora uporabnikov skupščine Samoupravne skupnosti občine Postojna in začnejo veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 020/3-1/80
Postojna, 27. februarja 1980	Predsednik
zbora uporabnikov MILAN LUTMAN, dipi. inž. gozdarstva, i.r.
Na podiagi 6. in 13. čiena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna (Uradne objave, št. 7/79) sprejema zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna na svoji seji dne 27. februarja 1980 nasiednje
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O KREDITIRANJU STANOVANJSKE GRADITVE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV V OBČINI POSTOJNA
1. čien
V 5. čienu Praviinika o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev v občini Postojna (v nadaijnjem besediiu: Praviinik)
se prvi odstavek v ceioti črta tako, da dosedanji postane prvi odstavek.
^	2. čien
V prvem odstavku 10. čiena se števiika 20 nadomesti s števiiko 30, ^ v drugem odstavku pa se besediio spremeni tako, da se na novo giasi:
»Za iastno udeiežbo posojiiojemaicev iz prvega odstavka tega čiena se štejejo sredstva, s katerimi so zgradiii hišo najmanj do tretje gradbene faze (izvedba nosiinih zidov ter pokrita streha). Vsa posojiia iz družbenih sredstev, vkijučno s posojiiom po tem Praviiniku, ne smejo presegati 70 % vrednosti pripadajočega standardnega stanovanja *
3.	čien
Besediio 15. čiena se v ceioti črta.
V prvem odstavku 16. čiena se števiika 35 nadomesti s števiiko 15, v drugem odstavku pa se za besedo ietu pika spremeni v vejico in doda nasiednje besediio:
»skiep o potrditvi te cene in cene za rekonstrukcijska deia pa sprejme za vsako ieto posebej izvršiini odbor skupščine skupnosti.
5.	čien
Četrta aiinea prvega odstavka 17. čiena se dopoini tako, da se v ceioti praviino giasi:
»— pismeno izjavo o višini vseh do sedaj prejetih posoji! iz družbenih sredstev, tako od organizacije oz. skupnosti, kjer je aii kjer je bi! prosiiec aii njegovi družinski čiani zaposieni oz. od banke, ki jo overi organizacija oz. skupnost in banka. Za verodostojnost podatkov v izjavi Jamči s svojim podpisom tudi prosiiec, pod sankcijo izgube pravice do posojiia, če se podatki izkažejo za neresnične «
6.	čien
Prvi odstavek 18. čiena se spremeni kot siedi:
»Deiavec iahko dobi posojiio iz združenih sredstev v nasiednjih višinah:
Skupni dohodek na čiana njegovega gospodinjstva v primerjavi s poprečnim OD na zapo-sienega v gospodarstvu v SRS v pretekiem ietu
Višina posojiia v odstotku od vred nosti njemu ustrez- Pogoji pod ka-nega standardnega terimi se poso-stanovanja jiio daje
do 45%	15	na 20 iet s 4 % obrestno mero
od 45 do 60 %	13	na 20 iet s 4 % obrestno mero
od 60 do 75 %	10	na 15 iet s 4% obrestno mero
nad 75 %	8	na 15 iet s 4 % obrestno mero
7.	čien
V	drugem odstavku 20. čiena se za besedo posojii pika spremeni v vejico in doda nasiednje besediio:
»pred tem pa si pridobi pismeno mnenje o upravičenosti do posojiia od krajevne skupnosti, kjer prosiiec živi oz. kjer gradi *
8.	čien
Tretji odstavek 23. čiena se spremeni kot siedi:
»Pri podeijevanju posojii za rekonstrukcijo, ko gre za povečanje stanovanjske površine oz. števiia stanovanjskih prostorov, se upoštevajo doiočbe 10/ ter 14. do 18. čiena tega Praviinika s tem, da se za obračun upošteva samo dejansko pridobijena stanovanjska površina, v nobenem primeru pa ne more obstoječa in na novo pridobijena stanovanjska površina presegati površine prosiicu pripadajočega standardnega stanovanja*
9.	čien
V	23. čienu se doda nov, četrti odstavek v nasiednjem besediiu:
»Ko pa gre pri rekonstrukciji za izboijšanje stanovanjskih razmer
z uvedbo aii modernizacijo sanitarne oz. ogrevaine opreme v stanovanjih aii stanovanjskih hišah, se upoštevajo ie doiočbe 14. do 18.
64
URADNE OBJAVE
7. marca 1980 — št. 6
č!ena tega Pravi!nika s tem, da je višina posojiia 35 % vrednosti teh de!, ne g!ede na skupni dohodek na č!ana gospodinjstva prosika, posoji!o pa se daje za dobo petih !et in s 4% obrestno mero.*
10.	č!en
Te spremembe in dopotnitve Pravi!nika sprejemajo deiegati Zbora uporabnikov skupščine Samoupravne skupnosti občine Postojna in začnejo ve!jati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 020/3-2/80
Postojna, 27. februarja 1980
Predsednik zbora uporabnikov MILAN LUTMAN, dipi. ini. gozdarstva, !.r.
Na pod)agi 13. č!ena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna (Ur. objave št. 7/79) ter samoupravnega sporazuma o obhkovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Postojna je zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna na svoji seji dne 27. februarja 1980 spreje!
SKLEP
O UGOTOVITVI VELJAVNOSTI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O OBLIKOVANJU IN POSTOPNEM PREHODU NA EKONOMSKE STANARINE V OBČINI POSTOJNA
1.	č!en
Ugotav!ja se, da je Samoupravni sporazum o obhkovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Postojna sprejet v večini teme!jnih in drugih organizacij združenega de!a oz. skupnostih ter, da ga je podpisa!a kvahficirana večina zborov stanovakev v stanovanjskih hišah v družbeni !astnini v občini Postojna.
2.	č!en
Samoupravni sporazum o obhkovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Postojna začne ve!jati s 1. apri!om 1980.
3.	č!en
Ta sk!ep se objavi v Uradnih objavah.
St.: 020/17-30/80 Dne: 27. februarja 1980
Predsednik zbora uporabnikov MILAN LUTMAN, dip!, inž. gozdarstva, !. r.
Na pod!agi reso!ucije o izvajanju družbenega p!ana občine Postojna za obdobje 1976—1980 v !etu 1980 je zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna na svoji seji dne 27. februarja 1980 spreje!
SKLEP
O POVIŠANJU NAJEMNIN 1. č!en
Najemnine za postovne prostore v uprav!janju samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna se povišajo za 23,1 %.
2. č!en
Osnova za povišanje najemnin za odstotek iz prvega č!ena tega sk!epa je najemnina, ki so jo najemniki p!ačeva!i na dan 31.3. 1980.
3.	č!en
Povišanje po prvem č!enu tega sk!epa ve!ja od 1. apri!a 1980 da!je, dehtev najemnine po namenih pa ostane nespremenjena.
4.	č!en
Ta sk!ep se objavi v Uradnih objavah.
St.: 012/2-1/80 Dne: 27. 2; 1980
Predsednik zbora uporabnikov MILAN LUTMAN, dip!, inž. gozdarstva, !. r.