Okrog šole in prosvete na slovanskem severu Velikomeistni razvoj, kakor ga je deležna slovanska prestolica Praga, že kaže svoj škpdljiv vpliv na šolstvo. Šolska oblastva so se pričela namreč pritoževati, da ropot, ki ga povzroča promet v tem mestu, nagibajočem sc že. k milijonski edinici, silao moti pouk. Kako tudi ne, ko brne v območju posameznih šol velike Prage neštete tvornice, pod pkni pa jim drdrajo avti, avtobusi, tramvaji, vlaki, vozpvi in bog vedi še kake druge ropotnice. Da zavarujejp praškim učiteljem in učencem živce in omogočijo mircn pouk, je pričela zdaj razmišljati posebna komisija, kako bi ublažila prevelik šunder okrog šol. Kakor kažejo dosedanji razgovori, bodo vse ceste okrog šol asfaltirali, za bodoče pa bodo pripravili nov gradbeni pravilnik, ki bo zahteval okrog šol mrtvo cono; v njej se ne bodo simele graditi ne večje delavnice, kaj pa šek tovarne. V ČSR izumirajo analfabeti. Znano nam je dejstvo, da spada Ceškoslovaška med najbolj prosvitljene države vsega sveta, ki ima tudi najmanjši odstotek nepismenega prebivalstva. Vendar so še do poskdnjih lct bekžila vojaška oblastva, da je vstopilp v armado vsako leto okrog 5000 regrutov, ki niso znali ne pdsati ne čitati. Ko pa je prosvetno ministrstvo razširilo šolsko omrcžje še prav posebno na vzhodnem delu republike, ki je dala največ nepismenih, je padlo število nepismenih regrutov že pod 2000 letno. Vojaška oblastva, si prizadevajo na vse načine, da bi sc še tudi večina teh priVadila pisanja in branja. Na delo so poklicalj psnovnošolsko učiteljstvo, ki prireja pt> vojašnicah analfabetske tečaje. Končni rezultati so prav lepi: 85% nepismcnih regrutov se jc privadilo pismu in knjigi. Ostalih 15% analfabetpv pa se zaradi duševnih mptenj nikakor nd moglo privaditi čitanja in pisanja. Zdaj bodo oddajali šolanje teh v roke strokovnemu učiteljstvu. Kajti vojaška uprava želi, da povsem pobije analfabetstvo med tistimi, ki zapuščajo kasarno. Prav posebno odlično spričevalo pa je za našo bratsko republiko dejstvo, da žrtvuje vojno ministrstvo 6 in pol milijona Kč vsako leto v izpbraževalne in vzgojne namene v armadi. V vojašnicah imajo na razpolago časopise in leppslovne knjige. Za vojake prirejajo večerne tečaje, vojaki pa obiskujejo tudi glcdališča in predavanja. Gredo tudi v kine in na ekskurzije. Prav posebno pa si prizadevajo, da izobražujejo regrute iz kmetiških pokrajin v smotrenem gospodarstvu. To leto je posečalo kmetijske tečaje nad 2000 vojakov. Pač lep dokaz kako se lahko spopolnjujeta meč in knjiga. Mladina bolj zdrava. »Metropress« — poročevalska agencija javlja, da je zdravstveno stanje pri praški mladmi bolj ugodno kakor v prejšnjih letih. Zlasti še, če se primerjajo letošnji ppdatki s poročili iz prejšnjih desetletij. Zboljšanje zdravstvenega stanja gre na račun smotrnega skrbstva za mladino: šolske poliklinike, letovišča, taborenja, telovadba in drugo. Številne ustanove skrb* za zdravje šolske mladine pa tudi njih učiteljstva. Poljaki tonejo v nemškem mprju. Germanofilska politika polkovnika Becka, poljskega zunanjega ministra, ki je preokrenil najmočnejšo slovansko državp iz slpvanske smeri, rodi žalostne uspehe. Kljub pogodbi, kf jo imata obe državi, Poljska in Nemčija, ndma 150.000 Poljakov zaposlenih v Vestfaliji prav nobene šole za poljsko mladino v nemških rudarskih revirjih. Mladina se uči materinskejia jezika le v družini, kajti delajo nemška oblastva silne težkoče tudi tistim, ki hočejo ustanavljati poljske šple ali poljske tečaje za materinščinp. Poljski mladi rod tone naglo v nemškem morju, ker nima pkrpg sebe nikake inteligence; nima učitelja, niti domačih duhpvnikpv nimajo. Dušebrižnikpv opravljajo nemški duhovniki, ki so vešči le malo ppljščine; ti pa so seveda tudi med najhujšimi raznarpdovaki vestfalskih Poljakpv. Poljaki v dpmačiji so dozdaj ppazovali te strahote nad lastnimi rojaki pp zgledu ptiSa npja. Zdaj pa se že pojavljajo prvi kprajžni glasovi, ki zahtevajp preokret: prpč od nemške pplitike in nazaj k bratpm Slpvanpm. Dom znanpsti v Lenjingradu. V Lenjingradu so otvorili te dni Znanstveni dom, ki je namenjen predvsem šplslki mladini in posetpm posarheznih razredov. Tprej nekak psrednji mestni kabinet za učila. Seveda je ta zavpd šele prvi v vsej Sovjetski Rusiji. Namen zavoda pri čdgar ustanovitvi so sodelovali najodličnejši znanstveniki in pedagogi, je ta, da prikaže mladini vse najnovejše izume. Ves zavod je razdeljen v sekcije po' posameznih učnih predmetih. V astronomski sekciji je n. pr. posebno zanimiv oddelek, ki prikazujc potovanje planetov — v miniaturi. Zemljepisni oddelek prikazuje šolarjem posamezne predele na naši zemlji. Mladini se dozdeva, da potujc v naglem koraku po naši krogli mimo Nila, skpzi1 Abesindjp, po Ameriki itd. Gotovo pa so najbolj privlačni »čudežni« avtomati. Eden izmed njih pove ime pisatelja, ki ga je posetnik imel prav tisti hip v mislih. Mladi pasetniki pa se tudi lahko napijejo tpplega čaja iz steklenice, ki je vložena v oklep pravega, pravcatega ledu ... Seveda ima Znanstveni dom obilico dvoran, v katerih opazuješ najbolj čarobne in čarodejske izsledke sodobnih znanstvenikov. Dom znanosti upo- števa tudi pridobitve drugih narodov. Tako n. pr. najnovejšo teorijo Francoza Leona Launata, člana francoskega astronomskega društva, ki trdi, da se vsemirje širi. Hipotezi francoskega znanstvenika so se priključiii že tudi ameriški učcnjaki. Tihi zvezdogkdi, ki jim je obrnjen pogled daleč od naših malenkostnih vsakdanojsti so že zračunali najbolj čudne zadeve. Predstavljajmo si naglico Magelonovega ozvezdja, ki je oddaljeno od naše zemljc samo 50.000 svetlobnih let, pa beži pd nas s hitrostjo okrog 300 km na sekundp v raztezajoče se vsemirje. Vse te zanimivosti prikazujejo v edinstvenem osrednjem poučnem kabinetu lenjingrajskim in okoliškim šolam. —nč—