Štev. 30.	V Ljubljani, dne 28. julija 1910.	Leto XXIII.
Haša carina.
0	carini se toliko govori in zlasti kmetu se očita, da, je za njegove pridelke in za živino carina kriva vse draginje, da je potrebno za vsacega vedeti, kako se carina postavlja in izpreminja.
1.	Carinski cenik sklene državni zbor. Za našo državo je potrjen dne 13. februarja 1906. V njem so naštete po-samne vrste blaga, poljedelskih izdelkov in živine in zraven določeno, koliko se pobira na meji carine za reči, ki pridejo iz tujih držav.
2.	Ta cenik, ki se imenuje avtonomni carinski cenik, velja za vse tiste države, s katerimi ne sklene naša država nobene trgovske pogodbe. Da so trgovske pogodbe veljavne, jih mora odobriti državni zbor.
3.	Kadar se pa sklepa trgovska pogodba, se carina za posamne reči večkrat tudi izdatno zniža, ali celo popolnoma opusti. Seveda se pri tem gleda, da tuja država popusti pri carini za baše blago. Par primerov: Naš carinski jcenik določa za 100 kg finega sira 60 K .carine. V trgovski pogodbi z Italijo z dne 11. februarja 1906. je pa določena jcarina za laški sir na 12 K, torej petkrat znižana. Olje (100 kg)1 ima carine 24 K, I z Italije po pogodbi pa le 4 K. Bela Svila ima v avtonomnem tarifu 120 K, laška 80 K. Svilene tkanine (gladke) Smajo carine 1200 K, z Laškega pa le [180 K. Pletene košare 12 K, laške le 5 K f>0 vin. Za te in še mnoge druge olajšave jnam je dala Italija tudi polajšav; zlasti ije važno, da je naš les pri uvozu na
Laško prost.
*-----
1	Splošno., razen pri živini, ki se jSteje po glavah, se jemlje enota za 100 kilogramov.
Švica nam je n. pr. dovolila prost uvoz krompirja; seveda ima za to za svoje blago pri nas carinske polajšave, n. pr. pri siru. Stalna pogodba s Švico je v veljavi od 10. marca 1906.
Rusiji smo znižali carino na proso od 1 K 75 vin. na 1 K 20 vin., fižol od 4 K 50 vin. na 2 K 40 vin., gosi (8 K 100 kilogramov) so z Ruskega proste, ravno tako jajca, ki zanje zahteva naš carinska cenik tudi 8 K. Pri uvozu konj iz Rusije se je znižala carina od 100 K na 60 K pri konjih nad dve leti, pod dvema letoma pa od 50—30 K. Tudi ta pogodba je od leta 1906.
4.	Pri trgovskih pogodbah se večkrat napravi določba, da nobena obeh držav, ki se pogodita, ne bo dala kaki tretji več ugodnosti. Če potemtakem n. pr. Italija kaki tretji državi popusti pri kakem blagu več, nego je naši, velja ta popust takoj tudi za nas, četudi ga ni v pogodbi; ravno tako je seveda narobe. Taka trgovska pogodba so imenuje pogodba z najvišjimi ugodnostmi.
5.	Naša država ima pa pri svojih trgovskih pogodbah vezane roke glede lia nekatere vrste žita. Na tujo pšenico nalaga naš carinski cenik 7 K 50 vin., na rž 7 K, na ječmen 4 K, proso 6 K in koruzo 4 K za 100 kg. Pri sklepanju pogodb pa po zakonu (čl. III. carinskega cenika) nc sme več znižati carine, nego pri pšcnici na 6 K 30 vin., rži na 5 K 80 vin., ječmenu 2 K 80 vin., ovsu 4 K 80 vin. in koruzi 2 K 80 vin. Ta določba res drži ceno žitu, toda pomisliti moramo, da bi bilo naše poljedelstvo moralo propasti, ko bi se ne bila ustanovila ta določba in ko bi bilo mogoče poljubno zniževati pri pogodbah tudi carino na žito.
6.	Mi imamo z Ogri skupno carinsko ozemlje in nobena carinska določba se ne sme samo v eni državni polovici brez soglasja druge izpremeniti. Ob slabih letinah pa smeta obe vladi soglasno
za vse, ali za posamne vrste žita na vseh ali na nekaterih mejah znižati ali tudi popolnoma odpustiti carino na žito. To se pa ne zgodi, ker imajo ogrski žitni špekulanti tolik vpliv na svoio vlado, da tega ne pusti. Ob slabih letinah bi poljedelec rabil sam poceni žito; takrat, kakor n. pr. ravno lani, se pa da največ prislepariti. Naši bravci se še spominjajo, da je na predlog našega poslanca Jakliča lani sklenila državna zbornica, naj naša vlada za koruzo iz-posluje prost uvoz. Ogrska vlada pa temu ni pritrdila in naš sklep je bil brezuspešen.
7.	Za Dalmacijo in za istrske (Kvar-nerske) otoke je po našem carinskem ceniku dovoljeno, da se sme clo 50.000 \ meterskih centov koruze in do 30.000 meterskih centov prosa in pšenice brez carine uvoziti. Ta izjema se je dovolila, kei' so imenovani kraji sila revni in ne pridelajo skoraj nič žita sami. Svoj čas
so naši poslanci tako izjemo zahtevali tudi za kraške pokrajine (na Kranjskem za postojnski okraj), toda državni zbor je njihove predloge zavrgel.
8.	Carina varuje domače izdelke in pridelke, da jih tujec, ki jiii ceneje lahko prodaja, ne izpodrine. Pri blagu pa, ki se v naši državi sploh nc proizvaja (n. pr. pri kavi), je pa zgolj davek. Vsled carine je blago res dražje, toda pomisliti moramo, da ne pride vse podraženje tistemu v prid, ki blago pridela ali izdela. Samo, če so pridelovalci ali izdelovalci med seboj tesno zvezani, da sami med seboj ne tekmujejo in ne znižujejo cen, se v ccni pokaže višek za celo carino, drugače ne. Vrh tega pri kmetih nebrojni posredovalci in prekupci celo prodajo tako vodijo, da gre večina dobička v njihove žepe.
9.	Kmet se pa lahko sklicuje tudi na to, da carina ni samo naložena na žito in živino, ki jo prodaje, marveč tudi
li
na reči, katere kupuje. Na kavo n. pr. je na 100 kg od 95 do 120 K carine, na sladkor 5 K 70 vin., na bombaževo tkanino 120 K, na volneno blago tudi 120 kron. na železne izdelke 20 do 40 K, na poljedelske stroje 15 do 17 K. Vsako železno blago, vse, kar rabi za obleko, mnogo tega, kar uživa za hrano, mora 10 do 30 odstotkov dražje plačati, nego ko bi ne bilo carine (n. pr. sladkor za 25 7 odstot., bombaževo blago za 17-1 odstot., volneno blago za 10 odstot., sedlarsko blago za 9 odstot., krampe, lopate za 269 odstot., železne pluge za 29 4 odstot., mlatilnice za 20 odstot., druge stroje za 17 9 odstot.)
10.	Na živino ima naš carinski cenik to-le carino:
vol	K 60 —
bik	K 30.—
krava	K 30.—
mlada goved K 18.— tele	K 5.—
prašič do 10 kg Iv 1.50 od 10 do 120 kg K 12.— nad 120 kg K 22. —
Če vpoštevamo povprečno ceno, vidimo, da znaša carina povprek nekako pet do deset odstotkov. Blago, ki ga potrebujemo za obleko, in ki se ga za ogromne svote proda, je mnogo več po-draženo, kakor živina. In vrh tega se pri živini vsled medsebojnega tekmovanja nikoli popolnoma nc izrabi. Pri trgovskih pogodbah se pa ta carina more še zmanjšati.
11.	Zaprta meja, ali carina ni vseeno. Mi imamo n.pr. za živo živino mejo proti Balkanu zaprto, da ne sme k nam, tudi če bi sc plačala cela carina. Seveda pa prihaja mnogo srbske živine preko Bos ne in Črne Gore po kontrobandov-skem potu. Carina pusti mejo odprto, samo plačati se mora od blaga na meji.
12.	Nazadnje naj še povemo, koliko carina državi nese. Za leto 1910. je pro-računanih za našo državno polovico 155,378.000 K, za 11 milijonov več, nego za lansko leto. To svoto plača splošno ljudstvo, in sicer zelo mnogo kmet, ki mora dražje plačevati fabriške izdelke.
ČEŠKI KONZERVATIVNI VELEPOSESTNIKI
so imeli 20. julija v palači bivšega ministrskega predsednika grofa Thuna več-urno posvetovanje. Razpravljali so o političnem položaju in narodno-politič-nih vladnih predlogah. Predsednik zborovanja jc poročal tudi o pogojih za delovanje češkega deželnega zbora. Debata je bila zelo živahna. Deželni nadmar-šal je takoj sporočil o uspehih posvetovanja ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu.
HRVAŠKI BAN ODSTOPI.
Čudne razmere zopet vladajo na Hrvaškem. Združene stranke zahtevajo,
I da odstranijo justičnega načelnika Aranickoga. To se pa najbržc ne bo zgodilo. Odstop banov nekateri listi ne smatrajo za resen. Glede razpusta sabora je izrazil nek član hrvaške delegacije, da ne pride v poštev. Nove volitve bi nc prinesle nobenega uspeha, kajti koalicija ima danes v ljudstvu več ugleda, kakor kedaj preje in je k večjemu to verjetno, da bi ob novih volitvah propadli oni stari mažaroni (hrvaški poslanci, ki drže z Mažari), ki so ob dopolnilnih volitvah prišli do mandatov edinole s pomočjo koalicije. Pa šc nekaj mora strašiti Khuena: razpust sabora bi ne imel nobenega učinka na mandate hrvaške državnozborske delegacije. Vladar banove ostavke ni sprejel, koalicija pa tudi ne popusti svoje zahteve, da se odstrani Aranicki. Položaj jc nejasen.
BOSNA.
Sabor.
Bosenskega kmeta hočejo odkupiti, in sicer na podlagi prostovolnjega dogovora med kmeti in veleposestniki. — Burni prizori so bili v seji 19. t. meseca. Škof šarič je v imenu Hrvaške katoliške Udrugc (stranke) izjavil, da bodo poslanci te stranke delovali za spojitev Bosne in Hercegovine s Hrvaško. V Bosni in Hercegovini je samo en političen narod: hrvaški narod. Srbi se zelo jeze in delajo šum. Poslanec Džamonja kliče: Pomirite se, bratje, podali bomo protiizjavo. Škof pa ostane pri svojem mnmiju. Delo je ovirano. Pa je tudi upati, da se duhovi kmalu umi-re. Ugovarjali so odločno proti sarajevskim nemškim listom, ki vedno blatijo bosenski sabor in poslance raznih strank. — Neki poslanec je razkril novico, da je bosensko železniško ministrstvo naročilo nove napise, table, tiskovine, a z mažarskim besedilom. Tudi uradniška mesta vedno bolj zasedajo mažarski uradniki. Mažari so v Seraje-vu ustanovili zavarovalnico »Hercog,-Bosna«. Tako se trudi mažarstvo, da dospe do moči v Bosni in Hercegovini. Zanimivo je, da so nekateri listi začeli pisati, naj se virilistom ne plačujejo diete — 15 K. Ni pa resnično, da bi sabor sprožil to misel.
Sedaj razpravljajo o proračunu. Uradništvo požre velikanske svote. Na 236 višjih uradnikov odpade tretjina celega proračuna, skoro tri milijono kron. Neki poročevalec predlaga, da se zniža število višjih uradnikov. Vlada naj razpisuje državna dela ter jih oddaja domačinom.
RUSINI IN POLJAKI.
Uglednejši ruski voditelji se prizadevajo, da bi spravili s sveta rusko-poljsko vprašanje. Kakor znano, se Rusi in Poljaki vedno prepirajo in da Rusi tudi zelo sovražijo Poljake. V Avstriji precej po strani gledajo rusinsko gibanje v Galiciji. Ruski politiki priporočajo, naj Avstrija odstopi Rusiji zahodno Galicijo in tisti del Bukovine, kjer stanujejo Rusini. Rusija bi pa odstopila
onih šest gubernij v katerih prebivajo Poljaki. To je zopet nov predlog. Morda,' bi se dalo to izvesti. Če se to uresniči, bj vsaj nekoliko ponehala vedna sovrju štva med obema narodoma.
ČRNA GORA KRALJESTVO.
Črnogorski knez Nikola je izdal ukaz, da se dosedanja straža konaka izpremeni v kraljevo telesno stražo ter, se za dvorno stražo pokliče vojaštvo. Ministrski svet v Carigradu je sklenil, da ob priliki jubileja kneza Nikole pošlje v Cetinje posebno odposlanstvo. Turčija ne nasprotuje proglasitvi Črne gore za kraljestvo. Ob slovesnostih kra-, ljevskc proglasitve bo gostovalo v Cen tinjah zagrebško deželno gledališko osobje ter igralo knezovo »Balkansko carico«. Če ne bodo druge države nasprotovale, bo Črna gora v kratkem mlado in majhno kraljestvo. — Srbski kralj Peter obišče tudi črnogorskega kneza, da mu častita ob njegovem jih bile ju.
HRVATJE O SLOVENSKI OBSTRUK-CIJI.
Glasilo hrvaške seljaške stranke »Dom« je priobčilo članek, v katerem navdušeno pozdravlja slovensko ob-, strukcijo. Podajmo njegovo sodbo: Nasprotniki Slovencev in sploh Slovanov so se vedno rogali, da bo vsaka sloven-, ska obstrukcija sramotno poražena. Tudi sociani demokratje so se norčevali iz Slovencev. Dunajska vlada prezira Slovence in Hrvate, kot bi nc bili narod, čegar zastopnike se mora ravno tako vpoštevati kot drugo. —- Zastopniki S. L. S. vrše svoje dolžnosti, so složni in navdušeni. Samozavest in edinost pa daje stranki moč in veljavo v, državnem zboru. Čeprav jc po številu razmeroma majhna, je pa njen ugled velik kot kako največjo državnozborske stranke. Ti slovenski zastopniki nikdar nc pozabijo povdarjati, da sc za moro slovenski narod najbolje obdržati in razviti na temelju ljudsko slovenske politiko.
NEMŠKI SOCIALNI DEMOKRATJE V LASEH.
Bolj modri socialnodcmokraški voditelji in poslanci so spoznali, da sc nc da vso izvršiti, kar zahteva stari Bebci. V Badenu so glasovali za proračun. Bebel se pa sedaj jezi na vse kriplje ter piše ostre članke v svojem listu. Pravi, da hoče obračunati s takimi poslanci in voditelji na strankarskem shodu, ki so bo vršil v kratkem. Res jc, da so sedaj potegnili celo z nacijonalci in drugimi svobodomisleci, da bi štrli moč katoliške stranke v badenskem deželnem zboru. Vidimo pa iz tega, da socialna demokracija vse ljubi, samo katoliških strank nc more živih videti.
SPORAZUM MED RUSI IN JAPONCI.
Japonski minister baron Goto je pričel že pred dvema letoma delovati
za sporazum med Rusi in Japonci. [Vprašal je ruskega finančnega ministra Kokovceva, če bi bili Rusi pripravljeni za ureditev mandžurskih razmer. Vse je torej odvisno od ruskega finančnega ministrstva. Rusi so izprevideli, da je velike važnosti rešitev tega vprašanja. Zavzel se je za to minister Kokovcev. Gospodarsko si Rusija opomore, če se čimpreje sprijaznita Rusija in Japan. Sporazum med njima je sedaj sklenjen.
MLADOTURKI V NEVARNOSTI.
Mladoturki so precej močni, a vendar so v nevarnosti, da kmalu izgube pri ljudstvu zaupanje. Povsod razun v Arabiji so se vršile volitve pod pritiskom mladoturškega odbora. Ljudje so morali voliti take poslance, ki ne poznajo prav nič dežele in ljudskih potreb. Značilen za protiversko politiko Mlado-turkov je prepir radi makedonskih cerkva, kakor tudi to, da so odstavili prejšnjega Šejk ul Islama ter mu določili liberalnega naslednika. Mladoturki dalje tudi podpirajo židovstvo. Zato sovraštvo do Mladoturkov vednobolj raste. Odkrili so neko zaroto proti Mla-doturkom. Doslej so prijeli 40 oseb. Članov tajnega odbora zarotnikov je do 200. Številni narodi in verstva se bodo . dvignila proti Mladoturkom, in njihova moč bo izginila.
Črna lena.
Zgodovin, povest. — Priredil Javoran.
(Dalje.)
»Mlademu, navideznemu vojaku bi se bilo gotovo slabo godilo, da nisem prišel jaz pravočasno. Pregovoril sem Štajerce, da so izročili vjetnika neki patroli, ki je ravno šla mimo, ki naj ga potem sodi in kaznuje po vojnem pravu. Tujec — najsi bo mož ali žena — sedi sedaj žc eno uro v ječi in čaka vojaške sodbe.«
»O moja uboga Nigana!« je stokal Bregar; »njej se nc sme nič zameriti, ker je take narave; njo žene strast k dejanjem, kojih dalekosežnih učinkov niti oddaleč ne more slutiti ... Če bi tudi ros kdaj igrala vlogo izdajalca, bi je vendar ne mogli kaznovati po strogi postavi! Povej, Štefan, kaj meniš, da sc bo zgodilo z njo?«
»Živimo v vojskinem času in zato bo postave stroge ... Izdajavstvu sledi smrtna kazen. Če se dokaže, da je ob Eadnji bitki res izdala nekaj vojakov [Turkom — kar trdijo nekateri — potem jo pač doleti smrtna kazen.«
»To ne more biti! Ubogo dete ne v6, kaj dela,« je zdilinil bojazljivo Bregar, »in razen tega vendar ne spada k na-iim četam. Če bodo izvedeli, da je žen-ika in v kakšnih okoliščinah je izvr-
šila svoje nepremišljeno dejanje, bodo gotovo imeli z njo usmiljenje. Štefan, obljubil si mi pomoč v sili in stiski. Sedaj jo potrebujem. Ti zmoreš vse; pomagaj mi, da bom mogel vsaj govoriti z Nigano.«
Štefuljček je premišljeval nekaj časa, nato je rekel:
»Bom poskusil, kaj se bo dalo napraviti. Pridi zvečer ob osmih v gostilno k »rdečemu orlu« in vprašaj po meni.«
Ves razburjen je pričakoval France večera. Točno ob osmih je stopil v gostilno pri »rdečem orlu«. Možek ga je že čakal in si medtem že celo izpo-sloval vstop v ječo zase in za Bregarja. Takoj sta šla oba v poslopje, kjer se je nahajalo vojno sodišče, in ječarski stražnik jih je peljal v celico vjetega
Tedaj se je vrgel vjetnik pred Bregarja na kolena in zaklical s solznimi očmi: .Radko, ljubi Radko, ti si! Ti me nisi zapustil? Pomagaj mi, Radko, pomagaj! Ne smejo me obesiti, ker sem brez krivde!«
navideznega ogleduha in izdajavca. Komaj so sc odprla vrata, se je že zaslišal iz kota sem mehki glas:
»Ne maram umreti! Na meni ni krivde! Vse je zlagano!«
»Čuj, čuj, zdaj zna mladenič naenkrat govoriti, ker ga je doletela skrb in sila.,« je pripomnil stražnik in posvetil z lučjo v ječo.
Tedaj se jo vrgel vjetnik pred Bregarja na kolena in zaklical s solznimi očmi:
»Radko, ljubi Radko, ti si! Ti me nisi zapustil? Pomagaj mi, Radko, pomagaj! Ne smejo me obesiti, ker sem brez krivde!«
»Nigana!« ji je očividno ganjen odgovoril France; »torej vendar! Nisem se motil! Toda kako prideš semkaj, povej !«
»S teboj samim hočem govoriti, Radko,« mu je odgovorila ciganka, ne-zaupno se oziraje na druga dva nepo-
znana gosta, »ti sam me razumeš, ti me moraš rešiti!«
Možek je prijel stražnika za roko in oba sta zapustila ječo. Tako sta ostala France in Nigana sama. Nigana se je spustila v neutolažljiv jok in ni mogla spraviti besede iz ust. France jo je pe-. ljal na leseno klop v kotu, sedel poleg nje in ji nežno položil svojo roko na njene rame; pri tem je čutil, kako se jo žena tresla na vsem životu. Njeno ubu^ go stokanje in zvijanje mu je kar rezalo njegovo rahločutno srce. Govoril ji je razne tolažilne besede, a žena se skoro ni dala pomiriti. Slednjič se ja vendar toliko obvladala, da je mogla pripovedovati v pretrganih stavkih.
»Radko,« je začela žena, »v Kostaj* niči si mi obljubil, da boš prišel še enkrat; toda nisi držal dane besede in odšel si, ne da bi se bil od mene poslovil. To me je hudo bolelo — oh, tako bolelo, tako bolelo!«
»Nigana,« jo je prekinil mož, »nisem mogel priti. Nenadoma je zjutraj prišlo povelje za odhod. V oni noči, ko sva bila zadnjič skupaj, še nisem nič vedel o tem.«
Žena se je ponovno spustila v jok in šele po dolgem času je zopet nadaljevala:
»Ah, Radko, kako clolgo sem živela brez tebe! Izvedela sem v Kostajnici, da so odšle najemniške čete proti Brežicam. Zato sem tudi sama- hitela za vami. Ponoči sem se večkrat priplazila prav do straže, a tebe nisem mogla najti. V Brežicah sem bila priča boja, a kar nenadoma so me zgrabili Turki in me odvedli s seboj. Dve leti sem prestajala v turški sužnosti in brez tebe — Radko. Slednjič sem vendar srečno ušla in zopet sem hitela proti kranjski meji, da bi našla kje kak sled do tebe. Prišla sem v Krško, a ker je bilo ravno ob vojskinem času, se mi kot ženi ni zdelo več dosti varno. V vojski so namreč ljudje divji in zato čast ženo ne volja dosti. Zato sem si kupila moško vojaško opravo in si pristrigla lepe, dolge lase — oh! Bila sem priča bitke s Turki, a sebe sem srečno rešila. Potem sem hodila po mestu in okoli mesta; da bi ljudje ne spoznali, da sem žena, sem se delala kakor da no bi znala govoriti. Danes sem te opazila, prvič po tako dolgem času, in sem se neizrečeno razveselila — oh, tako razveselila! Todaj me je pa srečalo nekaj štajerskih najemnikov ravno na onem mestu, kjer se je vršila bitka. Ti so me prijeli in trdili, da sem izdala nekaj vojakov Turkom — zato cla moram biti obešena. Vendar jaz nisem nikogar izdala; clotične vojake sem opazila šole, ko so jih imeli žc Turki v svojih rokah .... O, Radko, moraš mi pomagati iz te stiske, zakaj nič slabega nisem naredila. Mož, ki prihaja z velikimi ključi, trdi vedno, da me bo doletela vrv.«
Zopet je začela jadikovati. Mož jo je pa tolažil:
»Nigana, če jc stvar res taka., po^ tem mi verjemi, da se ti ne bo pripetilo nič hudega. Imam zanesljivega in
3i
dobrega prijatelja, starega moža, ki je bil ravnokar tukaj. Ta ima pri gospodi veliko veljavo in bo lahko dosegel, da boš kmalu prosta . . . Toda, povej mi, kaj hočeš narediti?«
»Vedno hočem ostati pri tebi, Radko, ne smeš me zapustiti. Bojim sc divjih mož.«
»In vendar si hodila v teh nevarnih časih tako dolgo med možmi... Nigana, močnejša si in drznejša kot možje.«
»To je samo takrat, kadar nimam tebo, kadar te moram, iskati, Radko! Ljubezen in hrepenenje delata čudeže! Ljubezen je močnejši kot strah in smrt. Poleg tega znam vse ciganske spretnosti in se znam dobro skriti: te spretnosti mi pomagajo povsod, da srečno najdem izhod . . . Kakor hitro pa imam tebe, je vsa moja moč in spretnost pri kraju in sem le uboga, slaba žena. Od sedaj se ne bom nikoli več ločila od tebe.«
Mož je žalostno zmajal z glavo in nato rekel:
»Nigana, ni mogoče! Cesarju služim in ta služba je stroga, pri tebi ne morem ostati. Nc pomaga nič, ti moraš zopet nazaj v svojo domovino, v Bje-lino; tukaj boš v teh razburjenih časih vedno v nevarnosti. Čez osem mesecev bo moja služba končana in potem pridem tudi jaz v Bjelino in te več ne bom zapustil.«
»In če padeš v boju? Radko, potem te pa nič več ne vidim in poiem umr-jem tudi jaz; — tvoja duša je moja duša!«
Zveza industrijcev je priredila dne 20. t. m. posvetovanje o ženskih obrtih v Avstriji. Že pred štirimi leti se je vršilo tako zborovanje, katerega namen je bil doseči, da se ustavijo čipkarske šole, ker se čutijo vsled njih trgovci pri zaslužku prikrajšani. Kar niso mo-,gli doseči pred štirimi leti, dosegli bi radi sedaj. Tudi idrijski trgovec s čipkami, Lapajne, jc prišel na sestanek in seveda nastopal proti čipkarskim tečajem. Odgovarjal mu je krepko drž. poslanec Dreksel in dekan Arko iz Idrije. Trgovcem bi bilo seveda ljubo, ako bi mogli brez konkurence izvrševati dobro kupčijo. Tega liberalni trgovci tnikdar več ne bodo dosegli, tudi če bi res kedaj prenehali tečaji, ker imamo danes tudi še druga sredstva proti oderuštvu.
Bela Krajina je za liberalce res trd oreh. Dan za dnem prinašajo najnovejša poročila, kako so slovenski klerikalci spravili v nevarnost belokranjsko železnico. Bližajo sr državnozborske 4!
»Bodi pametna, Nigana; ne bom padel. Sovražnika smo za enkrat zapodili in nc bo tako kmalu zopet prišel; ostanem še samo pri straži tako dolgo, da bom dopolnil svojo službo.«
»In potem boš šel k svoji beli ženi z zlatimi lasmi — saj vem. O Radko, ti si nezvest! Samo zato si stopil v cesarsko službo, da bi mogel zopet iti med gore k beli ženi,« je kričala ciganka zopet strastno.
»Nigana, skoro se ti blede; k Zalki vendar ne smem iti, saj mi vera prepoveduje.«
»Tvoja vera ti tudi prepoveduje, zapustiti mene in stopiti v cesarsko službo, in vendar si to storil.«
»Nigana, ti nisi izpolnila svojih dolžnosti in zato me je duhovnik v Bjelini odvezal tudi od mojih dolžnosti — dovolil mi je, da smem vstopiti v na-jemniško četo.«
»Potemtakem ti bo pa na Gorenjskem duhovnik tudi lahko dovolil, da boš smel iti k zlatolasi ženi?«
»Tega mi pa ne more dovoliti noben duhovnik, celo najvišji duhovnik v Rimu ne.«
»Vam jc vse dovoljeno, pri nas ubogih, zaničevanih ciganih je pa vse kazni vredno!« je javkala ciganka vsa razburjena.
Vsled obilnih skrbi in naporov je kazalo vse njeno obnašanje nekaj bolestnega; nekaj časa je molčala, potem je pa zopet nadaljevala:-
»Vedno sem imela pred očmi lepo, zlatolaso ženo; vendar ti je ne morem pustiti. Nikogar drugega ne smeš ljubiti kakor Nigano, hčerko pustinje —
volitve in zato je treba seveda bojnega orožja, a neumni liberalci so si zbrali tako orožje, ki ima naperjeno ost proti njim samim in jih razkrinka pred svetom kot obrekovalce.
Novo politično društvo »Skala« so ustanovili razni Ribnikarji in Žerjavi v Ljubljani. Kakor se vidi, ne vživa centralni odbor liberalne stranko več dosti zaupanja. Mladi bi zlezli radi nad stare.
Sleparski agentje. Ker je »Vzajemna zavarovalnica« v Ljubljani znana kot zelo dobra, sc tega poslužujejo razni sleparski agentje in prigovarjajo ljudi, naj se zavarujejo pri nji. V resnici so jih zavarovali drugod. Opozarjamo, da mora imeti vsak zastopnik ljubljanske »Vzajemne zavarovalnice« pooblastilo, da sme sprejemati nova zavarovanja. Zato pa pozor pred tujimi sleparji.
Prezentiran je na župnijo Brezovica č. g. Josip Lavrič, župnik v Gore-1 njem Logatcu.
Nigano samo! Če mi prelomiš zvestobo,, potem sem zmožna za najgrozovitejšoi dejanje — in četudi bi zato morala) umreti . . . Saj poznaš ciganko, Rad-i ko; saj veš, kako bridko se zna mašče* vati. Tako daleč sem prišla za teboj, samo da bi videla, ali si mi še zvest.«
»Torej ne iz ljubezni, ampak iz ljm bosumnosti si storila vse to!« je prU pomnil mož žalostno.
»Radko,« je kriknila ciganka, »ljm bosumnost je največja in najmočnejša) ljubezen!«
»Tako velike skrbi sem imel zaradi tebe; vedno sem mislil na te; in ti mi ne izkazuješ niti iskrice zaupanja!«
»Ti si mislil na-me? Radko, ljubi Radko! Ti si bil v skrbeh zaradi me-i ne?« se je naenkrat razveselila cigan-« ka in začela govoriti milo in nežno; »o Radko, saj ti zaupam, vse ti verjamem, kar mi poveš; toda od sebe me ne smeš spoditi, vedno hočem biti pri tebi!«
Hotela ga je objeti, a zadržale so jo verige, s katerimi je imela vklenjene roko. Zopet je začela jokati kakor otrok.
Mož se je zamislil in si z roko gla'-< dil brado. Čez nekaj časa je rekel:
»Nigana, tvoj položaj je tak, da se jaz ne spoznam dodobra v njem; mo-i ram se posvetovati s svojim prijate-i ljem, z onim starim možem, ki je bil prej tukaj. Počakaj mirno tu, kmalu zopet pridem.«
Na njegovo znamenje je odprl čui vaj vrata in France je zapustil NigatVu no temno celico . i i
(Daljo prih.)
Knjigovodski tečaj »Zadružne zve'* ze« za duhovnike in učitelje se prične v ponedeljek dne 1. avgusta. Kdor se misli priglasiti, naj to takoj stori.
Na kmetijski šoli na Grmu sta imc-i novana za provizorična učitelja Albert Vedernjak in Anton Planinšek.
Iz deželne bolnice. Dr. Tanjšek Vin-f ko vstopi kot volonter v deželno bol-i iiico.
Izseljenci preko Trsta. V preteklem: letu se je izselilo preko Trsta 21.479. ljudi, vrnilo pa 7147.
Promocija. V petek dne 22. t. m. je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava član »Zarje« Martin Malnerič.
Sedemdesetletnico svojega rojstva' je obhajal dne 13. julija preč. g. Henriki Dejak, župnik v Vrhpolju. Pri tej priliki je bil imenovan za duhovnega' svetnika.
Najden utopljenec. Dne 16. t. m. so
pri Fužinah potegnili iz Ljubljanice okoli 40 let stareea utopljenca. Dotrna^
		w\
i RAZGLED PO	Domovini	Tvl P P S
fYiY^VMVMVMVMYMVMVMYMVMVMYMVMYMVMV4VMVMVMVMYMYMY4Y4Y4V		
lo se je, da je utopljenec delavec Franc Benda, rodom iz Mengša. Kako je prišel v vodo, ni znano.
Vlom v nabiralnik. V pokopališki kapelici sv. Krištofa v Ljubljani je nekdo vlomil v nabiralnik in pobral denar iz njega. Bržkone je bil prepoden, ker je pustil 81 vinarjev. Tudi iz Kamnika se poroča, da je nekdo skušal vlomiti v kapelico na Kalvariji, a je bil skoro gotovo prepoden.
V poljedelstvu je potrebno vedno .več strojev. Delavskih moči ali sploh ni, ali pa so vsled industrijskih pod-Ijetij tako drage, da jih kmetovalec ne onore plačevati. Na več krajih že so se ustanovile strojne zadruge. Pa tudi posamezni kmetovalci si nabavljajo stroje. Zgodilo se je pa že, da so pri nakupu istrojev naleteli na nesolidne tvrdke in pri tem imeli velike izgube, drugim pa so vzeli tako veselje do nabav novih strojev. Da morejo biti zadruge kmetijske in strojne, kakoi' tudi posamezni varni, svetujemo, naj se pri nabavi kmetijskih strojev obrnejo izključno tna »Gospodarsko zvezo« v Ljubljani, ki preskrbi stroje direktno, zato po pravih cenah in obenem zanesljivo dobre in posameznim razmeram primerne.
Gospodinjski tečaj v šmihelu. Deželni odbor kranjski otvori 1. oktobra ►1910. v samostanu šolskih sester »De 'Notre Dame« v šmihelu pri Novem mestu gospodinjski tečaj, obstoječ iz notranje šole (internata) in iz zunanje šole (eksternata). Za notranje učenke dovoli deželni odbor v prvem šolskem letu šest štipendij po 15 K na mesec, to je polovico učninc in preskrbnine, ki ji je plačevati redu šolskih sester. Istotako se bo plačevalo iz deželnega zaklada zajutrek in kosilo zunanjih učenk, katerim torej ne bo trpeti nobenih stroškov. Podrobnejša pojasnila dajeta ravnateljstvo kranjske kmetijske šole na Grmu in vodstvo samostana »De Notre Dame« v Šmihelu.
Ob priliki desetletnice smrti za slovensko slovstvo velezaslužnega dr. Fr. Lainpeta se odkrije dne 21. avgusta v Črnem vrhu nad Idrijo njega dostojen spomenik ter se v zvezi s shodom dekanijskega odbora izobraževalnih društev primerno proslavi ta dan. Spored bo sledeči: Ob pol 10. uri slovesna sveta maša s cerkvenim govorom, po končanem cerkvenem opravilu odkritje spomenika in slavnostni govor. Od pol 1. do 2. ure popoldne banket in obed po raznih gostilnah. Ob pol 3. uri slovesne večcrnice. Od 3. do 4. ure shod dekanijskega odbora izobraževalnih društev s predavanji. Ob 4. tiri pričetek ljudske veselice s srečolovom, petjem, godbo itd. — Da obnovimo in proslavimo spomin na moža, vnetega in delavnega za svoj narod in njega pravo izomiko, vabijo se že sedaj vse korporacije, društva, književni zavodi, kakor tudi vsi znanci, prijatelji in častilci prerano umrlega dr. Fr. Lampeta, da prihitč 'dne 21. avgusta k odkritju njegovega spomenika v Črni vrh. Dolžnost narodova je, da se spominja svoiih zasluž-
nih mož, kakor pravi že blagopokojni škof Slomšek: »Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih vrli naslednik biti ne zasluži«. Vabila z natančnejšim sporedom, z imeni govornikov itd. se bodo pravočasno razposlala. Obenem prosimo razna društva, naj ne naprav-ljajo na ta dan prireditev.
Velik požar je dne 16. julija na gospodarskem poslopju pri Lenčetu na Laverci napravil okolo 10.000 K škode.
Poseben vlak na narodnogospodarski shod, ki bo dne 14. in 15. avgusta v Ljubljani, bo vozil iz Brna.
V rešilnem vozu umrla. V rešilnem vozu so peljali v deželno bolnico Ivano Fišer iz Spodnje Šiške. Ko so jo hoteli prenesti v bolniške prostore, je bila že mrtva. Peljali so jo nazaj domov.
Okraden je bil med vožnjo na železnici iz Ljubljane do Beljaka Anton Francelj, doma iz Jurjevice pri Bibnici. Vzetih mu je bilo 20 K denarja in srebrna ura, vredna 20 K. Pravi, da med vožnjo ni dobro dremati!
Poučilo kako je vinogradnikom ravnati s trtami, ki so bile po toči poškodovane. Ker je ravnokar v nekaterih krajih naše dežele toča vinograde močno poškodovala, daje podpisani vinogradnikom sledeče navodilo, kako je s takimi trtami ravnati. Ako toča pobije, je pred vsem treba kakih 8 do 10 dni počakati, cla se po njej napravljena škoda v polni meri pokaže. Potem je treba trte dobro pregledati in na naslednji način z ostrim nožem obrezati: 1. Vsa močno ranjena ali zelo razkosarje-na peresa je stran porezati. — 2. Na šparonih ali napnjencih je pustiti samo one mladike, katere imajo še kaj ohranjenega grozdja na sebi, druge pa odrezati. Mladike z grozdjem se skrajšajo za toliko, kolikor je nujno potreba. Najbolje, ako ostanejo nad zadnjim grozdom še 3 do 4 peresa. Izrastle zapernice se zaščipujejo za prvim ali drugim listom. — 3. One mladike, katere stoje na reznici (palcu ali ščapu), ter imajo dati les za napravo reznic ali šparonov v prihodnjem letu, je treba posebno skrbno obrezati in ohraniti, ker je drugače tudi trgatev prihodnjega leta izgubljena. Ako so takim mladikam samo vršički odbiti, odrežemo le najbolj poškodovan del istih, ter gledamo, da ostane na koncu kaka zapernica (zalistnik), katera takoj naprej raste in nadomestuje trti odbiti vršiček. Ostale zapernice za-ščipnemo za drugim peresom, ker morajo ta peresa na mesto odbitih glavnih peres, trtni les rediti. Ako so pa te mladike tako pobite, da je le njih spodnji del ohranjen, jih moramo tako obrezati, kakor po navadi pri spomladnem obrezovanju, to je na palce (ali ščape) dveh do treh zdravih očes. Ta očesa poženejo in dajo tak les, kakor n. pr. letos na zeleno cepljene trte. Vse druge, trti nepotrebne mladike odrežemo, da gre živež le v one, katere rabimo za prihodnjo leto. Ako pa toča še toliko mladik na trti ne pusti, da bi sc iz njih napravile rez-nice ali palčke, moramo shraniti in rediti kake dve do tri mladike, katere po
navadi poženejo iz starega lesa. — 4. Pri vsem tem delu moramo pa skrbeti za to, da tiste mladike, ki so na trti ostale, ohranimo zdrave, ter da njih les dobro dozori. Treba je toraj vezati, kmalo in večkrat proti peronospori (z galico) škropiti in meseca septembra vsako mladiko za eno tretjino skrajšati. — Bohuslav Slcalicky, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko v Rudolfovem.
Ponesrečil se je v kolodvorski ulici g. jurist Anton Ogrizek. Padel je a kolesa in se poškodoval na nogi. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
Matura v škof ji Loki. V škofjeloškem uršulinskem samostanu se je dne 18. t. m. vršila prva matura učiteljskih kandidatinj. Izkušnje je vodil deželni šolski nadzornik Leveč. Udeležilo se je mature šest kandidatinj, katere so vse prebile skušnjo in dokazale zrelost za šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom, med njimi tri z odliko.
Višji zdravniki v rezervi deželna brambe so postali: dr. Ivan Robida, dr. Šrenk Anton. dr. Avguštin Levičnik, dr. H. Trene, dr. Hiinl in dr. Regoršek.
Graditelj bohinjskega tunela umrL Umrl je dne 18. t. m. na svojem posestvu pri Vidmu na Laškem conte Jakob Cekoni, graditelj bohinjskega tunela. Njegovo življenje je zanimivo. Začel je kot preprost zidarski delavec, polagoma se je povspel do polirja, pozneje pa je začel prevzemati manjša dela, dokler ni slednjič postal eden najspretnejših železniških podjetnikov v Avstriji. Ker je bil nekdaj sam delavec, je ohranil tudi v svojem bogastvu očetovsko ljubezen do delavcev, zato pa je našel tudi ljubezen pri delavstvu.
Pozor! Zavarovalnice povišujejo zavarovalnino. — Razne zavarovalnice proti požaru obračajo v zadnjem času posebno pozornost slovenski zemlji, a poleg dela, ki obstoji večinoma v tem, da psujejo domačo zavarovalnico, da love posestnike v skrbno nastavljene mreže, si hočejo pomagati tudi s tem, da povišujejo zavarovalnino in pošiljajo zavarovancem nove police z zvišano ceno. Posestnik, kateri si ne ogleda svoje police jo sprejme in vjet je za novo dobo. Prva skrb posestnika bodi torej, da se pouči iz nove police o ceni, in ako zapazi povišanje zavarovalnine, naj „takoj" vrne polico, kajti nikdo ne more siliti zavarovanca, da bi plačal večji znesek kakor se je pogodil; taka polica je neveljavna. Osobito „Slavi/a" je krenila na to pot, — torej pozor!
V JERUZALEM!
Manjka nam še dobrih 30 romarjev.
Dvignite se, kateri imate zdrave ude, pod palcem pa kaj okroglega!
Prigovarjajte osebam, ki bi lahko
šle.
Posebno si želimo mož in mladeni-5ev; a odprto je še vsem.
Za zgled bodi župnija Borovnica, ki pošlje v sveto deželo deset romarjev, in sicer šest moških, štiri ženske. Mnogo večje župnije nimajo niti po enega!
Ta mesec je še čas za oglaševanje. Na prihodnji mesec se ni zanašati. — Kdor misli, naj piše na naslov: Odbor za jeruzalemsko romanje v Ljubljani.
g V Smledniku je to poletje segla bela žena z neusmiljeno koso skoraj samo po mladih cvetih. Ugrabila nam je najprej v Zbiljah Korbič Joškota, pridnega fanta, zvestega delavca v ljubljanskem »Rokodelskem Domu«. Njegovi somišljeniki in prijatelji so prihiteli celo iz Ljubljane na pogreb in ob odprti gomili so mu pod priznanim vodstvom g. Gorjupa zapeli v srce segajoče žalostinke. — Ni še bil imenovani pokopan, kar-je v rokah žalostnih starišev in dragih prijateljev izdihnil svojo blago dušo eden najboljših in najpriljub-ljenejših (rbojskih fantov, Zlatičev iz Trboj. Bil je cdincc premožnih starišev z obširnim posestvom, toda smrt ne izbira. Kot velikega prijatelja poštene knjige, napredka in izobrazbe so ga nesli k večnemu počitku sami člani smloškega izobraževalnega društva. V znak hvaležnosti je podaril oče 10 K za imenovano prepotrebno društvo, česar se je gotovo tudi rajni Jože v večnosti zveselil. Naše sočutje žalostnim stari-šem; Bog naj jih tolaži. — V Smledniku je umrl Hafner Matevž, mlad fant, katerega je že dalje časa klicala smrt z neozdravljivo boleznijo. — Nadaljna cvetka, ki je padla pod koso bele žene, je Tomaž Pclač iz Zgornjih Pirnič. V cvetu svoje mladosti je hiral na j o t i k i in raku v grlu. Ni šc ozelenela trava na njegovi gomili, ko so poleg njega že položili k večnemu počitku njegovo sestro Ivanko, članico Marijine družbe. V slovo so ji zapele tovarišiee iz družbe par žalo-stink. Morda ni bil tako sijajen njen pogreb kol njenega brata, gotovo pa lepši, zakaj na njeno željo niso napravili nič pogrebščine, čeprav je bil zelo dostojen njen pogreb. V nadomestilo je zapustila 10 K za smlešlci društveni dom. Res posnemanja vredno! Da bi pač Bog nagnil tudi srca drugih, da bi mesto pogrebščine, ki je bolj podobna poganski kot krščanski navadi, darovali raje kaj v kak dober namen, n. pr. za blagi namen potrebnega društvenega doma. — Društveni dom v Smledniku je v teme-6'
lju skoraj dograjen. Manjka pa voznikov. Če bo šlo po sreči, se bo kmalu dvigal sredi Smlednika in vabil v svojo sredo vse prijatelje, ki so dobre volje. Že sedaj pa se priporoča, naj bi mu pomagali, da bi lažje zrastel in se bolj pokonci držal. V zgled naj bodo nekatera dekleta, ki so dala kar po 20 K, gotovo težko prisluženi in privarčevani denar. Da bi pač v enaki meri pomagali oni, ki imajo pod svojim palcem več okroglega in še kaj papirnatega. Dobri farani jim bodo hvaležni, šc več zaslug pa si bodo stekli pri Bogu. — Nekaj časa sem je okrog Save vse polno inženirjev, ki so žc vso Savo »zastražili« z rdečimi količki. Smlejčani smo že kar radovedni, kaj bo s savsko električno napravo. Razno se ugiblje, a gotovega se še ne more nič povedati. Celo medvodska tovarna prodaja menda, kot nekateri pravijo, svojo savsko moč. Bomo videli, kaj bo. Pa zdravi za enkrat.
g Krvavec 1853 m visoko. Dne 10. t. m. je napravilo slov. katol. izobraževalno društvo v Cerkljah izlet na Krvavec. Izletnikom se je pridružil dr. Iv. Ev. Krek, državni in deželni poslanec; tudi bratski narod hrvaški je bil zasvo-pan po gospodu pravniku M. Rebaču. Pri Sv. Ambrožu, 1086 m visoko, ste bili ob šestih dve sveti maši, česar najstarejši Ambrožani ne pomnijo. Prišli smo ob lepem vremenu na vrh Krvavca, kjer je bila ustanovitev podružnice »Slovenske Straže« za cerkljansko župnijo. Gotovo najvišja na slovenski zemlji! Dal Bog, da bi tudi procvitala, kot so govorniki želeli ob ustanovitvi, in raztegnila svoj delokrog na celo nekdaj slovensko zemljo!
g Nova Oselica. Dne 20. julija t. 1. smo imeli grozen naliv, med katerim jc šla tudi toča tako debela, da je ubogemu kmetu skoro ves pridelek uničila
Iz šmarce. Trojno romanje. Kat. slovensko izobraževalno društvo v Šmarci priredi dne 16. in 17. avgusta poseben romarski vlak k Mariji Pomagaj, na sv. Goro in Bled. Vlak se odpelje iz Kamnika na sv. Roka dan dne 16. avgusta ob 6. uri 10 minut zjutraj. Sprejemal bo potnike na vseh postajah od Kamnika do Medvod. V Otočah romarji izstopijo in se podajo na Brezje, kjer bo služba božja. Po kosilu ob pol 2. uri se odpeljejo romarji z Otoč naravnost v Gorico, kamor pridejo ob 5. uri popoldne. Iz Gorice gredo romarji na Sv. Goro. Tam bo zvečer in zjutraj dne 17. avgusta cerkvcno opravilo. Ko si ogledajo Gorico, odpeljejo se ob pol 1. uri popoldne na Bled, kjer izstopijo in se podajo na otok. Na Bledu se mudijo tri ure. Ob četrt na 7. uro zvečer se odpeljejo proti Ljubljani in Kamniku. Cene sem in tja so sledeče: Iz Kamnika in Homca 7 K 70 vinarjev, iz Jarše-Mengša, Domžal in Trzina 7 K 30 vinarjev, iz Črnuč, Ježice in Ljubljane d. k. 7 K. iz Vižmarij in Medvod 6 K 50 vinarjev. — Vabijo se vsi, da se udeleže tega trojnega romanja. Vsa oglasila m tozadevna vprašanja naj se naslav-
ljajo na naslov: Izobraževalno društvo Šmarca, p. Radomlje pri Kamniku. Vozni list se odpošlje, ko društvo denar prejme. — Odbor izobraževalnega društva v Šmarci, p. Radomlje.
g Dolsko. Recimo no eno; nekateri bralci »Domoljuba« so že nejevoljni, češ, od nas pa se ne piše nikoli nič, kakor bi ne bilo nobenega življenja pri nas. In vendar se zadnji čas živahno gibljemo. Sam »Slovenski Dom« — nekateri mu pravijo ciganski pes — jo začutil potrebo nad nami zalajati. Na-s ši vrli Orli pa g. župnik mu niso všeč. No, to je bilo pa res treba še praviti! Samoumevno se maloštevilni tiCki jezijo, ker so ostali osamljeni. Pojdite pa k Sokolom, sprejeli v a« bodo, saj tam niso izbirčni. Ko je hinavski dopisun našo vrle fante zmerjal s čuki, potem napravi »scagano« pridigo o krščanski ljubezni. Pobalini in njih zaščitniki, kil ponoči kradejo in trgajo napise, vence in telovadno orodje, ki jih ni druzega, kot kletev in psovke, nas ne bodo učili' krščanske ljubezni. Učite se prej dostojnosti! Kakšna društva bomo usta-f navijali, zato ne bomo iskali dovoljenja v Kračevi gostilni, tudi ne bomo vprašali za svet nobenega šnopsarja in še manj onega fantka v mlekarni, ki naš kruh je. Z ljudmi te vrste bo znalo naše pošteno ljudstvo kratko obračunati. če gasilno društvo spi, naj so oglasi dopisun pri načelniku, če je sploh kje; če pa vsega skupaj nič ni, bomo znali tudi to urediti brez jokavei ga »jamranja« v »Slovenskem Domu«. Povemo pa tole: z ljudmi, ki lajajo in psujejo v brezvernem časopisju in po javnih potih surovo napadajo poštenjake, ne bo sedel skupaj noben pošten človek, najmanj pa g. župnik. Krščansko ljubezen pa mi namreč toko ume-vamo, da preganjamo vsako podivjai nost in surovost, skrbimo pa za pošte-> no izobrazbo in razvedrilo. Psovarjev pa ne sovražimo, ampak mirno preziramo. Vrli Orli, pogumno naprej! Na zdar!
g Kmečka zveza za kranjski okraj
priredi v ponedeljek dne 1. avgusta v Ljudskem domu v Kranju ob eni uri popoldne javen shod. Vspored: 1. Poročilo o delovanju Slovenske Ljudske Stranke. 2. Gospodarsko predavanje: Kako povzdigniti pri nas prešičjerejo in odvrniti nevarnost, ki ji pretijo. — Kmetje! Udeležite se tega shoda, ki bo za Vas politično in gospodarsko jako podučen, v obilnem številu in pokažite s tem svojo zavednost kot pristaši Kmečke zveze. — Za odbor Kmečke zveze: J. Rotar, predsednik, V. Sitar, tajnik.
g Iz Predoselj pri Kranju. R e -i
k u r z, ki so ga vložili nekateri, po liberalcih nahujskani duševni reveži proti občinskim volitvam, je deželna vlada zavrnila. Tako bomo imeli kmalu župana! Rekurzarji, na čelu jim Pavovčev oče, imajo pa že sedaj dolg nos. To smo jim povedali že prej. Pa ni nič pomagalo, ker so hoteli biti zelo kunštni. — Na P r i ni s k o v e m se jo
jobesil pretekli teden zidar Juh. Prejšnje leto se je obesil njegov brat. Pri obeh je bil vzrok samoumoru pijančevanje, ki je samo na Primskovem in V sosednjih vaseh tako razširjeno, da 'mora človek s strahom opazovati zanikrne rodbine in nesrečne otroke. Je pa tudi v teh vaseh nekaj beznic, o katerih bi bilo bolje, da bi jih razdrla strela ali uničil ogenj. Manj bi bilo škode, kot je škoda sedaj, ko se iz njih zastrupljajo rodbinski očetje in sinovi. — ^Avtomobil tovarnarja Zabreta vozi Zelo lepo. Živina se je že privadila na »tuf-tuf«, priporočali bi samo starišem, 'da naj opozore svoje otroke, da se ne bodo v zabavo nastavljali na cesto pred avtomobil in letali pred njim semintja, ker zna kdo to zabavo drago plačati. — 'Železni most je zelo potreben temeljitega popravila. Kakor čujemo, se bo z delom kmalu pričelo. Ne bi škodovalo, ako bi se ob priliki popravljanja zvišala tudi tista nesrečna nizka ograja.
g Iz Gorij pri Bledu. Neki nesram-než, ki ima pogum le anonimna pisma pisati, drznil se je na naslov slavnega c. kr. gozdnega ravnateljstva v Gorici sledeče pismo poslati:
Poštni pečat Bled, 4. maja 1910.
Slavna c. kr. gozdna direkcija
v Gorici.
»S tem naznanjam, da je Jaka Po-jor, ti ki so v španoviji bili z nim kakor Matevž Por iz Kernice prodali več ce-carskih štokov ki jih je kot več izvozil iz Pokluke za svoje prodal in še 6 štokov, ki so bili Maškovga šloga in ki tjih zvozil Anžek iz Zaternika. In Taki Ljudje imajo vso prednost pri Feršt-aiarju, drugi pa tok nič ne vedo, vedo, mi pa vemo in povemo če ni res, pa naj se Oljoti popraša al pa še več Gorjancev in bohineov.
Spoštovanjem.«
Iz vsebine tega slabo sestavljenega pisma se takoj razvidi, da hoče pisec ,tega pisma več gorjanskih voznikov in nabaviteljev štokov iz cesarskega gozda na Pokluki na podlagi njegovega anonimnega pisma na slavno gozdno direkcijo v Gorici tatvine obdolžiti. Ker so pa anonimnih pisem vsak pošten človek prav nič ne boji, ravnotako tudi ne mi prizadeti gorjanski vozniki in nabavitelji štokov in sicer: Matevž Frčej, Andrej Frčej, Vincenc Frčej, Ma-Jtevž Por, Jakob Smolej in Jur Por, povabimo onega nesramnega pisca, da aiaj pride s svojim njemu prirojenim umazanim imenom in dokazi na dan, ko bo pa prinesel z odprtim obličjem to obdolžitev nas prizadetih na jasno, potem dobi od nas lepo nagrado.
Več prizadetih.
g čebelarski shod v Srednji vasi pri Poljanah se vrši v nedeljo, dne 31. julija ob tretji uri popoldne v gostilniških prostorih gospoda Čadeža. Na shodu bo predaval zastopnik osrednjega Čebelarskega društva iz Ljubljane.
: Naročajte ..Slovenca".:
d Iz Ambrusa. V kratkem se bo poslovil od nas gospod nadučitelj Henrik Lobe. Preselil se bo na Krko. Težko ga bomo pogrešali. Veliko dobrega nam je naredil v našem društvu, kjer je bil tajnik in predsednik odseka Orla. Bil je tudi organist in pevovodja. Poučeval je fante Orle v petju, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. V društvo je vedno rad zahajal, učil nas je pisati, računati, da je bilo veselje, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Bog mu plačaj njegov trud! Želimo mu obilo uspeha na novi službi na Krki.
d Krka. Naša dva liberalna postopača, ki živita samo od neumnosti šnopsarjev, sta se oglasila v »Slovenskem Domu«, v katerem sramotita naše vrle fante s čuki. Ni jima všeč, da se naši fantje izobražujejo in si urijo duha in telo. Gotovo bi rajši videla, da bi v njih šnopsariji popivali in kvan-tali, kakor je navada pri »naprednih« šnopsarjih. Seveda lenobo pasti, za izobrazbo in poduk nič ne storiti, potem pa se bahati z naprednjaštvom in zmerjati s čuki, to je lahko in poceni. Tudi jima ni všeč, da naš župnik pobija liberalno časopisje in ne priporoča kri-vovernega liberalstva. Kaj pa hočeta? Vsaka družba, tako tudi cerkev, ima svoje postave, kakor imata vidva svoj liberalni narobe-katekizem. Mislita li, da bosta naša dva duhovnika vprašala za svet, kako naj ravnata, take luči, kakor sta vidva, liberalna puhloglav-ca? Ali mislita, da je napredek isto, kar surovost in zabavljanje zoper vero in cerkev? Menita li, da imajo ljudje zavezane oči in ne vidijo, kdo v naši župniji širi pravo izobrazbo, pravi napredek in pošteno razvedrilo, in kje je v resnici napredek, kje pa samo surovost, umazanost in pobalinstvo? Ali se morda v vajini šnopsariji prodaja napredek in izobrazba? Mi fantje nimamo toliko časa, kakor vidva, ki nimata drugega namena in dela, kakor rovati in hujskati zoper vero, duhovnike in cerkev, četudi bi se vajina šnopsarija že davno podrla, ko bi ne bila poleg cerkve. Potem pa še hinavsko govorita o zlorabi vere in cerkve, ki je vama deveta briga. Le tiho bodita, če ne bomo proti vama drugače nastopili!
d Iz Radeč pri Zidanem mostu. Gorelo je 29. junija na Logu. Zgorelo je posestniku Florijanu Simončiču vse razen kozolca. Zavarovan je bil pri »Vzajemni zavarovalnici« in je dobil takoj izplačano vso svoto. — Molčali smo o tem, ker nečednih reči ni ravno prijetno spravljati med svet. Pa naši gasilci so si poleg svojih nezaslug pri požaru pridobili zdaj še to zaslugo, da zmerjajo v res luštnem »Slovenskem Domu« ljudi, ki so ves čas pridno in s trudom gasili s pijano druhaljo in z »žabarji«. Kaj ne, vrli gasilci, kvartanje se mora prej dokončati, potem šele se skobacajo ka-
ki štirji možici k orodju, za druge je pa »gvanta« škoda. In ko sc pride kak«? štiri ure po izbruhu požara na kraj nesreče, se lepo prisloni na drevo, prižge cigareto in oblastno ukazuje ijudem, naj pustijo svojo pripravo in gredo k brambnemu orodju tlako delat za gasilce! — Ljuba hramba, ljudje vas poznajo še s Praprotnega in s Ilotemcža in zdaj se jim greste zopet kazat v taki nagoti? Bramba, dokler bo tako disciplinirana, naj uživa občinsko podporo? Ljudje naj plačujejo od svojega trdo prisluženega denarja vam, da jih boste pri požaru izmučene in utrujene zmerjali z žabarji in s pijano druhaljo? Kdor ima oči, naj spregleda!
d Iz Radeč. Temeljni kamen za novo župno cerkev so nam blagoslovili 13. t. m. prevzvišeni gospod knezoškof ob obilni udeležbi ljudstva, ki je sila vzra-doščeno, da dobi že vendar enkrat toliko potrebno novo cerkev. Ljubeznjivi soc. demokrati železniški pa so sklenili, da za cerkev ne dajo ničesar. Ljudstvo spreglej!
d Poboj. Na Jagnjenici pri Radečah so v nedeljo, 17. t. m., neki divjaški fantje pobili tri Šuštaršičeve fante iz Starega dvora. Fantje leže s krvavimi glavami, eden bo težko okreval. Žalostno, da se celo prilika cerkvenega žeg-. nanja tako zlorabi. Pravijo, da so ravno svibenski fantje na glasu kot prav divji pretepači. Tudi alkohol igra zraven svojo vlogo.
d Dobrepolje. Slavnost Orlov dne 3. julija se je prav dobro izvršila. Zahvala gre pred vsem bratu predsedniku, bratu podpredsedniku in br. načelniku, dalje pa tudi vsem onim Orlom, kateri so pomagali okrasiti prostor za telovadbo. Hvale vredne so pa tudi naša dekleta izobraževalnega društva, ki so pri slavnosti nastopile v narodnih nošah, čeprav je bilo od neke gotove strani mnogo zabavljanja. Dekleta! Kljub vsem nasprotnim napadom i*o-gumno naprej za našo dobro stvar!
d Sv. Križ pri Kostanjevici. Dne 17. julija se je vršil v stari šoli redni občni zbor posojilnice. Odbor je sestavljen sledeče: načelnik č. g. Kozma Pav-lič, župnik; odborniki: Fatur Jakob, kaplan, Kerin Janez ml., posestnik, Co-larič Andrej, posestnik, Hribar Franc, posestnik, Prah Anton, posestnik, Zev-nik Jože, posestnik. V nadzorstvu so: Kerin Fran, župan in posestnik, Marolt Jernej, posestnik, Glinšek Jože, posestnik. Delež se je znižal od 12 K na 5 K. Odbor je tudi voljan, da prihodnje poslovno leto, če bo le mogoče, zniža tudi obrestno mero za posojila. Da se zadružnikom ustreže, se bo odslej urado-valo ne samo ob nedeljah dopoldne, ampak tudi v petek dopoldne. — Posojilnica sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po štiri in pol odstotkov brez odbitka. Kmetje, oklenite se te domače posojilnice, ki hoče delovati v vaš blagor! — Društveno predavanje nam je isti dan preskrbel veleč. g. ravnatelj J. Traven. Zanimivo je govoril o velikem pomenu izobrazbe, ki kaže pot go-
71
spodarski osamosvojitvi ljudstva potom zadružništva. Bodi mu tukaj izrečena iskrena zahvala! — Cena vinu je v zadnjem času zelo poskočila: od 24 h na 30 do 44 h! Vzrok temu je, ker je letošnji vinski pridelek skoro uničen. Zlasti pcronospora jo prav močno na-pala trtje in zarod, ker nismo mogli vsled vednoga deževja pravočasno škropiti. Prijela se jc trtja tuintam tudi plesnoba. So vinogradi, ki so dali lansko leto do 30 vedro v, a letos niti treh ne bodo. — Telovadnemu odseku Orlov je daroval visokočastiti gospod dekan Sclnvciger 20 K. Gospodu dekanu kličemo Orli: Bog Vas živi!
d Od Sv. Trojice pri Mokronogu. Pri nas je marsikaj novega, pa še tudi veliko starega. Star je na primer občinski odbor, dasi je bil šele pred kratkim prenovljen. Da je postal nov odbornik naš naprednjak Jelene, zato ni še odbor nič bolj nov, ker Jelene je star, če ne po telesu, pa j)o duhu. Volivcev jc bilo, kakor je dejal njihov somišljenik, deset. Glavno besedo je imel pri njih naprednjak vseh naprednjakov Flajer, a kljub temu se mu je izpodmaknil zaželjeni županski stolec. Oh, da bi mu bili prišli pomagat saj tisti volivci, ki jim jc bil on preskrbel »Slovenski Dom«. — Novo, čilo, pa jc naše pred kratkim ustanovljeno društvo. Člani se pridno poslužujejo knjižnice, ki je sicer še majhna, a bo s časom ž o narastla. Ob priliki predavanja o sv. Cirilu in Metodu dne 10. julija sc jc nabralo za »Slovensko Stražo« brez vse agitacije 12 K. -— Nabito poslušalcev je bilo župnišče v nedeljo popoldne dne 17. t. m., ko jc prišel k nam deželni poslanec in odbornik dr. Lampe. Z zanimanjem smo poslušali njegova izvajanja o liberalizmu in socijalizmu, verskem in gospodarskem. Nazadnje nam je podal sliko o delovanju deželnega zbora. Gospod govornik je postal ustanovni član našega društva. — Poživilo sc bo naše društveno življenje, ko se v kratkem otvori posojilniški dom, kjer dobimo lepo društveno dvorano.
d Neviuia v Mokronogu. Danes ne moreni poročati kaj veselega. Pretočeni leden nas je šiba božja hudo zadela. V torek je pobila toča skoraj vse v Brezovici. Malkovcu in dobro na Bojniku. V sredo smo pa mislili, da je sodni dan. 01> 4. uri popoldne sc je vlilo in šlo tri ure, vode so nastopile spodnji del Mokronoga je bil v vodi, tako da so se v zabojih vozili po ulicah. Voda jc vzela dva mostu, razdejala pota, do en meter globoko so pota razdejana. Najhuje je pa v gorah. Nešteto vinogradov sc je utrgalo in pridrvilo v dolino, med potjo pa se zajelo hosto in pripeljalo vse seboj Do 2000 kron ima marsikateri škode. Vzelo je tudi prešiče in drva. Na Gori je udarila strela v lipo, škode ni nobene Da bi nam Gospod naprej mi-za nesel!	1
d Bloke. Glas, ki kliče na pomoč obmejnim .Slovencem, ki so v nevarnosti da izgube svoj materini jezik in sveto vero, jc našel tudi pri nas svoj odmev. L stanovitev 10. julija se sicer ni mosla 8'
vršiti tako slovesno, kakor drugod. Vendar smo imeli dopoldne govor o sv. Cirilu in Metodu, popoldne pa majhno društveno veselico, pri kateri sc je ustanovila podružnica »Slovenske Straže«. Sodeloval je pevski zbor od Sv. Trojice, ki je vneto prepeval domorodne pesmi. Najbolj je ugajal venček narodnih pesmi, ki jih jc grlil dekliški zbor. Navdušeno ploskanje je pokazalo, kako vsem ugaja. Pri tej priliki smo trpko čutili, kaj nam na Blokah najbolj manjka. Dekleta dekliške zveze so pa v šaloigri »Kukavica, modra tica« pokazale svoje lepe zmožnosti na odru. K »Slovenski Straži« je pristopilo 70 članov. Kakor za vsako stvar, tako so tudi tukaj naša vrla dekleta pokazala največ srca in umevanja za žalostni položaj obmejnih bratov. — Znani liberalni dopisnik se zopet zaganja v izobraževalno društvo. Silno mu je v želodcu. Kako tudi ne, ko vidi, da se nam vse obnese, njemu pa vse izpodleti. Sedaj ga prav posebno bodejo krasni znaki dekliške zveze. Tako neumno laže in klobasari, da človek ne ve, ali bi ga pomiloval ali se mu smejal. Le tako naprej, potem ti bo še večkrat rigal osel, kakor zadnjič pri ponesrečeni veselici.
d Podzemelj. Ko sta se prejšnji torek vračala dva fanta z metliškega sejma, sta sc med potjo sprla. Blizu Zemlja ju dohitijo štirje možje. Eden izmed teh zapazi, da ima Fr. Mazelle v roki odprt nož; zato gre na njega. Toda Fr. Mazelle ga sune z nožem; in ko hoče drugi fant Jaklič temu možu pomagati in prime Mazelleta za suknjo, se Mazelle zaobrne in še tega sune petkrat z nožem. Nekatere rane so bile nevarne, ena blizu srca, tako da so morali poslati po gospoda. Mazelle se je še isti večer sam naznanil orožnikom.
d Hotič. Cela Slovenija je že skoro posejana z nekakimi biseri sreče, napredka in socialnega življenja. Skoro vsaka večja vas ima izobraževalno društvo, Orla itd. V tekočem mesecu se je vzdignila takorekoč vsa zavedna slovenska zemlja ter hiti pomagat ubogim, od tujcev zatiranim bratom, katerim hoče požrešni Ncmec vzeti zadnjo pest zemlje. Zato pokažimo tudi mi Hočani, da vemo ceniti sebe, svoje zatirane obmejne brate, da vemo, kaj nam je sveta vera, katero hočejo odvzeti nevoščljivi tujci; pokažimo svetu, da tudi naša prijazna vasica hrani blaga, usmiljena srca, ki jim ni žal za 60 vinarjev, tudi ne za eno krono, kadar jo dajo v dober namen. Gotovo ste uganili, kaj vam hočemo položiti na srce. Naša želja namreč je, da ustanovimo tudi mi dobrodelno društvo »Slovensko Stražo«, ki naj bo naši vasici prva kal vsemu nadaljnjemu društvenemu življenju.
Hočani na plan,
napočil je dan!
Ne plaši naj vas trpljenje, ne znoj! ker sad bo le trgal brat tvoj! d Vinica. Če tudi je viniških liberalcev komaj peščica, bi vendar radi gospodarili pri občini. Poskusite! Pritožujejo se, da se je brez oklica dal
ograditi občinski prostor za živinskf semenj. Oklicuje se pred cerkvijo, čo liberalci oklicev ne slišijo, je le znamo* nje, da k cerkvi ne pridejo. Liberalno vpitje nas prav malo vznemirja.
d Loški potok. Pravijo, da v nedeljo 31. t. m. pride v našo dolino nekaj gospode od Ciril Metodove družbe, sokoli in pa še druga gospoda. Pripovedujejo tudi, da bo Sokol napravil javno telovadbo. Govore, da se bo nekaj ljudi pri nas osokolilo. Namigujejo, da bo stvar lepa v okrepitev Ciril Metodove podruž-, niče in Sokola. Učitelj Polanc obljubljajo, da vse svoje moči posvete tej do-* bri stvari, da se ista dvigne visoko. No, mi se vsega tega ne bojimo, gotovo da ne. Opozarjamo pa vse naše somišlje-. nike, kot tudi vse, ki niso liberalni, da vsa Ciril Metodova družba kot tudi njen stražnik in njena nada, Sokol, je popolno liberalna stvar. Vsa prireditev, bo imela liberalen značaj, pa naj se ta ali oni še tako priduša, da ne. Take prireditve se neliberalni človek ne more in' ne sme udeležiti, še manj pa tisti, ki se smatra člana S. L. S. Take stvari no smemo podpirati na noben način, nika-i kor ne s kakim prispevkom in tudi ne z udeležbo. Še če bomo od daleč stali in gledali, nas bodo šteli za svoje, če sc pa udeležimo, še veliko bolj bodo vpili in pisali o silni množici. In naj velja našo ljudstvo in naša dolina za liberalno?! Naj se vesele, kolikor jim drago, a zraven mi ne bomo šli. Saj se nam obeta 7. avgusta toliko raznovrstnega: petje, govori, godba, javen nastop Orlov in drugo; to bo ob otvoritvi našega »Dru-^ štvenega Doma«. Ondi in takrat se vi-: dimo, liberalno veselico pa pustimo sokolom, sokolicam in drugim jedna-i kim tičem!
d škoda po črvu. V zadnjem »Do-* moljubu« piše dopisnik iz Bibnice o veliki škodi, ki jo dela črv na njivah in kliče na pomoč poslance. Tem potom naznanjamo: Sedaj ne zboruje ne državni, niti deželni zbor in poslanci no morejo ukreniti ničesar, pač pa naj županstva tistih občin, koder dela črv res veliko škodo, vlože prošnje za odpis davkov. To velja županstvom ribniške, pa tudi sosednjih dolin.
□
onnnnnoan
a
□
D
notranjske novice
□□aaaanaDanaannPn
n Borovnica. Kaj lepo smo pri nas
praznovali deseti julij. Blagoslovili smo namreč zastavo našega izobraževalnega društva, katero so blagoslovili prevzvii šeni knezoškof. Cel teden prej smo se že pripravljali za dostojen vsprejem prev-. zvišenega knezoškofa, dekleta so pletla; vence za slavoloke, fantje postavljali vitke mlaje, tako, da je ob prihodu prev-i zvišenega Borovnico krasilo čez 20 mla-i1 jev in trije slavoloki. Mogočno strelja-* nje iz topiča je naznanjalo v soboto po-i poldne, da se bližajo Borovnici prevzvi-i šeni knezoškof. Do kapelice Matere boži je so jim šli nasproti zastopniki izobra-(
ževalnega društva, Orli v kroju, članice »Bogomile« z društvenimi znaki, Marijina družba in šolska mladina, kjer je prevzvišenega pozdravil gospod deželni poslanec Kobi kot predsednik izobraže-,-valnega društva, po pozdravu smo odkorakali v cerkev, kjer so podelili prev-zvišeni blagoslov z Najsvetejšim. V soboto zvečer priredilo je društvo prevzvi-šenemu podoknico, kjer so društveni pevci zapeli par lepih pesmic ter nato odkorakali z lampijončki pod okno ku-mice, gospe Borštnikove ter tudi nji zapeli par lepih pesmic. V nedeljo popoldne ob drugi uri, so se zbrali pred župni-ščem vsi člani izobraževalnega društva, od koder smo odkorakali v slavnostnem izprevodu med gromenjem topiča in ubranim potrkavanjem v cerkev, na čelu izprevoda so korakali Orli iz Brezovice z zastavo, za njimi domači Orli z zavito zastavo, za temi pa moški in ženske izobraževalnega društva ter častita duhovščina s prevzvišenim knezoško-fom. V cerkvi so nato imeli prevzvišeni krasen govor, kjer so nam razložili pomen naše slovesnosti. Po govoru so prevzvišeni knezoškof v družbi preč. g. kanonika Kajdiža in domačih gospodov blagoslovili zastavo, na kateri je na eni strani sv. Ciril in Metod na drugi strani pa Orel. Nato je kumica, gospa Borštnikova razvila zastavo in privezala na njo trobojne trakove, belega za k. s. izobraževalno društvo, višnjevega za »Bogomilo« in rdečega za Orla. Po litanijah pa se je razvil zopet slavnostni izprevod iz cerkve v »Društven dom«, kjer je tajnik Orla Janko Telban v lepih besedah pozdravil prevzvišenega ter se jim zahvalil za trud, ki so ga imeli, da so prišli k nam, ter blagoslovili našo zastavo. Nato so dekleta »Bogomile« ob natlačeno polni dvorani predstavljale Sar-denkovo »Mater Doloroso«. Vse igralke so svoje težke vloge prav častno rešile. Po igri pa je deželni poslanec g. dr. Zajec razvijal v krasnem govoru pomen »Slovenske Straže«, katera je že ob svoji ustanovitvi štela čez 100 članov in članic, s tem je naše ljudstvo pokazalo, da ni samo verno krščansko, ampak tudi globoko narodno. Odbor kateri se je na to izvolil, nam priča, da bode šel na delo, na delo vztrajno za blagor naše prelepe slovenske domovine.
n Z Vrhpolja. V sredo 13. t. m. smo praznovali Vrhpoljci 701etnico preč. g. župnika H. Dejaka. V torek zvečer so med pritrkavanjem zvonov goreli kresovi, pevski zbor pa je zapel slavljencu nekaj ljubkih pesmic. Slavoloki in zastave so krasile vas in naznanjale slovesnost dneva. Vrhpoljci so pokazali, kako ljubijo in visoko cenijo svojega župnika. Slavljencu kličemo: Bog Vas Živi še mnogo let! — Fantje in dekleta se vrlo uče igre »Revček Andrejček«, ki bo privabila gotovo mnogo udeležencev. Igra je krasna in se že dolgo ni predstavljala na nobenem vipavskem odru. Natančneje poročilo v kratkem.
Idrijske novice. Tat se je oglasil P Pečniku blizu Ledin in pokradel ljudem, ki takega gosta že dali časa niso
imeli, marsikaj. Izpeljal je celo kravo iz hleva, da bi jo odgnal, pa so mu preprečili načrt.
n Toča je pobila 19. julija v idrijski okolici, posebno v Črnem vrhu in Godo-viču. Škoda! Sena ne moremo posušiti, druge pridelke nam je pa zmanjšala toča.
n Novo mašo je obhajal 17. julija v Idriji g. Franc Kanduč, v Črnem vrhu pa 24. julija g. Anton Rupnik. Oba sta že tudi nastavljena, in sicer g. Kanduč v Starem trgu pri Ložu, g. Rupnik pa v Spodnji Idriji.
n Anton Kristan — mladinoljub. Kaj pa je še, česar se naš Ante še ni polotil? Politika se ne suče tako, kakor je on prerokoval. Po konsumih ima smolo, kakor smo v kratkem brali, da se mu vse ne zaupa. Rdeči tepci si drznejo toliko misliti, da mu nočejo enkratnega pota k predavanju štirikrat plačati. Še eno bom poskusil, si misli Ante. K mladim grem, ti me še niso preštudirali. Fante bi rad organiziral. Ne bo ravno težko. Sprijene mladine je v Idriji še preveč. Ta vendar ne bo šla v ona društva, v katerih imajo »farji« kaj besede. To je najprimernejši materijal za Tonetove organizacije.
n Drugo pot je ubral Ante pri mladih. Svaril jih je pred pijančevanjem in pred »šundromani«. Da bi te pes povohal! Ali nisi prej vsem vsega dovolil? Kdo je širil »Pod spovednim pečatom«? Kdo je pomagal pamflete spravljati med delavstvo? — Zdaj pa svari ta mo-žicelj pred šundromani. Ali si more kdo misliti večjo ironijo?
n Zakaj je pa šel Kristan med idrijsko mladino? Ker je v politiki pogorel z liberalnimi veljaki vred. Zdaj, ko bi bilo dati korajže idrijski občini, se potegne nazaj. Za vsako figo je prej sklical shod, zdaj pa, ko je izrečena toli pričakovana razsodba upravnega sodišča na Dunaju v tožbi idrijskega občinskega odbora proti deželnemu odboru, molči naš Ante. Mi smo pričakovali resolucij in protestov proti taki razsodbi najvišjega sodišča, ki se menda Oswal-da boji. če ne bi videli Kristana tu, bi mislili, da je obolel.
n Ni jim bila stranska stvar čitalnica. Tako se je govorilo v rdeči stranki za čitalnico. Ni dolgo tega, odkar je dr. Lončar v imenu stranke izjavil, da oni stoje še vedno na zahtevi, da se štev. 509 dozida, kakor hočejo liberalci.
n Tudi neki pristaš je Toneta inter-peliral pri predavanju za mlade, zakaj ne pove nič o čitalnici in o zavrnjeni pritožbi mestne občine. Toda Tone se je izmuznil, ne da bi stvar pojasnil.
n Slabe informatorje imajo iz Idrije liberalni in demokraški listi, če kje zmagajo, zatrobijo v svet. Če je kak pristaš Ljudske Stranke obsojen ali celo duhovnik, mora ves svet izvedeti; a če mora kak Sokol ričet jesti, pa molče. Kakšen ukor dobe ali izgube tožbo, noben »junak« si ne upa o tem poročati. Ni čudno, da vsak brez razlike stranke tako rad sega po katoliških listih.
n Vrhniške novice. Malenkost« ni ljudje so naši liberalci. Ko se je pred kratkim mudil na Vrhniki 27.. domobranski pešpolk, vstopil je nek liberalni gospod v gostilno »Mantua«, ko so bili ravno častniki pri obedu, ter prične: »Gospodje, drznem se Vas opozoriti in prositi, naj se nikdo izmed gospodov častnikov ne gre brit h klerikalnemu brivcu.« Razume se, da so častniki s preziranjem preslišali tako netaktno prigovarjanje in so še v tem večjem številu posetili »klerikalnega brivca«. — Dne 18. t. m. se je ustanovila na Vrhniki podružnica »Slomškove zveze«. K ustanovitvi je prihitelo precej sosednjih krščansko mislečih učiteljev in učiteljic. V svoji sredi smo imeli gg. drž. posl. Jakliča, člana dež. šol. sveta kanonika Kržiča, dež. poslanca Ravnikarja in mnogo drugih odličnih gostov. — D n e 17. t. m. se je vršil na Blatni Brezovici političen shod, na katerem sta govorila poslanec Gostinčar in kaplan Vovko. Shodu je predsedoval bevški župnik gosp. Poljšak. —« Prihodnji četrtek, to je 28. t. m. okrog 11. ure dopoldne prihiti na Vrhniko tržaška Marijina družba za žene in dekleta. Kakor se poroča iz Trsta, jih utegne biti nekaj stotin. Ko si ogledajo Vrhniko, opravijo v cerkvi sv. Pavla popoldansko pobožnost, nakar odhite proti domu. Dopoldansko pobožnost imajo na Žalostni gori pri Preserjih. — »Jugoslovanska strokovna zveza« je pokazala, da je res prava prijateljica delavcev. Delavcu Smrtniku, ki ga je g. Kari Jelovšek neupravičeno odpustil iz svoje tovarne, je naklonila 50 kron podpore, dasi ni bila tega dolžna. Delavci, le v vedno večjem številu okrog skupine J. S. Z.! Ne bo vam žal! — S1 a v n o o b č i n s t v o še enkrat prijazno opozarjamo, da rajf-ajznovka v »Društvenem Domu« od zdaj naprej uraduje ob nedeljah, ponedeljkih in četrtkih dopoldne. — Šolska mladina v L i g o j n i je priredila pod vodstvom delavne gospodične učiteljice Jurjevčič dne 17. t. m. šolsko veselico v prid šolski knjižnici. Prireditev se je prav clobro obnesla..
n Logatec. Proslava 10. julija v spomin solunskih bratov sv. Cirila in Metoda se je v obeh Logatcih prav lepo izvršila. — V Dolnjem Logatcu jo bila proslava združena z blagoslovitvijo zastave izobraževalnega društva in Orla. Zastavo je blagoslovil č. g. ravnatelj Traven iz Ljubljane, ki je imel tudi cerkveno opravilo. Lepo nam je govoril o sv. Cirilu in Metodu, posebej pa še o pomenu naše društvene zastave. — Po blagoslovitvi zastave, kateri sta kumo-vali g. Antonija Mihevc in Katarina Tršar, se je v novem »Društvenem Domu« ustanovila podružnica »Slovenske Straže«, kateri je pristopilo precejšnje število članov. Govoril je o »Slovenski Straži« zopet g. Traven lepo in navchi-ševalno. Hvala mu! Hvala tudi obema ltumicama za njuno prijaznost in vsem, ki so darovali kaj za krasno društveno zastavo. — »Slovenski Dom«, glasilo, v
8»
mm
Katerem objavljajo tudi ubogi naši libe-ralčki Plodovo svojih revnih možganov, psuje sicer našo zastavo z »rdečo plahto« in obe kumici, z osebama, v našem kraju zlasti med liberalci dobro znanima; - a mi rečemo, da bo katerokoli liberalno društvo logaško srečno in lahko veselo in bomo videli, da deluje, kadar bo dobilo tako zastavo, kakor je naša. Nočemo biti tako umazani, kakor je »Slovenski Dom« in njegov dopisnik, zato zadostuj samo to! Vsak pameten človek bode obsojal tako neumno pisanje, kakor ga je objavil v omenjeni zadevi neumni »Slovenski Dom«. — Tudi v Gornjem Logatcu je bila Ciril-Mcto-dova nedelja lepa. Dopoldne so se društveniki udeležili službe božje, popoldne je pa društvo priredilo v svojih prostorih primerno slavnost, polno pouka in zabave. I»o navdušcvalnih de-klamacijah in govoru č. gosp. kaplana Turšiča so člani in članice uprizorile dr. Krekovo igro »Tri sestre«. Kako življenja polna je bila ta igra; še nobena ne tako! Vsaka oseba je bila na svojem mestu, zlasti so ugajale vsa dekleta, s svojimi sigurnimi nastopi. Čast našim igralcem! — Po igri se je ustanovila podružnica »Slovenske Straže«, ki ji je pristopilo 60 članov. — Obema podružnicama kličemo: Delajti in rastiti v korist obmejnih bratov! 10. julij pa ostani za vedno Logatčanom v lepem spominu! — »Bogomila «, ženski odsek izobraževalnega društva v Dol. Logatcu, sc ustanovi prihodnjo nedeljo, dne 31. julija t. 1. Pride tja govornik, zato dekleta in žene, ki vam jc na srcu prava krščanska izobrazba, v nedeljo vse v »Društveni Dom«! Pokažite v obilnem številu, da je dolenjclogaško žen-stvo v krščanskem taboru! Povsod sc vzbuja tudi organizacija ženstva, prav •je, če sc vzbudi tudi pri nas! — »Društveni Dom «, delo dolenjelogaške požrtvovalnosti, bo otvorjen dne 15. avgusta (Veliki Šmaren) t. 1., na kar že zdaj opozarjamo slovensko javnost in naša društva. Veliko truda in težav smo prestali ob terri delu od vseh strani; naj bi nam dal vsaj 15. avgust nekoliko zadoščenja. Vrše se za to prireditev velike priprave; več o tem izpregovorimo v eni prihodnjih številk. Za zdaj samo: 15. avgusta v Dolnji Logatec!
n Brezovica pri Ljabljani. Vsa
bratska društva, ki so našega mišljenja, naj pridejo v nedeljo na Brezovico, da tako pomorejo k slavnosti in povzdignejo ugled Orlov. Spored je zanimiv, kakor kaže vabilo: 1. Ob 2. uri sprejem bratskih društev in gostov pri kapelici Matere božje. 2. Ob pol 3. uri litanijc Matere božje. 3. Po litanijah blagoslovljenjc Doma. 4. Ilug .Satt-ner: »Pogled v nedolžno oko«, moški zbor. 5. Govor. 6. P. Ilug. Sattner: »Na planine«, mešani zbor. 7. »Poboljšana trmoglavka«, šaloigra v enem dejanju; spisal Jožef Vodopivcc. 8. Stanko Premrl: »Telovadska«, moški zbor.D. Sre-čolov. 10. Javna telovadba. Pri slavnosti sodeluje slavna godba iz Rovt. Vstop-72
nina: Sedeži po 1 K; stojišča po 50 vinarjev. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — Ob neugodnem vremenu se vrši slavnost z istim sporedom in ob istem času teden pozneje, to je dne 7. avgusta.
aaDdaPPPDPPanDaaB
a □
D
Iz raznih krajcu
D
a
______D
Štajersko. Promoviral je na graškem vseučilišču za doktorja prava g. Josip Požar, c. kr. sodni avskultant.
—	Uboj ali nesreča? Blizu Sv. Lovrenca nad Mariborom so našli ob železnici v mlaki krvi ležati Jakoba Godca iz Kaplje. Ima strto lobanjo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
—	Župnijo Žrcče je dobil č. gosp. Albin Slavec, kaplan v Zrečah. — Šolske sestre v Celju, ki imajo v zavodu osemrazredno dekliško šolo, vsprejmejo učenke tudi na stanovanje in hrano. Zraven imajo deklice priložnost učiti se modernih jezikov, glaso-vir, gosli, citer, brzopis, umetna ročna dela, šivati in prikrojevati. Več pove predstojništvo zavoda. — Konjice. Veliko jc vina v naših krajih, zato sc ga tudi veliko izpije. Vsled tega strast in surovost rasteta, gostilne so polne, ob najsvcčanejšili urah slišiš kričanje, surovo kletev in razbrclano rajanje. Veliko število moških ob ponedeljkih ni za rabo, to so ljudje, ki obhajajo službo božjo pri vino- in žganjetočili. Strast za pijačo je kriva, da je ob nedeljah dopoldne več moških na trgu in v gostilnah, kot v cerkvi. Nravna vrednost mladine propada radi pijančevanja staršev in otrok. Zato je j>a talentiranih otrok treba iskati z lučjo in skoro pri belem dnevu. Žalostna, a gola resnica! Kam nas bo to privedlo? Nesrečno ljudstvo, ali si slepo? Organizacija, tu jc tvoje delo, nc pusti naroda pasti v žrelo alkoholizma!
Goriško. Z r a k o p 1 o v s t v o. Iz
Gorice sc poroča, da je zrakoplovec Hcin poletel s svojim VVrightovim letalnim strojem na goriškem vojaškem ve/1 tališču dvakrat v zrak. Pri drugem poletu je vzel s seboj tudi nekega potnika ter je krožil v zraku 2 uri 49 minul. Dvignil se jc do višine 60 metrov. Ilcin jc torej dosegel v Avstriji rekord v poletih s potniki. — Vlak obtičal v tunelu. Osebni vlak državne železnice, ki pride v Gorico ob 10. uri in tri četrt, jo v nedeljo obtičal v tunelu, ki se nahaja nad Barkovljami, ker se jc lokomotiva pokvarila. Počasi so ga spustili nazaj, da pride na svetlo, ter tam čakali, da pride druga lokomotiva z Občin. Vsled tega jc imel vlak eno uro zamude. Potujočega ljudstva se je polastila grozna panika. Nesreče ni bilo nobene. - - Kot prvi S 1 o v e n e c je na goriški realki napravil vseh sedem razredov in maturo z odliko Anton Tcr-čič iz Biljanc.
Koroško. Predrznost nem-skutarskopa učitelja. Prejeli
smo dopis iz velikovške okolice: Neka deklica se je predrznila pisati v domači nalogi datum slovensko. Ko je nemšku-tarski učitelj to zapazil, napravil je cele litanije graj. Med drugim se je izrazil, da dotična šola ni slovenska — to jo sicer res — in zategadelj se ne sme slovensko govoriti, še manj pa slovensko pisati. Akoravno otrokom vedno pripoveduje o staronemških bogovih, se vendar ni priljubil šolarjem. Pač vedo, da so to same basni. Ravno tako jim pri-, diguje o Nemčiji, o Bismarku, o pro-testantizmu itd. Kakšne namene ima pri tem, je pač jasno. Glaven namen je, oropati slovenske otroke materinega jezika in s silo ubiti v njih glave blaženo nemščino, potem pa polagoma narediti ugodna tla za protestantizem. Pač lepo postopanje!
Profesor pl. Bali o, član ogrske znanstvene akademije in ravnatelj kemičnega preizkuševališča glavnega in stolnega mesta Budimpešte je kot ko-nečni sklep svojih večkratnih analiz podal sledeče:
»Izredno velika množina Glau-berjeve soli in sestavin grenke soli, po kateri se odlikuje Franc Jožef-ova grenčica izmed vseh drugih enako-vrstnih rudninskih voda — ne dopusti nobenega dvoma, da jc njen priznani učinek pripisovati tema dvema osnovnima scfstavi-nama."
Avtoritete, kot so tajni svetnik profesor pl. Fehling, profesor Attfield v Londonu in mnogo drugih znamenitih kemikov, se pridružujejo temu mnenju s podobno se glasečimi izpričevali. 21
naC3CaC3C3C3C3DC3C3C3C3C3C3C.-jg
jj Dobre knjige °
DaEaoEaEiEaaEEoBa
Vodnik marljanskl. Navodilo za; pravilno vodstvo Marijinih družb. Izdalo osrednje vodstvo Marijinih družb za ljubljansko škofijo. Cena v plalno vezani knjigi 3 K 20 h. Založila »Kato-. liška Bukvarna« v Ljubljani. — Za vo-i ditelje Marijinih družb je ta knjiga nujno potrebna, posebno ker je sestavljena popolnoma za naše razmere in na podlagi mnogoletne skušnje. Nauki, ki jih nudijo voditeljem razne drugojezič-i nc knjige, niso povsem za naše družbe in ne odgovarjajo našim razmeram, za-j to je dalo osrednje vodstvo Marijinih družb po priporočilu prevzvišenegaj knezoškofa to knjigo v tisek. Voditelji Marijinih družb bodo sprejeli knjigo 2 veseljem. Obširna ocena sledi v slro-t kovnih listih.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Dne 20. julija, Praga: 16. 19. 31. 52. 66. Dne 23. julija, Dunaj: 88. 83. 7. 5. Dne 23. julija, Gradec: 54. 1. 61. 25. 21
□C2C3E=aC2C3C3C3nC3C=lC3CZ!E=]CaCaa
Za kratek čas
nntrannnnnnnnrir-innnn
REŠITEV UGANKE.
Jezik.
Rešitev je poslalo 124 rešilcev, izmed katerih 121 pravilnih, trije nepra-valni, in sicer: denar, razum, vera.
Izžrebani so bili:
Osvvald Ivan, dijak, Celovec, Wag-gasse 1. Detela: Malo življenje.
Fani Bizjak, Dunaj, Lerchenfelder-strafie 115. P. Bourget: Razporoka.
Janez Pavlin, Brezovica Gor. p. Št. Jernej, Dolenjsko. A. Šonoa: Zadnja kmečka vojska.
Kje jc rešitelj?
Mnenje gospoda cl r. P a t a k - a v Martonvasar.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Oprostite, če Vam pišem šele danes, a moral sem čakati, ker sem hotel podati svojo definitivno sodbo. Sedaj iVam konečno lahko rečem, da sem imel z Vašim Serravallovim K i -na-vinom z železom v vseh slučajih malokrvnosti — vrsta živčne malokrvnosti — izvrstnih uspehov. Vaše vino se je izkazalo izvrstno v zdravljenju neke gospe, močno nevrastenične, ki je trpela na nespanju. Nočem zamolčali, da so Vaš izdelek radi jemali tudi otroci in da sem bil vedno zadovoljen £ doseženimi uspehi.
MartonvA:dr, 21. maja 1909.
Dr. P a t a k.
Tržne ceraes
za 100 kg. Ljubljana
V Ljubljani, dne 26. julija 1910.
Deželni pridelki:
Pienlca......
Rž .........
Ajdo........
Ječmen......
Oves .......
Proso belo. . . . Proso rumeno . Koruza stara . . Koruza nova . .
Leta........
Grah.......
Laneno seme .
GraSfca......
Domača detelja Gorenjska repa Fižol Rttničan Fižol Prepeličar Fižol Mandalon
Čebula.....
Krompir......
Zelje veže . . Zelje kislo brez
sodri......
Repa svežn . . . Repa kisla brez
soda . ......
Brln'e.......
Kumna ......
Orehi.......
Gobe suhe. . . .
Ježice......
Želod ......
Smrekovi storil
Seno.......
SI. ma......
Stelja......
Ceni*
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana Teleta težka . Teleta mala ■ .
Prašiči.....
Koštrunl ....
Cena
Kuretninain drugo:
Maslo kuhano od K 2CU-— do . . Maslo surovo od K SMO — do . . . Slanina sveža
Upeli).....
Slanina preka-lenu
Mast svinjska . .
Loj.........
Ji-jca 100 kom Pi«incl ......
Golobi.......
Raca........
Gos.........
Kolonija!no blago na aebelo
Rlž Rangon od K «6- d o .. . Kava Santos od K 1114 - do
Sladkor.....
Petrolej......
21(1 I MU 27
se proda. K posestvu spada
--------------13 mernikov posetve, 8 oralov
gozda in 3 orale travnikov. Redi se lahko 1—5 glav. živine. Proda se zaradi bolezni. V začetku zadostuje 10.400 K. VeC pove Ivan Oerinutz, ŠmtSmavCe, p. Vrta ob jezeru pri Rožeku, Kor.
LKSE
od žensk stri2ene In zmeSane plačam samo jaz najdražje, ker jih rabim za lastni izdelek
M.Podkrajšek
627 lrlzer 10- i
Ljubljana, Sv. Petra c. 32 v Levčevi hiSi.
Ogromno
denarja prihranite, ako naročite takoj cajgaste ostanke za Ženske onle-ke po 21) 111, močni B K, zelo močni 10K, posebno flnl 12 K. Naročite
čez 20 K Iranko. Slovenska veletrgovska hlia
R. Stermeckl v Celju. _
Naročajte
..Slovenca"!
Mm*!
razpošilja na vse kraje
razpoSiljalnica Šivalnih strojev Strauss
Dunaj VII., Sisbensterng, 13
Meim-Eleklra K 85.
na Široko znani kot najboljši rodbinski stroji sedanlostl, In vzame vsak stroj nazaj, ako ne presiane preizkušnje. Veliko 1000 dobavlj Werthelmov si jc moZno ogledati. 1324
Zahtevajte cenik St.J5l. Spričalo: Prosim pošljite ml
proti takojSnjemn plačilu Wertheim-Elektra. To je 2e peti stroj, katerega sem |az naročil In so vsi Izvrstni. Bili. Chowanetz, iiaduCitelj. Elelova (Slezija).
H pl. Foetapen
Ljubljana, Sv. Mika (rs šlev. l zopet ordžnira
2116
Sprejmem takoj
od 14. do g 16. let stara. S
dua učenca
Jernej Vidmar, kovač v Dobu pri Domžalah.
Sušilnice M za sušenje hmelja,
75 dobro ohranjenih, prodam po nfzki ceni. Fr. Erjavec, Vižmarje. P. Št. Vid pri Ljubljani.	2077
"zidanjih P0S«StV0
ležeče poleg mlina se takoj proda. Več pove Marija Curhalek, Vel. Malence, pošta Krška-vas, Dolenjsko.	2097
Prav dobra piisfia le 8 firoii!
Za gozdarje in varuhe lova priporočam brezhibne rabljive VVerndl- pebot. puške, merilo 200 do 1600 korakov, dobro izstreljene, za medvede, divie prasce, jelene, srne, koze itd. zelo priporočljive, ker se zelo naglo v drugo in dalje ba-Se,o, komad le K 8-—, primerni patroni 30 kom. K 6'60. Enaka puška, prirejena za Lancaster zrnate patrom) za gonjo, puške kal. 28 le K 13-50. Zelo pri-ročljive. Patroni 30 kom. K 6—. Dobe se pri 1900
Frideriku Ogrisu, puškarju, Smarjeta v Rožni dolini, Kor.
Zastonj :r kaj
toda čudovito cene ostanke od 5 do 15 metrov dolgosti poletnih in zimskih predmetov razpošilja v 4 kakovostih po «0 m za ceno K 15-— K 17 -, K 19.-, K 25 -.	'
Ti ostanki se toplo priporočajo vsaki gospodinji.
Zaloga ostankov pomladanske dobe po zelo nizi conah.
Rjuhe iz najboljšega platna, zelo trpežne 1 kom. 150/225 cm le K 2 58. Brisače iz dvojn. da-masta, čiste, krasna kakovost, 56/125 cm, 1 tucat
mesto K 18-—, sedaj K 13-50.
= Za neprimerno denar nazaf. >■
prot^povzetju JOSIP EIMER, MM, Itacliad II. CeSko, HrkonoSI. 2111
Razširjajte Domoljuba.
*
Katoliška Rukvarha p Ijubljahi
priporoča sledeče knjige:
Z a kratek čas in zabavo.
Skrivnosti srca. Novele. Vsebina: Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. — K 1'20, vez. K t'40.
Skrivnost najdenke. Povest. K —"60, vez. K - "90.
Zbrani spisi za mladino. Gangl Engelbert. I. zvezek. Vez. K t-—.
Turki pred svetim Tilnom. Zgodovinska povest. Siapšak Julij. Vez. K 1'20.
Spisi Mišjakovega Julčka. I. zvezek z 11 slikami. Vez. K l'—.
Mladini. Rapč A. I. zvezek z 8 slikami. Vez. K 1'—.
Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov K 1'50.
Vojska na daljnem Vzhodu. Natančen popis krvavih bojev med Rusi in
Japonci. K 4'80, vez. K 6 —. Malo življenje. Povest. Spisal dr. Detela. K l'—, vez. K 1"90. Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz 1. 1573. Spisal Šenoa.
K 1-60, vez. K 2 C0. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova
zbirka. I. zvezek. K —"80, vez. K 1-20. Pe! tednov v zrakoplovu. Verne Jules. Trije Angleži raziskujejo Afriko.
Po zapiskili dr. Fergusona. Vezano v platno K 3 80. Pasjeglavcl. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betleheinsko detece. — 3. Sveta noč.
—	4. Beg v Egipet. — 5. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica.
-	8. Naj Gospod in sveti Peter. K 2 20, vez. K 3'20.
Kraljica Dagmsr. Beneš-Trčbizsku. Zgodovinski roman. Broš. K 3"20. Vez. K 4-30.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spillmann J. D. Zgodovinski
roman. Dva dela K 380, vez. K 5"40. Oče naš. Fran Alalavašič. Povest za mladino in ljudstvo. Broš. K t'50. Prihajač. Dr. Fran Detela. Povest. K -'90, vez. K 1.70. Ben-Hur. Ludovik VValiace. — Podravski. Roman iz časov Kristusovih. Vez. K 4-50.
Vstaja Šltenderbenova. Zgodovinska povest. BroS. K —"60, vez. K —.80. Jakoba Alešovca i .'hrani spisi. Jos. Vole. 1. zvezek' Kako sem se jaz likal. 1. del. — Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. — Klo-šterski muc. — Z nemščino, gre naprej. K 1'20, vez. K 2.—. Jakoba AloSovca Izbrani spisi. Još. Vole. II. zvezek: Kako sem se jaz likal. 11. del. — V Ljubljano! — Ljubljanska šola. — Vse se zasuče drugače. — Prva pot po svetu. — Razne zmešnjave. K 1.20, vez. K 2. Mati Eožja dobrega sveta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških
bojev konec XVI. stoletja. K —'80. Razne povesti, vsaka s poštnino vred 45 vin.: Jama nad Dobrušo. — Črni bratje. — Pod turškim jarmom. — Sveta grofinja Genovefa. —
judek. — Roparsko življenje. — Andrej Hofer. — Ujetnik morskega roparja. — Izdajalca domovine. — Arumugam, sin indijskega kneza.
—	Pri Vrbovčevem Grogi. — Mirko Poštenjakovič. - Srečolovec.
—	Močni baron Ravbar. — Repoštev. — Maksimilijan L, cesar mehikajiski. — Zvesti sin. — Pavlilia. — Car in tesar. — Rdeča in bela vrtnica. —-feldmaršal grof Radecki. —■ Izgubljena sreča. — Nikolaj Zrinski. — Slavček. — Nema deklica. — Najboljša dedščina.
—	Leseni križ. — Timotej in Filomen. — Evstahij. — Angel sužnjev. Razno povesti, vsaka velja s poštnino vred 65 vin.: Bitka pri Vlsu. —
Med plazovi. — Jeniač zinagovač. — Jozafat, kraljevi sin Indije. — Burska vojska. — Pripovedke iz avstrijske zgodovine — Darovana.
—	Znamenje štirih. — Elizabeta, hči sibirskega jetnika. — Viljem baron Tegetthof. — Sultanovi sužnji. — Tri indijske povesti. — Ferdinand. — Pirhi. — Ivan, turški suženj. — General Lavdon. — Mali vseznalec. — Ludovik, mali izseljenec. — Roza Jelodvorska.
—	Sveti večer. - Kraljičin nečak. — Korejska brata. — Boi in zmaga. - Nesrečnica. - Pomladni glasi. - Križem sveta. -V? » . " ~	dnevnik- - Prisega liurooskega q!avarja. -Zlatokcipi. - Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. - Pre-gani anje Indijanskih misijonarjev. - Mlada mornarja.
Povesti, ki veljiijo s poštnino vred 35 vin.: Krvna osveta. - V cior-skem z j kot)«. - Koliščina in stepe. - Za kruhom. - Berač 1 El.znbeta. _ Bo s prirodo. - Treskova Uršika.
Nekaj poučnih knjig.
Nemščina brez učitelja. Sestavil dr. Leopold Lenard. K 1*20.
Laški, nemški in slovenski pogovori s kratko slovnico slovenskega jezika. K 2'-.
Hitro laški. Najhitrejši način priučiti se laškemu razgovarjanju. K —'60.
Nemško-slovenskl slovar. Sestavil Kramaršič. K 2'20.
Slovensko-nemškl slovar. Sestavil Kramaršič. K 2'20.
AngleSčIna, iste se brez učitelja v slovenskem jeziku naučiti. K l-—.
Pravila dostojnosti. Kažipot na polju olike in vljudnosti. K —'40-
Kristusovo življenje In smrt v premišljevanjih in molitvah. Spisal Kocijančič. Dva zvezka. K 8'—, vez. K 11'—.
Življenje svetnic In svetnikov božjih, za celo leto. Dva zvezka K 11'—, vez. K 14-80.
Križana usmlljenost ali življenje sv. Elizabete. K 1-20.
Pouk krščanskim staršem, po nemški knjigi obdelal Blei\veis. K —'50.
Pouk zaročencem in zakonskim. Sestavil Zabukovec. K 1-40.
Domači zdravnik, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Za vsakdanje potrebe sestavil V. Podgorc. K 1-20.
Zbirka domačih zdravil kakor jih" rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. K. 1-—.
Novi hitri računar. Praktična knjižica, ki ima vse, kar je v kupila in prodaji potrebno, žc zanesljivo izračunjeno. Vez. K l-20.
Kubična knjiga za trgovce z lesom. Obsega rezan, tesan in okrogel les vse debelosti, računan na čevlje in metre. Vez. K 5'—.
Zivinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljenju vnanjih in notranjih bolezni. Spisal dr. Strupi. K 3'60.
Domači živinozdravnlk. Za potrebe kmetskega stanu. Spisal Dular, K 1-60.
Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. Spisal BIeiweis. K 1'60.
Nauk, kako pomagati živini ob porodu, ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. Spisal Blehveis. K 1'20.
Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal Belec. K —-40.
Živinoreja in mlekarstvo. Navodilo zadružnikom slovenskih mlekarn. Spisal Pevc. K l-—.
Mladeničem. Prvi zvezek: Obramba vere. Spisal Anton Bonaventura, škof ljubljanski. K 1"—.
Marijino kraljestvo na Jutrovem. Dvanajst zvezd v Marijino krono. Spisal Silvin Sardenko. K — 50.
Slovenska stenografija. Priredil Fr. Novak. Prvi del. Korespondenčno pismo. K 3'—.
Angelček. Kržič. Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Tečaj II.—XVIII. vezan K 1'—.
Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1895, 1897, 1905-1909. vezano K 4"-.
Slovenski ABC v podobah za otroke. K —'80, vezano K 1-20.
Hllra vožnja po železnici. Knjiga s podobami za otroke. K 1'60.
Staršem In vjgojlteljem. O. Julij Lintelo. Navajajte otroke, da bodo hodili pogostoma k sv. obhajilu. 25 v.
Sociologija. Dr. Aleš Ušeničnik. K 850, vezano K 10'80.
Knjigovodstvo. Ivan Podlesnik. I. del. Vezano K 3'20.
Knjigovodstvo. Ivan Podlesnik. II. del. Vezano K 6'20.
Mladeniči na plani 20 v.
Mladeniška telovadna organizacija. 60 v.
Lurškl čudeži. Henrik Lasčr. — Fran Marešič. K 2'-.
Zgodovina novelšega slovenskega slovstva, Ivan Grafenauer. Od Pohlina do Prešerna. K 2' — , vezano K 2'50.
Slovanska apostola. Silvin Sardenko. Zgodovinska igra v petih dejanjih.
Dekletom. Prvi zvezek. Krščansko življenje. Spisal Anton Bon. leolič. K -'80.
Obrtni red. Zbirka in razloga najvažnejših obrtnih zakonov etc, K 2'40.
Hitro laški. K -'60.
Dobra kuharica. Spisaia Minka Vašičeva. K
Slovensko-nemškl slovar. Janežič — Bartel. broš. K vez. K 7 20.
Nemško-slovenskl slovar. Hubad. broš. K 6'—, vez. K 7-20.
Večna molitev pred Jesusom. Vezano z rudečo. obvezo K 3'—, z zlato K 3 90.