Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer3fl.5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj Ljubljani v saboto 30. septembra 1854. List 7 S Dnigič poťerjena Skllšnja Z izperanjem deržala, grabijišča, toporišča, poljsko orodje, ojesa bolnega grozdja v* in ojnice niske in korita sploh tako priprave, kjer lés ima kakošni zvunajni moči protiviti se. Sodarji Precej ko je letos grozdje začelo biti pepel- delajo obroče in druge velike sodarske posode iz nje. nato (kterega tako bolnega je bilo vec od polovice) Brezovo listje je zdrava hrana za ovce 11UIV il 1 l/^U V \J I II^^W J \J Wliv f VV uu J J V I " T J v V J —~ * ^ «J v/ f v J J l^ui U f U 111 Ull(i Ml IA U V l/V ^ vzamem niaslic rakije (žganja), ravno tolikojesiha v ta namen se proti jeseni odrežejo mlade brezove in toliko vina, in en bokal vode, zmešam vse skup, ogranke, se vé da kjer drevesu ne škodje. in denem v golidico ter izperam grozdje s kartačo z dolgimi setinami. Pac vesel sem bil viditi, da íti UUJ^IUII sruiiaiui. jrau vcs^i scui uu viuiu, ua gori, icuaj uuuio. nui auvuj z,» pnaigau. ivier skoraj vse grozdje, zunaj nekih dveh ali treh bolj hrastove skorje manjka, služi brezova strojarii. Iz llrezova skorja je tudi porabljiva. Ona lahko je tedaj dobra kot sovój za prižigati. Kjer žlahnih tert, se je ozdravilo. ljudje očitno mlade posebno gornje skorje delajo vervi vid ili i^ii/, ^ jt JJuu)^ v^iviiv ----v 1----MV,WJV »v*»*, iia- W.WI1I, da prati grozdje veliko koristi, sem pustil poncani spletajo si iz nje čevJje, jerbase in vreče; grozdje nekterih tert neoprano, ktero pa je kmali od znotrajne mehkejše snove te skorje narejajo sta postalo černo in je potem popolnoma se posusilo. potroški tedaj dveh bokalov rakije, toliko jesiha novniki severnih deželá kruh. 5 ce jim zita pomanjka 9 in vina in osem bokalov vode in z í2 delavci sem pridobil 15 čebrov vina, zakaj zastopni možje ce divni sok __V r - WTBB tf C^liffi ' * Poznana je prijetna brezovica. To je re pomladi ko sneg kopní, v brezah ki jll 1UUUJ1 IU lytui U V V i litt J /iUIVU j /JUOIU JJIU 1/ * ^ ^vm/wm "v/ ^«v ^ nu^ui ^ w Kt A V/i U1A nijo zdaj 30 čebrov vsega vina, kterega polovica, posebno obilen se popenja. Dobí se, če se ob tem kakor sem ravno omenil, ga je le izperanje resilo, času, preden mraz popolnoma izpod zemlje zgine Ako se še kak neveren Tomaž o.ti zadevi na južni strani debla2 palca globoka luknja poprek vtakne, po kteri se sok v znajde, ga povab im, naj pride k meni, in ako meni ízverta in ^ii-iijo • V cev Xàii ajuc?, t^a uu val/nu ; naj piiuo rv iiiliii, iii atvu uiçiii ' v* ' " **J " f ' mi.uv^ v r * ne verjame, naj pricajo tisti, kteri so to delo oprav- podloženo posodo izteka. Na Švédském priprav ljali. S amo to se pristavim 9 da predolgo priti Ijajo iz brezovice neki sirup, ki jim v liišnih potre bah namestuje sladkor; tudi neko vinsko pijaco vroćine ne odlašal, ker zavolj velike suse in silne je grozdje letos zdaj že bolj zrelo in sladko kakor znajo iz nje narediti, ktera je jako prijetna in po druge leta ob tisti dôbi, ko smo ga tergali. deželi sploh v navadi. Množi se breza po semenu ali pa po mladih rastlicah, kakoršne se po gojzdih nahajajo, ter se Vreme 20. sept. 1854. Rubesa, fajmošter. « 2. Breza. t presadé v drevno sadišče. Po četertem ali petem Nasadba hitro rasteeega gojzđnega drevja. letu so te že toliko moćne inčverste, da jih na od ločene kraje presaditi zamoremo; treba pri tem delu je le paziti, da zemlja okoli njih koreninic se dobro zatlač/. Vsim drevorejcom je živo priporočati, da bi se reje brez marljivo lotili: ker namreč breza mraz in vročino jednako dobro preterpí; ker ona ne po trebuje nobene brambe drugih drevés, temoč jo lastna senca varje; kjer njene plitvo tekoče korenine dru gemu drevju ne škodjejo in zemlji ne odjemljejo veliko močí; ker breza povsod raste in zemljo po boljša; poslednjič, ker gospodarju ni treba dolgo čakati dohodkov od nje, temoč breza koristi mu To drevo je sploh tako znano , da nam ni treba popisovati ga natančneje. Navadna bela breza raste pri nas prav hitro, doseže pa popolnostsvojo še le v 40 do 60 letih; ona izraste 40 do 50 čev Ijev visoka, debela pa poldrugi do 3 čevlje v deblu; ce je pa zemlja vgodna, zraste se mocneja renina njena je čversta, v zemljo. Mlada skorja je temnorudeča Ko granata, ne sega globoko 9 belopi kasta in gladka; na starejih deblih postane gornja koža svitlobela, nareja vec lég in loči se lahko vprek okoli debla. Kar brezo pred vsim našim domaćim drevjem da ona na nar suhejšem svetu ravno kmali po tem, ko je zasajena bila. Ji Š. priporoča je 9 tako dobro raste, kakor po vlažnih močvirnatih légah. Brez ovi na je rudečkasta in precej tankoži lava, se dá dobro gladiti in je vlečljiva; tudi težka je precej. Mizarji, strugarji in coklarji jo cenijo in išejo močno; v severnih deželah, ker brezater-dnejša prihaja kakor v našem podnebji. io tudi za Gospodarske novice kolarske delà rabijo. Gori naglo in svitlo 9 je za kurjavo v plavžih in železnicah ugodna tedaj 9 pa tudi za navadno kurjavo je dobra. Narejajo iz bre zovine tudi razno gospodarsko orodje, kakoršne so Drevje %a telegrafe namesti do % danjih kolov. Povedali smo že, da c. k. ministerstvo je po terdilo svet gosp. prof. Hlubeka: naj bi se po iz gledu druzih dežela (Francoskega, Laškegainde loma tudi Nemškega) zasadile zemlji in obnebju vsacega kraja primerne drevesa, po kterih bi se razpenjal telegrafní drat namesti sedanjih kolov, ki ne terpé dolgo in tedaj velike stroške prizadevajo deržavi. Ktere drevesa pa bi utegnile po nasvetu *) Ker nam pismice z važno to skušnjo došlo še le v sredo ga nismo mogli pred natisniti dati Vred i gosp prof. Hlubeka za ta namen naj pripravnisi biti? Med hovjem: 1) me ce sen (ariš), ker pervih 310 30 let hitro raste in se veliko bolje prešaj a ti dá Spoznaj, prijatel moj, tudi v tem prigođku narave kakor smreka (omorika); tudi je s slabo zemljo bolj modre in dobrotljive namene svojega stvarnika. V nje-z ado volj en; šilje mu odpada vsako leto, kar je govi roki, in pod njegovo modro vlado je vsako djanje dobro, da se deblo tako zlo ne o maj a; ce se mu narave pospešilo rodovitnost zemlje. Vsak posamesen oklestijo debele spodnje veje, požene kmali nove prigodek se vjerna z zvezo narave, in pospeši, kolikor mladike; terpi dalje casa inje tako rekoč hrasto more, popolnost vesoljnosti. vina za planinske dežele. - 2) Jesen (jasen) po ganja, ko je še mlad, po 2 do 3 cevlje dolge mla dike. steblo je ravno, les terden, veje mu brez Zgodovinski pomenki škode hlestiti in perje oberati smes. Listja ima to liko, da ga gospodar dvakrat na leto poberati more, in listje njegovo je dobra hrana za goveda. d a j ê Rimska cesta iz Akvileje čez Emono v Sisek. Razložit Davorin Terstenjak«, V Aotoninovem potopisn so naznamljaae sledeče mesta, skoz ktere je rimska cesta iz Akvileje v Si- Flu- Zato pravijo na Stajarskern in Krajnskem sen je senožet vzraku, ki se dvakrat ko- sci o čez Emono deržala: Aquileja XXXVI. siti dá. 3) Za pusto in suho zemljo naj se izbere vio frig i do. XXII. Longatico. XVIII. He mon a. božje dr evo (Gô tterbaum , alianthus glandulosa), ki XXV. Praetorium Latovicorum. XVI. Novio 10 15 let staro je dosti močno za telegrafní drat; dunu m XXVII. Quadrata XXVIII. S i se i a. le na to je treba gledati pri izreji tega drevja, da začne krono še le delati, ko je 10 rasel. 4) Za mokrotno zemljo pri grabnih , v kte O početku nekdaj imenitnega mesta Akvileje 12 čevljev do- pise Enstaci „in scholiis ad Dyonis." sledeče: „Aquilea quae et Aqailia quatuor eyllabis vocatur ab vo urbs a moo t. j «ji* uivuiuvuu «jwmî.jv/ j/ii giuMui» , » » uiwd j '|uao et n^uiiia i[uaiui/i p\iiauin vuuatui au v u- rih večkrat voda stojí, se priporoča laški ja- lucre, qaam Itali aquilam adpellant, denominata" in se imaj o spo- Julian Caesar in Orat. de Const. imper, rebus gestis: qaam conderetur, aqaila dextra ex parte coe- „Urbi, gnjed (Pyramidenpappel), kteremu dnje veje oklestiti in ko je 20—30 čevljev visok krona odsekati, da deblo hitro debelo postane in ga veter preveč majati ne more. 5) Za se bolj močimo Tu imamo točna dokaza, da je mesto dobilo imé po pticu zemljo je le je^ša. __orlu. Mesta sedanji čas ni več, samo razvaline še ozna litus advolans de suo nomine vocabulum imposait" Premišljevanje narave in previdnosti božje v nji Poslovenil Mihael Verne. nujejo nekdajoo slavo, in ostanek edini je vas Oglej. Slana ali mraz. Hitro se dá spoznati, da je Oglej přestávek latinske imena Aqaiieja v slovensko. Učeni jezikoslovci, kakor Bopp terdijo, da je korenika latinske besede aqaila sanskritska ash celerům esse, ash u cito. berzo torej aqaila j VV« VI MUI VkJàJU ^ M u II VI VI IV ^ M VI UV ^ MAV« V berzi ptič. Ravno ta pomen ima sloven hitro > Že vidimo rastlinje, germovje in druge stvari pod 8ka beseda orel, ker je korenika te besede sanskritski milim nebom kakor s sladkorom potresene. Pač je slad- glagol ar celerem esse, tuđi nemški A ar jo izpeluje kor ta včasih, da se Bogu usmili! Pa kakor morebiti dez \z sanskritskega themata. Da so si glasoiki r in rosa in sneg in led, tako mora biti tuii slana (mraz). v slovenščini sorodni, vé vsak i i -z i ki Ni pa slana nic druzega, kakor zmerznjeni sopari so po dotiki z druzimi stvarmí ob svojo tekočost prišli, nahajamo "pornem, namesti polenem (gonim poveršen jezikoslovec, n. pr. ubo^r, uboien, úboren. V frizinskih spomenicih genem, r --- — ~ —------- — ----------J --------- i--------------^Miiitjuiiiu j/ui vuviii ^ uumwDii pir^uuuiu ^^ UU1UJ < ^cu^lll« Rose nekoliko pada vsak dan. Nje tekočost se dá le ženem, gnati). Oglej je toraj toliko kot orel. Cerka toploti pripisati. Al kako lahko zgubí kakšna stvar svojo e je po matatezi prišla pred e, kakor to vidimo v be i ii. ^. _ x* y_ . i. „ « _ • _ • • x „ i ~ J_____.. : , . .i . .» ..v ...... toploto J zlasti ce je tenka in nježna, in ce je druga sedi stvar, s ktero v dotiko pride, do/go lih spomladnih ali jesenskih noceh mora tenko rastlinje precej merzlejša! O merz- že v starih časih Građo (grad). in d/uho (češki). Morski pristav se je velel neobhodno ob več toplote priti, ko, na priliko i debelejše Po Ogleji je naznamljena postaja: F lu vi u s fri gidus. Vsi starinoâlovci in tudi jaz jo iščejo v Vi veje močnega drevja. Naravno je tedaj, da slana nježne pa vi. Po tej postaji pride Longaticum. Schoenleben rastline in tenke mladike převleče; nikdar pa ne debelih in Muhar stavljata to postajo v dnešnji Loga tec. Imé vej. ni le > Ko rosa na take stvari pade, ki so precej omerz- je čisto slovensko od log, derWald, Loga tec, Wald se jim nje toplota kar hitro dodelí. In kaj druzega heim. se more sedaj zgoditi, ko da, ker je rosa ob svojo to- domb in Long je nosovnica (primeri polsko dab, donb, način izgovarjanja ven čni namesti več ni}. ploto prišla, se nje deli bolj skup stisnejo, se močneje Znamenito je premisliti, da je nemški jezik imé te po eden druzega tikajo in se tako v nježen led spremené? Ce pridejo sedaj k že zmerznjenim soparom še nezmerz ti skoraj tišti hip, ko se unih dotak njeni, se sterdijo nejo ; staje po ravno tišti postavi prekrožil v nemščino, po kteri imé terga Roga tec, naimre: Loga tec (Lohatec) , v verh se narašajo in ležé tako neredno med seboj in eden druzega, kakor pri slani navadno vidimo. Iz tega se lahko vidi, kako se zgodi, da se celo Lohitsch, Loitsch, Rogatec vRohitsch, Roitsch. Longaticum ■MH Tudi V tej primeri leži važen dokaz, da imé ni ne rimsko ne celtiško, temoč le polatinčeno. sostava in oblika besede ne obstojite kritike ne pred na dlakah in laséh žival in ljudi sren napravlja. Sopari rimsko ne pred celtiško gramatiko. iz nosa in iz ust, in pot > kolikor ga na laséh v prostem zraku ostane, napravijo to slano. Po postaji Longaticum je postavljeno mesto H e slopji > ki jih pozimi pogostoma z zmerznjenimi svetlimi Ravno taka je s po- m on a. Imé tega mesta se glasi pri Ptolomeji Em on a » nitmi in kosmiči převlečeno vidimo. Ce so stene poslopij kterih Hemuna in Herna. pri Pliniu Aemona, pri Antonínu He m o na, pri ne dovolj merzle > ne more drugac biti, ko da se vodni so pari > ki so se jih poprijeli, sterdijo in zmerznejo Zato Da pravlica od zidanja Hemone po Jas on u se o hudem mrazu take spremembe ne vidijo, ker o hu- dem mrazu zmerznejo sopari že v zraku, in ko tudi sten se poprijeli, bi druga ni, kakor basen brez vsake temeljitosti, ceravno si je naš vsega poštenja vredni Schoenleben prizadeval resníco dokazati, spozna vsak izurjen historik, in v nar «w » «w * uiuu uuAflZiuu, epuKua venu i&uijcu iiibiuii*, ju v liai ne mogli na njih obtičati, ker se novejšem času je naš rojak učeni profesor dr. Čižman jih le na redko kakšni pičici tikajo. Velikokrat pa se prigodi, da se stene tudi o nar hujem mrazu kakor s snegom zagernjene vidijo. To je gotovo znamnje bo ojstrost mraza odjenjala. Upamo, da pri slovanskih bravcih imamo že toliko vere, da > da vse, kar terdimo , ne trošimo iz rokava, temoč iz točnih iz-virnikov. Bodo nam torej prizanesli, ako pri izpisu člankov za „Novice" namenjenih. mudnih citatov ne navajamo. Pis. 311 kritički neresničuost Jasonovega brodarenja po Dunaji je potreben za tistega, ki izđeiuje, kakor za tistega, (Donavi), Savi in Ljubiani dokazal. Sam Jason je bas- ki kupuje. Oa je tako rekoč medsredje, ki nam po- noslovska oseba, o kteri bodemo v svojih bukvah obšir- lajša to povsod dobiti, česar nam je za vsakdanje živ- niše govorili. Bila je se pred dvema letoma naša misel, ljenje potrebno. da se imé Emona, Aemona, Hemona, Hemuna 9 9 9 Tergovski stan pa je težek stan > ne zato 9 da He ma ima iskati v tématu holm ali hm, kakor je go- mora tergovec pridno delati, se dosto truditi, ampak zato, renski izrek, in da se je pozneje nadomestilo ime starega dane preskoči vojnie poštenja« Skušnjave so velike, ki mesta s soimenom lub, in odtod L ubi a na. Ali po vse- lahko zapeljejo člověka, da želi hitro obogateti s sle stranem pretehtovanji vidim, da ta ne derží. Ponujam parijo in presi Ino dobičkarijo. tedaj drago domorodnim prijateljom zgodovine starega Dobička kaj mora imeti tergovec } če ne ne more slavnega mesta, in postavljam za tema imena Ae m o n a, izhajati, in nihče mu ne more za zlo vzeti, ako je kte-Emona, indiški glagol am (vindiziran em), latinski rikrat posebno dobro zadel pravi čas nakupovanja ali « • m m - m ^^ V â m m m m • 1 I 1 1 t • V m m m. m - amare, ljubiti. Način pisanja Emona, Aemona je si nakupil blago cenejse na mestu, ki morebiti de tçdaj stařeji in izvirniši, kar tudi ta okolščina poterjuje, set družim ni znano, s kterimi vred ga sedaj po ravno da le pozneji pisatelji pišejo Hemona, Hemuna, He m a. tišti ceni prodaja. To ni goljufija, to je s r eča kupčijska. Sleparija pa je, ako slabo blago prodaja za dobro, Predstavljeni soglasnik h je toraj slovenski digama ka kor se to v slovenskem jeziku pogostoma nahaja, posta- in kar robi manjka, přikládá z lažnjivimi besedami. Sle vim, hoko, hokno namesti oko, ok no. Prisme Ama, parija je, če tergovec iz fabrike přejeto, naročeno blago .«u., « ^ ™ " J «v««« w ™ v, , « » « ..»«v .»«.», r--7 ~ ---O - — - —--------»I ^ vindizirano Ema, je imela Shiva po dobri svoji strani, graja (tadla) fabrikantu, da mu nepošteno odšipne od zato nahajamo v ljublanskem gerbu symbol bele dobre izgovorjene cene. Nepošteno je barantati s kontroban- , ne le zato, ker je goljufija zoper deržavo, ki to tom druge tergovce, svoje strani pet limbarjev (čislo 5. je po indickém mythu symbol pet pervih mocí (Grundkrâfie) natvore; da je Shiva prepové, ampak tudi zato, ker personificirana moč prirode (natvore), vé vsak, kteri in- tovarše, ki s tako robo no kupčujejo, poškoduje in po dički mythus pozna), pa tudi černe hude straní draka nepošteni poti vleče kupce v svojo štacuno. . / « V mm <■ • » • I I« m « ' â 1__X - -______ 1 1 ___________i ■ • t « na stolpu sedečega ; celo stolp je njeni atribut in ona Ako tergovec blago po tako visoki ceni prodaja i se zatega voljo veli stolponositelka, die Thurm- da dobiček ni v nobeni primeri z vrednostjo blaga ? jo trâgeria to poškodovanje svojega bližnjega, kteremu dnar iz Ljublana je tedaj obnovljeno imé starega Emona, mošnje krade, le na drugi poti kakor tat. Ako pa na Hemona. Kdo zamore reći, da stari Slovenci glagola sproti blago iz kakoršnih sleparskih vzrokov troši po am niso poznali? Mi še imamo dnešnji den čisto ne- tako niski ceni, da drugi pošteni tergovci ga ne morejo organičke indičke lastne imena, postavim Udmat > kar prodajati brez škode, ker ga tudi on prodaja v svojo toliko pomeni kot Mokrice, Vodice. Ako se je to imé škodo, se tudi to ne vjerna s poštenim tergovcem. Goljufno je blago ponarejati (verfatechen). V s čisto indicko obleko (primeri agnimat indiški, o g nj e vat slovenski) do dnešnjega dné ohranilo, kdo bi se velicih mestih, pa tudi drugod se zlasti o tem velike go-podstopil tajiti, da ni z imenom Emona ravno taka? ljafije godé. Pravijo, da v Parizu se teško dobi sol 9 Takšna je z imenom reke Sora, Sura, kar po- kteri ni primešan gips ali kakosen drug ostanjk iz ke %i _ « _— « • m m y i v . 4i i^i li ď* i * t V i t t i « kakor mi g. Kurnik iz Teržiča piše, po miških fabrik; š tir ko mesajo z apnom in prahom ala meni kravo Gorenskem znana beseda. To imé je čisto indiško ko bi ga bili Slovenci od Keltov ali Latinov přejeli j f bastrovim, cuker z apnom, cok o lado s sprideno moko »u u. m a mih Wlu»cuw uu nvHu» «.. éu- lojem in mastjo, sirovo maslo z lojem, st erd s krom- tovo bi ga bili po svojem prikrožili, kakor so si vse ne- pirjevim sirupom, kavo s cikorjo, mleko z vodo, štirko izvirne imena, postavim, Donau (staronemški Donawe) i« žsjfnico, jesi h s hudičevim oljem in druzimi ostrimi in go- v Dunaj za svoje usta in svoj jezik pripravili. Da bi bili vendar to okoljščino naši starinoslovci promislili, 9 mi Slovenci vs* že z malo spremeno , da imena tako izgovarjamo, kakor so jih to- stari pisali, gotovo liko neslanih reci naroda, to narod pokvari ? resnico teh besed nas uči kislinami itd. Al ni nam treba v Pariz in London iti tudi drugod take nepoštene mešaniče niso nenavadne. Po vsem tedaj vprašamo: ali ima nepoštenost ter-govca dolg obstanek? Skušoje nas učé, da goljufija ne Dan kdor ne brali. Kar ni izvirna vlastovitost terpi dolgo, in da pred ali pozneje pride na dan. današnji je, kamor se ozremo, toliko tergovcov, da, vsakdanja sku s nj Nemec je našo S prikrož v Ze) S v > Lub v Lauf 9 Slovenec nemške besede, postavim, E isenbahn v Hajzelbank > in tako bil tudi imena rek S D M in imena mest Siscia, Celeja zarobil po svojem, ako bi vlastovitost njegovega jezika ne bile (Dalj sledí.) Za poduk in kratki čas pošteno ne ravná, se ne more dolgo obderzati. Ako tedaj hoče tergovec dolgo obstati, ne smé nikodar drugej dobička iskati, kakor v pridnosti, po-strežljivosti, umni glavi in poštenosti. To so štirje stebri, na ktere se sr eča tergovska opira. Kdor ima poverh te sreče še posebno srećo, da mu Bog še posebno blagoslovi početja njegove , bo pa se vé da še ložje barantal. Vselej pa je poštenost tisto kazalo 9 kupco vabi naj stanovitniše v svojo štacuno. In tak pošten tergovec je spostovan mož v družbi Ali mora tergovec (jmpeč) pošten biti ? V starodavnih časih, ko so ljudje še malikovali in človeški: vse ga obrajta, vse ga hvali; njegovo imé slovi so imeli za mnoge stanove lastne bogove > niso od ter deleč po deželi. On je sreceu ? in zasluži srečen biti 9 govcov kaj preveč pošteno mislili, zakaj ravno tišti bog ker nobenega ni oškodoval, mnogim pa postregel. Lahko Merkuri ki je bil bog tatov, je bil tudi bog ter- bo takemu možaku tudi tisto rajtingo narediti, ki je po govcov. Ko pa so sćasoma padli maliki temnih casov slednja našega življenja, in je luč kristjanstva razsvetila tudi človeško vest, J« (Iz 91 Unterh. a. h. St.«) 9 šel tudi „Merkuri" rakom žvižgat, in poštenje je nasto-pilo tudi pri tem stanu, od kterega so nekdaj mislili da ne more pošten biti. ne ker Slovanski popotnik Dandanašnji je stan tergovcov veliko obrajtan zato, da si napravi veliko premoženja, ampak zato *) Niklas Můller „Glauben der Hindu" str. 323. 9 % V ,.Šolsk. prij." sebere sledece: Pripravniška šola v Ljubljani bo menda zaspala (?!) Prav pametno bi potem taistih (?) 300 rajnšev idriski poglavitni bilo 312 Cel goli za oje trad z 20 pripravnik! nakloniti število pripravnikov vedno naraša, v Ljublj 86 z obligacijami poravnali, toliko doplačati, da celo plačilo ravno toliko zneee kolikor obligacija ali obligacije, ki • V zmanjsuje magati i gel čudno in zalostno! Pomagaj, kdor bi po- jih dobiti žeii. pomagati imel ILI UlUgCI , JIUUJM^HM IUIVI * lUtVIUU ÏUJUB * Drugi zvezek „celske kronike" slavnoznanega Časnikarji si Na zeleznicah v Galicii delà zdej 15,000 vojakov. — Iz Krim a se zmiraj ni nič novega v ze mocno glave ubijajo , kako je to, dase g. o je že přišel na svetio. Hvala 1. zvezka tako dolgo nič ne zvé, in ne zapopadejo, kaj ima to gré po pravici tudi drugem Gosp. izdatelj je mar- pomeniti, da od 14. t. m. ni nobene novice iz Eupatorie 9 ljivo naberal zgodbe celskega mesta, ki so mnogokrat ker odtod čez Varno telegraf v 3 dneh, parobrod in v zavezi z dogodbami sosednih dežela, tedaj je „kronika železnica pa čez Marseil v 8 pa tudi v 7 dneh lahko celska" zanimivo tudi čez meje imenovanega mesta > ki novice v Pariz donasa. En oddelk Liidersove je tako rekoč sredisče, v kterem in okoli kterega se je armade je ukaz prejel marširati v Krim Pisma mnogo v » odovini slovenskih dezel vaznega godil iz Od do 19. t m Vsim dogodbam 9 k so tet P t t v kterih so se primerjale, je dostavljen vir, pada na to mesto tudi še ne omenijo od nobenega Poveljniku austrianske armade iz kterega v Valahii je ukaz dosel od cesarja, naj ne brani turski jo pisatelj zajemal dogodbe Odbor za stavbo keg a narodnega gled . » » armadi, ako bi po povelju Omer-pašata čez G m je cas, v kterem se imajo ob tega gled * V pred ložiti v»/ do 26. decembra podaljsal. Prihodnji mesec bo na Dunaji polit • y Ibrailo hotla vojsko zoper Ruse začeti. Omer-pasa ima svoje glavno stanišče spet v Ruš čuku; turška armada bo v podonavskih terdnjavah na obéh bregovih Donave k čez zimo ostala Í2. t. m. je austrianski minister r> S vet ovid" v serbskem jeziku dvakrat v tednu iz- njih oprav poslal pismo austrianskemu poslanců v P hajati začel. A trograd, v kterem mu naroca : naj pové rusovskemu Neumorni načelnik druztva horvaskega za po- ministru, da austríanski cesar obžaluj da je Niko vestnico jugoslavonsko gosp. Ivan Kukulj Sakcinski je izdal 3. knjigo 55 h « Krasna zberka je sopet mnogoverstnih zanimivih clankov iz povest t laj n jatve avnost brez resnega pretresa zavergel tište 4 ter ngleško-francoske vlade, ki so edina podlaga za t mljopisj sklep miru da pa misii, da bo © v bolj připrav metnosti itd. jugoslaven- nem času ponavljati te prizadeve za mir, kakor je po skih dezel, spisanih od slavnoznanih mozakov 9 ed kte rimi n&hajamo tudi gosp. Step. Kociane Vf f iz Gorice trebam Europe in svojega cesarstva dostojen. — Nekteri hočejo vediti, da velika nova nabera vojakov v za- « * Kočevska Irivialna sola je povzdignjena v po- padnih deželah Rusovskega, po kteri bo rusovska armada • ± _ v« . ni _______i • _ _ ^ _ _ ^ v v « f » . « glavitno 55 solo s 3 razredi Slobod i j a d a za 250.000 mož pomnožena, in marsiranje gard v slavnega poslednjega vladika v cernogorskega Pet šla na svetio. Pet Njeg pomeni žuganje rusovske vlade auatriansk? je ze pri Novičar iz austrianskih krajev Slovo planinarja N Koljka v • presine y 7 Iz Ljubljane. Po včerajšnem naznanilu dunajskega vradnega časnika bojo po novi osnovi pri deželni sodnii v Ljubljani sledeči gospodje svetovavci: L. Kunsic, A. Schmalz, J. vitez Lendecfeld. Jan. žl. Kader spomnim se na to , Da bora mogel od planine Dans slovo Rožce že so ocvetele, Solnee pred gré za goro i Schiwitzhofen, dr. K. Kaiser žl. Trauenstern kot der- Tice pevke odletele, 9 in žavni pravdnik, A. Miiller, Jož. Vesel, Ed. Bruner Ed. žl. Strahl ; — sledeči bojo tajniki: Jan. Petrič, Jan. Heinricher, Jan. Kaprec, Jan. Hanser in dr. H. Martinak v 9 sledeèi pa adjunkti: Jan. Ogrínc 9 Jan. Zurga Sadler. Joz. Jagrič, dr. A. Schoppl 9 1er Gazeli in And. Pri okrožni sodnii v Novem mestu bojo sledeči gospodje svetovavci: Jošt Schrey žl. Redlwerth, Jan. Perko Čbele redko kaj bero. Rožce zalo ste cvetele. Mi dišale preljubo, O ! zakaj ste mi zveneïe Al vas vec na dan ne bo ? 3 cez grebene Vém , da brij Sever vedno bolj merzlo Da ste reve osmojene, Schnediz, K. Raab (z na- Ravno to me žali zlo. slovom deželnih sod. svetovavcov) in pa dr. Ern. žl.Lehman Tice. ki ste prepevale, Vém da zbale ste se zime Da b' je nikdar. oj , ne bio Ste podale se v doline * Kjer je vedno le toplo. Koča spet boš zapušena, In studenček tudi ti, Plana s snegom zamedena, Da pomlad te prebudi. Ko pa zima zopet mine. Plana vela zeleni, Bom zapustil stan doline, Saj brezkončna vendar ni v Cez planino ni ga kraja , Ona le me zveselí ; Ko izgnanega iz raja ? r 9 9 Aug. kot derzavni pravdnik; sledeča bota tajnika: R. Cbelce brale med skerbno, Cuber in Jan. Burger kot derž. pravd, namestnik sledeča pa adjunkta: in Vil. baron Rechbach. Kam Weigh. 9 kam ste se podale . Gandini zl. Liiienstein Za tajnika in derž. pravd. Jel' vas vec nazaj ne bo? Ta locitva me skeli. Ti pa ceda mi zrocena, Ki sem pasel te vestno Da boš lepa in Pojdi, pojdi za manó 9 rej ena, ■ ' t V. Kurnik namestnika pri komitatski sodnii v Satorallya-Ujheli na Ogersko pride naš rojak dr. Andrej Vojska. *) Tudi ta pesmica je preprosta cvetlica rodoljuba, ki se bolj z rokodelstvom kakor s pesnistvom pečá ; vendar ga žene serce * sprej- kako domaco zapeti. Naj jo častiti bravci „Novic mejo prijazno ? Vred Novičar iz mnogih krajev Po višjem sklepu od 16. t. m bo 30. d hod njega m P mannschaften) in sodnije perve stop okrajne poglavarstva (^Bezírkshaupt Štajarskem Krajnskern in Koroškcm cehale in nove okrajne oblastnije v djavnost stopile t. m. ra C. k. ministerstvo je 25 zgla&ilo pravila, kako se ima pri kaeah z čili deržavneg p la posoj ravnati 4 tega raz glasa pravi: da je vsakemu na voljo dano, tisto versto (kategorijo) obligacij na znanje dati, ktere imeti želi, in plačila v obrokih (bristih) k se brez ostanjka ne daj Stan kursa na Duuaji 28. septembra 1854. Obligacije deržavnega dolga 5 4 3 21/ 0/ 0 2 99 99 99 841/, fl.| Esterhaz. srećke po 40 fl. "WÊÊ■■■■ 85V2fl. 2 99 Oblig. 5% od leta 1851 B 51 4i y2 95 99 99 99 99 99 Windisgrac. Waldštein. Kegleviceve Cesarskicekini. 99 99 99 V 20 „ « 20» » 10„ 4 99 29 y lO'/U 5 fl. 32 Napoleondor (20frankov) 9fl. 13 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 74y2 „ | Suverendor.......16 fl. 20 Zajemi od leta 1834 1839 1854 99 99 99 99 224 1325/, 963/ 99 8 99 Pruski Fridrihsdor ... 9 fl. 50 Nadavk (agio) srebra: 4 99 na 100 fl. 183/4 fl. Loterijne srečke : V Terstu 27. septembra 1854: 21. 29. 83. 17. 42 Prihodnje srečkanje v Terstu bo 7. oktobra. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.