f- splošna deklaracija o človekovih pravicah Ob tridesetletnici te važne mednarodne listine objavljamo njeno besedilo v nadaljevanjih in ga razlagamo. Med državami podpisnicami je bila tudi Jugoslavija. ČLEN 27. — 1. Vsak človek ima pravico, udeleževati se kulturnega življenja družbe, se veseliti umetnosti, biti deležen znanstvenega napredka in njegovih dobrin. Ni dovolj, da države svojim državljanom udeležbe pri kulturnem življenju ne prepovedujejo, marveč morajo tudi podpirati svobodni razvoj umetnosti in znanosti in obenem ustvarjati take gospodarske razmere, da si more vsak državljan to dvoje privoščiti. 2. Vsak človek ima pravico do varstva moralnih in materialnih koristi, ki izhajajo iz vsakega plodnega znanstvenega, slovstvenega ali umetniškega delovanja. Ta člen ščiti dobro ime in zaslužek umetnikov in znanstvenikov. Pri tem gre seveda za resnične talente in neodvisne ustvarjalce, ne pa za kakšne režimske priganjače ali kako drugače obremenjene „genije". ČLEN 28. — Vsak človek ima pravico do socialnega In mednarodnega reda, v katerem so lahko popolnoma uresničene pravice in svoboščine, ki so navedene v tej deklaraciji. Človek živi že po naravi nujno v družbi in le v družbi more u-resničevati svoje pravice. Iz tega sledi, da ima slehernik naravno pravico, da je družba, v kateri živi, urejena. Kako naj npr. uveljavlja svoje pravice neki človek v deželi tretjega sveta, če je pa ta dežela gospodarsko na tleh, če v njej cvete korupcija in če med masami v njej vre? Ali kako naj uveljavlja svoje pravice občan v deželi s totalitarnim režimom, ko pa je ta že vnaprej uničil vrsto njegovih pravic? ČLEN 29. — 1. Vsak človek ima dolžnosti do družbe, v kateri edini je možen svoboden in popoln razvoj njegove osebnosti. Ko bi se kdo na družbo, v kateri živi, ne oziral ali pa bi skušal rovariti proti njej, bi prav tako kršil to deklaracijo, kot bi jo kršila družba, ki bi bila do kakšnega svojih članov krivična. Dokler je družba pravično urejena, mora posameznik izpolnjevati njene zahteve. Vprašanje je, kaj tedaj, če je družba krivično urejena. Da ima posameznik tudi do take družbe dolžnosti v tistih njenih zahtevah, s katerimi ta brani pravice vseh državljanov, je jasno. Kaj pa v drugih? Primer: Ali je imel nemški državljan v času nacizma dolžnost iti na vojno, ki je bila krivična? In če ni imel te dolžnosti, kaj naj bi tedaj storil? Ali pa morda ni imel niti pravice, da bi šel? Tudi za ceno težkih kazni? Zdi se, da ni mogoče reševati teh vprašanj splošno, ampak od primera do primera. 2. Vsak človek je pri izvajanju svojih pravic in svoboščin vezan le na tiste omejitve, ki jih zakon predvideva izključno v ta namen, da zagotovi priznanje in spoštovanje pravic in svoboščin drugih, da zadosti pravičnim zahtevam morale, javnega reda in obče blaginje v demokratični družbi. Ta člen natančneje določa, kje so meje občanovih pravic. To določilo predpostavlja, da je družba demokratična — sleherni totalitarizem že vnaprej na celi črti odklanja kot popolnoma zgrešen. Demokratsko urejena družba pa sme omejiti pravice posameznika le v sledečih primerih: če bi pravice prvega kršile pravice drugega (primer: moj vrt se konča, kjer se začne vrt mojega soseda, ker ima on prav tako pravico do svoje posesti kot jaz do svoje;), če tako zahteva morala (nimam pravice poveličevati zločin, ker je to nemoralno;), če to zahteva javni red (pozivati k uporu proti o-blastem v pravični družbi bi pomenilo kršitev javnega reda, zato do tega nimam pravice;) in če to zahteva obča blaginja (ko bi npr. obča blaginja zahtevala, da gre prek mojega travnika cesta moram biti pripravljen, prodati tisti del travnika, ki je za cesto potreben). 3. V nobenem primeru ni dovoljeno izvajati pravic in svoboščin v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov. Ker so Združeni narodi nekakšno zakonito zastopstvo volje vseh ljudi, ne sme noben posameznik ravnati proti načelom in ciljem te organizacije. ČLEN 30. — Nobene določbe te deklaracije ni dovoljeno tako razlagati, da bi iz razlage Izhajala za kakšno državo, skupino ali osebo kakršna koli pravica Izvajati tako dejavnost ali narediti tako dejanje, ki bi imelo za namen uničenje v tej deklaraciji navedenih pravic in svoboščin. Dejstvo je, da se marsikatera država-podpisnica določil te deklaracije ne drži. V imenu česa se drznejo te države igrati takšno dvoličnost, je težko uganiti. Najbrž izrabljajo strah demokratskih držav, ker vedo, da bodo te h krivicam molčale zaradi „ljubega miru". Organizacija združenih narodov pa izrecno prepoveduje sleherniku, da bi se pri kršenju človekovih pravic skliceval nanjo, kot da ona to odobrava. Slika na naslovni strani: Vse je belo zdaj... Vs HaUšna fe padafra Stave-nfa 79?5? Leto 1975 je potekalo v Sloveniji predvsem v proslavljanju konca vojne in uvedbe tamkajšnjega sedanjega družbenega sistema. »Naša luč“ se je spominjala tridesetletnice konca vojne tako, da je skozi '■'&e leto objavljala in razlagala Splošno deklaracijo o človekovih pravicah kot neke vrste mednarodno ustavo, ki bi se je morala držati sleherna država. Zad-nia vojna s svojimi ogromnimi žrtvami je bila namreč prav posledica tega, da Nekatere države niso hotele spoštovati pravic drugih ljudi. In tako težko pri-cakovani mir, ki je leta 1945 končno le prišel, je vreden le toliko, kolikor se Posamezne države drže določil te deklaracije. Sirjenje in razlaga Splošne deklaracije je zato pomemben prispevek k Pravičnemu miru na svetu, pa naj se s tem ukvarja kdor koli. Da smo mi kot ooiokrati in kristjani dolžni ta načela o resnici, pravici in ljubezni v svetu uveljavljati, to se razume samo po sebi. Vse leto smo tudi nepristransko poročali o premikih v slovenski stvarnosti. Ce ob koncu leta potegnemo črto... V katero smer gredo premiki °uiš? Kakšna je podoba Slovenije 1975? Ali se slovenski prostor širi ali oži? Če ponovimo glavna načela Splošne deklaracije, si bo lahko vsak bralec ®arn ustvaril podobo Slovenije 1975, tako da bo v luči teh načel motril doga-ianje zadnjega leta domš: • Vsi ljudje se rode svobodni in z enakim dostojanstvom in pravicami. • Vsak človek ima pravico do pravic in svoboščin, ki so v tej deklaraciji ^glašene, ne glede na razliko v rasi, barvi, spolu, jeziku, veri, političnem ali akšnem drugem prepričanju. • Družina je naravna in temeljna celica družbe in ima pravico, da jo varujeta družba in država. , • Vsak človek ima pravico, da svobodno izraža svoje mišljenje. Ta pralca obsega svobodo, da se nemoteno oklene mišljenj ter išče, sprejema in ri n°vice in ideje z vsemi sredstvi sporazumevanja in ne glede na meje. • Vsak človek ima pravico do svobodnega sestajanja in združevanja v lr°ljubne namene. Nikogar ni dovoljeno siliti, da bi stopil v kakšno društvo. • Vsak človek ima pravico, da pri vodstvu javnih zadev svoje dežele odeluje neposredno ali po svobodno izvoljenih predstavnikih. • Vsak človek ima pravico do dela, do svobode pri izbiri poklica, do Pfutiernih in zadovoljujočih delovnih razmer kot tudi do varstva pred brezpo-j“®lnostjo. Vsak človek ima pravico, da za varstvo svojih koristi osnuje po- 'cna združenja in je njih član. v . • Vsak človek ima pravico do izobrazbe. Namen izobrazbe mora biti raz-°i človeške osebnosti in krepitev spoštovanja človekovih pravic in osnovnih °boščin. Pospeševati mora razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi v.ar°di in vsemi rasnimi in verskimi skupnostmi. V prvi vrsti imajo starši pra-'Co določiti, kakšno vzgojo naj prejmejo njihovi otroci. Slovenski narod ima tako kot vsi drugi narodi neodvzemljivo pravico, da se ® v deklaraciji naštete pravice in svoboščine čimprej uresničijo. Sicer bi pa Zai Prei5nj° uresničitvijo teh zahtev sedanja jugoslovanska oblast le doka-Vlari da resno mislila> ko l® Pr®d skoraj tridesetimi leti skupaj z ostalimi ®Bmi podpisala to deklaracijo kot obvezno za vse države. naša luč 1975 10 mesečnik za slovence na tujem leto 24 december 1975 Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Dr. Janez Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja v Celovcu. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Izhaja vsak mesec razen julija in avgusta. Naročnina: Anglija 2 angl. f. Avstrija 75 šil. Belgija 170bel. fran. Franclja 20 fr. fran. Italija 2200 lir Švica 16 š. fran. Nizozemska 12n.gld. Nemčija 15 n. mark švedska 20 kron Avstralija 5 av. d°L Kanada 6 kan. dol. ZDA 6 am- d0*- Razlika v cenah je pogojena zaradi neenakih poštnin v posameznih državah in različnih deviznih preračunavanj. Naročnike sprejemajo poverjeniki in uprava „Naše luči“. Uredništvo in uprava: Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt, Austria. Prlnted in Austria m SäS novice od doma BORŠTNIKOVO SREČANJE Letos so se v Mariboru že desetič srečala domača in zamejska dramska gledališča. V enem tednu je bilo poleg 12 dramskih del na sporedu še več kulturnih in jubilejnih prireditev. Ignacu Borštniku, velikemu poklicnemu igralcu in režiserju, so odkrili kip v veži mariborskega gledališča. Poudarili so važnost kulturnega poslanstva v Mariboru, ki je mejnik na robu slovenskega prostora. Nekaj del je bilo posvečenih položaju žene v našem življenju in se tako vsaj malo oddolžili „letu ženč". GLUHONEMI Pred 75 leti v oktobru so ustanovili ljubljansko gluhonemnico. Takrat je sprejela 60 gojencev. Število teh je hitro naraščalo. Doslej je bilo usposobljenih za delo v Sloveniji več kot 2600 slušno in go- vorno prizadetih. Po vojni je zavod zgradil posebne učne delavnice. Izdatno pomoč nudijo prizadetim tudi v Centru za korekcijo sluha in govora v Portorožu. IZPLAČEVANJE PLAČ Podjetja začenjajo izplačevati delavcem plače preko banke. Na zapadu je to že dolga leta splošno uveljavljen sistem izplačevanja. Od 650 tisoč vseh zaposlenih v Sloveniji prejme svojo mesečno plačo po banki že polovica vseh zaposlenih. KRIZA V ŽIVINOREJI Doslej je bil glavni del jugoslovanskega izvoza živine usmerjen na zapadno tržišče. Izvažali so predvsem v Italijo. Zaradi gospodarske nestabilnosti v teh deželah se je zmanjšal izvoz v zadnjem letu za 25%. Zaradi tega je padla prodajna cena živine. Govedo ostaja v domačih hlevih. Hladilniki z mesom so prepolni. Maloprodajna cena mesa pa kljub vsemu raste. LETO IZUMITELJSTVA Kljub napovedanemu letu izumiteljstva ni prišlo do večjih uspehov. Na tem področju smo na repu evropske lestvice. Poljska registrira stokrat več izumov na leto. lejema so morda jeseniški železarji, ki s svojimi lastnimi izboljšavami prihranijo podjetju veliko denarja in olajšajo težo dela. Na Jesenicah so za „novatorja leta" imenovali Franca Potokarja. Po njegovi tehnologiji dela, izdelujejo lažjo in cenejšo opeko za martinarne. LJUBLJANSKA DRAMA „Otroci sonca“ je ena najboli značilnih dram Maksima Gorkega' Napisal jo je pred sedmimi deset- ,-----med wcdayni srna foatL: TOVARNE DELAVCEM. KOMU PA POLOŽAJE? ŽEBELJ JE NA BOLJŠEM. TOLČEJO GA LE PO GLAVI. TUDI MALEMU ČLOVEKU NI TEŽKO ZADAJATI NIZKIH UDARCEV. ZAKAJ BI SE BORIL, KO PA SO DRUGI ŽE ZMAGALI? PRI PREROKIH JE LE TO NAROBE, DA IMAJO VEDNO PRAV. LASKANJE NE STANE NIČ, TODA VELIKO LJUDI GA DRAGO PLAČUJE. V ŽIVLJENJU JE TAKO KOT NA RADIU: SAMI NAPOVEDOVALCI. DVOMIM, DA BOMO KDAJ ENAKI, KO PA SO NEKATERI ŽE TAKO VISOKI, PA NELIKVIDNOST ŠE KAR NAPREJ RASTEJO. A/ J '6ti' in /o označuje kot duhovni Prepad, ki je ločil ljudski element ruskih izobražencev. Dramo je Poslovenil Janko Moder, režijo pa ie pripravil Stevo Žigon. V drami nastopajo najboljši slovenski igralci. most na otok krk BHzu današnje trajektne proge bo do druge jeseni zgrajen ločni most, ki bo povezoval otok s kopnim. Sestavljen bo iz dveh mostov. prvi lok bo potekal od kopnega do majhnega otoka sv. Marka (648 m), Prugi od tu do Krka (390 m). S ces-to na otočku bo celotna dolžina mosta 1136 m. Po mostu bodo spe-iiane tudi cevi bodočega jugoslovanskega naftovoda. SLOVENSKI alpinisti oktobra je šesta jugoslovan-s^a himalajska odprava dosegla vrh Makalu ja. Ta je peta najvišja 3ora na svetu — 8481 m. V odpravi so bili slovenski fantje iz Jese-n'c, Kranja in Ljubljane. Odslej smo svetovna alpinistična velesila, vštric le z redkimi narodi. S športnega stališča je to kot zmaga na svetovnem prvenstvu. Smučarji na mariborskem Pohorju. SLOVENSKI ČEVLJI Tričetrtletna bilanca v slovenski obutveni industriji obeta, da bo letos ta panoga dosegla rekorden obseg v proizvodnji in izvozu. V letošnjih prvih osmih mesecih se je proizvodnja obutve povečala za 13 odstotkov. Izvoz pa se je povečal za 10 odstotkov. Računajo, da bodo tovarne obutve v vsej državi izdelale v letu 1975 okrog 45 milijonov parov obutve. SLOVENSKO ELEKTRO-GOSPODARSTVO ima v tem letu že 533 milijonov zgube. Zastopniki odjemalcev so se zavzeli, da bi bila gospodinjstva oproščena dodatnih obremenitev. Ta zguba je vsled ponovnih popravil termoelektrarn. One same dajejo 60 procentov elektrike v Sloveniji. Zgubo bodo krili z raznimi posojili. POSTOJNSKA JAMA Slovenski jamarji so preplavali 150 m dolg sifon reke Pivke in odkrili 600 m dolgo kraško jamo. V njej je jezero. Strop nove jame krasijo čudoviti kapniki prelepih barv. To je prvo večje odkritje v Postojnski jami po drugi svetovni vojni. Smučarji „pišejo“ v sneg v lepih krivuljah. UČITELJI ODŠLI Od lanskega do letošnjega septembra je zapustilo vrtce, osnovne (Dalje na 10. strani) •za^isld nzkeqa xu{#aka Bil sem do kraja nataknjen. Pisalni mizi v župnijski pisarni in v delovni sobi sta bili nakopičeni z neurejenimi zadevami. Prav nič mi ni šlo od rok. Poleg vsakodnevnega dela in težav je še božič pred vrati in z njim polno obveznosti in rokov, ki se jih bo treba na vsak način držati. Obupoval sem: letos jim ne bom kos. Pogum so ml Jemale še druge težave, ki se bo treba z njimi ta teden spoprijeti. „Za povrh“ moram danes in jutri, ko sta nedelja In praznik, v naši cerkvi pa obakrat po deset maš, najti čas, da napišem članek za tretjo adventno nedeljo ... Začel sem premišljevati vsa tri berila. Ko sem se dve uri pozneje lotil tehle misli, Je bilo v meni popolnoma drugo razpoloženje. Postalo ml je jasno: v teh odstavkih je vendar odgovor na moje težave, pa tudi na težave vernikov, ki bodo berila v nedeljo poslušali. Prav v stiskah, ki so naš vsakdanji delež, moramo računati z Bogom, „mogočnim rešiteljem“. Ne smemo zaupati samo takrat, ko nam gre vse prav. Svetega Duha Tolažnika bi morali večkrat klicati, pa bi veliko manj zapadli v potrtost. Prav nič me ne motijo trditve raznih teologov, ki podrobneje študirajo poročila evangelista Luka o dogodkih pred Jezusovim rojstvom in po njem. Nekatere moti, ko izvedo, da Luka teh dogodkov ob Jezusovem spočetju, ob Marijinem obiskanju in ob Jezusovem rojstvu v Betlehemu ni zapisoval z magnetofonsko natančnostjo današnjega raziskovalca. To ni prav nič važno. Ta poročila so zelo jasen izraz tega, kar je veroval prvi krščanski rod. Ta je zelo jasno videl, da se je po Mariji Gospod ves približal človeštvu. Blagor tistim, ki so to vedeli! Vedeli so, da jim bo podaril svoj mir, ki ga pa morajo potem deliti vsem, s katerimi se bodo srečavali. Človek bi bil vesel, ko bi naše pridige v ljudeh odmevale tako, kot je odmevala pridiga Janeza Krstnika. Poslušalci so ga pre- treseni spraševali: „Kaj naj storimo?“ Kdaj bodo naše pridige ljudi tako prevzele, kot jih je Janezova? Takrat, ko bodo vsi poslušalci pridig bolj razmišljali in se pogovarjali o tem, kaj je pridigar povedal, kot pa o tem, kako je povedal. Prevzele nas bodo, če bomo več premišljevali o tem, kako bi pridigo uresničili. Razlog, da so pridige neuspešne, nista samo slaba zasnova in slabo govorniško oblikovanje. Vsak poslušalec more tudi iz najslabše pridige dobiti veliko za svoje življenje. Prav tako pa se more zgoditi, da tudi od najboljše pridige ni druge koristi, kot da ugotovimo: „Čudovito je govorili“ Pridiga ni priložnost za ocenjevanje govorniških dosežkov. Pridiga je samo takrat uspešna, če nas je vzpodbudila, da bomo evangelij bolj živeli, če nam je pomagala, da bomo v prihodnjem tednu laže živeli svoj krst, bolj zaupali v božjo prisotnost v svetu in v previdnostni smisel vseh težav in nadlog, ki prihajajo nad nas. A. S. na sveti večer spet doma Ljudje so hiteli z dela. Mesto je vrvelo. Na pločnikih so postavljali smreke in jih krasili z živobarvnimi lučmi. Iz vseh izložb so se bleščali napisi FROHE WEIHNACHTEN! „Vesel božič!" je pomislila Vesna. Letos bo vesel, saj grem že jutri domov in bom na sveti večer med svojimi... Pri srcu ji je postalo čudovito toplo. Domov! Zavila je v veleblagovnico in nakupila daril za domače. Tudi na gospo, pri kateri je stanovala, ni pozabila. Prišla je do svojega stanovanja. Gospodinja ji je prišla odpret. Večerja jo je že čakala na mizi. Povečerjali sta. Potem sta si voščili srečen božič, kajti Vesna bo jutri navsezgodaj odpotovala. Medsebojno sta se obdarovali. Vesna dolgo ni mogla zaspati. Mislila je na srečanje s svojimi domačimi. Jutri bo sveti večer... Vlak je potegnil. Ze celo leto ni videla svojih domačih. Koliko stvari se je zgodilo medtem ... Spoznala je Kristusa. Njega, ki ji je bil doma popoln tujec. Nikoli ji niso govorili o njem — razen v šoli, kjer so tako vztrajno ponavljali, da ga ni, da je vse, kar se sliši o njem, le bajka. „Čemu taka zagnanost?" je pomislila včasih. „O osebah iz bajk in pravljic niso nikoli tako vztrajno ponavljali, da jih ni!" Po končani šoli ni dobila doma dela. Znanci so ji ga preskrbeli v Švici. Ze dve leti je tu. Spomladi se je iz bloka pre- Jaslice. Hribček iz mahu ali pa iz ,rave in prsti in lubja. Ta je postavil sveto družino v leseni hlevček, dru9i je izoblikoval votlino v grič, tretji je dal svete popotnike pod pol podrt kozolec, ki stoji ne-kie na robu Ljubljanskega barja in e v ozadju slutiti v megli obrise ‘-iubljane. Nekaj domotožja je v teh jasli-£ah, izraz svojega časa so, a vsa-6 jaslice, naj bodo take ali take, Predstavljajo isti veliki zgodovin-ski dogodek. Molk svete noči nas vabi v premišljevanje. selila k starejši gospe, ki je bila do nje dobra kot mati. „Odkod ta dobrota in prijaznost?" se je spraševala. Neko nedeljo zjutraj je videle, da gospa nekam odhaja. Vprašala jo je, kam gre tako z9odaj, ko je vendar nedelja. „V cerkev," je odvrnila gospa. „Smem iti z vami?" „Seveda prav vesela bom .. Tam, v tisti visoki stavbi, je Prvin v življenju slišala o njem. Od tedaj je postalo življenje zanjo še lepše. Vsako nedeljo is prihajala z gospo v cerkev. Zagledala je v mislih domačo bišo, očeta, mamo, brata in se- be med njimi.. ■ Sredi med njimi pa jaslice in božje Dete v njih ... In pesem ... „Sveta noč, blažena noč ..kot jo je nekoč pela stara mama. Odprla je oči. Kolesa so enakomerno udarjala ob tračnice. Nad zemljo se je spustila noč, a v daljavi je bilo svetlo. Luči. Ljubljana. Vlak je obstal. Na postaji je bil pravi vrvež, čeprav je bila ura že deset. Vesna se je komaj prebila do izhoda. Odhitela je na trolejbus. Čez nekaj minut je stala pred vrati domače hiše. Za trenutek je obstala. Potem je pozvoni- la. Vrata so se odprla. Pred njo je stal njen brat Marko. Pognal se je vanjo, da bi skoraj padla. Prijela ga je za roko, naj molči. Potrkala je na vrata dnevne sobe. Vstopila je. „Vesna!" Vse po vrsti je objela. Razdelila jim je darove. Oče je ugasnil televizor. Sedli so za mizo. „Sveti večer je nocoj," je rekla Vesna. Oče se je rahlo namrščil: „Daj no, Vesna, pusti te neumnosti! Veseli bodimo! Govorimo o čem drugem!" (Dalje na 8. strani) ON: NEBOGLJEN OTROK V jaslih leži on, ki je bival zdavnaj pred vesoljskimi dobami stvarjenja in oblikovanja zemeljske krogle, mnogo pred sleherno zgodovino in časom, pred vsemi u-stvarjenimi stvarmi, neustvarjen in brez začetka, sam začetek in smisel vsega. Bival je zunaj mejnikov sveta in prostora, kjer se rojevajo in kamor zahajajo zvezde, v Očetovem naročju. Ta Bog od Boga, ta Luč od Luči je hotel postati človek, „je samega sebe izničil, podobo hlapca vzel nase“. Utesniti se je hotel v meje bednega človeškega telesa, ukloniti se v prostor in čas, postati nič. še več. Hotel je biti otrok. Saj menda res ni na svetu bolj ljubke stvari, kot je otrok, a obenem tudi ne boij nesposobne, povsem od drugih odvisne: otrok, prepuščen sam sebi, ni zmožen življenja. In to je hotel biti on: nemočen, nebogljen, do kraja odvisen od drugih. KRAJ ROJSTVA: HLEV Zanimivo je, kako si je božji Sin izbral čas in kraj svojega rojstva. Hotel je biti rojen med povsem tujimi ljudmi in ne v Nazaretu, kakor bi bilo najbolj naravno. „Tiste dni je izšlo povelje od cesarja Avgusta...“ Tako beremo v evangeliju in tako je bilo. A za tem Avgustovim poveljem, za to njegovo voljo je skrit božji prst. Bog je čase in razmere tako napeljal, da bo njegov Sin rojen med tujimi ljudmi, nepoznan, skrit, neopazen, 140 kilometrov od Nazareta, v neznatnem Betlehemu. Betlehem, „Hiša kruha" po naše, ni bil tudi kot mesto bogvekaj. Pa še v tem skromnem Betlehemu „zanju ni bilo prostora v prenočišču“-Trdosrčnost ljudi, prenatrpanost v edinem gostišču, Jožefova revščina, ko ni mogel plačati skromne sobe? Ja, vse to, a predvsem nekaj drugega: Bog hoče, da je njegov Sin naj otroci božič doživel Advent je čas, ko se pripravljamo na rojstni dan Jezusov. Kjer je navada, da spletejo doma adventni venec, naj se ta nadaljuje! Kjer te ni, bi bilo priporočljivo, da bi jo vpeljali. Otroci naj pri pletenju venca sodelujejo tako, da podajajo smrekove vejice! Tudi luč na adventnem vencu naj otroci doživijo! Preden prižge oče za prvo adventno nedeljo prvo svečo na vencu (in prav tako naslednje nedelje, ko prižge dve, tri, štiri sveče) je primerno, da molimo, še bolje, da zapojemo kakšno adventno pesem. Pri otrocih, ki so stari več kot tri leta, dopolnjujemo doživetje ob adventnem vencu s pripovedovanjem o angelovem oznanjenju, o potovanju Marije in Jože- fa v Betlehem, o iskanju prenočišča, o neusmiljenosti nekaterih ljudi ter o ljubezni Boga, ki je poslal svojega Sina na svet, da nam pomaga. Starši naj izrabijo adventne večere za pripravljanje jaslic: popravljanje hlevca, kipcev za jaslice, zbiranje vsega, s čemer bodo sestavili jaslice. Ob popravljanju hleva se bo otrok u-čil skromnosti, ob Mariji in Jožefu izvrševanja božje volje ter ljubezni do Boga in ljudi. Da ne bodo jasli pretrde, naj bodo do božiča postlane z o-bilno slamo, ki naj si jo mali otroci prislužijo z ubogljivostjo in dobrimi deli. Vsak večer naj se starši v družinskem krogu pomenijo z otroki, koliko slamic so čez dan pripravili za Jezusovo ležišče. Morda so z neubogljivostjo celo zapravili že prej zbrano slamo. Podobno bodo otroci radi zbirali majhne kamne, s katerimi bo tlakovana pot do hlevca. Adventnim večerom je potrebno dati slovesno razpoloženje. Vsa družina naj bo zbrana pri mizi, na kateri naj bodo predmeti, potrebni za jaslice! Tedaj naj bosta radijski in televizijski sprejemnik zaprta! Vsa družina naj poje adventne pesmi, med katere spadajo tudi prve kitice pesmi „Poslušajte vsi ljudje!“. Zelo učinkovite so tudi kratke molitve v obliki prošenj, na primer „Jezus pridi!“. Adventni koledar, s katerega otroci dan za dnem trgajo liste in opravljajo tam naznačene naloge, je lepo sredstvo za „adventno" vzgojo otroka. Višek božične dobe je rojstni dan našega Gospoda. Uvod v božič je sveti večer. Središče otrokovega doživ- G rojen zunaj mesta, v hlevu, v votlini. Zamislimo se v resnični kraj Jezusovega rojstva! „Hlev, pravi hlev, to ni veselo in rahlo stebrišče, ki so ga krščan-ski slikarji zgradili za Davidovega s|na, tudi ne jaslice iz mavca, ki s' Jih je izmislila v modernih časih slaščičarska domišljija izdelovalcev kipcev. Tudi ni čista in snažna ve-^a. ljubka v svojih barvah, z olepšanimi in okrašenimi jaslimi. Hlev, Pravi hlev, to je dom za živali, ki a° garale za človeka. Hlev, to so štiri surove stene, umazana tla, streha iz brun in skodel. Pravi hlev je temen, umazan, zasmrajen: ciste v njem so samo jasli, v katerih pripravlja gospodar krmo za 2|vino." (Papini) Tak hlev je bil prostor, v katerem le prišel na svet božji Sin. CAS ROJSTVA: SREDI NOČI in čas rojstva? Ponoči je bilo, Sredi noči, kot je prišlo do nas Poročilo po ustnem izročilu. Ob r llanja je v jaslicah, ki jih je Pripravljala družina skoz ves adventni čas. Postavljene naj bodo v tistem stanovanjskem prostore, v katerem se mudijo otroci večji del dneva. Nekaj ur pred začetkom sve-{ega večera naj se mali otroci v tem prostoru ne zadržujejo, da bo oče ali kak drug odra-sel družinski član do kraja izderi začete jaslice, pripravil luči in morda postavil tudi božično drevesce. Medtem pomagajo o-troci materi pospravljati in kra-s'ti stanovanje, nato pa odidejo skupaj v cerkev po blagoslovljeno vodo. Domače obrede svetega veče-ra je treba čimbolj izrabiti. Obhod s kajenjem in škropljenjem z blagoslovljeno vodo po stanovanjskih prostorih naj oče ali diati začneta z besedami „Jezusov rojstni dan praznujemo,“ ali podobno. Mali otroci naj imajo v rokah smrekove vejice ali svečko. Med obhodom je za majhne otroke najprimernejše petje pesmi „Poslušajte vsi ljudje". Obhod se konča v prostoru, v katerem so jaslice. Prižgane naj bodo le luči pri jaslicah in na božičnem drevescu. Jasli naj bodo še prazne. V nje naj po-lože otroci slamice, ki so jih s svojo pridnostjo zbrali, ali pa naj postavijo pred hlevček zbrane majhne kamne za pot. Potem oče prebere evangeljsko poročilo o Jezusovem rojstvu iz Lukovega evangelija, mati pa položi v jasli kipec Deteta Jezusa, ki ga je nosila že pri blagoslavljanju stanovanja. Vsi skupaj naj bi sedaj zapeli „Sveta noč, blažena noč“. Nato naj bi še skupaj odmolili -----------------------------------> zahvalno molitev. Šele potem naj bi prižgali sobne luči. V dnevih po božiču naj se otrok veliko mudi pri jaslicah. Tudi v cerkev naj ga vodijo občudovat jaslice, prav tako v druga stanovanja. Pri vsakem obisku naj izvrši otrok dobro delo. Kako lepa je navada, da oče in mama ob začetku novega leta blagoslovita otroka z znamenjem križa, medtem ko jim želita božje varstvo in pomoč. Prav tako naj oče po blagoslovu stanovanja na tretji sveti večer na stanovanjska vrata napiše začetnice imen sv. treh kraljev z ustrezno letnico. S primerno razlago bodo otroci razumeli, kako naj vse leto kot modri z vzhoda živijo v hrepenenju po Jezusu — Bogu. J. Bertoncelj uri, ko so ljudje po mestih plesali in pili, na rimskem dvoru pa razuzdano veseljačili ali že utrujeni od plesa in pijače popadali po mehkih ležiščih. Ob uri, ko so drugi ljudje po opravljenem delu u-trujeni pospali in pozabili na ves svet. Ob uri, ko ni najbrž nihče pomislil, kako blizu je Bog zemlji. Skratka: ob uri pozabe, greha in spanja. (Nadaljevanje s 5. strani) Sklonila je glavo. Oče ji je natočil likerja. Kozarca se ni dotaknila. Spet je oblekla plašč, pozdravila in odšla v noč. Mrzel veter ji je sipal ivje z dreves. Prišla je do cerkve. Veliko ljudi je bilo že notri. Molili so rožni venec in peli. V Vesninih očeh so se zaiskrile solze. To je torej moj „vesel božič", je pomislila. Hudo ji je bilo. Potem se je zableščalo tisočero luči in s kora so zabučale orgle z vsemi registri, potem pa prešle v milo uspavanko. „Sveta noč..." zaživimo polno advent in božič! Po Andrejevem se dnevi zmerom kasneje prebujajo iz meglene nočne teme in zmerom prej prehajajo v hladni somrak večera. Narava je obmirovala, dostikrat že počiva pod snežno odejo. Sonce se skriva nad oblaki in ne daje več svoje prijetne toplote. V hladu in temi človek občuti tajinstvenost in grozo. Človeška narava teži za soncem in svetlobo. Krščanstvo je prineslo luč in toploto v ta nekoč temni in mrtvaško hladni čas. Nekdanji strah se je umaknil in v temi sije luč iz jaslic. Tema se je umaknila svetlobi, strah se je umaknil veselju. Zato pra- IN VENDAR ... In vendar je bil ta pozabljeni trenutek tisti, na katerega se je pripravljala vsa Izraelova zgodovina in vse človeštvo v tisočletjih svojega bivanja. V tistem trenutku se je zgodovina prelomila. Iščemo srečo v denarju, slavi, oblasti. Koliko prizadevanja je pri ljudeh, da bi opozorili nase, na Polnočnica je minila. Množica je Vesno skoraj odnesla pred cerkev. Tam so si znanci, prijatelji in sosedje podajali roke in si nasmejani voščili: „Vesel božič!" „Komu naj voščim jaz?" Prešinila jo je misel: „K stari mami pojdem!“ Dve uri hoda je bilo do postaje. Sonce je že pozlatilo zasneženo pokrajino, ko je prišla do majhne in skromne hišice. „Mama je bolna. Leži," ji je povedala neznana ženska in jo peljala v sobo. Vesna je zagledala na postelji upadel, čisto bel obraz in dvo- vijo na Zilji, da se z Andražem pričenja „zlati čas". Čas pred božičem imenuje Cerkev advent, prihod. Na praznik Odrešenikovega „prihoda“ so se kristjani že od nekdaj posebej pripravljali. V cerkvi vlada vijolična barva, ženitovanj ni, na vasi fantovskega petja in ukanja niso trpeli. Adventni čas obsega štiri nedelje. To je čas duhovne in zunanje priprave na božič. Poleg posta in drugih spokornih vaj je obiskovanje jutranjih maš do današnjih dni glavna duhovna priprava. Slovenski človek je do nedavnega občutil svojevrstni čar teh jutranjih opravil, ki jih imenuje zbrnice ali celč zlate maše. Težko je v mrzlih jutrih zapustiti toplo posteljo, za marsikoga je pot po zasneženi gazi do cerkve težavna in vendar se je dogajalo, da so svoj talent, na svojo postavo, na svoje brke, na svojo frizuro! Zunanjost, oblika, posoda — na tem je danes poudarek, ne na vsebini' In vendar nista ne resnica ne sreča v zunanjem blesku, ne v denarju, ne v slavi, ne v oblasti, ne v tem, da nekoga drugi ljudje spoštujejo. Tako vsaj nam govori veliki molk svete noči. je uvelih rok. „Mama!" je vsa vesela vzkliknila. Objeli sta se. „Srečen božič ti želim, mama!" V očeh stare ženice sta se zableščali solzi. Ni mogla do besede. Čez čas je s težavo spravila iz sebe: „Tudi tebi blagoslovljen božič, Vesna ... Ali res ... veruješ?" „Res, mama! Verujem!" Tista zgarana, uvela roka jo je pobožala po dolgih črnih laseh. Starka je jokala od sreče. Pred jaslicami v kotu je veselo plapolala oljenka. Veno bile cerkve jutro za jutrom polne kakor ob nedeljah. Doma je osta-jal samo „varuh". S plamenicami in svetilkami v rokah so verniki v temnem jutru prihajali od vseh stra-n' v cerkev. Po Koroškem zvonilo še zdaj vsako jutro v adventu Pred svitnami po četrt ure z vse-rai zvonovi. Advent je pa tudi čas zunanjih Priprav na božič. Posvečeni so jim večeri. Ponekod delajo žene in de-kieta „rože", umetno cvetje iz pi-sanega papirja, ki ga vežejo v ven-£6' da z njimi za božič olepšajo bogkov kot. Postavljajo tudi božič-ho drevesce. Moški svet je svoje Pni ob večerih pripravljal jaslice: hlevček in hribček in vse, kar zra-von spada, je bilo treba popra-vi,i. marsikaj tudi kaj novega napraviti. Sredi poganske teme je z nastopom krščanstva zažarela svet-°ba božičnega praznika. To pa se zgodilo čez noč. Treba je bilo oakati 300 let, preden se je uve-lavil v Cerkvi praznik Kristusove-9a rojstva. Skušali so z zapleteni-r11' računi dognati točni dan le-’e9a. Nazadnje so se sporazumeli noč od 24. na 25. december. a bas se je kril s poganskim praz-n|kom rojstva nepremagljivega sonca dne 25. decembra. Zato se t® Cerkev tem rajši odločila za ta Pan. Colgo časa je ostal božič praz-P'k' ki so ga obhajali le v cer- kvah. Le-te so bile slavnostno ozaljšane z zelenjem in preprogami, bogoslužje pa so povzdigovali vanj vpleteni božični prizori. Minilo je nekaj stoletij, da se je praznovanje Kristusovega rojstva premaknilo iz cerkva tudi drugam. Šele barok in protireformacija sta približala božični praznik družini, prenesla cerkveno praznovanje v meščanske in kmečke domove. S kolednimi igrami, čudovitimi božičnimi pesmimi in z jaslicami je postal božič — poleg velike noči — največji verski praznik tudi slovenskega ljudstva. O Barbari in o Luciji sejejo žito, predvsem pšenico, v plitve posode. Zrnje počasi kali in mora do božiča ozeleneti. Mlado žito postavljajo skoraj povsod k jaslicam ali kar vanje, le včasih pod božično drevesce, pa tudi na mizo ali v okno. Med zelene bilke postavijo včasih luč, najrajši oljenko. Skoraj vse slovensko ozemlje je ohranilo v današnje dni starodavno šego, ki je znano vsemu evropskemu zahodu in severu, da so namreč obešali v bogkov kot ne-okrašeno smrečico. Iz nje se je razvilo v Nemčiji božično drevesce, ovešeno z okraski in okrašeno z gorečimi svečkami. Seveda so osrednji okras božiča jaslice. Namen „postavljanja" Kristusovega rojstva meri na doživljanje dogodka, ki ga predstavlja: jaslice hočejo biti pomoč pri zbra- /----------------> božji mir in blagoslov o božiiu in v novem letu! vaši duhovniki ____________________—J nem premišljevanju Kristusovega rojstva in jih pri tem glede nazornosti ne more nič drugega nadomestiti Prve jaslice so postavili patri je-zuitje leta 1560 na Portugalskem, prve cerkvene jaslice pa so uredili leta 1562 v Pragi, šele posih-mal so sledili drugi redovi. Iz redovniških jaslic so prihajale pobude za nastajanje domačih jaslic. Naše ljudstvo si je ustvarilo svoj tip jaslic. Postavljalo si jih je na trioglato desko v bogkovem kotu. Hribček je moral biti visok, na vrhu je bilo zmerom mesto Betlehem, ob spodnjem robu je bil hlevček, številni neznani talenti so rezbarili preproste lesene jaslične kipce. Ko je uplahnilo veselje do lastnega ustvarjanja, se je znašla industrija: odslej so zavladale papirnate figure v slovenskih ljudskih jaslicah. Prikaz slovenskih hišnih jaslic v bogkovem kotu bi ne bil popoln brez omembe zanje tipičnega prtička, pritrjenega na rob trikotne deščice. V zakladnici ljudskih pesmi evropskih narodov imajo božične (Dalje na 24. strani) novice od doma (Nadaljevanje s 3. strani) šole, posebne šole in vse vrste srednjih šol 718 pedagoških delavcev. Ti so se zaposlili v raznih podjetjih. V slovenskem šolstvu je zaposlenih 22 tisoč pedagoških delavcev. V začetku letošnjega šolskega leta so zaradi pomanjkanja učiteljev ukinili 19 osnovnih šol. * BIZELJSKO — Na obrobju Kozjanskega je v osmih mesecih zraslo novo sodobno šolsko poslopje. Izgradnjo montažnega šol. poslopja, v katerem je osem učilnic, dve igralnici otroškega varstva, telovadnica in drugi prostori, so omogočili občani, ki so sedem let zbirali denar s samoprispevkom. Otvoritvi je sledila svečana akademija. BRESTANICA — Na rožnovensko nedeljo so letos že drugič poromali invalidi v Brestanico (bivši Rajhen-burg). Brestanico imenujemo tudi „Slovenski Lurd". Okoli oltarja se je zbralo veliko število invalidov in bolnikov. Cerkev, ki sprejme 4000 ljudi, je bila skoraj polna. Bolniki so priromali iz cele Slovenije. Iz postojnske tare so pripeljali kar 4 avtobusi. Romanje je pripravilo uredništvo lista „Ognjišče“. CELJE — V Celju so odprli prenovljeni otroški dispanzer. Zgradili so ga z veliko iznajdljivostjo in z razmeroma skromnimi sredstvi — 2 milijona din. Dispanzer ima več ordinacij, dve prostorni čakalnici, lepo opremljen laboratorij. To bo vse pripomoglo k boljšemu zdravljenju najmlajših celjskih občanov. CELJE — Celjska osnovna šola je v oktobru proslavila svojo stoletnico. Na svečani akademiji je na- Us. siouekisUe^a tiska dama in t%a tufem Z izrezki slovenskih revij in časopisov, ki izhajajo doma in po svetu, skušamo zasledovati dogajanje med Slovenci. Za utemeljenost komentarjev in mnenj ne odgovarjamo. Iz podane snovi naj si bravci sami ustvarijo sodbo o življenju slovenske družbe! DELO ivaaa »aaaaaaaa waa«*«« ti««aaa«a ftf«iuata. »itib. ata a«. laiNa m« TUJI DELAVCI V ZR NEMČIJI SE MORAJO UMIKATI DOMAČIM Trenutno je v Zvezni republiki Nemčiji še 2,1 milijona zaposlenih tujih delavcev, z družinskimi člani vred pa blizu 3,8 milijona. Odkar je bonska vlada novembra 1973 zaprla mejo za nove, se je število zaposlenih zmanjšalo za približno 250 tisoč ali slabih 10%. Konec septembra je bilo med dobrim milijonom vseh brezposelnih 153.000 „gastarbeiterjev“. Tudi ti — in še vsaj enkrat toliko — so „odpisani“. Ko tujcu poteče enoletni rok, kolikor lahko najdlje dobiva nadomestilo za brezposelnost, je praktično primoran zapustiti ZRN — če morda ni privilegirani državljan članice Evropske gospodarske skupnosti (praktično se to nanaša le na Italijane). V vsej tišini se torej dogaja tisto, kar so vsi razumni opazovalci napovedovali- množičnega odpuščanja tujih delavcev sicer ni, saj nekatere dejavnosti živijo od njih (zdravstvene ustanove, gostinstvo, tekstilna ih prehrambena industrija), toda brezposelni tujci se le morajo umikati domačim kandidatom za zaposlitev. V primerjavi z Avstrijo, Švico ali Francijo je postopek tu še kar „nežen". Značilen je osnutek kongresnega dokumenta, ki ga bo sredi novembra sprejela socialnodemokratska stranka. Takole pravi o gospodarskih posledicah, ki so jih povzročili tuji delavci v ZRN: „Nekontrolirani prihv tujih delojemalcev je prispeval v ZRN k ohranitvi zastarelih gospodarskih struktur; stalno širjenje ponudbe delovnih moči za manj kvalificirana delovna mesta je preprečilo, da bi se zmanjševale nepravičnosti v razdelitvi dohodka, ter zavrlo osredotočenje industrijskih naložb tako, da bi se ustvarjala delovna mesta za višje kvalifikacijske zahteve." Tako je torej: tuji delavci negativno delujejo na modernizacijo za-hodnonemškega gospodarstva... Ne samo, da obremenjujejo občutljiva področja infrastrukture (promet, šolstvo, bolnišnice, otroške vrtce), marveč so „zakrivili“ divje razraščanje proizvodnih zmogljivosti, ki so zdaj marsikod samo napol izkoriščene. Socialni demokratje sicer uvidevajo. da je imelo odhajanje zdomcev v ZRN negativne gospodarske posledice tudi za dežele emigracije, saj so na ta način izgubile marsikakšno možnost za naselitev delovno intenzivne proizvodnje pri njih doma — danes pa jim je prvenstveni problem vendarle v tem, kako število „gastarbeiterjev“ znižati do tiste stopnje, ko bodo srednje in dolgoročne potrebe v skladu s sedanjimi sprejemnimi zmogljivostmi. „Nadaljnje naraščanj® števila tujih delojemalcev je treba ustaviti,“ zahteva vladajoča SRD koalicijske vlade v Bonnu. To torej pomeni, da velja vztrajati pri prepO' vedi zaposlovanja novih tujcev v ZRN. Gospodarski in socialni vidiki „gastarbeiterstva" so gotovo zelo p°' membni v teh kriznih časih, ko sindikalni in socialnodemokratski strankini aktivisti vsak dan poslušajo vprašanja, zakaj držijo v deželi mili' jone tujcev, domačih pa ne morejo zaposliti. Ravno iz te negotove situacije se lahko porodijo tudi nepredvideni politični zapleti. Tujci počasi le odhajajo in tako — prav rahlo — blažijo statistične „Kakor vidiš, pri nas ni vse tako črno, kot se govori!" danes težko spoznaš, kdo se SKRIVA ZA RDEČIM NOSOM. LAHKO JE ALKOHOLIK, LAHKO JE PA POTROŠNIK, KI OA VSAK DAN VLEČEJO ZA NOS. Direktorja med seboj: „Mi smo Pa naš letošnji plan proizvod-nie presegli za trideset referatov." DIREKTOR NA SEJI: „TOVARI-S/. SKRAJNI ČAS JE, DA NEHAMO PITI V SLUŽBI ...NA SVOJE STROŠKE!" „Molk je zlato," je rekel direk-tor na zborovanju delavcev. Najbolj rentabilna vlaganja so vlaganja kumaric. ČE HOČEŠ ZMAGATI, NE HODI PO STOPINJAH NEKDANJIH ZMAGOVALCEV! „Kritiziral bi, pa kaj, ko je pri nas vse v redu ali pa bo v redu." KDOR LAŽE, NI NUJNO, DA KRADE. LAHKO SAMO JEMLJE. V bistvu ni razlike med novo štipendijo in staro pokojnino. Obe prideta enkrat na mesec in trajata štiri dni. LAŽ IMA KRATKE NOGE, ČE SE NE VOZI Z MERCEDESOM. „Mama, spet se mi ne da v šolo." „Zakaj pa ne?" „Vsi tam me sovražijo: učitelji, učenci, celč čistilka me postrani gleda." „Nič ne maraj! Bo že minilo! Navsezadnje jih imaš že petdeset in si direktor šole." ALI DELAJO GOVORNIKI SAMO GOVORNE NAPAKE? Če se že moramo plaziti, dvignimo vsaj glave! BOLJE PLEZATI KAKOR DREZATI! Suhemu delavcu nihče ne verjame, da je že vsega sit. NOV PREGOVOR: KDOR ZGODAJ VSTAJA, DELAVSKO PLAČO DOBIVA. Govornik: „Tovariši, priznam, da so drugi delali napake ..." NE UNIČUJTE DREVJA, MOGOČE SE BOMO MORALI VRNITI NA VEJE! „Ali veš, da uvažamo paradižnik iz Grčije, domači nam pa gnije po makedonskih njivah?" „Potem je pa uvoz vsekakor u-pravičen. Naj mar jemo gnili makedonski paradižnik?" ŠEF DELAVCEM: „VSAKA KRITIKA NA MOJE DELO JE ZAŽELENA, ČE JE POZITIVNA ..." Drug šel drugim delavcem: „Tovariši, ne skrbite! Vaši stanovanjski problemi bodo v najkrajšem času rešeni — negativno." DINAR: „STO LET SEM ŽE NA PARAH, PA SE KAR DOBRO DRŽIM." Delavec delavcu: „Ali se ti zdi, da je v naši administraciji več zabušantov kot drugih?" „Katerih drugih?" Po „Pavlihu" ZMAJEVALI SO Z GLAVAMI, KO je ZAVIL NA STRANSKO P°T. pa SE JE POKAZALO, Da JE BILA BLIŽNJICA. „Tovariš natakar, v tej polnje- n' Papriki je samo riž, mesa pa nič!" ••Zato pa lahko iščete nagradni Kupon v rižu." VIŠJA SILA JE VSE TISTO, ČE-SaR NIŽJA SILA NE RAZUME. ••Nekaterim povzročam velike lažave: ne gledam na svoj ju-,ri, ampak na svoj danes." ČASTNI SPREJEM NAŠIH ZDOMCEV S stopilo več govornikov, recitatorjev in pevskih zborov. Ob tej priliki je šola dobila novo telovadnico. Polepšali so tudi njen zunanji videz. Učitelj Alojz Gobec poučuje na šoli že 38 let. Ob tej priliki so mu podelili posebno plaketo. CIRKOVCI — Nova transformatorska postaja v Cirkovcih z močjo 150.000 kitovatamperov ureja viške oz. primankljaje elektrike v severovzhodni Sloveniji. Z njim bodo lahko izmenjali večje količine električne energije med republikami in mejnimi državami. Obenem je korak dalje k izgradnji jugoslovanskega 380-kilovatnega energetskega sistema. GORIŠKA BRDA — Spomladi bodo v Goriških Brdih odprli pravo „vinsko cesto“. Ljudem in turistom naj bi čimbolj približala vinogradništvo. Središčna točka bo v Dobrovem. Tu je znana vinska klet s 1350 vagoni zmogljivosti. Imajo najsodobnejšo tehnologijo predelave. Odprta je za obiskovalce, pokuševalce in kupce. Od tu so dosegljive mnoge lepe razgledne točke in kraji, vredni obiska. KAMNIK — Konec oktobra je umrl v bolnišnici na Golniku duhovnik prof. Marko Mihelič. Dolga leta je bil profesor matematike na Škofijski gimnaziji v St. Vidu nad Ljubljano. Po vojni je deloval v Novem mestu, zadnjih deset let pa v Kamniku. Veličasten pogreb je pokazal njegovo priljubljenost. KOČEVJE — Tu so odprli nove proizvodne in upravne prostore tiskarne „Kočevski tisk". Zgradili so novih 550 m- poslovnih in proizvodnih prostorov. Investicija je znašala 5,5 milijona dinarjev. Proizvodnjo bodo povečali za četrtino in zaposlili nekaj novih ljudi. KOPER — V koprski luki bo letos promet za 15% manjši od predvidenega. Odprtje Sueškega prekopa ni prineslo bistvenega povečanja pretovora. K temu sta prispevala tudi omejitev uvoza in manjši gospodarski razvoj v sosednjih državah. Hitrejše poslovanje in boljša struktura blaga prinašata luki več (Dalje na 34. strani) podatke o brezposelnosti. In če lahko kakšen bonski resor privarčuje kakšen milijon še pri „gastarbeiterjih", mu bo v domači javnosti samo lažje. Rezervna armada? Kakor kdo hoče razumeti. Delo, Ljubljana, 23. oktobra 1975, str. 3. NÄS TEDNIK KAJ BO S ŠTETJEM SLOVENSKE MANJŠINE NA KOROŠKEM? Znani strokovnjak za manjšinska vprašanja prof. dr. Theodor Veiter je v ponedeljek (13. oktobra) v predavanju v Celovcu dejal, da na Koroškem nobeno štetje ni ustrezno sredstvo za določitev ozemlja, na katerem naj ima manjšina svoje pravice po členu 7. državne pogodbe. Vsako tako štetje bi namreč izzvalo narodnostni volilni boj, pri katerem bi manjšina na vsak način podlegla, ker bi v takem ostrem narodnopolitičnem boju razpolagala s premalo finančnimi sredstvi, s premalo vpliva na množična občila. Le če bi bil odstotek pripadnikov manjšine, ki jih bi bilo treba „ugotoviti“, tako nizek, da bi bilo dvojezično ozemlje določeno tudi v zgodovinskem smislu, bi bilo tako štetje primerno, je dejal Veiter. V trenutni politični situaciji na Koroškem pa vidi Veiter štetje edinole tedaj upravičeno, če privoli vanj tudi manjšina in če je s takim štetjem povezano tudi pospeševanje manjšinskega prava. Če manjšina ne privoli v štetje, potem je tako štetje orožje proti manjšini, je poudaril Veiter. Naš tednik, Celovec, 16. oktobra 1975, str. 2. Narodni svet koroških Slovencev ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sta začela te dni s plakatno akcijo proti nameravanemu ugotavljanju manjšine. V slovenščini in nemščini opozarjata dva plakata v oranžni barvi, da koroški Slovenci živijo 1500 let na svoji zemlji, da je ugotavljanje manjšine nedemokratično, proti avstrijski državni pogodbi ter naperjeno nenazadnje proti manjšini sami. Izpoved slovenskega lepaka: Preprečili bomo ugotavljanje manjšine! Nemški plakat pa opozarja, da je ljudsko štetje posebne vrste končno le ugotavljanje manjšine. Naš tednik, Celovec, 30. oktobra 1975, str. 1. DEMOKRATIČNI SLOVENCI V ITALIJI O MEJNEM SPORAZUMU V zvezi s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo je deželno tajništvo Slovenske skupnosti potrdilo svojo pozitivno oceno. V pričakovanju objave dokončnega besedila sporazuma pa si pridržuje pravico analitične ocene posameznih delov sporazuma. Vendar iz že do sedaj znanih podatkov je jasno, da se bodo morali pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlanija-Julijska krajina trdno nasloniti na lastne sile, kajti izkušnje učijo, da se nobeni sporazumi in izjave dobre volje ne izpolnjujejo avtomatično, ampak j® potrebna politična in moralna volja večine in odločnost in vztrajnost prizadete manjšine, da se stalno in enotno bori za izvajanje sprejetih obveznosti do nje. Naš tednik, Celovec, 30. oktobra 1975, str. 2. NOVI UST H MEDNARODNO SODIŠČE O SOVJETSKIH JEČAH Vsi se še spominjamo, s kakšnim užitkom je spremljal sovjetski tisk zasedanje tako imenovanega Russlovega sodišča, ki je sodilo Združene države Amerike zaradi okrutnosti in nečlovečnosti, ki so jih počenja1' (Dalje na 34. strani) J SALZBURŠKA Slovenci po evropi anglija v nedeljo, 26. oktobra, smo kr-sti" v samostanski kapeli sester Palotink v Rochdale Michele Jani-ne Corless; mati je Majda, roj. Grk-man. Tako so mogli verniki, ki so 86 v lepem številu zbrali na to nedeljo v cerkvi, vsi odgovarjati pri obredu. Seveda smo imeli tudi ma-80 in pete litanije, ki jih je zbor Prvič pel po melodiji „semeniških" 'tanij. prav tako smo potem v dvorani imeli prijeten večer s skiop-jičnim predavanjem o Sloveniji. ^er je bil ves mesec posvečen mi-sijonom, smo zbrali tu 13.30 £ zanje. Tudi v Londonu smo pri tomboli 2t>rali 10.50 £ za misijone. Vsem darovalcem prisrčna hvala! Jermanova družina v Londonu je ala blagosloviti nagrobni spome-n|k pok. Saše, ki je umrl predlan-sko leto. . dobili smo sporočilo, da je 3. innija letos umrl Simon Prender-mož Ivane Zorman. Bil je po-°Pan 11. junija na pokopališču 27- septembra pa je preminila "'arija (Mimi) Nahtigal, doma iz Hdbijane. Pokojnima naj Bog nakloni več-1 niir, sorodnikom in prijateljem naše sožalje! ®v°i dom sta dala blagosloviti tudi Kns. novoporočenca Žbogar in Col-Naj bi srečno v njem živela! . v župni cerkvi Rothwell so pre-1 zakrament sv. birme Franc errn in Peter ter David Kravos 116 6- novembra. novembra sta se poročila v cerkvi na Midland Rd, Bedford, Dragica Herceg in Ken Pearce. Želimo jima vso srečo v življenju! avstrija GORNJA AVSTRIJA LINZ. — Praznik vseh svetnikov smo lepo obhajali. Dopoldne nas je bilo kar lepo število pri maši; popoldne smo se pa zbrali na pokopališču v St. Martinu, kjer smo se ob besednem bogoslužju in petju spomnili naših mrtvih. Upamo, da so mnogi med njimi že med svetniki. Nam vsem so pokojni tudi opomin, da bomo kmalu tudi mi med njimi. V „Centru“ na Scharitzerstraße št. 5. v Linzu se kar dobro počutimo, ko se po maši zberemo na razgovor. Seveda bo še prijetneje, ko bomo imeli čisto svoje prostore, ki jih bomo uredili potem po našem okusu. Fotoreporter nam je poslal dve lepi sliki o našem romanju v Marijino Celje, ki jih priobčujemo. Na sliki z narodnimi nošami se dobro vidi, kako domačini naše narodne noše občudujejo. Popravilo orgelj se bliža koncu. Upamo, da nam bodo kmalu zadonele v lepoto bogoslužja. Sedaj jih g. Viktor Lesjak in naš organist g. Zorč uglašujeta. Seveda bo za popravilo treba tudi nekaj prispevati. Dejansko uporabljamo orgije le pri slovenski božji službi. Ko bo izseljenski duhovnik dobil račun, se bo obrnil na vernike s prošnjo, da naj za popravilo vsak po svojih močeh prispeva. SALZBURG. — Freilassing. — Če ne bi bilo državne meje vmes, bi bil bavarski Freilassing že zdavnaj salzburško predmestje. Tudi Slovenci iz Freilassinga radi pridejo v Salzburg. Saj to ni nič čudnega, ko nas pa s tem mestom vežejo stari spomini. Od tam so prišli misijonarji in pokristjanili velik del Slovencev. 18. oktobra je pa izseljenski duhovnik šel v Freilassing in tam krstil malega Aleksandra. Oče Jože Guštinčič je doma iz Prekmurja, mama Angela Vrtič je pa iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah (Juršinci). Krst je bil v lepi farni cerkvi, „gos-tivanje“ pa je pripravila stara mama na svojem domu. Vseh štajerskih dobrot je bilo na mizi in domače vino, ki ni povzročalo glavobola. Bogoslovci, naši rojaki iz Koroške, so se vrnili med nas. Namesto treh odšlih, ki so nastopili službo v krški škofiji, so prišli spet trije novi. Radi jih imamo, ker nam po-žive skupnost in olepšajo bogoslužje z lepim petjem. Po krstu malega Aleksandra Gustinčiča v Freilassingu pri Salzburgu. Marta Angelika Stamničar pri krstu v Schwarzachu. TENNECK. — Novembra se nas je zbralo pri maši tako število kot že dolgo ne. Med mašo so nam lepo prepevali bogoslovci in akademiki iz Salzburga ter bolniške sestre iz Schwarzacha. Peli so nekaj ritmičnih in nekaj lepih starodavnih pesmi. Med mašo je bila krščena Marjana Puklavec. Oče Slavko je doma iz Nunske grabe, mati Stanislava, roj. Skrobar, pa iz Gojševcev, oba iz okolice Ljutomera. Marjana je med oblivanjem z vodo zelo modro gledala in se ni ustrašila mrzle vode. Naj bi bila vedno dober božji otroki Po maši smo šli v dvorano, kjer smo res v lepem veselju praznovali Ostali avstrijski romarji občudujejo naše slovenske narodne noše v Marijinem Celju. god bližnjega sv. Martina. G. Olip iz Sel je v zabavo napenjal harmoniko. Kadar ni več mogel, je g. Slavko Ogorevc zavrtel plošče. Vmes smo napravili pavze in smo prepeli veliko narodnih pesmi. Da se je razpoloženje dvigalo, je poskrbel naš točaj g. Vinko. On je poskrbel tudi za lačne, da so se nasitili. Na koncu je bila splošna sodba, da je bilo res lepo in veselo. Hvala vsem, ki so pomagali in se dostojno zadržali! SCHWARZACH in PONGAU. — V nedeljo, 2. novembra, smo imeli slovensko mašo v Schwarzachu v farni cerkvi. Čeprav je bila večina naših rojakov za spomin mrtvih doma na grobeh, se nas je zbralo še kar lepo število. Med mašo je bila krščena in tako sprejeta v cerkveno občestvo mala Marta Angelika Stamničar. Oče Janez je doma iz razkriške fare, mati Amalija-Jožefina, roj. Podržaj, pa iz Spittala ob Dravi. Sestrice je zelo vesel mali Kristjan, ki leta okrog nje in jo nagovarja po slovensko in po nemško. Po maši smo se malo pomudili skupaj na stanovanju pri Stamničarjevih. Večina naših bolničarjev in bolničark, razen onih, ki se šele pripravljajo na ta poklic v šoli, je dobila stanovanja v novem bloku, ki ga je na hribu dalo zgraditi vodstvo bolnice. Stanovanja bo treba ob priložnosti blagosloviti, da bodo res prostori božjega miru in dobrega sožitja. KOROŠKA SPITTAL ob DRAVI. — V torek, 4. nov., se je bliskovito raznesla vest, da je umrla „farovška Micka". Zjutraj je bila še pri maši in obhajilu, Dan poprej jo je obiskal zdravnik dr. Kveder in jo je našel še kar pri zdravju. Po kosilu sta z go. Rajšp delali na vrtu in sredi dela jo je zadela srčna kap. Odpe- Pokojna Marija Vidervol Ijali so jo v bolnico, kamor so jo pripeljali že mrtvo. Duhovnik, ki je bil v tistem času slučajno tam navzoč, ji je podelil še sveto maziljenje. Pokojna Marija Vidervol je bila doma iz Rakitnice pri Ribnici. 2e Del naših romarjev iz Zgornje Avstrije pred baziliko v Marijinem Celju. 29odaj ji je umrla mati, kmalu še °če. še mlada je prišla v župnišče v Dolenjo vas pri Ribnici k tedanjemu narodnemu poslancu in župniku Karlu Škulju, stricu našega izseljenskega duhovnika dr. Edija Škulja iz Frankfurta. Ko je moral 9- župnik med zadnjo vojno bežati, je Micka ostala v župnišču, ki so 9a partizani zažgali. Po končani vojni je prišel v Do-'enjo vas pri Ribnici g. Miklavčič Anton, ker je fara osirotela: g. Škulj se je umaknil v Italijo in kasneje v Argentino, kaplana g. Ka-Pša so pa zaprli in je več let ostal v zaporu. Ko so povojne razmere v ribniškem okraju prisilile g. Miklavčiča, da je zapustil župnijo in je preko hribov odšel v begunstvo, je šla 2 njim tudi kuharica Micka in mu vdano stregla vse do njegove smrti. Dve stvari sta pokojno Micko Posebej odlikovali: bila je zelo dobra kuharica in je to združevala z neverjetno gostoljubnostjo, če so Se ljudje vozili skozi Spittal, pa naj ie bilo to iz domovine ali iz daljne Prekomorske tujine, so se ustav-'iali pri g. Tonetu in kuharici Micki. Vsak je bil lepo postrežen. Druga njena odlika pa je bila mo-ütvenost. Mnogim se dandanes zdi to nepotrebno. Pa božja beseda v sv- pismu nas uči drugače. Vsakdanja maša, sv. obhajilo, rožni ven-c' in devetdnevnice — to je bil njen duhovni dnevni red. Bila je Judi dobra vrtnarica in je na vrtičku, ki so ji ga dali na razpolago j^bjanovi, pridelala veliko solate, i2°la in drugega sočivja, kar je 9- Anton zaradi sladkorne smel uživati. . •"‘o smrti g. župnika v letošnjem Januarju je zelo žalovala. Samota 10 je morila in jo je zelo težko Prenašala. Po skoraj 60-letnem živ-Jenju v župniščih jo je Bog vzel k sebi v šestinsedemdesetem letu. pri pogrebu je bilo navzočih 13 uhovnikov in veliko število dru-9jh pogrebcev. Čeprav pokojna viicka ni znala dobro nemško, se M Vendar znala pogovoriti tudi z adžari, Nemci in vsi so jo spo- štovali in radi imeli, kar so pokazali z navzočnostjo pri njeni zadnji poti. Upamo, da ji je Bog plačnik za vse dobro, kar je storila na zemlji. Ob nobeni obletnici Micka ni hotela imeti javne pohvale, zato naj ji bodo sedaj te vrste v spomin in zahvalo! Vsemogočni naj ji bogato poplača vsa njena dobra dela! Narodni delegat slovenskih izseljenskih duhovnikov v Avstriji se zahvaljuje vsem, ki so ob smrti Marije Vidervol darovali cvetje, zanjo molili, ji v smrtni uri stali ob strani, jo spremili na njeni zadnji poti in se udeležili maše zaduš-nice. Posebej zahvala tistim, ki so ji v zadnjih letih, ko je zaradi bolezni v nogah oslabela, pomagali pri delu. Bog naj vsem stotero povrne! Pokojna Micka naj nam bo pa vzgled v skromnosti, gostoljubnosti, delavnosti in posebno še v molitvenosti! PREDARLSKA Družabni večer: To pot smo imeli svojo prireditev kar kmalu po končanih letnih počitnicah. Čeprav je v soboto, dne 18. novembra, bilo skrajno neprijazno in mrzlo vreme, se je le nabralo dosti naših ljudi, tako da je bila dvorana skoraj polna. Uvodoma smo se pogovorili o situaciji slovenske šole v naših krajih. O tem je poročal župnik Janez Žagar, ki že tretje leto poučuje v tukajšnjih šolah slovenščino. Posebno smo bili veseli, da smo lahko pozdravili našo koroško rojakinjo gdč. Andrejo Pipp, ki je letos končala pedagoško akademijo v Feldkirchu in sedaj poleg svojega razreda poučuje tudi slovenščino. Ugotovljeno je bilo, da se vrši pouk slovenščine zaenkrat v šestih krajih. Dežela omogoča pouk slovenščine, če je v enem kraju vsaj sedem šoloobveznih otrok. Staršem ni treba plačevati nobenih prispevkov in otroci dobe potrebne knjige zastonj kot za ostale predmete. Menda ni nikjer s strani šolskih oblasti tako dobro poskrbljeno. V preteklih dveh letih je bilo mo- Jesenski družabni večer v Feldkirchu: Prizor „Pijanec" Dragotina Ketteja. Mlade tekmovalke čakajo na rezultat „izpita“ (Feldkirch, Avstrija). Zabavni prizor „Zdravnik in avtomehanik“ v Feldkirchu. goče zaznamovati lepe uspehe. Obiskovalci slovenskega tečaja niso zaradi tega prav nič slabše zdelovali pri drugih predmetih; mnogo slovenskih otrok je bilo celč med prvimi v razredu. Kljub tem ugodnostim pa je nekaj staršev, ki nočejo razumeti pomena slovenskega pouka. Nekateri mislijo, da je ta pouk dodatno breme za otroka, pri drugih pa še straši narodni greh hlapčevstva, češ da naj se njihovim otrokom bolje godi, ker jih tukajšnji ljudje ne bodo več imeli za tujce, če ne bodo več govorili slovenščine. Temu nasproti so poudarjali govorniki, da tisti, ki materni jezik zataji, tudi pri drugem narodu ne bo posebno visoko cenjen: nezvestoba je slabo priporočilo v vsakem oziru. Na drugi strani pospešuje znanje več jezikov naravno inteligenco in prav poznavanje slovanskih jezikov bo v Avstriji pridobilo vedno bolj na ceni zaradi trgovskih stikov z Vzhodom. Upoštevati je treba še dejstvo, da se bo večina otrok prej ali slej le vrnila domov, bodisi prostovoljno ali pa tudi neprostovoljno zaradi poslabševanja položaja na delovnem trgu in da bodo doma nepismeni, če ne bodo obvladali lastnega jezika. Poudarjena je bila dolžnost in korist staršev oziroma otrok, da se priučč vsaj osnovnih pravil slovenskega jezika. Ostali program prireditve ni bil tako obširen kot po navadi, ker je bilo premalo časa za pripravo. Kot igralsko storitev smo slišali in videli pesnitev Dragotina Ketteja: „Pijanec“. Prizor je našel mnogo razumevanja in priznanja. V sledečem prizoru je moral zdravnik vzeti na znanje, da smejo biti računi avtomehanika višji kot zdravniški računi, ker se tipi avtomobilov neprestano menjavajo, medtem ko je predmet zdravniškega delovanja že tisočletja nespremenjen. Ves večer je vladalo pravo družinsko razpoloženje. Mnogo smeha so povzročale razne družabne igre. Naša koroška rojakinja, učiteljica Andreja Pipp, pozdravlja rojake v Feldkirchu. Tudi otroci so imeli svoj „quiz“ iz šolskih predmetov. Pridno so igrali poznane viže naši fantje iz Strni-šča in, ko so opolnoči morali zatrobiti svoj „Lahko noč“, ni nihče mogel verjeti, da je lepega večera konec. Za pust se bomo pa zopet srečali. belgija LIEGE-LIMBURG Slovenski dan: V soboto, 11-oktobra 1975, je društvo „Slomšek" organiziralo 15. „Slovenski dan“. Slavje se je začelo ob 16. uri s službo božjo. Somaševali so msgri Anton Ilc, g. Stanko Kavalar, ki je imel kratko homilijo, in krajevni slovenski duhovnik. Mešani zbor je sodeloval s krasnim petjem. Kulturni in družabni del slavja je bil v dvorani „Casino“. „Vesele miške" in „Veseli zvončki“ so nastopili s pesmijo in rajanjem-„Zvon“ iz Holandije je občuteno zapel štiri narodne. „Vesela mladina" je s plesi in pesmijo spet prijetno presenetila. Občudovali smo pogum in vztrajnost moškega zbora „Simon Gregorčič“ iz Bruslja, ki je prvič nastopil na našem odru. Kulturni program je ugledno zaključil domači mešani zbor. Predolgo bi bilo, posamezne točke podrobno opisovati. Dobro pripravljenim nastopom je prepolna dvorana navdušeno sledila. K slovesnosti so se zbrali rojaki iz Limburga, Bruslja, Charleroi, Lič-ge-a in Holandije. Veseli smo bili zastopnikov iz Francije, Anglije in Nemčije. To je bil pravi „slovenski dan“, ki je nekak termometer našega kulturnega, narodnega in družabnega življenja skozi vse leto. Svoje upanje smo že pred leti naslonili na mladino, ki nas ni razočarala. Če pomislimo, da je na odru nastopalo čez 120 ljudi, bomo razumeli, da je slovenska povezava v Limburgu nekaj zelo zdravega. Ne prihaja od zgoraj, temveč od spodaj, iz ljudstva. In ker je ljudstvo zdravo in pametno, je tu- ..Slovenski dan“, njihov praznik iz leta v leto lepši in bogatejši. Iskreno zahvalo dolgujemo vsem članom te skupnosti, na katerih sodelovanje smemo računati vsak čas. Naša moč je v složnem sodelovanju čim večjega števila ljudi. Priporočamo se tudi v naprej. Pravično pa bo, da se prav posebno zahvalimo tistim, ki imajo v naši skupnosti večje odgovornosti. To 50 odbor društva „Slomšek" s Predsednikom Stankom Revinškom, Pevski zbor s pevovodjem Vilijem Pogljem, „Zvon“ s prof. Willem-sorn, „Vesela mladina“ z voditelji-00 go. Anico Varzsak, „Simon Gre-gorčič“ s pevovodjem Francem Giorek ter „Vesele miške“ in „Veseli zvončki“, ki jih vadi študentka ^edicine gdč. Karina Ackovič. Nasa zahvala pa naj ne bo samo besedna, temveč dejanska! Pomagaj-mo jim! Stojmo jim ob strani! Pridružimo se! Pa smo tedaj šele na začetku naših lepih uspehov. Was božič: Letos bomo za ves kimburg imeli skupno božično maso na sveti večer v Waterschei-u na kliniki. Uro slovesnosti boste zvedeli pozneje. Mladina nam za to Priložnost pripravlja lepo presenečenje. Pridite! W°v/ grobovi: V Eisdenu je ne-n3doma umrl rojak Ivan Kidjemet, s,ar 51 let, rojen v Liki, oče štirih atrok. Bil je zelo priden delavec. Wa svojo družino je bil zelo nave-Za|T Posebno ponosen je bil na svoje tri „dečke“. Rojaki so ga v 6Pem številu spremljali na zadnji Zemeljski poti. Ženi Ivanki in otro-0rri izražamo krščansko sožalje. Charleroi-mons-bruxelles „15. Slovenskem dnevu“ v isdenu v soboto, 11. oktobra, je uastopu tudi slovenski pevski zbor "Simon Gregorčič" iz Bruslja. Iste-9a dne je na vinski trgatvi v Ober-ausnu (Essen, Nemčija) nastopil pamatski krožek „F. S. Finžgar“ Charleroi z veseloigro v dveh ejanjih „Kadar zdravnika ni do-a • Požrtvovalnim kulturnim de- lavcem in delavkam je treba izreči priznanje za lep uspeh obeh nastopov. Letošnjo cecilijanko — praznovanje svete Cecilije, patrone cerkvenih pevcev in pevk, smo imeli v soboto, 22. novembra, v dvorani „Ecoles des Soeurs" v Charleroi-Nord. To je bila prilika za prijateljsko srečanje vseh članov in članic „Zveze slovenskih kulturnih delavcev — Charleroi“ in nekaterih rojakov in rojakinj, ki s simpatijo gledajo na naše skupno kulturno udejstvovanje. Kaj več o tej „cecilijanki“ prihodnjič! Vsem rojakom »n rojakinjam v zapadni Belgiji želim milosti polne božične praznike in srečno novo leto Gospodovo 1976. Vaš izseljenski duhovnik Kazimir Gaberc. francija PARIZ Sveta maša za Slovence je vsako nedeljo in praznik ob petih popoldne v cerkvi sv. Vincencija Pavel-skega, 95 rue de Sevres, metro Vanneau. Na sveti večer bo polnočnica ob desetih zvečer, na Božič in Novo leto bo maša ob petih popoldne kot po navadi. Miklavževanje bo v nedeljo 7. decembra, takoj po maši v dvorani na 97 rue de Sevres. 16. okt. je bil pokopan Valere Criner, ki je umrl po dolgi bolezni. Njegovi ženi Marici, rojeni Gašpa-rič, in njunima otrokoma izrekamo svoje sožalje. MELUN Prihodnja sv. maša bo v nedeljo, 4. januarja, ob devetih dopoldne v poljski cerkvi v Dammarie (81 rue Adrien Chatelain). LYON-VIENNE K skupni sv. maši se bomo zbrali v nedeljo, 14. decembra, ob treh popoldne v Ste. Colombe-les-Vienne. Feldkirch: Šolarka Lidija Grušov-njak odgovarja na stavljena vprašanja. SLOVENSKI DOM V PARIZU Večina rojakov je medtem že dobila pismo odbora, kjer je bolj podrobno povedano, kaj hočemo in kako si zamišljamo doseči svoj cilj. Vsem, ki so se že odzvali, bodisi da so že poslali ali dali svoj prispevek, bodisi da so se zavezali, da ga bodo dali, v imenu naše skupnosti prisrčna zahvala. Tokrat omenjamo samo par odzivov: Gdč. C. Z. (21. 10.): „Hvala Bogu, da ste vendar enkrat resno začeli misliti na Slovenski dom v Parizu. Prav rada prispevam 1.000 novih frankov... Obvežem se, da bom zmolila vsak dan en očenaš za božji blagoslov pri Vašem delu.“ Ga. T. B. (24. 10.): „Pozdravljamo Vašo zamisel. Govorila sem z znanci iz Pariza in okolice, vsi smo za to in bomo dali še več, kot omenjate v pismu. Toda na vsak način želimo, da bi to bilo v Parizu: ljudje iz okolice raje prihajajo v Pariz kot mi tja, pa tudi mnogo lažje je njim priti v Pariz kot pa nam v banlieue.“ Akademik B. Z. piše v francoščini v imenu družine Z. (26. 10.): „čestitamo k posrečeni in velikodušni odločitvi, da postavite Slovenski center v Parizu; številni rojaki si ga že toliko let želimo in sanjamo o njem; končno mora priti do uresničitve ... Sodimo, da je pošteno in pravično, da vsi in vsak pri tem sodeluje. Mi Vam takoj pošiljamo 250 NF in se zavežemo, da bomo poslali 750 NF v naslednjih treh mesecih.“ Družine I. G., A. S., J. B„ J. M. (26. 10. — 1. 11.): „Smo za to. Bomo z veseljem dali. Le oprostite, trenutno ne moremo — davki so in drugi dolgovi; takoj, ko bo to mimo, bomo dali v obrokih.“ G. E. F. (1. 11.): „Znate pisati? -Tu imate ček za 1.000 N F, pa ga dopolnite, kar je treba." Vsi pogumno na delo, v skupnosti je naša moč in zagotovilo našega uspeha! Prispevke pošiljajte na: MISSION CATHOLIQUE SLOVENE 7, rue Gutenberg Paris 15° C. C. P. (poštni čekovni račun): PARIS 19.285.04 F „NAŠA LUČ" Tej številki so priložene poštne položnice, da boste lahko poravnali naročnino, ki je edini dohodek, da moremo izdajati naš časopis. Vsem že vnaprej lepa hvala, posebna zahvala tudi tistim, ki so poleg naročnine prispevali za sklad NL. Zahvala: Vsem rojakom v Parizu in okolici, posebno še čč. gg. Čretniku in Flisu, ki so mi dajali poguma, tolažili v težkih dneh in na kakršenkoli način pomagali, se iskreno zahvaljujem. Hvala tudi vsem, ki še obiskujejo grob mojega prerano umrlega moža in prinašajo cvetje. Bog naj jim povrne! Terezija šenkinc in otorci PAS-DE-CALAIS IN NORD V adventnem pričakovanju Božiča se bodo zopet obnovile naše družine. Duhovne obnove bodo vsaj delno pripomogle, da bodo prazniki rojstva Gospodovega res globoko doživeti. 4. decembra bodo naši rudarji po stari tradiciji obhajali svojo zavetnico sv. Barbaro. Pevci in člani Rudarskega društva sv. Barbare vabljeni na mašo in zakusko! 14. decembra bo ob 16. uri v dvorani Marcel Cerdan v Mericourt-s-Lens miklavževanje z bogato obdaritvijo otrok. Gostoval bo dra-matski krožek iz Charleroi (Belgija), ki bo uprizoril veseloigro „Kadar zdravnika ni doma". Ves večer bo spremljal domači orkester „Va-letič“ iz Lčvina. K obilni udeležbi toplo vabljeni! Duhovne obnove: Armentierres v nedeljo, 30. novembra, ob 16. uri v N. D. de Lour-des. Lille, Boulevard de la Liberte, v novem Slovenskem centru dne 7. decembra ob 16. uri. Po duhovni obnovi bo miklavževanje. Meurchin in Wingles v četrtek, 18. decembra, ob 16. uri v župnijski cerkvi Wingles. Vendin-le-Vieil v soboto, 20. decembra, ob 15. uri. Za okolico Cambrai isti dan ob 19. uri v cerkvi po dogovoru. Croisilles in okolica v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v farni cerkvi Croisilles. Arras pri sestrah Sv. Duha na Božič, 25. decembra, ob 17. uri. Tourcoing, 28. decembra ob 16. uri maša in božičnica. Polnočnice: Bruay-en-Artois 24. decembra ob 18.30. Lievin ob 22. uri. Mčricourt-sous-Lens ob 24. uri. Božične maše bodo po nedeljskem urniku! Javite vse bolnike, ki bi radi prejeli svete zakramente za Božič! Prilika za spoved pred polnočnico in vedno pred službo božjo v adventu! V boljšo domovino sta odšla: Justina Skubic, roj. Korac, v 78. letu življenja dne 22. oktobra, lepo pripravljena za dolgo pot; pokopana je bila v Lensu 24. oktobra ob spremstvu sorojakov in domačinov. Naj se spočija v Gospodu! 10. avgusta je nas vse presenetila smrt Rudolfa Kovača v 81. letu življenja. Rojen v Zavinah pri Zagorju I. 1895 je 12 let delal v rudniku v rojstnem kraju. Zaradi krize doma je pred 51 leti prišel za svojo številno družino iskat zaslužek v Francijo, kjer se je skupno z ostalimi rojaki moral prebijati skozi velike težave. Skoraj 40 let dolgo delo v jami in skrb za svoje mu nista preveč spodkopala zdravja; čeprav je več let bolehal na posledicah dela v rudniku, je ob skrbni negi domačih dočakal visoko starost. Pokojni Rudolf Kovač, Noyelles-s-Lens, Francija. V krogu svojih dragih je praznoval pred par leti svojo zlato poroko in smo upali, da bo dočakal tudi biserno. Pokopan je bil ob izredno veliki udeležbi rojakov in prijateljev 13. avgusta na pokopališče Noyelles-s-Lens. Zapušča soprogo Angelo, roj. Ručman, 4 sinove, 4 hčerke, 17 vnukov in 11 pravnukov Vsem žalujočim naše sožalje! Naj se oba pokojna odpočijeta od svojega truda! * Slovenska katoliška misija v Me-ricourtu je razposlala svojim rojakom sledeče „odprto pismo". Dragi rojak, draga rojakinja! Vsi veste, da že več let delamo na tem, da bi zgradili oz. dogra- dili prepotreben CENTER za rojake v severni Franciji: KAPELO v čast Mariji Pomagaj in DVORANO v Mericourt (Pas-de-Calais). Hiša in zemljišče sta že kuplje-na in plačana in dovoljenje za nadaljnjo zidavo je že urejeno. Po-godba z gradbenim podjetjem je tudi podpisana. Potrebujemo večjo vsoto denar-ia — okoli 11 milijonov starih frankov, —, da bomo mogli dovršiti z9radbo. Obračamo se na vas, dragi rojaki in rojakinje, da nas volikodušno podprete. Vsak dar bo dobrodošel! S skupnimi močmi bone vse to zmogli. Za vašo naklonjenost se Vam že v naprej prisrčno zahvaljujem. Mericourt-s-Lens, dne 28. oktobra 1975. Stanislav Kavalar °S LUKSEMBURGU Spored službe božje: Na Aumetzu bomo kot vsako leto ''T'eli o Božiču polnočnico v župni cerkvi v kripti; sicer pa je redno sv- maša vsako nedeljo ob 8. uri 2iutraj. ^ Tucquegnieux-Marine je sv. ma-Sa vsako drugo nedeljo v mesecu °b 6. uri popoldne. ^ Algrange: Vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 5. uri popoldne. V krajih izven tega področja bo-° maše zopet spomladi in bodo °bjavljene pravočasno tudi v tem Mesečniku. TuCQUEGNIEUX-MARINE Kje bomo? Kje ste? — Prvo ^Prašanje je krožilo med nami nad S let starimi 26. oktobra, ko nam občina pripravila vsakoletno go-p'jo. Kje bomo drugo leto? Bomo 1 Se živi in zdravi ali ne? Še, še — ako je vsak na tihem upal ... tlrugo vprašanje pa smo si sta-'b 1- in 2. novembra, ko smo stali °p grobovih naših dragih. Kje ste P3]? smo jih nemo in zaman iz-Pr3ševali. če bi vsaj eden prišel azaj in povedal, kako je tam, po-Grn bi bilo lahko verjeti. Kdor hoče o zvezdah kaj več ve-eti, si naj kupi knjige, ki pišejo o Vezdoslovju. Zakaj se pa tako S'bljemo knjige, najbolj razširje- ne knjige na svetu, ki poroča točno in podrobno o posmrtnem življenju! Ne samo en milijon, ampak več sto milijonov ljudi bere to knjigo — sv. evangelij. Tam je zapisano, da je Kristus obudil Lazarja in da je On sam vstal od mrtvih. Tam je zapisano, da bo On tudi nas obudil. Nikar si ne belimo glave z vprašanji kje, kdaj in kako se bo to zgodilo! Pred televizijskim aparatom mirno sedimo in gledamo filme. Na tisoče ljudi je, ki prav nič ne vedo, kako delujejo oddajne in sprejemne postaje. O tako važnem vprašanju, kot je posmrtno življenje, pa marsikdo misli, da je največji učenjak, ki sme tajiti vse, kar nam je Kristus povedal. Ali se ne skriva v tem le neka strahopetnost, katero skušamo skriti z neumno trditvijo: Nič ni potem? Strah je nevaren modrijan, zato je bolje, da verujemo v to, kar nam je Kristus povedal: Oko ni videlo in uho ni slišalo, kar je Stvarnik pripravil tem, ki ga ljubijo. Še dve čestitki: Prva velja gospe Biščakov!, vneti cerkveni pevki, ki je dočakala 29. oktobra 80 let. Njen pokojni mož je bil dolgo let organist in pevovodja v Aumetzu; kadar je utegnil, pa je pomagal tudi nam v Tucquegnieuxu. Bog ohrani pridno in dobro jubilantko Veroniko zdravo in čvrsto še mnogo, mnogo let! Druga čestitka pa velja sinu cerkvene pevke gospe Selšek. Njen sin Edi je z uspehom opravil zad- nje izpite in postal diplomiran strojni inženir. Poročen je s Slovenko Lidijo Petkovškovo. Obema želimo dosti sreče v njunem prihodnjem življenju! nemcija KÖLN Čeprav je mesec oktober potekal mirno, brez kakih posebnih večjih srečanj, je le kaj povedati. Vsako srečanje pri naših rednih mesečnih mašah po raznih krajih pove kaj novega. V Wipperfürthu se redno vidimo vsako tretjo soboto. Ob močnem odhajanju in preseljevanju smo se že vprašali, bomo li še prišli. Mala čreda, ki je ostala, je zvesta. Živi! Srečanje z Gospodom jo utrjuje. Od kod drugače njihova gostoljubnost in povezanost! V Hildnu bi rekli, da nas je vedno po eden ali dva več. Samohvala je nespametna in cena mala. Fantje tam v zadnjih klopeh sami vidijo. Hočemo ali ne, božje besede smo nenasitni. Malim sobotnim „škrjančkom“ smo še posebej hvaležni. Njihova — pesem vesela naj Gospoda slavi — nam je vsem v veselje. Leverkuzenčani so zadnjič sami priznali: Čeprav jih je malo, pridno prihajajo in nikakor nočejo, da bi tam maša odpadla. Köln sam trpi v „porodnih bole- če predstavljajte si, koliko veselja je bilo na dan krstnega slavja pri Puhmanovih v Kreteidu! In koliko jim ga še želimo ... činah“. Nekaj bomo že „rodili“. Zvestoba predstavnikov je namreč kar ganljiva. In tako bi lahko dalje povedali še o Krefelčanih, da so neutrudni, o rojakih v Solingenu, Diisseldorfu Neussu, EschweMerju. Beseda vzpodbude »n zahvale ni nikdar odveč. STUTTGART-okolica Brezposelnost tudi naša skrb: V deželi Baden-Württemberg je bilo v začetku novembra 135.000 ljudi brez dela, 164.000 pa je delalo ob skrajšanem delovnem času. Trenutno je v naši deželi 3,7 odstotkov brezposelnih. V zadnjem času so izgubile delo predvsem ženske, zaposlene v trgovinah in uradih. Odprtih delovnih mest je bilo 35.000. Delovni uradi so v oktobru posredovali 26.500 novih delovnih mest. Posnetek z mednarodnega srečanja delavcev v Ludvvigsburgu, 12. oktobra letos. Od leve (sedijo): župan dr. Ottfried Ulshöfer, župnik in dekan Pavel Kopf, dva višja uradnika iz Ludwigsburga. Naši dekleti Gabrijela K. in Marjetka T. sta jim delali družbo. Na splošno je brezposelnost naraščala v vseh delovnih okrajih razen Freiburga. Največ brezposelnih je bilo v delovnih okrajih Konstanza (4,9 odstotkov), Tauber-bischofsheima (4,8 odstotkov) in Heidelberga (4,7 odstotkov), najmanj pa v delovnih okrajih Stuttgarta (2,7 odstotkov), Nagolda, Reutlingena in Ulma (po 2,8 odstotka). Od tujih delavcev je bilo v začetku novembra brezposelnih 5,6 odstotkov, torej za 2 odstotka več kot Nemcev. Po številu se je v zadnjih mesecih vrnilo v domovino največ Italijanov in najmanj delavcev iz Jugoslavije. Slovenci se še dobro držijo delovnih mest, a naraščanje brezposelnosti tudi nam prinaša skrbi. Skupno za pravico — Miteinander für einander: V nedeljo, 12. oktobra, so po vsej Nemčiji praznovali „Dan tujih delavcev" pod geslom „Skupno za pravico — Miteinander für einander“. Na WürttemberSkem smo Slovenci sodelovali na prireditvi v Ludvvigsburgu, ki sta jo organizirala Cerkev in mesto Ludwigsburg. Prireditev je imela verski in kulturni del. Pri skupni maši v Friedenskirche je sodelovalo šest narodnosti (Slovenci, Hrvati, Nemci, Italijani, Spanci in Portugalci), slavnosti v mestni dvorani pa so se pridružili še Turki. V dvorani je blizu 700 tujih delavcev in Nemcev najprej pozdravil župan mesta Ludwigsburga dr. Ottfried Ulshöfer, nato pa dekan in župnik Pavel Kopf, ki zastopa v škofijskem duhovniškem svetu tuje delavce v škofiji Rottenburg. Oba govornika sta izrazila veliko presenečenje nad toliko udeležbo. Obljubila sta, da se bosta povsod zavzemala za pravice tujih delavcev. V dvorani je bil navzoč tudi voditelj urada za javno varnost (Amt für öffentliche Ordnung) Bergold. V kulturnem programu je vsaka narodnost pokazala nekaj svojega v pesmi in plesu. V slovenski točki so nastopili naši mladinci z godbo, petjem in rajanjem. Vsi so bili v narodnih nošah. Dvorana jim je močno ploskala. 500 ljudi na Vinski trgatvi: V nedeljo, 26. oktobra, smo Slovenci iz stuttgartske okolice praznovali v Plochingenu tradicionalno „vinsko trgatev" z zahvalno mašo in družabnim srečanjem v mestni dvorani. Lep sončen dan je privabil na prireditev 500 naših delavcev in delavk. Za sedem ur smo pozabili na vsakdanje težave ter v veseli družbi doživljali lepoto naše skupnosti na tujem: za poskočne melodije je skrbel Planinski kvintet, igrali smo tombolo, poskusili smo se v nagradnih tekmovalnih igrah, peli smo in seveda prijetno kramljali ob dbori kapljici in okusnih domačih klobasah. Prireditev je imela tudi socialni poudarek, saj smo od dobička poslali 1000.— DM našim misijonarjem v Afriko in v Južno Ameriko. Romanje je lepo uspelo: K našim jesenskim prireditvam spada tudi zahvalno romanje. Letos smo šli v Ave Marijo v Deggin-gen na praznik Vseh svetnikov, 1. novembra. Lep dan je privabil več ljudi kot prejšnja leta, med njimi celo vrsto družin z otroki. Mislim, da veliko pod 300 nas ni bilo v cerkvi, kjer (O o > ^ v o JU s; a o j= S> c O O >N Q_ 10 c o o w C d£ 5 S SS5 »o šl0,oi_ ž ^ 3 E :o ^ ^ = Sö-eI I II5ŽS i h- CO O Q- (/) z ■ cvi co m co Hill? ir > .§ •« u. j ^ | äl ^ m Šžmm? Q_ h- C/) O CL CO r-, oo ct) o T- c\j ■“era S :c o1- E §. :5- ^ ?•« c- ° h= >-gžž|: £ ^ g £ | § Q- m > mo- S er tj o £h "■°rl !f •5 0) >0 3 E flftSoa, • ^ ™ ^ ™ ^ ^ CN < < < -5 W CO ?o3.-S-5 £ — Q_ O- 2 O- H C0O CL CO co Lo co r- co O) T“ T— T- T— t“ T— T— 2 CL H COO CL CO O T- C\J CO CO co CM C\J CJ CM C\J C\J CM 2 CL 1— CO IV. co CD o CM CM CM CO ti Q :š- g CD >N O "O Ij 5lalfii! 1 jfiill 1 n u:iZ •» „ ® S).o - ISe Is .»■o ^ - - 5-0 El2o"N- Illlfl 2 CL h- CO O CL CO 2 CM CO 'M' LO CO fv- CO O» CL H COO CL CO O t- CM CO ^ lO 1- = £ l- - i2 E - |Z-1 ill ca t: ec ^ © J pili, if 1 Sl|I?I"' * fii!li§? x Li. a: o Q- co i— CM CO ^ 'co* ^ ® ž‘Lfil!s::i«ia § £ N tf «o :=* g c :=f >o oj g 8 g a> — . (0™raiu+_(D >>-6<2m > +— > "S 2 >d - ^ 2111 llllll S 5 °QŠ | 5 ->?'S f gS.£ ■- ■g S 1 «> ca o q) ta :=r CL X CL CL CL H COO CL CO Z UD CO r^- CO CD O T- CL H COO G- CO CM CO 'M’ LO CD h' CL H CO ‘O CL CO OJOt-CMCOM-t- CM CM CM CM CM CL H COO CL CO D- 00 OJ O CM CM CM CM CO .© O lil .tSeb-i >S c "O Dl oc < S «n o Isslss s «H-S g E < z L*: -d u- ^„iS il ° .m ra w TJ Jjd g žiž£ CO ca 2 *o CL H COO CL C0 T- CM CO to CD spili § ra ro o o c: -8 u. S « Q ^ ra ~ c r CL o “ • - >« g 8 > e ra E ra f »o c ai .ra c G- q ca^ člIIš^-s! o »d ^ g-o' E > . 0) X) ■5) s oc . d -o •d > u 5 d « ®~ OC ra •»r Z .8 5 5 Ö) - c raO-ašCC | ra-« ‘ CO m < < CL LL »O < CO -j LU SĆ o 0) co D- (- WO CL CO cm co 'S- in co o. i- wo o. en O O t- CM CO -M- g. ? O “ N* ^ • >C/J g E tEpii iiitui ‘’-gra.Eg^^ 15ö25rära-g CO-) ZQ-f-WOXW ZQ-HWOD-W in co r^- co cd o ■»— cMCO^J-Locor^-co r- ▼— r— t— ▼— CM CM CM CM CM CM CM CM CM >d c Ci >c/j >N D ca —> d 2... a. 1— «> d.‘g g> >C/J bd E cc ^ ~ "co i c C -3 -O ” Ki ^ Ki > 2.3 ? ’8 ci 3 O o Ci ra CD c «O CL CO t- CM CO ■ — ^ vv VI/ 3 — cm co co er co —j > z CL H COO G- CO ud co r^- co cd o 5 X O m ^ < a. K coo o. co cm co ^ ud co er o ^ »cj t? N 3 ca ^ Jnf N c E c > _. S ■? c 3 c C ^ s. ^;t.s §•§ | c o ra .E ^ 2 ni id m z > = LL z a. t- w o a. w OD CJ) O r— CM CO 'T r- t- CM CM CM CM CM »d 3 ja "° d ra ž? “ t»-a^g n fSErarra .E c o ca ^ ca co i— • z Q- k coo a co in^J^COOJO-r-CM CM CM CM CM CO CO / AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER ca X ž E ^ - "2 _ >co to ca —^ TO O TO 1“| 2 S UJ > u. CQ WO Q. C/3 OJ CO M- ©•y« ^ ^ x_> ’ij .E ° E 1 E ra _ .o ra ^ e — t 2 O z CL H co h- CO CD O T- s.šizm •Ulili z a. i- coo d_ co cm co tj- m cd oo © llfif« mm . > (D LU q_ Q “o CO z 0- h- C/5 O Gl a» o T- c\j co ^ T- CM §-■= C ^ E tu O- a. > — ,2 . -LU c ^ ra §1 lil!! OKO -5 Z O OC c/) c/) z a. h- MO a. m (O N- oo cj> o 1— CM CM CM CM CM C0 CO _ TO liđ TO —> co jo c: ra .S | o in I « ^-ra'ŠŠ — (/) »r x: c CO TO 3 TO ca TO > > ~3 ^ M _1 O. h- coo Gl CO T- CM CO ^ in CD © te/ l’y ^e| m E _r^ J1* S ra2* c-15-S Hipi m m _i 2 -5 « o. i- wo o. w oo ro o T- oi co >6 3 5 i?l^i rä E .'S' J ^ ra ra c—c. Š..92.-S 2 SJ2 g ra ^ -o ra ^ _j 2 tu a: z u. 2 O. I- OTO O- OT tt m cd r- co a» o T— 1— T— T— T— T— CM •g!F|M p ° E O _TO OT^gSora^^ Z CL |— C/5 O G- C/5 Z G- H i-CMcO^mCDh- CO CD o CM CM cm CM CM CM CM CM CM C0 ■Q® S 2 ^ aj| > & .2, * Ü 11511111! h-< P Li. ^ CD CC Q_ Q n i— rn »O n rn c •6^ TO |l|lli tflfiti «2 ||S G- C0 T- CM z a. H C0O G- CO co ^ m cd f-- CO CD Z a. I— CO O G- co O T- cm co m CD T— 1— T— T“ T- T— T— ^ © | | o> §> « ■§ -g > .2 JQ ^ O •> - - ^ 0 . -J ■ - « « M 5 ^ C Č g 01 => 2 ® ra t- _l ±J ±1 Z5 CG Z G- K C0 O CL CO N. 00 CD O t- CM C0 t- t- t- CM CM CM CM 5 C O ^ a. g ra TS ^*oSs Il11=ii4 illlifis C TO 3 CÖ -- TO t- < Q _1 CO co 2 < CM Z CL k co O G- CO Z Tf m CD CO CD O r-CM CM CM CM CM CM CO C0 “p g c o §<^-g ra --®-> ra III! C0 O G- CO t- CM C0 ^ g® ca to S . -i ilgofeS:?. ^ ‘“m --1,2 g ■S m--t-^ —D “■ 2 ~ ra o ra co ra ra “ ® — ^ ■r- D. £T 2 CL Z LU ZCLHOTOü-OT ZCLHOTOQ-OT m CD I"-. CO CD O T— CMCO’^-inCDh'-CO T— T— T“ T— T— 1— T— T- T— g s s C -o C E g Z CL h- OTO Ü. OT T- CM CO ^ OT CD h- | «:E .g.O.g ra ra| J3 .2 c W .2,“ -g ag|2g®2 Z G- I- C0O G- C0 CO CD O 1- CM C0 Tj- ^-d TO ra - ra - ^ LT ra > 0. X • - ssflsif Z CL I- OTO 0- OT OT O t- CM CO OT T- CM CM CM CM CM CM © Z CL (-OTO TO . -o S °ra lu^-m S *o TO D E _ g.--tu-o ■a ra 'S g S I xr > >CO X X -O CQ CL Z Q_ j— C0 O G- CO lOCDh-COCDOT-T- t- t- t- t- CM CM o Lij xJ 3 i ^ g »j ra lis;l č- _j -~ ca ~ jšflill t- DC ~3 _l X S <( Z Q_ H C0 O X CO cm co ^ m cd h- co CM CM CM CM CM CM CM - I lil I ir ir z X 1 CD O ■»— CM CO C0 © 1 2 £ -IlMJiilS« iifillt »d 3 2 — ra' 2 g E to -»-» o LU O h- <^CL CO ZXHC0OXC0 1— CM CO *tf m CD h- CO CD O TO E ^ > < I g/S/ll 8 -£Žo|2| 5 -ic-^-gaj2 äjII l if OT S X Z 03 M < Z CL (- OTO a. OT t- cm co -m- m cd r^- T— t- t— t— i— t— i— TO TO o © — to ,g o ra .2 Sjs|pS Lf-o ra - ra _ ra ra ra ra 'O c «o N 2 o 2 m ^ Z CL (- OTO 0- OT COCDOr-CMCO^ t- T- cm CM CM CM CM 5 | -g .6 ^ “J E igli jd c -SLE- ■:=- pilili Z x h- co O x co lOCDh-COtDOt-CM CM CM CM CM CO CO Bogu otroci - narodu sinovi - nikomur hlapci! je bila sveta maša za pokojne sorodnike udeležencev. Ker so bili navzoči vsi trije slovenski duhovniki iz te škofije, je bilo dovolj prilike tudi za sveto spoved. Pri obhajilni mizi se je to dobro poznalo. Sicer pa je romanje božja pot in ravno pri svetem obhajilu pridemo Bogu najbliže. K družinski sreči čestitamo: V Stuttgartu Antonu in Mariji Vajda k hčerkici Sonji ter Milanu in Jožici Kolbl k sinku Darku-Milanu! Naš novi grob: V Aalenu je 23. oktobra umrl za bolezen na jetrih rojak Francš Klanc iz št. Pavla pri Domžalah. Pokojni je spadal med Prve slovenske delavce v Nemčiji, kjer si je že pred 15 leti poiskal svoj novi dom. Sedaj ga je Bog poklical v večno domovino. Rojake, ki so se od njega poslovili na pokopališču, je njegov odhod zelo prizadel, saj so pokojnika dobro poznali. — Ženi in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje! Pokojnik pa naj uživa večni mir! Novoporočenca Stanislav Cafuta iz Sovič pri Ptuju in Katica Borošak iz Sokolovca, ki sta stopila pred oltar v Stuttgartu, pošiljata lepe Pozdrave vsem znancem doma in po svetu. BAVARSKA MÜNCHEN Naše delo teče mirno naprej. Slovenska tečaja za predšolske in šolske otroke zbirata kljub velikim razdaljam velemesta zadovoljivo število otrok. Otroci radi prihajajo. Pa tudi starši jih radi k tečajema vodijo, čeprav pomeni običajno to za starše ogromno žrtev. Tudi tečaj za narodne vezenine je spet začel s svojim delom. Tiho, vztrajno delo bo čisto gotovo rodilo sadove. Krščena je bila Sabina Blažič, prvorojenka Franca in Olge, roj. Kraner. Staršem čestitamo, punčki pa želimo vse dobro! AUGSBURG Silno nas je vse v Augsburgu pretresla nepričakovana in veliko prezgodnja smrt našega dobrega g. Edija Klemenčiča. Še na naši zadnji družabni prireditvi smo ga videli tako požrtvovalnega in veselega. Tri dni za tem smo zvedeli, da ga je zadela možganska kap. En teden kasneje, da se je dokončno poslovil. Kdor pozna Augsburg, recimo „slovenski" Augsburg, ta je moral poznati g. Edija. Saj ga ni manjkalo skorajda pri nobeni slovenski Janez in Nežka Kojc iz Altengstetta v Nemčiji sta dala krstiti prvorojenca Roberta. Pravita, da ne bo ostalo samo pri krstu, ampak bosta otroka tudi krščansko vzgajala. maši, prav gotovo pa pri nobeni slovenski prireditvi, ki jo je pripravil slovenski župnik. (Drugih prireditev v Augsburgu itak ni bilo.) še več: vedno je Edi aktivno sodeloval, tako pri mašah kot pri prireditvah. Od tega sodelovanja Po mesečni maši v Böbbiingenu na VViirttemberškem. Prvo nedeljo v mesecu se naši rojaki tam zbirajo ob 10. uri dopoldne v cerkvi St. Bonifatius. Pokojni Edi Klemenčič iz Augsburga. ga ni odvrnil noben očitek in nobeno posmehovanje. Bil je kristjan po vsem svojem srcu. Ko bi hoteli poleg globoke vere zapisati kaj o njegovih naravnih kvalitetah, bi morali omeniti njegovo iskrenost, veselost in pripravljenost vsem pomagati. Te naše trditve v tem primeru prav gotovo niso prazne besede. Slovenci v Švici se enkrat na leto, in sicer četrto nedeljo v septembru udeležimo romanja v Einsie-delnu. Tako je bilo tudi letos. Daljše poročilo imate v novembrski številki „Naše luči“. Ali naj omenjamo, kolikokrat je g. Edi po maši speljal pogovor v šalo? Ali, kolikokrat je ljudem drugačnega prepričanja, sicer olikano, pa vendar brez ovinkov povedal, kakšen je njegov pogled na svet, od katerega ne misli odstopiti niti za las? Ali to, da je, ko je bil na-prošen, takoj sprejel vlogo Miklavža in jo odlično odigral trikrat v Miinchnu, dvakrat v Augsburgu in po enkrat v Waldkraiburgu in v In-golstadtu? Ali to, da je ponovno nastopil s petjem in recitacijami na družabnih prireditvah v Münch-nu in v Augsburgu, (zadnjikrat deset dni pred svojo smrtjo v Augsburgu)? Ali to, da je iz svojega žepa pripravil na zadnji vinski trgatvi v Augsburgu poseben dobitek, iz katerega dražbe je hotel nabrati nekaj denarja za prireditveno blagajno augsburških Slovencev? Mogli bi naštevati še in še njegove naravne kvalitete in jih zlepa ne bi izčrpali. Dokaz za to so augs-burški Slovenci, ki so se 9. novembra udeležili maše za njim: še nikdar se ni toliko Slovencev zbralo k slovenski maši v Augsburgu! Mogoče bi koga zanimali njegovi osebni podatki. Rojen je bil 29. junija 1928 v Clevelandu v Severni Ameriki. Starši so se še pred začetkom 2. svetovne vojne vrnili domov v Petelinje pri Dolskem. Po poklicu je bil strojni ključavničar. Nekako deset let je živel v Augsburgu. S prisluženim denarjem je zidal hišo v Poljanski dolini. Poročil se je dobro leto pred smrtjo (31. avgusta 1974) v Augs- burgu z „münchensko“ Slovenko gdč. Marijo Žnuderl. V ponedeljek, 13. oktobra, je odpotoval s svojo ženo domov. Naslednji večer ga je zadela možganska kap. Z mrzlimi obkladki so ga spravili k zavesti in ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je še na vsa zdravnikova vprašanja odgovarjal. Ko so mu dali zaradi nevzdržnega glavobola injekcijo, ni prišel več k zavesti. Duhovnik mu je podelil zakrament za bolnike. Sicer je bil pa še pri zadnji slovenski maši v Augsburgu skupaj s svojo ženo pri obhajilu. Človek ne more razumeti smrti tako dobrega človeka, ki bi po vseh človeških računih še ne smel umreti, posebno še, ker je nekaj dni pred smrtjo na vinski trgatvi nekemu prijatelju ves čas samo to ponavljal, kako je v svojem zakonu neizmerno srečen. Res ne moremo razumeti takšne smrti. Kljub vsemu pa verujemo, da se je tudi v njej izpolnil dekret božje volje. In če je tako, potem je moralo biti to pač najboljše. Zanj? Za njegove sorodnike? Za Slovence v Augsburgu? Za vse, ki so ga poznali? Za naš narod? Ne vemo. Zdi pa se nam, da se kažejo tudi blagodejni vplivi tega božjega dekreta. Njegovi ženi izrekamo iskreno sožalje. In ji samo čestitamo ■— čeprav se mogoče to v takem trenutku čudno sHši — da je znala našemu dragemu Ediju pripraviti eno leto — samo eno leto sta bila poročena — izredno srečnega življenja. Ne bo nam izginil kot zgled izrednega človeka tako brž izpred oči. Pomagati pa mu bomp skušali z molitvami. Edi, Bog naj ti vse dobro poplača! Pa nas ne pozabi! nizozemska Naš Božič: Slovenska polnočnica bo tudi letos v župni cerkvi v Nieuw Einde. Priditel Naša šola: G. Ad Hamors pridno nadaljuje s slovensko šolo v zadovoljstvo mladine in staršev. Sme- Kvintet „Domači fantje" je odlično igral na vinski trgatvi v Augsburgu. ja, poguma, zvestobe v vaših življenjskih nalogah in obilo božjega blagoslova za vaša prizadevanja. Bog z vami! Vaš p. Janez. Grozdje izpod stropa in muzika in ples — kaj ni bila to prava vinska trgatev? rno reči, da je ta šola sad velike 'jubezni in požrtvovalnosti in bo brez dvoma rodila prav lepe sadove. Upravičeno smo ponosni nanjo. Novi grobovi: V Hoensbroeku je mirno v Gospodu zaspala dobra mati ga. Ana Lenart, vdova po Francu Hribarju, mati štirih otrok. Rodila se je 1905 v Gradiških Lazih. Bila je tiha žena, ki ni rada zapuščala svojega doma. Posebno Po moževi smrti je vse sile posvetila svojim otrokom. Ko pa je oslabela, so tudi otroci vdano skrbeli zanjo. Rojaki in prijatelji so jo v lepem številu spremljali na zadnji Poti. Sinovom in ostalim sorodnikom izrekamo krščansko sožalje! svica Kakor povsod, tako se tudi v Švici borimo, da kaj dosežemo. Že dalj časa nam je obljubljeno, da bo sestra Avrelija nastavljena v pomoč Slovenski misiji v Švici kot socialno-kulturna delavka. Seveda bo njena glavna skrb za vzgojo otrok, katere že dalj časa pripravlja za razne prireditve in jih vadi v petju. Pa tudi odrasli bi radi imeli svoj pevski zbor. Ni pa osebe, da bi to delo sprejela. Ako bomo uspeli, da bo sestra nastavljena v pomoč Slovenski misiji, ne bo več problema. Upamo, da bo naša neprestana prošnja ugodno rešena. Sedaj se že pridno pripravljamo na miklavževanje, ki bo v Zürichu dne 7. decembra v farni dvorani Guthirt. V ta namen bo naša redna maša prenesena za eno uro prej, torej: maša bo ob 15. uri (ob treh popoldne). Naše rojake iz Basla in okolice obveščamo, da bo za naprej sveta maša ob 17. uri v kapeli cerkve sv. Antona na Kannenfeld. Upamo na večjo udeležbo. Ne samo naši romarji, tudi številni fotografi so bili deležni slikanja. V ozadju je Marijin spomenik z vodnjakom na trgu v Einsiedelnu. švedska Bogu in vam sem hvaležen, da so naša srečanja na severu potekala lepo, pri večji udeležbi kot do zdaj. Mislim, da ni bilo nikomur žal, da se je udeležil tega zbiranja okoli Kristusa. V medsebojnem razgovoru smo se znova zavedeli, kaj imamo v Kristusu: naj večje bogastvo. Medsebojno smo so okrepili in z novo dobro voljo smo sklenili ostati zvesti Bogu in njegovi Cerkvi. Že zdaj hvala vam za vse, posebno za vaš odziv! Želim vam res miren, blagoslovljen Božič, v novem letu pa zdrav- Pri sv. krstu je postal član božjega ljudstva Aleksander Novak, sin Friderika in Helene, roj. Kočevar. Krščansko zakonsko zvezo so sklenili: Franc Cvikl in Helena Škrjanec v Devici Mariji v Polju; Stanislav Bremec in Lucija Peternelj na Sveti gori (Nova Gorica); Milan Šijanec in Darka Petrič pri Sv. Juriju (Videm) ob Ščavnici. Čestitamo in božji blagoslov naj bo vedno z vami! (Nadaljevanje z 9. strani) pesmi — poleg zaljubljenih — naj večji delež. Božič je čas, ko se vsakdo, kdor le more, drži doma, ko se je družina nekdaj zbirala okrog tople peči. Svetonočni spomin ožarja te dneve, ki jih domiselna simbolika povzdiguje tudi na zunaj: božično okrasje z dreveščkom, jaslice in luč v njih, obredi, ki jih kot posebno svečeniško službo opravlja hišni gospodar, bedenje na sveti večer do polnočnice kot spomin bedenja betlehemskih pastirjev in polnočnica kot obnovitev betlehemskega dogodka. Če je velika noč zmagoslavni praznik krščanskega občestva, pa je božič tihi, prisrčni praznik družine. Praznovanje božiča, Kristusovega rojstva, je dandanes v krščanskih narodih tako globoko zakoreninjeno, da ga še tako neugodne okoliščine ne izrujejo. Po N. Kurentu JlUma bcalcev ATOMSKA ELEKTRARNA V KRŠKEM „Naša luč“ je večkrat poročala o gradnji atomske elektrarne v Krškem (1972/4: „... Neutemeljene so govorice, da bi bila elektrarna škodljiva za okolje..." — 1973/5: „ ... Atomska elektrarna v Krškem bo za slovensko gospodarstvo zelo velikega pomena.“) 6. avgusta letos je na dan tridesetletnice eksplozije prve atom- -------------N Slovenci ob meli _____________v KOROŠKA. — V galeriji „Hilde-brand" v Celovcu so razstavljali slovenski umetniki, ki se zbirajo okrog „Mladja“. — V isti galeriji je predaval znani avstrijski strokovnjak za manjšinska vprašanja dr. Theodor Veiter 13. oktobra o problemu jezikovnih štetij. — Ljubljanska Opera je v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo gostovala v celovškem mestnem gledališču s komično opero „Štirje grobijani“. V Šmihelu pri Pliberku, rojstni fari pokojnega nepozabnega ljubljanskega škofa dr. Rožmana, so 19. oktobra posvetili temeljito prenovljeno župnijsko cerkev sv. Mihaela, ki je omenjena že v 12. stoletju. Od stare cerkve je ostal gotski prezbiterij, sicer je pa cerkev skoraj na novo zgrajena. — Koroško Slovensko planinsko društvo je prazno- valo pri Arihovi peči na Bleščeči planini pod Jepo 75-letnico svojega obstoja. Slavnosti se je udeležilo okrog 700 ljudi. — V Celovcu, Ločah in Pliberku je konec oktobra gostoval „Slovenski oktet“. — Na občinski seji v Železni Kapli so sprejeli pogoje, pod katerimi je pripravljen priti v ta kraj slovenski zdravnik dr. Jelen. — V Globasnici so oktobra blagoslovili novo, sodobno mrtvašnico. — šentjakobski zbor „Rož" je z rožanski-mi ljudskimi pesmimi gostoval v Bistrici v Zilji in v Št. liju. — Župnik Gospe Svete g. Mucher hoče tožiti pred sodiščem svoja sobrata zlatomašnika Wutteja in predsednika Slovenske krščanske kulturne zveze g. župnika Kašlja, ker sta ta dva podpisala izjavo, poslano na škofijski ordinariat v Celovcu, da je treba Mucherja zaradi protislovenskega govora na Vernberku odstaviti. Po veljavnem cerkvenem pravu je prepovedano duhovnike tožiti pred državnim sodiščem in zakonik predvideva za tak primer težke cerkvene kazni za tožitelja in sodišče. — V Kostanjah nad Osoj-skim jezerom so našli letak z napisom: „Potolcite Čuše!" GORIŠKA. — Letos je minilo 10 let, odkar se vršijo v Gorici srednjeevropska srečanja. Na srečanju konec septembra so govorili o srednjeevropskem slikarstvu od leta 1890 do 1930. — Slovenske srednje šole v Gorici imajo v tekočem šolskem letu 449 vpisanih dijakov, to je 18 več kot lani. Na enotni srednji šoli je 277 dijakov, na trgovski šoli 53, na učiteljišču „Simon Gregorčič" 50, zraven še 14 kandidatk za otroške vrtnarice, na gimnaziji-liceju „Primož Trubar“ pa 55 dijakov. Določene strokovne šole, ki so le italijanske, obiskujejo tudi Slovenci, ker tozadevnih slovenskih šol ni. — Igralci prosvetnega društva „Štandrež“ so 12. oktobra z uspehom nastopili v Selah na Koroškem. TRŽAŠKA. — Pozitivno glasovanje v rimskem parlamentu za dokončno določitev mejš na nekdanjem Tržaškem svobodnem ozemlju bo gotovo pomirilo duhove na tem področju. Na osnovi glasovanja bo počasi prišlo tudi do ureditve v cerkvenih administraturah v Slovenskem primorju. — Na Opčinah nad Trstom gradijo dom za Skupnost družine Opčine. Poleg Slovencev so pri zidavi s prostovoljnim delom pomagali tudi študentje iz Padove. — Na poštnem uradu v Bazovici, kjer žive pretežno Slovenci, ni nikogar, ki bi bil sposoben slovensko govoriti, kar povzroča nevoljo med občani. s^e bombe na Hirošimo predalo nad 2.300 ameriških učenjakov (med njimi devet Nobelovih nagrajencev predsedniku Fordu in ameriškemu kongresu spomenico, v kateri svarijo pred nadaljnjo grad-nio atomskih reaktorjev. Učenjaki opozarjajo na nevarnosti, ki grozijo človeštvu zaradi radioaktivnih izžarevanj pri razpadanju urana. Posebej je treba proučiti, kako nev-iraiizirati smrtonosne žarke pluto-oija, ki ogrožajo svet 24.000 let. Vlada naj bi preprečila nadaljnje dradnje novih atomskih elektrarn 'n naj bi ustavila začete novogradnje. Razlogi so zlasti trije: ni še zagotovljena varnost pri obratovanju atomskih strojev, radioaktivnih izžarevanj ni mogoče nevtralizirati in nevarna je tesna vez med atomskimi reaktorji in atomskim orožjem. Na Švedskem vlada silen odpor proti gradnji atomskih elektrarn. Največja opozicijska stranka zahteva ne samo ustavitev gradnje načrtovanih strojev, temveč tudi postopno prenehanje obratovanja obstoječih atomskih elektrarn vse dotlej, dokler ne bodo rešena gornja vprašanja. V parlamentu je vzbudil posebno pozornost primer požara v jedrski elektrarni v Alabami konec marca 1975. Skoraj bi ta požar povzročil katastrofo, ki bi bila lahko usodna za državo celinskega obsega. Lepo Vas pozdravljam! Božo Prevolšek, Tyresö, Švedska KRATKI ODGOVORI: I. S. S., Bampton-Oxtord, Anglija. — Oprostite, a Vaše pisave pri najboljši volji ne morem brati. Kaj ko bi pisma tipkali? Š. R., Wolfratshausen, ZR Nemčija. — Radi bi, da bi „Naša luč" objavila fotografije Zgornje Velke in Sladkega vrha. Če nam fotografije preskrbite — kdo bi jo laže kot Vi, ki ste tam doma? — ju bomo z veseljem objavili. F. B., Lieh, ZRN. — Mnenja ste, da iščejo koroški Slovenci v Avstriji probleme tam, kjer jih ni. Ne bodite hudi, če Vam povemo, da v tem ne moremo z Vami soglašati: stvari predobro poznamo! -------------^ Slovenci po svetu _____________J Avstralija. — ob 25-ietnici katoliškega emigracijskega delovanja so vsi izseljenski duhovniki so-niaševali z melburnskim nadškofom. Slovesnost so obhajali prvo nedeljo v novembru. Pred mašo je bila evharistična procesija, ki so se je Slovenci udeležili s slovensko zastavo, banderi in narodnimi nošami. — Dvorana v slovenskem domu v Kew-u je dobila novo električno razsvetljavo z vsemi fnožnostnimi svetlobnimi efekti, ki jih imajo poklicna gledališča.-Ade-iaidski Slovenci so lepo proslavili ■ očetovski dan“. Obe nastopajoči skupini sta tisti dan dobili svoja itnena. Prva je „Mladi oder“, folk-iorna skupina je pa dobila ime «Dekliški cvet". Zadnja je v na-rodnih nošah zaplesala nekaj na-rodnih plesov. — V Sydneju so kupili lepo zemljišče z leseno hišo, kjer bodo postavili dom za one-rriogle. ARGENTINA. — Peti kulturni Veber, ki ga je priredila Slovenska kulturna akcija, je bil posvečen pesniku Ivanu Hribovšku, žrtvi komunistične revolucije iz leta 1945. — V lujanski baziliki je bil 28. septembra posvečen v duhovnika g. Peter Opeka, afriški misijonar, ki je študiral v Parizu. V nedeljo, 5. oktobra, je bilo v Slovenski vasi novomašno slavje, ki se ga je udeležilo veliko ljudi iz vsega Buenos Airesa. — Buenosaireški „Slovenski oktet“ je priredil v mestu Chi-vilicoy uspel koncert. Pevci so zapeli 24 pesmi, od teh 18 slovenskih, ki so jih argentinski poslušalci z navdušenjem poslušali. — 18. oktobra je umrl v Buenos Airesu duhovnik-lazarist Leopold Zajec. Po rodu je bil iz Žirov, med vojno mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil in bil domobranec v Idriji. Po vojni je šel v bogoslovje v Rim in ga končal v Argentini, kjer je 1954 postal duhovnik. Pokopan je bil na lujan-skem pokopališču, kjer je tudi več let deloval. — Zelo slovesno so proslavili slovenski narodni praznik — 29. oktober — naši rojaki v Argentini. Ta dan jih spominja na začetek novega življenja v Jugoslaviji, ki se je začelo 29. oktobra 1918. — Film o Sloveniji in diapozitivi so dvakrat zbrali Slovence v Domu v Mendozi. Starim se je vzbujalo hrepenenje po domovini, mladim pa vzhičenje ob lepoti Slovenije. KANADA. — Na Slovenskem letovišču so torontski Slovenci priredili „Baragov dan“. — Slovenska župnija Marije Brezmadežne v Torontu je praznovala septembra 15. obletnico obstoja. Začeli so tudi s slovensko šolo, v katero se je vpisalo nad 230 otrok. Razdeljeni so na 7 razredov in 13 oddelkov. — Šola v župniji Marije Pomagaj ima 116 otrok. ZDA. — Slovenska radijska ura v Cikaškem radiu praznuje 25-let-nico obstoja. Te oddaje je spravil v življenje in jih ves čas vodi dr. Ludvik Leskovar. 25. oktobra so ta srebrni jubilej lepo proslavili. — V Clevelandu so zelo slovesno proslavili Baragovo nedeljo. 28. septembra je bila najprej slovesna kon-celebrirana maša, ki sta jo vodila clevelandski in marquettski škof. Petje med mašo je bilo slovensko. Pela sta zbora iz župnije sv. Vida in Marije Vnebovzete. Po maši je bila slovesna akademija v dvorani Kolegija sv. Janeza (St. John College), kjer so nastopali učenci slovenskih šol in vsi slovenski zbori, ki so se dneva udeležili. Akademijo so zaključili z molitvijo za Baragovo beatifikacijo in z nastopom združenih pevskih zborov. — V župniji Marije Vnebovzete so se s posebno tridnevnico duhovno pripravili na Baragov dan. Vodil jo je univ. prof. dr. Vitko Fajdiga iz Ljubljane. Lenkovi otroci iz Melbourna GLAS IZ AVSTRIJE „Našo luč" mi zvesto in redno pošiljate. Z ženo prebereva vse od prve do zadnje strani, otroci pa najprej smešnice in njihov kotiček. Tako daleč v svetu nam revija res veliko pomeni. Hranimo vse stare letnike od leta 1969 naprej, odkar smo v Avstraliji, pa poleg tega še naše avstralske „Misli", „Ognjišče" in „Družino". Najin živžav želiva naučiti spoštovati slovenski tisk. Imamo Mirka (18 let), Štefko (15), Andreja (12), Valentinčka (4) in dvojčka Lidijo in Tončka (10 mesecev). Velika družina, kajne? Sprejmite prisrčne pozdrave! Valentin Lenko, Melbourne, Avstralija r \ „Naša luč“ je vaš list! Naročajte in širite ga povsod! V______________________________^ Celovške Mohorjeve knjige za leto 1976 0 KOLEDAR 1976 Med drugim prinaša: poročilo o zidavi in prezidavi obeh naših domov, pregled razvoja Družbe po 2. svetovni vojni, podatke o razvoju Dijaških domov in Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Lojze lija 0 ZADNJI RABIN V LJUBLJANI Ta zgodovinski roman prikazuje turške vpade v Slovenijo, zadnje ostanke judovstva na Slovenskem, kmečke punte in grabežljivo politiko beneške republike. Vojko Arko 0 PLANINSKE ZGODBE Z NAHUEL HUAPIJA Avtor, ki je prišel po koncu zadnje vojne v Argentino, se je tam naselil v tako imenovani argentinski Švici, v Barilochah. Skupaj z nekaj drugimi Slovenci je odkrival skoraj nepoznani svet tamkajšnje veličastne narave, premagoval še nezavzete vrhove in osvajal smuške rekorde ter tako proslavil slovensko ime. Zgodbe prikazujejo prav to življenje. 0 DRUŽINSKO SVETO PISMO 2. del Ta del obsega evangelija po Luku in Janezu. Format je velik, črke so v skladu s formatom. O-pombe je napisal dr. Ivan Rupnik. Radijske oddaje v slovenščini V Evropi lahko ujamemo novice, petje in predavanja tudi v slovenščini na raznih radijskih postajah. RADIO TRST A (dnevno) ima poleg poročil tudi verske oddaje. Ob nedeljah prenaša mašo iz župne cerkve v Rojanu. Ob 12.15 so pod naslovom „Vera in naš čas" versko predavanje in poročila. Po- droben spored najdete v časopisih. RADIO CELOVEC prinaša poročila, predavanja, razno glasbo in plošče po željah; ob nedeljah Pa ima tudi verski govor, voščila oziroma glasbo. Zanj prav tako najdete bolj natančni spored v listih. Oddaje so: od ponedeljka do petka od 13,45 do 1430 ob četrtkih do 14,45; poleg tega ob torkih tudi od 9,30 do 10. ure); ob sobotah od 9,45 do 10,30; ob nedeljah in praznikih od 7,05 do 7,35. ANGLEŠKI RADIO BBC' 12.00— 12.15 (redno vsak dan na kratkih valovih 16, 19 in 25 m). Poročila in pregled tiska. 16.30—17.00 (le ob nedeljah na kratkih valovih 19, 25 in 31 m). Poročila. Spored z verskega in cerkvenega področja ali Londonski tednik itd. 19.00— 19.30 (na kratkih valovih 31, 41 49 m) ; Ponedeljek: Poročila. Londonski dnevnik. Spored s področja gospodarstva in poljedeljstva itd. Torek: Poročila. Londonski dnevnik. Pismo iz Londona ali Pomenki s poslušalci. Sreda: Poročila: Londonski dnevnik. Spored s kulturnega področja. Četrtek: Poročila. Londonski dnevnik. S področja znanosti. Petek: Poročifa. Londonski dnevnik. Spored s področja družbenega življenja ali šolstva. Sobota: Poročila. Politični komentar. Angleščina po radiu. Nedelja: Poročila. Šport. Spored popularne glasbe. BBC SVETOVNA SLUŽBA (Word Service): BBC oddaja za ves svet v angleščini v svoji „Svetovni službi". Ce želite podatke, se obrnite na naslov: BBC, P.O. Box 76, Bush Mouse, Strand, London, WC2B 4PH. N.B. Valovne dolžine se včasih spremenijo, kadar to terjajo vremenski pogoji. Nadaljne postaje bomo prihodnjič sporočili. {awz {ahn itCfy tum twec pehc sc {c >zcasUt 0- ©ö Ta računski problem je zanimiv zato, ker ima šest možnih rešitev. Seveda odgovarja pri vsaki od šestih rešitev posamezni znak določeni številki. Skušajte najti rešitve brez posebne pomoči! Če pa ne gre, vam nudimo majhno pomoč: pri rešitvi je končna vsota (na desni spodaj) 97, pri drugi 98, pri tretji 94, pri četrti 98, pri peti 52, pri šesti 96. DETEKTIVSKA UGANKA Janez Potrč je gledal naveličano okrog, medtem ko ga je inšpektor Rus zasliševal. „Vem, da je težko,“ je rekel inšpektor, „a skušajte se čimbolj vsega spomniti: morda mi boste mogli s tem, ne da bi hoteli, opisati tiste, ki so vas ugrabili." Potrč je skomignil z rameni in jel pripovedovati: „Le malo je, česar se spominjam. V sredo so se pred mojo hišo trije moški vrgli name, me naložili na neki avto in me omamili s kloroformom. Potem se spomnim sobe s kamnitimi tlemi. Prižgal sem vžigalico in videl, da je soba brez oken in da stojita v njej le stol in polomljen umivalnik. Vrata so bila zaklenjena. Slišal sem ugrabitelje govoriti v sosednji sobi in zvedel sem, da se pripravljajo, kako bi od moje polsestre Simone izsilili dvajset milijonov kot ceno za izpustitev mene. Najbrž so iz časopisov zvedeli, da je Simona pred kratkim podedovala za mojim očimom sto milijonov. Čez nekaj ur so hišo zapustili. Skušal sem vpiti, pa sem brž uvidel, da mi ne bo to nič koristilo. Vrat nisem mogel sneti s tečajev, ker so se odpirala navzven in so bila poleg tega pretežka, da bi jih mogel pretolči. Tako mi ni ostalo drugega, kot da sem čakal. Ko so se možje vrnili, sem imel vtis, da so dobili pri moji polsestri denar, a kljub temu sem se zbal, da me hočejo ubiti. Po kratkem posvetovanju sta odšla dva od njih spet ven. Mislim, da sta se vrnila k avtu. Tretji se je napotil proti moji sobi. Skril sem se za vrata. Ko jih je on previdno porinil, sem videl, da ima v rokah žepno svetilko in puško. Zgrabil sem stol in skoraj sem ga dosegel, ko me je uzrl in se umaknil k steni. Najbrž me je potem udaril s puškinim kopitom, kajti ko sem se zbudil, sem ležal pred vrati Simonine hiše, kjer sem ostal napol omamljen do pred tremi urami." Inšpektor Rus je odpeljal malo vstran policaja, ki je bil z njim, in mu polglasno dejal: „Prava sreča, da si je banka zapisala številke na bankovcih, ki jih je dala gospodična Simona ugrabiteljem. Tako bomo mogli našega prijatelja Potrča takoj, ko bo začel bankovce trošiti, aretirati in obtožiti, da je vprizoril ugrabitev zato, da bi od svoje polsestre izsilil visoko vsoto denarja." Zakaj je inšpektor osumil Potrča? PO STOPNICAH GOR IN DOL Zagnano je korakal gospod Miha po gozdni stezi. Sredi poti je dospel do 19 stopnic, prek katerih je moral, če je hotel pot nadaljevati. Ker se je čutil trenutno zelo močnega, si je hotel narediti pot prek stopnic malo težjo. Odločil se je, da bo šel prek njih tako, da bo šel tri stopnice navzgor, potem dve navzdol, pa spet tri gor, dve dol, tri gor, dve dol..., toliko časa, da bo prispel na vrh. Koliko korakov je moral narediti, da je dospel na vrh? UGANKE Kdo hodi po glavi? Zakaj imajo lovci zelene naramnice? Kdaj reče Kitajec „dober dani"? REŠITEV PREJŠNJIH UGANK RAČUNSKI PROBLEM: 1. rešitev: 172 + 541 = 713; 54 + 517 = 571; 118 + 24 = 142; 2. rešitev: 145 + 271 = 416; 27 + 214 = 241; 118 + 57 = 175; 3. rešitev: 281 + 542 = 823; 54 + 528 = 582; 227 + 14 = 241; 4. rešitev: 354 + 183 = 537; 18 + 135 = 153; 336 + 48 = 384; 5. rešitev: 463 + 184 = 647; 18 + 146 = 164; 445 + 38 = 483; 6. rešitev: 581 + 275 = 856; 27 + 258 = 285; 554 + 17 = 571. LEDENE ROŽE: Iz svoje cigarete, ki si jo je prižgal po vstopu v vlak. Nobena cigareta ne gori pol ure. KOCKA IZ KOCK: Iz kupa štev. 2 in iz kupa štev. 3. V kupu štev. 2 je 59 kock (17 + 16 + 11 + 9 + 5 + 1), v kupu štev. 3 pa 66 (20 + 18 + 15+10 + 2+1). Vsota 125 (59 + 66) sestavlja popolno kocko ('S X 5 X 5). TUJEC V GOZDU: Micka je imela štiri kruhke, Janez pa pet. Torej je dala Micka tujcu le en kruhek, Janez je pa dal dva, torej dvakrat toliko kot ona. Potemtakem dobi Janez šest novcev, Mickah pa tri. Erscheinungsort: Klagenfurt. Verlagspostamt: A-9020 Klagenfurt. P. b. b. SLOVENSKI DUHOVNIKI PO EVROPI ANGLIJA Msgr. Ignacij Kunstelj, 62 Offley Road, London S.W. 9. (Tel. 01-735-6655). AVSTRIJA Ciril Lavrič, Kirchenstraße 1, 4053 Haid bei Ansfelden. Martin Belej, Enzenbach, 8112 Gratwein bei Graz. (Tel. 031 24-2359). P. Stefan Kržišnik, Zist. Stift, 6422 Stams, Tirol. Ivan Tomažič („Korotan“), Albertgasse 48, 1080 Wien VIII. Slovenski socialni urad, Seitzerg. 5/11, 1010 Wien I. (Tel. 0 222-63 25 07). Janez Žagar, Bahnhofstr. 13, 6800 Feldkirch, Vorarlberg. BELGIJA Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, B-4000 Ü6ge. (Tel. 041/23 39 10). Kazimir Gaberc, rue L. Empain 19, B-6001 Marcinelle. (Tel. 07/36-77-54). FRANCIJA Nace Čretnik, 4 rue St. Fargeau, 75020 Paris. (Tel. 636-80-68). Jože Flis, 7 rue Gutenberg, 75015 Paris. (Tel. 577-69-93). Stanislav Kavalar, Presbytere Ste. Barbe, rue de Lens, 62680 Mericourt. Anton Dejak, 33 rue de la Victoire, 57710 Aumetz. Msgr. Stanko Grims, 259 bis Avenue de l'Europe, 57800 Freyming-Merlebach. Franjo Pavalec, 8 Avenue Pauliani, 06000 Nice. ITALIJA Jure Rode, Collegio Pio Latino, Roma, Via Aurelia Antiča 408. NEMČIJA Dr. Janez Zdešar, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089-53 64 53). Ivan Ifko, 43 Essen-Altenessen, Bausenhorststr. 2. (Tel 0201 -34 40 45). Pavel Uršič, 420 Oberhausen 11, Oskarstraße 29. (Tel. 0 208-64 09 76). Ludvik Rot, 4006 Erkrath 2, Kempenweg 25. (Tel. 0 21 04-31 6 55). Jože Bucik, 4006 Erkrath 2, Kempenweg 25. (Tel. 0 21 04-31 6 80). Mirko Jereb, 6 Frankfurt 70, Textorstr. 75-11. (Tel. 06 11 -61 37 22), Stanko Gajšek, 68 Mannheim 1, A 4, 2. (Tel. 0621 -285 00). Ciril Turk, 7 Stuttgart 1, Stafflenbergstr. 64. (Tel. 0711 -23 28 91). Janez Demšar, 7417 Pfullingen, Burgstr. 7. (Tel. 07121 -7 75 25). Dr. Franc Felc, 798 Ravensburg, Raueneggstr. 13. (Tel. 0751 -2 20 00). Vili Stegu, 8070 Ingolstadt, Hohe Schulstr. 3 1/2. (Tel. 0841 -3 42 74) P. Janez Sodja, 8 München 80, Röntgenstr. 5. (Tel. 089-9819 90). Dr. Branko Rozman, 8 München 2, Schubertstr. 2-I. (Tel. 089-53 64 53). Martin Mlakar, 8 München 2, Schubertstr. 2-I. (Tel. 089-53 64 53). Dr. Štefan Steiner, 1 Berlin 61, Methfesselstr. 43, Kolpinghaus. (Tel. 030-785 30 91 do 93), in 1 Berlin, Kolonnenstr. 40. (Tel. 030-784 84 34). NIZOZEMSKA Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Belgie. ŠVICA P. Fidelis Kraner, Postfach 191, Seebacherstraße 15, 8052 Zürich. (Tel. 01/50 31 32). P. Angel Kralj, Kapuzinerkloster, 4500 Solothurn. (Tel. 065-22 71 33).