jAjSkpb Poštnina platana v ootovUl m Cena Din 1*- Vlcumski ttem Stel). 20S U fjubliaat, tmeh 14. septembra 1937 tete II. Ustanovitelj češkoslovaške države Masarvk - umrl Praga, 14. sepl. o. Nocoj ob 3.29 je v svojem bivališču v gradu Lanyh umrl prvi predsednik češkoslovaške republike, osvoboditelj Cehov in Slovakov ter ustanovitelj samostojne češkoslovaške države Tomaž (j. Masaryk. Že pred kratkim je 87 letni predsednik-osvoboditelj hudo zbolel, tako da je vsa država pričakovala najhujšega. Toda zdravje se mu je nepričakovano zboljšalo in se je Masarjk izredno dobro počutil vse do pred tresli dnevi. V soboto popoldne je predsednik dobil hudo vročino in začel padati v nezavest. Popustilo je delovanje srca in krvni pritisk je padel. Tein splošnem znamenjem življenjskega pojemanja 4e je pridružila še pljučnira na desnem delu pljuč spodaj. Predsednik je zadnja dva dneva skozi ležal v nezavesti, vendar se mu je splošno stanje včeraj nekoliko zboljšalo. Danes zjutraj pa je zaradi splošne oslabelosti srca in pljučnice umrl. Tomaž G. Masaryk se je rodil 7. marca 1850 v Hodoninu na moravsko slovaški meji. Njegova mati je bila Čehinja, postrežnica v gradovih, oče pa Slovak, kočijaž na tamošnjem cesarskem posestvu. Po ljudski šoli se je Masaryk šel učit kovaštva. Župnik v vasi čejče, kjer se je učil, se je začel zanimati zanj in ga poučeval v latinščini, da je Masaryk s 15 leti vstopil v nemško gimnazijo v Brnu. Maturo je naredil v 22 letu na Dunaju, kjer je tudi promoviral iz filozofije z razpravo »Bistvo duše pri Platonu«. Študiral je še v Italiji. V Leipzigu se je poročil z Amerikanko Charloto Garrigue. 1882 so ga poklicali za profesorja filozofije na Karlovo univerzo v Prago. Poleg profesorskega dela je veliko pisal in se bavll s politiko. Pozneje je dobil v svoje roke revijo >Čas«, ki je postala glasilo njegove Realistične stranke, ki jo tedaj je ustanovil. Ko se je njegova stranka, ki ji je pripadalo v začetku le nekaj inteligence, združila z Mladočehi, je bil Masaryk 1891 izvoljen za poslanca v dunajsko državno zbornico. Bil je tudi češki deželni poslanec. Zaradi sporov z voditelji mladočeške stranke je odložil poslanski mesti ter začel v politiki hoditi svojo pot. 1900 je ustanovil liberalno Češko ljudsko stranko. Ves čas je veliko pisal, tako filozofska, politčna in kritična dela, ki so imela velik vpliv zlasti na češko mladino in vzgojila močan rod demokratične inteligence. Pisal je tudi razprave iz psihologije, estetike, logike in sociologije, kakor: >Samomor kot socialni pojav v množicah«, »Osnove marksizma«, »Rusija in Evropa«, »Svetovna revolucija« itd. Državnozborski poslanec je bil še 1907 in 1911. Življenjsko delo Masarykovo se je začelo med svetovno vojno. Do vojne si je prizadeval, da bi se Avstrija preosnovala v federativno državo. Z umorom Franca Ferdinanda, ki je federativno misel hotel izvesti kljub nasprotovanju ostarelega Franca Jožefa in njegovega dvora, so vse nade za tako ureditev Avstrije šle po vodi. Zato je Masaryk začel z odkritim nasprotstvom in delom proti Avstriji. V jeseni 1914 se je že dogovarjal z Angleži ter Italijani o podpori za ustanovitev samostojne češke države. Zaradi tega bi ga bili v Avstriji zaprli, pa je odpotoval v Ženevo in v Pariz, odkoder je vodil in organiziral delo za osvoboditev češkega naroda. Prepotoval je vso Evropo in Ameriko, organiziral v Rusiji med begunci iz avstrijske armade češko osvobodilno vojsko. Pri tem sta mu pomagal Slovak Štefanik in sedanji predsednik dr. Beneš. Nasprotnice Avstrije in Nemčije so češke legije priznale za zavezniško vojsko in s tem tudi dejansko priznale bodočo češkoslovaško državo. To priznanje, do katerega je prišlo v USA, je rodilo 14 Wilsonovih točk o samoodločevanju narodov. Masaryk je s svojini delom ustanovil svobodno češkoslovaško državo, ki se je začela organizirati že sredi 1918. 14. novembra 1918 je Masaryk dosegel največje priznanje za svoje delo od osvobojene domovine. Izvolili so ga za prvega predsednika češkoslovaške republike. Druga izvolitev je bila 1920, tretja 1927, četrta 1934, ko je bil proti ustavi zaradi svojih velikih zaslug izvoljen za dosmrtnega predsednika republike. Decembra 1935 je zaradi šibkega zdravja odstopil, tedaj ga je zadela kap. Na njegovo željo so izvolili za predsednika dr. Benela. Od tedaj je živel na gradu Lany v zatišju. Zadnjikrat se je v javnosti pokazal ob 20-letnici bitke pri Zborovu, ko so prvič nastopile češke legije na ruski fronti. Delo predsednika Masarvka je zvezano z usodo češkega in slovaškega ljudstva. Češkoslovaško državo in svobodo je v duhovnem ter političnem oziru ustvaril Masarvk in Masarvk bo v svojem ljudstvu živel tako dolgo, kakor bo živelo ljudstvo. Za nas Jugoslovane i zlasti še Slovence je bil Masarvk mogočen zagovornik v mednarodnem svetu, žal, da mu skrb za usodo lastnega ljudstva ni dopuščala, da bi se nas zavzemal še pogosteje in močneje. Zato smo ob njegovi smrti žalostni tudi Slovenci, katerim je bil in naj bi bil Masarjk v marsičem vzgled. Francija in nova podonavska zveza Dunaj, 14. sept. TG. »Neues Wiener Abead-blatt« objavlja razgovor, ki ga je njegova pariška dopisnica imela s francoskim zunanjim ministrom Delbosom. Avstrijska časnikarka, ki je plemiškega stanu, je šla k zunanjemu ministru vlade ljudske fronte z vprašanjem na ustnicah, zakaj se danes Francija kar naenkrat manj zanima za srednjeevropske države. Avstrija išče predvsem stikov z velikimi zapadnimi državami in hoč« na njih zgraditi jamstva za svojo neodvisnost in varnost v bodočnosti, ki se je zaradi prevelikega pritiska itali-jansko-nemškega prijateljstva le boji. Francoski zunanji minister Delbos je s začudenjem zavrnil očitek, da se Francija ne zanima več za Podonavje, marveč je nasprotno res, da se je vprav fiancosko zunanje ministrstvo neprestano zanimalo za položaj v podonavskih deželah. Francija tudi odobrava pakt med podonavskimi državami. Seveda stavlja za to gotove pogoje. Nazvaž-nejša 6ta sledeča dva: 1. Novi podonavski pakt, kakršenkoli naj že bo, ne sme žrtvovati male države, ker francoska zunanja politika hoče preprečiti, da bi nastala nova trpljenja. 2. Novi podonavski pakt tudi ne sme dovoliti nikakšne nadvlade katerekoli države v središču Evrope. Iz tega sledi, da Francija nikakor ne želi odstraniti iz podonavja pakta Italije ali Nemčije. Nasprotno, ona želi, da se ti velesili pakta udeležita. Zbiranja se morajo udeležiti vse države, ki imaji kaj interesa v Podonavju. Toda »novih trpljenji ne sme nikakor več biti, kakor tudi novih »nad? oblasti« ne. Po tem takem je treba ohraniti v sredi nji Evropi ravnovesje vseh. Vse države morajo ime} ti enako važnost. Nadoblasti ne sme biti nobene* V srednjeevropski pakt naj vstopi torej kdor4 koli hoče. Toda v njem bo ostal samo oni, ki se bo znal prilagoditi navedenima dvema načeloma, pri- jateljskemu sodelovanju v družbi enakopravnih držav. Pod tem pogojem samo bo Francija podpirala zbiranje v srednji Evropi. Značilno je, da je Belbos dovolil 6voj razgovor ravno dunajskemu listu. Ali ni hotel s tem s prstom pokazati na onega, ki za uspešno zbiranje v srednji Evropi dela težave in ki ga bo treba šele prepričati, da je srednjeevropski pakt, kakor ga že dalje časa pripravlja češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža, potreben in pod kakšnimi pogoji je s francoskega stališča mogoč. Francosko stališč« pa je odločilno. Vse priprave za ogromne manevre ob Kolpi so skoraf končane Visoka tuja zastopstva na velikih vajah nase vojske Belerad. 14. septembra. Velikim vojaškim vajam na slovenskem ozemlju ob Kolpi bodo prisostvovali tudi vsi tuji vojaški odposlanci, ki so v naiii državi prijavljeni. Povabljeni so tudi zastopniki vojsk takih držav, ki so doslej vabili našo vojsko na njihove vojaške vaje. Nekateri odgovori na ta vabila so že prispeli. Zato pričakujemo, da se bo naših vojaških vaj udeležilo več odposlanstev tujih vojsk. Vodile jih bodo najvišje Zastopstvo španskih nacionalistov v Ženevi Ženeva, 14. septembra, o. Včeraj je dospelo y Ženevo uradno odposlanstvo španske nacionalistične vlade. Namen odposlanstva je baje, da stopi v stike z južnoameriškimi državami, ki so vlado generala Franca priznale. Dejansko pa hočejo nacionalisti s tem korakom vplivati na Zvezo narodov in na svetovno javno mnenje, češ da je njihova vlada nad dvema tretjinama Španije tako močna in solidna, da mora z njo računati vsakdo, tudi Zveza narodov. Nacionalistična vlada je vložila pri vezi narodov protest proti temu, da Španijo zastopa v Ženevi predsednik valencijske vlade Negrin, saj je valencijska vlada izgubila skoraj vse svoje ozemlje in ne pomeni nič. Verifikacijski odbor je razpravljal o protestu nacionalistične Španije. Odbor je bil mnenja, da tega priziva ne more sprejeti, ker je g. Negrin zastopnik zakonite španske vlade. V Valencifi napovedujejo zlom severne fronte Valencija, 14. septembra, o. Havas: Obrambno ministrstvo je izdalo uradno poročilo, v katerem napoveduje morebitni zlom obrambe na astur-skih bojiščih. Poročilo pravi, da valencijska vlada žal ne more poslati na severno fronto ojačenj. Ni treba prikrivati, da je položaj vladnih čet na severu, zlasti v Gijonu in Oviedu kritičen. Baski se vračaio domov Irtin, 14. septembra. AA. (DNB) Včeraj se je vrnilo v Španijo 300 baskovskih begunce v,_ ki so zapnstili svojo deželo že lani in doslej živeli v Franciji. V nacionalistično Španijo se je vrnilo zadnje dni nad 3000 Baskov. San Sebastian, 14. septembra. AA. (DNB) Zaradi obletnice osvoboditve San Sebastiana so bile od 11. do 13. septembra v tem mestu velike ljudske svečanosti. Anarhisti v Barceloni Barcelona, 14. septembra. AA. (DNB) Aretacije anarhistov in trockistov v Barceloni se nadaljujejo. V okraju Gracia so se pojavili lepaki, ki hudo napadajo katalonsko vlado, še bolj pa valen-cijeko vlajo, češ da ota izdali delavstvo. V notra- njosti Katalonije so bili na več krajih spopadi med anarho-sindikalisti in redarji. Tudi v Caspeu, kjer je glavni stan komunističnih čet na aragonskem bojišču so bili spopadi med anarhosindikalistično milico in člani mednarodne brigade. Dr. Sto‘adinovič pojde v Pariz Ženeva, 14. sept. m. Jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Purič, ki na zasedanju Društva Narodov zastopa prvega delegata predsednika dr. Milana Stojadinoviča, je izjavil včeraj časnikarjem, da bo jugoslovanski ministrski predsednik r kratkem obiskal Pariz. vojaške osebnosti dotičnih dežel. Ta tuja poslanstva bodo uživala gostoljubnost naše vojske. Obsežne priprave za te vojaške vaje bodo kmalu končane. Nastopi naših čet bodo velikega pomena za našo vojsko. Vsem vrstam vojske bo dana prilika pokazati svojo izvežbanost in spretnost v izvedbi raznih bojnih dejanj. Nova bojna sredstva in novi bojni načini, ki jih bodo izvajali med vajami, naj dokažejo, da naša vojska ne zaostaja za sodobnimi in izvežbanimi vojskami velikih držav. Sodelovale bodo tudi naše modernizirane enote, posebno čete s posebno pripravo, vse letalske vrste, kolesarske enote itd., skupno z ostalimi rodovi vojske. Novi podatki o velikih vajah jugoslovanske vojske. Na velikih vojaških vajah bodo sodelovale v glavnem čete II. in IV. armadne oblasti, izpopolnjene z rezervnimi častniki in rezervisti. Razdeljene bodo na severno in južno stranko, s potrebnim vozarstvom in drugimi ustanovami v zaledju. Pri teh vajah bo sodelovala tudi konjenica z motoriziranimi četami, letalstvo in druge posebne enote, v goratih in kraških krajih pa tudi planinske čete. Južno stranko bodo tvorile v glavnem čete II. armadne oblasti, okrepljene s hitrimi motoriziranimi enotami, planinskimi četami in drugimi posebnimi enotami in ustanovami. Tej skupini bo poveljeval poveljnik 1. armadne oblasti armadni general Bogoljub Ilič. Načelnik njegovega štaba je brigadni general Ljubomir Stefanovič. '.s rV i Armadni general Milovanovič vrhovni poveljnik vojaških vaj Poveljnik severne stranke bo poveljnik IV. armadne oblasti armadni general Pantelija Jure-šič. Načelnik njegovega štaba je brigadni general Mihajlo Stajic. Svojim enotam bodo poveljevali pri teh vajah višji poveljniki, ki so sedaj poveljniki oblastnih divizij, in sicer poveljnik savske divizije bo divizijski general Vladimir Kostič, vr-baske generalštabni brigadni general Milivoje Alimpič in dravske divizije general Lazar Tonič. Vojaške vaje ob Kolpi so že pobudile med našim prebivalstvom veliko zanimanje. Prihoda čet pričakuje z veseljem. Prebivalstvo se že pripravlja. da sprejme vojaštvo ob prihodu svečano. Jasno je, da bo naše ljudstvo, ki ljirbi svojo vojsko, izkoristilo to priliko in da bo pokazalo narodni vojski svoje globoke simpatije. Svoboda pod sedanjo vlado »Samouprava« ostro graja znanega tajnika HSS dr. Avgusta Košutiča, ki je imel 8. t. m. v Križevcih govor, ki je vse obsodbe vreden. Košu-tič je v tem govoru pozival zborovalce, naj borbo za hrvatske pravice vedejo z vsemi sredstvi, pa naj bodo tudi fizična sredstva sile. Nadalje je dejal, da bodo hrvatski Beljaki osvobodili tudi srbsko kmetsko ljudstvo. V tem duhu je bil zasnovan ves govor, ki je bil med drugim tudi do-’ k?k° zelo liberalna je sedauja vlada, ki pusti opoziciji svobodno govoriti do skrajne meje. »Samouprava, spominja Košutiča, da so Srbi prav i iq • k°r Hrvat' 'n Slovenci bili osvobojeni leta 1918. m da ro svobodno ustvarili veliko Jugoslavijo, katere ne bodo zrušili tudi ne taki neodgovorni napadi bivšega hrvatskega emigranta, napram kateremu je sedanja vlada, ki mu je dovolila povratek, postopala z izredno nobleso. Zopet ponesrečen poskus Znano je, da so srbski zemljoradniki pred kakim mesecem izdelali nek program, ki bi ga mogla sprejeti 11SS v Zagrebu, tako da bi prišlo do popolnega sporazuma in sodelovanja med hrvatsko in srbsko opozicijo. Od tega je združena opozicija v Belgradu veliko pričakovala ali pa vsaj delala tako, kakor da se imajo zgoditi velike stvari, ki bodo »rešile hrvatsko vprašanje«. Danes pa izvemo, da se tudi iz te akcije ni rodil noben rezultat. »Hrvatski dnevnik* piše, da je dr. Maček predloge zemljoradnikov sicer sprejel, da pa so se potem vršila pogajanja, ki so se klavrno končala. Po naših informacijah zastopniki združene srbske opozicije, ki so se po svojih listih že opetovano izrekli za hrvatsko narodno individualnost in federativno ureditev države, v končnih razgovorih z Mačkom niso hoteli pristati na stališče HSS in so tako sami onemogočili, da bi Hrvati mogli sprejeti »širokogrudne« predloge zemljoradnikov. Opozicija nima pa nima sreče in vse bolj se kaže, da hrvatskega vprašanja ne bo mogel nihče drugi uspešno in pozitivno rešiti za državo kakor JRZ Novo trgovsko pogodbo bosta sklenili Turčija in Nemčija in so se pogajanja za njo že začela v Berlinu. Arabci se bodo c vsemi silami uprli ustanavljanju kake judovske države v Palestini, za katero zahtevajo od Anglije popolno neodvisnost. Tako se glasi brzojavka, ki jo je predsednik arabskega narodnega kongresa poslal londonskemu »Daily T slegraphu« Vesti 14. septembra Sklenitev protikomunistične pogodbe med Italijo in Japonsko japonski uradni krogi zanikajo, pač pa priznavajo, da pripravljata obe državi sklenitev trgovske pogodbe. Poveljstvo angleške vojne mornarice bo na Sredozemsko morje poslalo še dve skupini torpe-dov. Do zdaj je angleških torpedovk tam 27. Sneg je napadel po nekaterih predelili srednje in južne Francije. Snega tako zgodaj tam že dolga desetlejtja ne pomnijo. Madžarskih vojaških vaj se udeležujejo vojaški zastopniki vseh važnejših evropskih držav, čeprav bi Madžarska uradno ne smela imeti niti vojske, kaj šele vojaške vaje. Včerajšnji dan hitlerjevskega kongresa v Nii-rnbergu je bil posvečen organizaciji nemške zimske pomoči. Govoril je dr. Gobbels, ki je trdil, da je narodni socializem v Nemčiji uresničil Vse tisto, kar so množicam zgolj za propagando obljubljali komunisti in socialisti. Hitler je sprejel včeraj brata japonskega cesarja princa Čičjjmja in mu priredil na čast slavnostno kosilo. Dogovor o ureditvi manjšinskega položaja bosta podpisali Poljska in Nemčija čez štirinajst dni, ko se bo poljski zunanji minister Beck vrnil iz Ženeve- Drobne in debele s kongresa fmlade' JNS V nedeljo je bil v ljubljanski Kazini nekak kongres ali' igo n Sako imenovane >mlade JNSc. Hudobni jeziki so to reč krstili za >kongres Or-june«. Dejansko je bilo videti tam nekaj obrazov znanih še iz kazenskih pohodov nad trboveljske rudarje. Da je bil to mlad kongres, lahko piše samo staro »Jutro« in pa tisti ostareli idealisti jugotašizma, ki so potrebni vsak najmanj pol ducata Voronovih injekcij. O kongresu niti »Jutro« ni vse, dokler se ni končal, prineslo ničesar, kar priče, gotovo o veliki moči in udar- nosti, ki si jo od pomlajene JNS obetajo njeni vrhovni politični mornarji, ki so obsedeli na suhem. Ob tem zanimivem zborovanju, o katerem se njegovi sklicatelji še zdaj kregajo, koliko stare in mlade sile se ga je natančno udeležilo, je prišlo do nekaterih pikantnih zanimivosti, ki jih pri vsem spoštovanju do brezupnega idealizma naših jugofašistov, moramo sporočiti sedanjosti in ohraniti bodočnosti. Koliko jih je bilo in kam so šli... Saj poznate tisto pridigo gorskega župnika v zadregi: »Trije učenci so šli po cesti v Enavs. Najprej se moramo vprašati, koliko jih je bilo, potem pa, kam so šli...« Tako nekako sprašujejo, odnosno ugibajo in ugibaje navajajo pri Jutru« število udeležencev pri tem _ glasovitem zboru. Sobotno »Jutro« piše, da bo prišlo na zbor več sto Omladineev. Kakšna je ta vrsta ljudi, ni znano. O-mladinci bt bili po našem taki, ki imajo noge na »O«. No pa, noge pri vsem tem niso važne, razen pri Jovanu Banjaninu, ki je za svoj drugi letošnji politični izlet v Slovenijo, kakor ve povedati njegova okolica, močno nabrusil pete in prišel v Ljubljano sredi noči ob 2, da je lahko bežal proti Kazini v nočnem miru, namesto ob jajčnem navdušenju kakor zadnjič. No, pa tudi patriarh Jovan ni važen. Važno ]e, koliko jih je bilo in kam so šli Več sto pri »Jutru' pomeni, kakor smo videli ob kongresu vseučiliške fnši-stovske mladine po slikah, dejansko 50. Ponedelj-ško »Jutro« piše, da je šlo v nekakem sprevodu že 1500 o-mladincev. Kam so šli, »Jutro« ne pove. V Kazini je bilo po >Jutrovi< trditvi 1205 o-mladincev. Drugi so se la čas najbrž iz strahu pred lastnim velikim številom poskrili ali pa šli na golaž. Udeleženci sami so na velesejmu govorili, da jih je bilo 700 Pa ne mislite, da je bilo to govorjenje na toboganu ali pri nacionalnih >Lin-zerjih« — ne, bilo je sredi popoldneva. Uradnega poročila o-mladinska in ne o-starinska JNS ni smatrala za umestno izdati. Policija tudi ne. — Kljub vsem »Jutrovem« številnenju in jijegovi fotografski aritmetiki v današnji številki še vedno ne vemo, koliko jih je bila, ne kam so sli. Po mnenju »Slov. naroda< jih je bore malo in še ti so korakali v brezupno bodočnost. Nerodnost g. Puclja Na zboru v Kazini je nastopil (udi po milosti svoje -senatorske plačice še vedno mlatil in živahni jugoslovenarski Janez iz Lašč nlias Ivan Pucelj. Govoril je o slovenski in jugoslovanski zastavi ter pozabil pripomniti, po koliko vetrovih je že vihrala njegova strankarska zastava. Pravilno je zatrdil, da preživljajo nekateri, to je po našem JNS, izredno nejasne čase. Kakor je znano, so v Belgradu v soboto vedeli povedatK da daje Janez iz Lašč zadnje dni v Belgradu čisto drugačne izjave, kakor pa na nedeljskem shodu. A to je zadeva, ki se tiče njegove politične ravno-črtnosti. Najvažnejša izjava je bila tale: »Nesite poštenost in borbenost domov tudi vsi, vi z današnje manifestacije. Vse drugo nam bo dodano.« Udeleženci kongresa so bili nad besedico snam* zelo razočarani in izjavljali, da jih nič ne. veseli, da bi njihova borbenost v teh težkih dneh, dodajala še kaj že tako oblagodarjenim »nam«, to je Puclju in »generalom« v JNS. Tovarna narodnih množic pri „Jutru" Današnje »Jutro« je priobčilo vrsto zanimivih fotografij z zbora pomladiti «e imajoče JNS. Slike so zelo razveseljive z ozirom na to, ker jasno kažejo. kolika ie bila množica, o kateri se ne ve* ksm je šla in oa zato, ker nam dajejo globok VP°' (Sled v delovno prakso »Jtatrovih« fotografskih umetnikov, ki so se že enkrat tako nesmrtno izkazali s popravljanjem javorske skrinje. Prva slika kaže pogled na ■»del zborovalcev« v veliki kazinski dvorani. Ker je ta del zborovalcev prikazan na dveh nerodno zlepljenih slikah in ker je kazinska dvorana čisto preprosto štirioglata, da jo je mogoje ujeti v aparat vso z dveh točk ob katerikoli steni, moramo sklepati, da je to večinski del zborovalcev Ta večinski del kaže, da jih je bilo kakih 150 Nismo mi krivi, če »Jutrovi« mojstri ne znajo narediti boljših in učinkovitejših slik. Toda se ta, s katero #o se hotel v slavo JNS izkazati, je čisto preprosta in nadvse nerodna fotografska sleparija. Slika je zlepljena tako, da je jasno videti. Ponekod je odrezano po pol glave, ponekod cela glava, s čimer ne moremu trditi, da je »Jutro« hotelo zborovalce označiti kot brezglavo množico. Toda ti ustvarjalci tisočglavih množic so pozabili zakriti s črno ali belo prevleko veliki lestenec V Kazini, ki je na obeh slikah približno na istem mestu skoraj na sredi. Da sta obe sliki docela isti, Pogrešani vajenec Ljubljana, 14. septembra. Pri manutakturnem trgovcu Avšiču v Prešernovi ulici je bil za vajenca 17-letni Jeras Janko, ki je sicer stanoval pri svojih roditeljih v Mostah, na Zaloški cesti 83. Dne 9. septembra je trgovec Avšič poslal vajenca Jerasa z zavitkom manufakture h krojaču Žužku na Celovško cesto. To j« bilo ob pol devetih dopoldne; okrog desetih je Jera« zavitek k Žužku pnnesel ter ga tam v redu oddal. Od tedaj dalje pa je zmanjkala za Jerasom vsaka sled. Roditelji in trgovec Avšič kot njegov delodajalec 60 se zaman trudili * iskanjem. Vsi se upravičeno boje, da se je fantu kaj zgodilo, Fant ie bil okroglega obraza, rjavih oči, kostanjevih las, zdravih zob, nosil je rdečkastorjavo obleko, črne nizke čevlje, bil je razoglav, govori pa ljubljansko narečje. Policija prosi vsakogar, kdor bi kaj vedel o fantu, naj to sporoči njej, tvrdki ali pa rodi-teljem. Preselitev skladišča za zarubljene predmete. Mestno poglavarstvo sporoča, da se je skladišče za zarubljene predmete preselilo iz poslopja meat. pogrebnega zavoda oa Ambroževem trgu v cu-kramo na Poljanskem nasipu št. 40, na kar ec fotelj obarjajo, kaže tudi črni trak na stebru v desnem kotu obeh slik. Sredi leve slike je nad vse izrazit udeleženec zborovanja v ornjenem tremčkotu, ki gleda na levo. Na desni sliki so to izrazito središče zabrisali, toda tako, da se čisto razločno vidi. Najbolj zločinski dokaz za to fotografsko ustvarjanje množic v Kazini pa ie mož v desnem spodnjem kotu obeh slik, ki si podpira brado. Tega sb pa pozabili maskirati, najbrž zato, ker njegov obraz kaže, s kako vero in vdanostjo so fabricirane množice sledile učenim diskurzom premočrtnega g. Puclja. Na obeh slikah je jasno videti prehod po 6redi do izdajalskega moža v svetlem plašču. Drugače je na sliki točno videti, kako so na eni strani izrazitejše obraze pustili, na drugi pa jih zabrisali. Čisto dobro se vidi to na močnem človeku, ki je na levi sliki v desnem kotu v četrti vrsti od spodaj zabrisan, na desni sliki, ki je malo premaknjena pa jasen in nepopravljen itd. Vrh tega ima kazinska dvorana samo en velik lestenec in ta je na obeh slikah približno na istem mestu. Zabrisano je tudi ozadje, kjer je prostor za stojišča in kjer se je najbrž vse trlo .. .Torej priča ves stvarni položaj o naslednji resnici: na kazinskem zboru pomladiti se imajoč« JNS je bilo toliko ljudi, da so jih na eno sliko dobili komaj sto i« da so to sliko morali popraviti, jo na otipljiv način ponarediti in tako število tisočglavih množic, ki 60 po »Jutru« Ljubljano spravile v osuplost, podvojiti. Pozivamo »Jutro«, naj kot list, ki si lasti monopol za pošteno, objektivno in celo izključno katoliško poročanje, fotografijo, pa kateri je bil kliše narejen, razstavi v svojih gostoljubnih izložbah. Voditeljem JNS pa priporočamo, naj še najprej konferirajo in si dajejo po »Jutru« svoje množice navdušenega naroda nele podvajati, marveč podeseterjati in po-stoterjati. Tako bodo čim prej spregledali celo tisti, ki verjamejo na tisto, kar pripoveduje »Jutro« o tem, koliko jih je in kam bodo vse prišli, škoda, da ni »Jutro« na časnikarski razstavi poleg javorski skrinje razstavilo še te mojstrovine, da bi pokazalo nele, kako znajo hitro fotografirati, marveč tudi, kako se znajo pri »Jutru« in JNS tudi hitro množiti... Mala zveza in madžarska oborožitev Ženeva, 14. septembra, m. Po včerajšnjem ppoldanskom zasedanju Zveze narodov so se sestali zastopniki držav Male zveze pri romunskem zunanjem ministru Antoneseu. Navzoči so bili romunski zunanji minister Antonescu, jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Purič, stalni delegat Jugoslavije pri Društvu narodov dr. Subotič in češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Krofta. Na tem sestanku so predstavniki držav Male zveze pretresali razna vprašanja, ki se tičejo razmerja med imenovanimi državami in med Madžarsko ter precizirali pogoje, pod katerimi bodo države MZ privolile, da se na Madžarskem uvede obvezna vojaška služba in dovoli oborožitev. Mrliška veza bo letos zgrajena Ljubljana^ 14. septembra. Mesini gradbeni urad izdeluje načrte za moderno mrliško vežo, ki bo zgrajena na trgu poleg pokopališča pri Sv. Križu in za katero je svet že kupljen. Ti načrti bodo do konca tega meseca izgotovljeni, odobreni, nato pa bo razpisana licitacija vseh zadevnih stavbnih in drugih del. Gradbeni urad hkratu sestavlja tudi proračun gradbenih stroškov. Ako bo prav lepo vreme tja do pozne jeseni in dalje, pričakujemo, da bo mrliška' veža že letos zgrajena v surovem stanju in spravljena pod streho. Nenadkriljiva blesteča vloga pred kratkim umrle JecmJHarlow v filmski šlagerkomediji Ločena žena A Premijera tega v Elitnem filma od jutri dalje kinu Hatici velikih starov: Jean Harlow Myrna Loy AA William Pow ell 1 Spencer Tracy V boju za zemljo Banovina je začela z velikimi javnimi deli na Dolenjskem Št. Jernej, septembra. V zamočvirjena obrežja naše Krke 60 se zasadile prve lopate. Obsežne Kozarje ter ves desni breg Krke od Draškovca pa preko Roj, Brame, Grobelj, Ostroga do Št. Jakoba naj bi osušitev in melioracija spremenila v prvovrstno zemljo, ki je našemu kraju že tako zelo primanjkuje. To obrežno delo naj bi se izvršilo v etapah, v daljši dobi in predstavljalo prvi del obsežnejših regulacijskih in melioracijskih del, ki jih bo terjala že bližnja bodočnost. Mislimo na prepotrebno regulacijo Krke, ki se je po naši Tavnini zvijugala v čudovito krivuljo in nam v rednih poplavah kvari plodna tla. Na vrsto bo moral priti končno tudi obsežen kompleks levega zamočvirjenega brega Krke. Vse to v zna-menju boja za novo plodno zemljo. Včasih - pa danes čudno, kako so se časi obrnili! Stari ljudje pripovedujejo, da je bilo v njihovi mladosti obsežno šentjemejsko polje povečini v celini, ker ni takrat nihče opravljal težkih poljskih del. Le tu in tam je rastel visoki sirek, ki uspeva tudi brez nege. Ta, danes redka rastlina, je dajala ljudem kruh čudne rdeče .barve, rdeč močnik in pa — metle. Pozimi se je pristavljal dan za dilem v peč lonec 6uhega sadja. Na peči leže so potem otepali kuhan« krhlje z rdečim sirkovim kruhom. Ljudje niso obdelavali polja kakor danes. Živeli so pa skromno, da danes komaj razumemo kako je mogoče živeti ob tako sikromni hrani. Takrat je bila zemlja še brez cene, nihče se ni pulil zanjo, V zadnjih sto letih pa so se ljudje navadili saditi in sejati, navadili so se obdelavati zemljo intenzivno in potegniti iz nje vsako leto, kolikor se največ da. To je šlo, doikler se ni zemlja v svojem delu izčrpala in izrodila. Povest naše zemlje je bila potem v kratkem takale: Ljudi vedno več, tal vedno manj, zemlja pa od roda do roda slabša. Zemlja postaja vedno dragocenejša in boj zanjo se občutno zaostruje. V bodočnosti bomo po zgledu drugih za-padno-evropskih držav prisiljeni poiskati sleherno neirabljeno ped zemlje, najpreje rodovitno, potem tudi nerodovitno, skalnato in močvirno in jo s tehničnimi pripomočki udinjati svojim namenom. Ko je bil še odprt svet, je bilo lahko, sedaj glejmo, kako bomo dihali doma. V tej skrbi smo lelos posegli po močvirnih Kozarjih. Če potuješ preko slikovite gričevnate Dolenjske in prideš v Št. Jernej, ti tu svet nenadoma spremeni svoje lice. Griči, ki so ti z desne in leve silili v pot, sc umikajo in dajo prostora širokemu šentjernejakerau polju, zadnjemu izrastku Krškega polja, in če hočete, prostran« panonske nižine. V sivi davnini je panonsko morje iztezalo svoje mokre ude še v našo dolino, ki je bila nekakšen zaliv. Pozneje je bilo tu podolgovato jezero tipa Otvoritev cerkveno-glasbene šole v Mariboru Kakor imo že «voječa*no poročali, je bila v Mariboru ustanovljena šola za cerkveno glasbo, ki bo nadomestila prejšnjo zasebno organistovsko šolo v Celju. Novi zavod bo velikega kulturnega pomena ne samo za Maribor, temveč za vso lavantinsko škofijo. Ta pomen je podčrtala že sama otvoritev, ki je bila v soboto, 11. t. m. Slovesnosti so se udeležili lavantinski vladika dr. Ivan Tomažič, predstojnik mestne policije dr. 1 rstenjai, mestni podžuoan Franjo Žebot, ravnatelj učiteljišča Kadunc, stolni prošt dr. Maksimiljan Vraber, prof. Druzovič, šolski nadzornik Bobič, kanoniki Janežič, dr Cekala, M. Umek in dr. Žagar, ravnatelj Cirilove tiskarne Hrastelj, msgr. Vreže, predstavniki raznih drugih oblaste v, zastopniki društev in gojenci nove šole. Ravnatelj nove šole Janez Gaš-parič ie v uvodnem govoru pozdravil navzočne goste, posebej pa se je še zahvalil knezoškofu za vsa njegova prizadevanja, da se je mogla šola ustanoviti. Prof Druzovič je za njim očrtal razvoj naše glasbene kulture, ki je plod Slomškovega prizadevanja na tem področju in je poudaril, da bo nova šola na eerkvenoglasbenih temeljih, ki jih je postavil Slomšek Knezoškof dr. Tomažič je v svojem govoru izrazil veliko veselje, da je prišlo do ustanovitve glasbene šole, ki nam bo vzgojila dobro iz-vežbaae organiste, ki bodo znali voditi cerkveno petje, cecilijaniko in ljudsko in v vsem sodelovati « cerkvijo. — Mestni župan dr. Juvan je poslal novemu zavodu ob otvoritvi toplo pozdravno pismo, v katerem izraža zadovoljstvo« ,a,.cl0)?'v*, ' ribor novo prosvetno ustanovo in obljublja, da jo bo občina po svojih močeh vedno podpirala, panonskih jezer ali vsaj nizko blato, čigar ostanek so sedanji zamočvirjeni predeli ob obeh bregovih Krke. Samo na desnem bregu Krke imamo okoli deset kvadratnih kilometrov zamočvirjene zemlje, ki daje največ borno ločnato krmo. Temeljita in trajna osušitev tega kompleksa nam bo dala precej dobre kulturne zemlje in bo pomenila za nas silno pomembno pridobitev. Regulacijski stroški 2 milijona Iz obsežnih načrtov, ki jih ie izdelala naša banska uprava, povzemamo, da bo reguliranih v celoti pet potokov hudourniškega značaja v skupni dolžini nad sedem kilometrov. Razen tega so projektirani štirje glavni odvodniki v skupni dolžini nad pet kilometrov in 23 osuševalnih jarkov v skupni dolžini 13 km. Projekti predvidevajo še 18 betonskih mostov 3.3 do 4 m otvora, dva lesena mostova, 229 betonskih pragov, obzidavo 9 studencev, 1 perišče in 1 vodno zatvomico. Potoki dobe deloma nove struge. Površina melioracijskega ozemlja meri nad 723 ha, proračun pa znaša 2 tisoč 50 dinarjev. — Pod tehničnim vodstvom banovine dela sedaj na terenu petdeset delavcev, ki pa jim letošnje neprestane vremenske neprilike delo zelo ovirajo. Izkopane jarke jim sproti zaliva voda in morajo zato delavci delati kar stoje v vodi. Predvidena je ustanovitev »Vodne zadruge« s sedežem v Št. Jerneju, ki naj bi pozneje prevzela vse izvršene regulacijske tehnične naprave obenem z oskrbovanjem teh naprav. Banovina si bo obdržala samo nadzorstvo nad delovanjem zadruge. Sedanja banska uprava kaže mnogo smisla prav za melioracijska in regulacijska javna dela in smo ji hvaležni, da je našla razumevanje tudi za naše vitalne potrebe. Sledovi iz pradavnine V tej zvezi bi bilo potrebno opozoriti na pomembno okolnost. Melioracijsko ozemlje je na tleli stare rimske kulture, saj 60 bili odkriti že številni sledovi iz prvih stoletij po Kristusu na Dra-škovcu. Otoku in okoflici Cstroga ter Grobelj. Središče starega rimskega življenja j« bil sicer Crucium, kjer Teže sedaj Groblje, kamor regulacija in melioracija ne bo več segla. Pri regulacijskih odkopavanjih pa bodo najbrž naleteli na sledove rimske ceste in morda celo kanalizacije Cruciuma. Obzidan rimski kanal, ki ga je odkrM menda še kaplan Huber (Huber je iskal svoj čas rimske .ostanke v Grobljah), drži iz Grobelj proti severu ali severozapdu, nekam v melioracijski pas. Kam, pa nihče ne ve. Če bi ga slučajno pri izkopavanju osuševalnih jarkov odkrili, oziroma, če bi prišlo pri delu drugega na dan, nai bi vodstvo dela o lem obvestilo muzej. Naj morda banovina tehnično vodstvo na to opozori. Rajni Kušljan. original in 6amouk v starino-slovju, je domneval celo, da so bile v predzgodovinski dobi v Kozarjah na takratnem jezeru ali močvirju stavbe na koleh. O tem sem našel tudi potrdila v njegovih zapiskih, kjer utemeljuje svojo domnevo takole: »Ko je kopal pred 10 leti (okoli 1. 1809) neki lončar tu glino, je. izkopal mnogo lončenih črepinj in tudi celo otroško igračo — glinastega konjička. Gotovo se nahaja tu še mnogo sličnih predmetov iz te dobe.« če bi se ta Kušlja-nova domneva potrdila, bi bilo to velikega pomena, zato je pa potrebno da delavci pri kopanja v ‘Ko-zariah zelo pazijo tudi na navidez malo pomembne lončene črepinje in podobne 6fvari. O Otoku je zapisal Kusdjan, »da se nahaja okrog po njivah mnogo rimske opeke in da se še pozna, kje so stale rimske stavbe...« Na Draškovcu. do koder šc sega regulacija, je našel Kušljan prav tako rimske. pa tudi predrimske sledove. Pri vseh regulacijskih delih bo torej potrebna previdnost, na kar opozarjamo banovino. 7. osušlivijo Kozarij bo pa tudi koncc spomina na čarovnice in »cvetoče« zaklade, zakaj v lem obsežnem samotnem kraju je ponoči pogosto opaziti plamene gorečega močvirskega plina, ki izpuhteva iz tal in se na zraku sam užiga in je bil nekdaj povod raznim praznini veram. Mnogo bolj kot čarovnice pa nas nadlegujejo danes komarji, ki imajo tu ugodna tla za razmnoževanje. Tudi to bo velikega pomena, če se rešimo obenem z močvirjem še te hude egiptovske nadloge. V zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča je bila te dni izvedena zaznamba posojilne pogodbe, ki je bila sklenjena med mestno občino ljubljansko in generalnim ravnateljstvom SUZOR-ja v Zagrebu glede posojila 2 milijonov dinarjev. Posojilo se ima obrestovati po 6% in plačati v 10 letih. Obrestni in anuitetni obroki se plačujejo vsakega pol leta in sicer od 1. januarja 1938 naprej. Posojilo je bilo dano edino pod pogojem, da se zgradi mrliška veža pri Sv. Križu, za druge namene 6e posojilo ne sme uporabiti. Posojilo se izplača takoj, ko se prično prva gradbena dela. V varstvo in kritje posojila je mestna občina ljubljanska) SUZOR-ju zastavila dohodke mestnega pogrebnega zavoda in 6e je ta klavzula tudi zaznamovala v zemljiški knjigi na omenjeni zavod. Tako bo pod sedanjim županom g. dr. Jure Adlešičem končno rešeno to pereče vprašanje, ki se je drugače v javnosti in drugod obravnavalo že leta in leta. Na svoji seji, 14. aprila 1032 je takratni mestni svet načelno sklenil zgraditi moderno mrliško vežo pri Sv. Križu. Toda vprašanje se vsa leta ni moglo premakniti z mrtve točke, to zaradi pomanjaknja denarnih sredstev in ker je takrat vladala tudi gospodarsko-finančna kriza^ Pogajanja z zagrebškim zavodom so trajala več mesecev. Mestna občina sama je zavodu predložila obširno in utemeljeno spomenico v pogledu dovoljenja posojila 2,000.000 dinarjev. Strelske tekme v Belgradu Belgrart, 14. septembra. Na strelskih tekmah ki so sis včeraj začel«, s« je zlasti odlikoval Slovenec Franjo Per. rezervni knpitnn iz Ljubljane. Pri streljanju iz vojaškega samokresa je g- Por zu^agul a 35Q krog' Huda nesreča zaradi šale Zagorje, 13. sept. V gostilni Ivana Barliea v Toplicah pri Zagorju se je v nedeljo, kakor po navadi, zbralo precej gostov. Pri popivanju so gosti polagoma postali razigrani ter so se začeli med seboj šaliti. Med seboj so izvajali tudi razne stave in podobne zabave, ki jih pri pijači navadno nikoli ne zmanjka. Razigranost je vse bolj rastla ter so gosii celo začeli iz šale metati kozarce ob steno. Pri tem pa se je zgodila nesreča. Ko je eden izmed gostov vrgel z vso silo kozarec ob steno, se je kozarec od stene odbil ter se z vso ostrino zadel ob glavo samega gostiličarja Barliča, ki je tedaj pravkar odprl vrata v izbo. Kozarec je zadel I?arliča naravnost v oko ter so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Mariborski gledališki abonma Maribor, 12. septembra. Uprava »Narodnega gledališča« v Mariboru razpisuje abonma za sezono 1937-38 ter vabi vse prijatelje našega gledališča, da se prijavijo za abonente. Abonma je veljaven za 22 predstav (14 dramskih, 7 operetnih, odnosno opernih in 1 koncert) ter pomeni velik popust proti večernim cenam. Abonma se plačuje letos v osmih (lani v sedmih) obrokih, ki so zato sorazmerno nižji napram lanskim. Obroke je treba plačevati vedno v prvih petih dneh meseca zaporedoma vsak mesec. Cene za vsak mesečni obrok so: ložni sedeži po 47, 33, 27, 17; za uradnike 39, 28, 24, 12. Par- terni sedeži po 42, 33, 27; za uradnike 36, 28, 25. Balkonski sedeži po 42, 33, 25, 20; za uradnike 36, 28, 21, 16, Galerijski sedeži po 21, 17, 12; za urad- nike 17, 12, 8 Prijave sprejema gledališka blagajna, ki je odprta dnevno od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure (ob nedeljah in praznikih od 10. do pol 13. ure) do sobote, 25. septembra. Lanskim abonentom so rezervirani dosedanji sedeži samo do 18, septembra, Od tega roka dalje bodo vsa mesta na razpolago novim abonentom. Abonma je neprenosljiv ter med sezono neodpovedljiv. Repertoarni načrt, iz katerega se bodo črpala dela za sezono 1937-38, A. Drama: Slovenska dela: Bevk, Krivda. — Cankar, Jakob Ruda ali Lepa Vida. — Kreft, Velika puntarija, —- Pahor, Viničarji. — Župančič, Veronika Deseniška. — Srbska in hrvatska dela: Jankovič, Sreča, d, d. — Mesarič, Gosposko dete. — Preradovič, Najboljša ideja tete Olge, — Češka dela: Scheinplugova, Hladna luč. — Te ta u er, Diagnoza. — Ruski deli: Gogolj, Revizor. — Ostrovski, Gozd. — Angleška dela: Dickens, Cvrček za Dečjo, — Milne: Gospod Pira prihaja mimo, — O’ Neil!, Ana Christie. — Shaw, Hudičev učenec. — Francoski deli: Anouilb, Potopnik brez prtljage. — Salacrou, Človek kakor vsi. — Nemška dela: Hauptman, Pred solnčnim zahodom. — Holfmannsthal: Slehernik. — Schiller, Marija Stuart. — Klabund, Praznik cvetočih češenj. — Schurell, Pesem s ceste. — Špansko delo: Calderon, Sodnik Zalemejski. — Laško delo; Benedetti, Dva ducata rdečih rož. — Finsko delo: Vnolijoki, Žene na Niskavouriju. — Razen tega nekaj ljudskih in mladinskih iger ter druge uspele domače in tuje novosti. B. Opereta: Benatzky, Trije mušketirji. Bc-neS, Pod to goro zeleno. — Gilbert, Noč v Kairu. — Parma, Nečak. — Raka, Mirita. — Schubert-Bertd, Pri treh mladenkah. — Suppe, Fatinica. C. Opera: Delibes, Lakmc, — Smetana, Dalibor. — Verdi, Trubadur. Sestanki poštnih uradnikov Ljubljana, 14. septembra. V soboto, dne 11. (. m. so se sestali poštni uradniki iz Ljubljane. Razpravljali so o zvišanju prejemkov, ki ga je pričakovati v kratkem. Pojavila se je bojazen, da nova uredba ne bo upoštevala v zadostni meri položaja poročenih drž. uslužbencev, ki_60 bili pri redukciji v letu 1035 najboli prizadeti. Poslana je bila brzojavka g. predsedniku vlade, v kateri ga poštni uradniki prosijo, da prt reviziji uredbe upošteva predvsem družine, ki so celice države. Zato je treba vrnili poleg osebne doklade brezpogojno tudi dodatek za žene, povišati dodatek za otroke in priznati polne do< klade poročenim uslužbenkam. Kulturni koledar Anton Janša 13. septembra 1773 je umrl na Dunaju čebelar in slikar Anton Janša. Rodil so je 1734 v Brezni« na Gorenjskem. Že zgodaj se je bavil s slikarstvom in čebelarstvom. L. 1766 je vstopil v bakro-rezno risarsko šolo dunajske akademije. Ko je dunajska Oekonomische-Gesellschaft iskala čebelarja, se je javil in začel čebelariti v Meidlingu. L. 1770 je postal čebelarski učitelj. Na njegovo- pobudo je Marija Terezija ustanovila več čebelarskih šol, kjer so morali učiti učitelji le po Janševih načelih. Izdal je sam Abhandlung vom Scbwarmen der Bicnen 1771, po njegovi smrti pa mu je naslednik Jos. Miinzberg zbral: Des Anton lanscha ... hinterlassene vollstandige Lehre vom der Bienen-zucht. Njegova prva knjiga je bila tudi večkrat prevedena na slovenščino. Franc Cvetko 14. septembra 1778 se je rodil v Dornavi pri Ptuju buditelj, pesnik in leksikogral Franc Cvetko. Gimnazijo je študiral v Mariboru, filozofijo in teologijo pa v Gradcu. Služboval je po raznih krajih na Štajerskem. Umrl je 1859 v Mariboru. V zavednega Slovenca se je razvil pod vplivom Volkmer-jevega in Modrinjakovega mišljenja. Imel je 6tike s Kopitarjem in Dobrovskim, ki ga je visoko cenil in tudi aranžiral za Wiener Jahrbiicher. Okrog leta 1811 je začel zbirati gradivo za slovenski slovar. Pisal je tudi pesmi, ki pa nimajo posebne literarne vrednosti. Ljubljana danes Koledar Danes, torek. 14. septembra: Frančišek K. Sreda. 15. septembra: Dev. Mar. sedem ž. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt. Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec, ded., Rimska cesta 31. TEI. 27-30 SLOGA Danes poslednjič! Veliki kriminalni film Za ceno življenja Carl Ludwig Diel, Kitty Jantzen, Theo Lingcu Sin V I Na splošno željo samo še danes film velikega veselja in brig mladosti Klub zaljubljenih deklet DANIELLE DABRIE0X poznana iz nepozabnih filmov «Mayerling« in »Taras Buljba« TEL. 22-21 UNION Danes poslednjič! Pustolovski film Kozak in slavček v glavnih vlogah Sretislav Petrovič in Jarmila Novotna — ■ 16., 19.'1 in 21.’5,x vič Andrej, nalivno pero. Že nagrajeni v kromatični: I, Pillich Rudolf, aktovka; II, Slante Milan, nalivno pero. Ansambli: I> Vladko in Srečko Golob, cigarete; II. Zacharias Ervin in Fakin Milka, cigarete. Prvak v kromatični: Pillich Rudolf, prehodni pokal (že drugič). Ker se je javil za prvenstvo v diatonični harmoniki samo en tekmovalec, ki je zaostajal za igralci nižjih skupin, ni prišel kot prvak v poštev in darilo — srebrni pokal ni bilo izročeno. Zagreb : Soflfa Za medmestno tekmo med Zagrebom in Sofijo, ki bo prihodnjo nedeljo v Zagrebu, je pod-zvezni kapetan določil naslednjo postavo, ki bo zastopala Zagreb: Giaser, Hijgl, Beloševič, Jazbin-r. Kokotovjč, Medarjč, Kacijan, Lešnik. Rakar, Pleše. šek, Gaver. Kokotovjč, Medarjč, Kacijan ‘ ar, Pleše. Postava sofijske reprezentance še ni znana Ljubljansko gledališče Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opo" zarja na razpis abonmaja, ki nudi leto« posebno izbran repertoar »n vsebuje najpomembnejša dela iz klasične in moderne literature in glasbe ter dela domačih piscev in skladateljev. Narodna dolžnost vsakega inteligenta je, da se zanima za razvoj našega gledališča, ki nudi obiskovalcem tiajplenveni-tejšo zabavo, ga seznanja s svetovno literaturo in glasbo, z deli, ki so žela na tujih odrih velike in nesporne uspehe ter z domačimi umetniki. No-vo angažirane moči v operi obetajo 6pričo odličnih kvalitet posebno zanimive predstave. Ker se sprejemajo prijave za abonma samo še do števši srede 15. t. m., opozarjamo p. n, občinstvo, naj si pravo«-časno zagotovi ugodna mesta. Natančnejše informacije se dobe v veli dramskega gledališča dnevno od 10, do 12. in 15, j7, urByrd Associatesc, v katerem so vse najmočnejše osebnosti ameriške vlade, ameriških industrijskih, bančnih in novinarskih podjetij, ki imajo v svojih rokah vse sile, ki danes lahko zajamčijo uspeh: kapital, časopisje, žični in brezžični brzojav. V času kongresa v Niirnbergu je Hitler sprejel člane diplomatskega zbora. Na sliki: francoski poslanik Francois-Poncet pozdravlja Hitlerja Potem pa je admiral Byrd osebno stopil v zvezo še s francoskimi »miroljubneži«, ki so prav tako ustanovili >Byrdovo društvo za razširjenje miru«. V tem društvu so med številnimi francoskimi ministri tudi poslaniki vseh mogočih držav, ravnatelji bank in trgovskih ter industrijskih zbornic, pariški nadškof kardinal Verdier, maršal Petain itd. Tabor za razširjanje miru je torej zelo močan in vpliven, če pa mu bo uspelo ukrotiti razne vročekrvneže in pohlepneže, ki se jun hoče vojne, je drugo vprašanje. Kemija v službi človeka Zvesta spremljevalka človeka od starih dob do danes Če si ogledamo znanstvene in tehnične vplive na zgodovino, vidimo, da igra kemija eno vidnih vlog v zgodovini človeka. Njo samo zasledimo že v oni dobi zgodovine, o kateri znanost samo še domneva, da je bila. Pred tisočletji, o katerih nam lahko, in še to ekopo, govori arheologija, «o kemične snovi igrale vidno vlogo in vec do danes še vedno vodijo V6e vojne; zaradi nje se vrše mednarodne konference in ustanavljajo mednarodne družbe za mir, proti vojni, vse z različnimi zunanjimi cilji, na znotraj pa so po večini vedno skrite materielne koristi. Jantar, kemični produkt, ki je nastal iz smole predpotopnih dreves, je že v predzgodovinski dobi bil cenjen. Iz izkopanih grobov vidimo, kakšnega pomena je bil v trgovskem in menjalnem oziru. Različne izkopanine nam omogočajo, da ugotovimo trgovske poti one dobe, ki so se razprostirale po vsem kontinentu in po katerih so karavane prenašale in oskrbovale narode z zlato-rumenim jantarjem. V starem Egiptu je kemija bila pred več tisočletji ogromnega pomena. Tu je tudi njeno ime doma in pomeni v egiptovskem jeziku »črna umetnost«. Že takrat so se trudili, da bi s pomočjo »črne umetnosti« izdelovali in pripravili snovi, katerih ni narava dovolj nudila človeku. Že tedaj je kemija nadomeščala razile shovi. Zlasti se nam to čudno zdi, ker takrat nikakor še ni bilo pomanjkanja siro-vin in da so že iskali nadomestke za razne naravne snovi, vse pa s pomočjo kemije. To bomo videli, da je ta način uporabe kemije zlasti važen ca današnjo dobo. Umetnost orožarnic in uporaba železa sta vodili k odkritjem. Tudi barvanje kamnov in okraskov daje že prve početke kemične industrije. Alkimisti Potem, ko 60 Arabci zavojevali tudi del Evrope, je zaslovela kemija tudi na zapadu. Arabci so jo imenovali alkimija; al je v arabščini določni člen. Kolikor toliko znanstvena in tehnična oblika, ki je prevladovala v starem veku, je v teku srednjega veka dobila na sebi mnogo mistike in neke trgovske skrivnosti. Prej in danes je služila vsakodnevnim potrebam, v srednjem veku pa se je alkimija lotila nekoristnih raziskovanj. Njen cilj je bil tedaj, kako priti do kamna modrosti, kako spremeniti razne kemične elemente v zlato, kako priti do tajne za podaljšanje življenja. Čeprav niso alkemisti pri teh stremljenjih dosegli ničesar, so vendar s svojimi prizadevanji ogromno pripomogli k razvoju kemije, ker so ob vsem tem odkrili mnogo novega, kar je bilo potem često temelj velikim tehničnim pridobitvam. Tako je ravno metalurgija in njena kemična tehnika doživela svoj razvoj. Smodnik Iz te dobe izvira iznajdba smodnika. Ta je naravnost preobrnila vse naslednje dobe. V začetek 14. stoletja pada njegov datum. Vemo, da ga Ber-told-Schwarz ni imel prvi v rokah, vsekakor pa 6e mu pripisuje zasluga, da je on kot prvi uporabil smodnik za strelno orožje, s čimer je postavil vojno umetnost na novo pot. V teku razvoja se je prirodoznanstvo vedno bolj odvračalo od magične alkemije in šlo k raziskovanju narave in njenih vzročnih zvez. Paracel-sus, zdravnik in kemik, je kemijo prevzel v zdravilstvo. Novorazvijajoče se zdravilstvo s pomočjo kemije je krenilo na nova pota. V razvoju se je kmalu začela industrija strupov in kemičnih zdravil. Ta bojevit razvoj pa je pospešil tudi razvoj industrije in tehnike. Vedno bolj sta pridobivali kemična snov in kemični postopek. Izdelovanje mila in steklarstvo se je v Franciji v 17. in 18. stoletju neverjetno razvilo. Ti panogi sta zahtevali vedno več sode in lugaste soli. Ogromne množine različnih prekomorskih rastlin, iz čigar pepela so delali lugasto sol, so prevažali v francoska prestanišča. Nastopil j? čas revolucij in vojen v 18. stol. in začetku 19. stol. v Franciji. Napoleon je imel dosti vojakov, toda zmanjkalo mu je eirovin za izdelavo smodnika. Blokada francoske obale od strani angleških vojnih ladij pa je zaprla Napoleonu dovoz sirovin. V tem 6e je posrečilo kemiku Leblancu nadvse važna iznajdba, ki je vso kemično industrijo pripeljala na nov tir njenega razvoja. Namesto prekomorskih rastlin 6e mu je posrečilo, da je z gorenjem apnenec in oglje pretvoril v sodo. Ta iznajditelj, ki je prišel svoji domovini v najbolj kočljivem trenutku na pomoč, je kot berač končal nesrečno življenje. Žalostno je in res, da ves napredek v tisočletjih svetovne zgodovine doživlja največje uspehe v času vojnih dogodkov. V neposredni zvezi z velikimi svetovnimi pretresljali so vedno velika kemična in tehnična odkritja. V začetku 19. stol. je bil zopet storjen velik korak v vojni tehniki. Do sedaj so uporabljali črn smodnik, ki sestoji iz solitra, žvepla in oglja. Po vsakem strelu so bili vojaki zaviti v oblak prahu in črni kot saje. Vse to pa je bila velika ovira v načinu cojskovanja. Šeje z odkritjem brezdimnega smodnika se je uvedlo brzostrelno orožje. V kemiji streliv pa je v drugi polovici 19. stoletja najvažnejša iznajdba Alfreda Noblesa, ustanovitelja Nobelovih nagrad, ki je kot prvi dal svetu dinamit. Umetna solitrna kislfna V drugem desetletju 20. stoletja pa je ves svet pretresla svetovna vojna. Soliter je osrednja točka vsake kemične vojne industrije. Tega 60 do tedaj izvažali iz Chile, kjer se pridobiva kot naravni pridelek v' tamošnjih pustinjah. Nemčija je bila na solitru prikrajšana. Sila je rodila novo iznajdbo. Med vojno se je kemikom Haberju in Boschu posrečilo dobiti na umeten način soliter, in sicer iz dušika. Na mah je ta način pridobivanja zajel ves svet in danes dela po vseh državah sto in sto tovarn milijone ton razstreliva in umetnega gnoja po Haber-Boschevem postopku. Kemija ne miruje. Vedno je prijavljenih mnogo patentov za izdelovanje raznih kemičnih snovi, n. pr. vtekočinjenje premoga in za pridelovanje umetnega bencina. Moderna prometna sredstva vedno bolj uporabljajo gumi. Tudi tu so že laboratoriji ugotovili način izdelovanja umetnega kavčuka. Umetna 6vila je že vsakdanjost. Tako tudi bombaž in ovčja volna. Danes je laboratorij osnova vsega v kemiji. Sto in sto strokovnjakov dan za dnem preiskuje, išče, raziskuje, da bi nadomestili snov, jo izboljšali, spopolnili. Človekov duh kraljuje, duh, ki se javlja na vsakem koraku modernega razvoja. Kemija pa izpopolnjuje, odkriva. Človekova iznajdljivost je neomejena, Duh vedno bolj prodira v tajne narave. Pristanišče v največjem mestu Asturije, v Gijonu. kamor prodirajo Francove čete po zavzetju andra Moderni lovci z lokom Amerikanei so nenadoma postali čudovito strastni lokostrelci, ki 60 branili svojo deželo pred indijanski predniki, ki so branili svojo deželo pred nepoklicnimi vsiljivci iz Evrope z lokom in sulico v roki. Ustanovili so narodno lokostrelsko društvo, ki ima 150.000 članov, med katerimi je mnogo navdušenih borcev, ki raje love in pobijajo zverjad s puščicami kot s puškami. Njihov prvak je neki Ho-vvard Hill iz Alabame, ki bolj gotovo ubije napadajočega gorskega leva s svojimi puščicami, ki imajo ostro jekleno konico, kot z najboljšo repetirko. Tudi z močno puško je menda težko uspešno zadeti tako vodno žival, ki je več kot pol metra globoko v vodi. Hill pa je s puščico ubil krokodila, vodno kačo, morskega volka, ki so bili skoraj dva metra globoko pod vodo. Izdelovati je začel nov, izredno močan lok in posebne puščice, s katerimi misli pobijati slone, nosoroge, povodne konje in podobne debelokožce. Kino v premogovnem rudniku V Oberhausnu v Porurju je neka premogo-kopna družba preuredila velike zapuščene rove 700 m globoko pod zemljo v dvorano z udobnimi sedeži in širokim platnom, na katerem kinoapa-rati obiskovalcem nazorno kažejo ves neizmerni napor rudarjev pri njihovem delu, prevažanje premoga iz podzemlja, čiščenje, zbiranje in nakladanje za prodajo. MOŽGANE, PODOBNE FILSKEMU APARATU mora imeti enajstletni Lenon Beeson iz Burnt Ooka v Angliji, ki ti brez papirja in svinčnika, kar v glavi pomnoži štirimestna števila e štirimestnimi ali kaj podobnega, kar bi vsakemu navadnemu človeku povzročilo hude preglavice in zmešnjave. Podroben program ljubljanske id »seb evropskih posuj dobite » najboljšem in oajrenejšem ilustriranem tedniku »B a d i • Ljubljana«, ki stane mesečne same deset dinarje*. — Programi Radio Ljubljana Torek, H. septembra: 12 Iz čeških logov in ffajev (plošče) — 1*2.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: O jesenskih manevrih (Andrija Božanovič) — 19.50 10 minut zabave — '20 Harmonisti pojo (pl.) — 30.10 Podpore v zavarovanju za starost, onemoglost in smrt (g. Rudolf Smersu) — 20.30 Koncert. Sodeluje gdč. Milica Polajnarjeva (sopran) in Operni Šramel — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski orkester. Drugi programi Torek, 14. septembra: Zagreb: 30 Operni prenos — Berlin: 20.10 Zabavni koncert radij, orkestra — Bvda-peita: 31 Rigoletto, opera — Dunaj: 20.10 Klavirski koncert — Hamburg: '20.10 Dve pestri uri; 22.30 Za-bavna in plesna frlasba — Monakom: 19 Plošče — Praga: 22.20 Pianinski koncert — Varšava: 21 «Don Car, los«, opera - Verdi. R. L Stevenson: Skrivnost dr. Jekylla Oparil sem, da se mi ni nihče mogel prvič bližati brez vidnega drhtenja, kadar sem se kazal svetu kot Edvard Hyde. Po mojem mišljenju je bilo to zaradi tega, ker vsa človeška bitja, ki jih srečavamo, nosijo v sebi zmes dobrega in slabega. Samo Edvard Hyde pa je bil med vsemi ljudmi na svetu izključno slab. Samo trenutek sem se mudil pred zrcalom: zdaj je bilo treba začeti z drugim, odločilnim poskusom. Treba je bilo še ugotoviti ali sem svojo prejšnjo naravo izgubil za zmeraj in ali bom moral še pred dnem bežati iz hiše, ki ni bila nič več moja. Hitel sem nazaj v delovno sobo, si še enkrat pripravil tisto pijačo in jo izpil, še enkrat trpel muke razkrajanja in se spet zavedel v starem značaju, postavi in obličju Henryja Jekylla. Tisto noč sem dospel na nevarno razpotje. Če bi se bil svojemu odkritju približal s plemenitejšim duhom, če bi bil poskus naredil pod vplivom dobrotnega in pobožnega teženja, bi bilo moral* vse skupaj poteči drugače. Iz te bojazni smrti in prerojevanja bi bil vstal kot angel namesto kot hudič. Zdravilo samo n« moglo nič razlikovati. Ni bilo ne božje, ne hudičevo, razgnalo je samo vrata moje telesne ječe. In tisto, kar je živelo ▼ njej, se je osvobodilo. Med poskusom je moja boljša stran spala. Vse slabo v meni, kar se je prebudilo po častihlepju, je prežalo na skok in naglo pograbilo priliko. Stvor, ki se je rodil iz tega, se je imenoval Edvard Hyde. Čeprav sem od zdaj imel dve zunanji postavi in dva značaja, je bila vendar ena narava docela slaba, druga pa je bila še zmerom oni stari Henry Jekyll, tista zmes, polna nasprotij, za katero sem si že nehal prizadevati, da bi jo izboljšal in oplemenitil. Celo tisti čas nisem docela premagal svojega odpora do suhoparnega učenjaškega življenja. Zdaj pa zdaj se je v meni oglasila želja po uživanjih. Ker moja zabava ni bila več docela častne vrste, jaz sem pa bil nele splošno poznan in cenjen, marveč sem tudi začenjal prihajati v leta, zato mi je bilo to nasprotje v mojem življenju od dne do dne neprijetnejše. Na tem občutljivem mestu me je začela skušati nova moč. dokler nisem postal njen suženj. Saj mi je bilo treba vendar samo srkniti pijačo in telo slovitega profesorja je takoj izginilo ter se ogrnilo s telesom Edvarda Hy-deja kakor z debelim plaščem. Smehljal sem se pri tej misli. Tedaj se mi je zdela šaljiva in zabavna. Začel sem se na to svoje življenje zelo skrbno pripravljati. Najel in z opravo napolnil sem si hišo v Sohoju, v kateri je policija iskala Hydeja. Za gospodinjo sem si najel bitje, o katerem sem vedel, da je molčeča in brez vesti. Po drugi strani sem naznanil služinčadi, da ima neki mr. Hyde, ki sem ga natančno opisal, vso prostost in pravico do razpolaganja z mojo hišo na trgu. Da bi se izognil vsem nesrečnim naključjem, sem se v svoji drugi vlogi celo tam oglasil in postal tako vsem znana prikazen. Naslednja stvar je bila, da sem napisal oporoko, katero si ti tako silovito napadal, To sem storil zato, da bi brez izgube denarja lahko nastopil svoje pravice kot Edvard Hyde, če bi se mi v osebi dr. Jekylla kaj pripetilo. Zdelo se mi je, da sem se tako zavaroval na vse strani in začel sem se okoriščati s svojo čudno nenavarno pravico. V starih časih so si ljudje najemali ničvredneže, da so lahko izvrševali svoje zločine po njih. Njihov dobri glas je ostal nezasenčen in njihova oseba navadna. Jaz pa sem bil prvi človek, ki je tq storil zato, da bi zadostil svojemu teženju po nasladi. Jaz sem bil prvi človek, ki je lahko hodil pred očmi vse javnosti s slovesom vesele častitljivosti na sebi, ki pa sem v poljubnem trenutku lahko kakor šolar vrgel s sebe telesne in družabne vezi ter se vrgel v morje proste nevezanosti. Zaradi moje neprodirne krinke je bila moja varnost popolna. Pomisli — saj me sploh ni bilo na svetu! Samo, da sem zlezel za vrata v laboratoriju, da sem dobil minuto ali dve minuti časa, da sem zmešal pijačo, ki je že stala pripravljena in jo požrl, pa je že Edvard Hyde izginil, kakor sledovi dihljaja na zrcalu, naj je storil, kar je hotel. In na mestu zločinskega Hydeja je mirno sedel v svojem domu mož, ki je snažil polnočno svetiljko v svoji delovni sobi, mož, ki si je lahko dovolil, da se je smehljal vsaki jezi: Henry Jekyll. Zabave, za katerimi sem se podil zakrinkan v drugega Človeka, so bile, kakor sem že omenil, nečastne vrste. Kako tršo označbo bi bilo težko opravičiti. Toda v rokah Edvarda Hydeja so te zabave dobile kmalu pošasten izraz. Kadar sem se vrnil s teh izletov domov, sera se sam pogosto čudil globoki pokvarjenosti svojega zastopnika Hydeja. Ta uslužni duh, ki sem ga priklical iz lastne duše in ga sam pošiljal, naj gre za svojo zabavo, je bil skozi in skozi zlobno sramotno bitje. Vsem svojim delom in mislim je bil središče on sam. Z zverinskim poželjenjem je iz sleherne muhe drugega človeka srkal naslado, brez sočutja, kakor da je iz kamna. Henry Jekyll je včasih stal napol mrtev pred dejanji Edvarda Hydeja. Toda ta čudni položaj ni spadal v območje navadnega zakona in je zaradi tega zahrbtno razganjal pomisleke, ki so se oglašali v vesti. Kljub vsemu je bil Hyde, in zgolj Hyde, tisti, ki je kopičil nase krivdo. Jekyll zaradi tega ni postajal nič slabši, njegove dobre lastnosti so se prebujale navidez nič oslabljene. Kjer je bilo mogoče, se je Jekyll celo podvizal, da je popravljal zlo, ki ga je prizadel Hyde. Tako je zazibaval v spanje svojo vest. Nimam namena, da bi podrobno razlagal vsa sramotna dejanja, katerim sem na ta način molče pritrjeval. Kajti celo danes si komaj upam priznati, da sem vse to zagrešil jaz sam. Rad bi govoril samo o svarečih znamenjih, da bi pokazal, kako se mi je bližala kazen. Začel bom z dogodkom, ki sicer ni imel nič posledic, toda bi ga vendarle rad omenil. *Sluv«u»kJ dom« vsak delavnik oh IS Maseina naroftnlna « Din. ta Inozemstvo 25 Din 0«»dniStyo: Kopitarjeva alk« «/ITL Telefon 299* Ib 29%. Uoratni LspiUrjet* kr <2SH 2a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ce& Izdajatelji Ivan Rakovec. Uredniki Joio Koiifiek.