Litvlja > po dva liuk» lil Uhaja vsak daa oedelj ln praaaikov, daily except Sundays sad Holidays. LETOr- IZJAMLK NATOM GLASILO SLOVENSKE NAROpNE PÖDPORNE JEDNOTE M. lil«. M Um »—t «m— g »t lUKk im. ' _2 al »Mcial rata oí tw«c provided fur ÜÖÖ7 8. Of fies mn sobot«, 3. aprila (April 3), 1926. bub.cr.ptIon IS 00 i Trrlr , STEV LmE DEBATE Washington, D. C., 2. apr, — Debata v senatu o paktu s Italijo glede odplačevanja vojnih dolgov Združenim državam je dosegla višek včeraj, ko je senator Borah imel glavno besedo proti pogodbi in ko je senator McKellar imenoval Mussolinija banditskega diktatorja Italije. Borah je z mojsterskim argumentom metal bombo sa bombo v pakt, ki določa, da Italija plača le 27 centov na vsaki dolar dolga. Kdo bo plačal ostalih 72 centov? Kdo bo plačal šest milijard dolsrjev, ki jih je Coolidge-vs administracija tako radodarno odpustila Angliji in Italiji? — je grmeče vprašal Borah. Plačati mora ameriško ljudstvo, katero mora plačati zadnji dolar i-mej i tel jem libertibondov, ki so dali med vojno denar za posojila evropejskim vladam. Borah je s številkami dokazal, da je Mussolinijeva vlada nalagala in potegnila ameriško vlado. Famozna formula "plačilne kapacitete", katero so Italijani prinesli v Washington in katero so člani naše komisije za fundirán je posojil pogoltnili z dlako in parki j i vred, je slepilo prVe vrste. Mussolini je prevari! A-meriko, da Italija ne more plačati centa več kot pet milijonov letno. Cim pa je Amerika podpisala pakt, je Italija najela v New Yorku sto milijonov dolarjev posojila od privatnih bankirjev in svoj dolg Angliji je fundirala na temelju plačila 22 milijonov dolarjev na leto. "Plačilna kapaciteta" je hitro zlsto obrezo! — Borah val, da se odplačilni pakt položi na polico in naša komisija preišče itslijansko kapaciteto od vseh strani. Senator Borah je tudi rekel, da on bi bil prvi zato, da ae vsa vojna posojila evropskim deželam brišejo do zadnjega centa, ako bi Evropa res pokazala voljo za mir, če bi res hot«la pod vzeti kakšno resno rasorožitveno akcijo. Ampak on ne vidi ničesar takega. Cela Evropa je danes v^-čji oborožen tabor kakor je bila pred vojno. Vsak cent, ki ga morejo odtrgati* gre za novo o-rožje, novo municijo in večjo armado. In denar, ki ga Amerika pokloni Evropi, če briše svoja posojila, bo prav gotovo pomo-gel, da pride prej do nove vojne onkraj oceana. Zato pa Evropa navija tako kampanjo za brisanje naših posojil; zato prikrije vsak dolar, ki ga le more, na naš račun, da more financirati nove vojne in nova imperialistična grabeštva. Senatorji, ki podpirajo administracijo za odobritev pakta, so bili ves čas debate v defenzivi. Med njimi je zavladal pravi strah, da pogodba z Italijo propade v senatu. Vrhunec furije je prišel, ko je senator McKellar, demokrat iz Tennesseeja, rekel: v "Mussolini je banditski diktator. Njegova volja je vlada italijanskega ljudstva. Italijani zdaj spe, kadar se pa zbude, vržejo Mussolinija in obenem morda zavržejo ta pakt." King iz Utaha je protestiral, da se Mussolini naziva banditom. Začel je hvaliti diktatorja, češ da je naredil red in mir v Italiji, ko je bila Italija na robu boljševi-ro dobila škrrevolucije. Tedaj mu je Meje zahte- KelTar presekal besedo: "Mussolini, bivši socialist, je tudi bolj-ševik svoje vrste. Edina razlika med Rusijo in Italijo je, da so boljševiki ubili carja, fašistovski banditi so ga pa kupili in ga zdaj rabijo za svoj pečatnik." pi^n nigMiko vlado Pričel je propagando proti Mehiki — Priporočal je, da naj ae eprejmo Bojrlandova resolucija za preklic priznanja Mehike. Waahington, D. C. — Chaa. W. Dar je nastopil kot advokat nadškofa Curleyja iz Baltimorja pred zborničnim odaekom za zunanje zadeve. Ob tej priliki je priporočal Boylandovo reaolnci-jo, ki svetuje, da se prekliče priznanje Mehike. Nadškof Curley vodi oster boj proti Cailesovi vladi, ker je bil sprejet ustavni amendment, da v tujezemstvu rojeni katoliški duhovni in nune ne smejo učiti v šolah in ordini-rati v Mehiki. Advokat je argumentiral, da sedanja ustavs namerava posnemati "aaničevano boljševiško vlado rdeče Rusije, ki se je vse boji". Dalje, da ta ustava in njeno izvajanje kršita dostojnost in da oplenjuje ameriške državljane pravic v Mehiki, ki jih vživa-jo Mehikanci v tej deželi. Dalje, da ta ustava "brez sramu konfi-scira" lastnino Američanov in drugih tujezemcev, ravno tako kot mehiških državljanov. Predsednik Calles je opiaan v tem memorandumu kot "mr. Elias Calles, najvišji bigot, ban-dit, revolucionar in boljševik". Vrh tega pa memorandum Še prerokuje, da se bo ta vlada "vto-pila v'krvi". Tako nadškof Curley o Mehiki, njeni vladi, njeni ustavi in o njenem predsedniku 1 In njegov sdvokat je vzllctemu govoril drugim, kaj je dostojno in kaj nedostojno. - • K risa v anuleški oremotrovni in* ^dostrl jI. 2. apr.— Odborniki London, rudarske unije poročajo, da se še nieo zedinili z laatniki premogovnikov. Konferenca obeh strank se nadaljuje, toda upanja ni, da bi kmalu prišlo do spo-razuma- ; Debata v aagltiU zbornici o razaraiavalal farsi Delavakl poslanec je dejal, da angleške tovarno kupičijo orožje in municijo bolj kot kdaj poprej. Undon, 2. apr. — Ali je Evropa pripravljena na razorožitev? ali se samo šali in norčuje? O tem vprašanju je včeraj debatirala angleška zbornica predno se j«; razšla, na velikonočne počitnice. Sprožil ga je delavski poslanec Ponsonby, član bivše la-boritske vlade, ki zaatopa volilce v velikem tovarniškem distriktu v Sheffieldu, kjer izdelujejo o- ružje in strelivo za armado..... Ponsonby je vprašal, kaj de-la v lada z ozirom na prihajajočo pripravljalno razorožitveno konferenco lige narodov. Njemu se dozdeva, da Iz vsega tega ne bp ia je v teku; se ie m miati V Chlcago ae sme dovašatl k mleko od zdravih krav. — Prizadeti farmarji natočili petrolej v 40 posod mleka. Chlcago. —- S 1. aprilom je atopila v veljavo odredba čika-Ške mestne uprave, da se sme v Chicago dovašatl in razprodaja» ti le mleko od krav, ki so bile uradno prelakane ter pronajde-ne zdravim, čikaški zdravstveni komisar Bundeaen se je najbolj trudil, da je bila U odred-ba sprejeta, kajti ugotovil je, da je povzročalo mleko od jetič-nih krav, ki so ga uživali otroci ln celo mnogi dojenčki, silno škodo zdravju Cikažanov» Dovažanje čistega mleka je že «5, ker nobena vlada še~ni poka-J popolnoma urejeno. Mlekareke zala prave volte za razorožite v. i družbe poročajo, da imajo dovolj ■■prave volje sa razorožitev: Njegovi volilci, ki so večinoma delavci v municijskih tovarnah, izdelujejo noč in dan granate, tanke in oklopna avte kakor še nikdar prej. Zdaj izdelujejo nov n tremi topovi, ki gre po-in ima skoraj neprodimo je-«'«•no xUmo. V drugi tovarni pa izdelujejo nove granate, ki lah-ko Prebijejo to "neprodimo" ate-n"- Ali je to znamenje raroroio-nja? 1'orisonbjr jo tudi rekel, da je Anjclija n» temelju lokarnakega Nkta obvezana braniti franco-K0 "*ejo pred razorožono Nem* «'Jo m nemško mejo pred oboro-7no *>ancljo. To je abeurdnoet. Ako razorotitvena konferenca propade, mora Nemčija dobiti i-fu pravice do oboroževanja ka-r Vl* druge dežele, ki so v ligi narodov. *a Grškem Undaa, 2. apr. — u Aten portaje. da general Plastiras agi-^ra «a proti revolucijo na Or- ni lelca in da ni nobene bojazni, da bi ga zmanjkalo. Cena je o-stala nespremenjena — štirinajst centov četrtinka. Zdravstveni komisar je sam osebno v četrtek nadziral skoro vse čika-ške mlekarske družbe ter je z zadovoljstvom ugotovil, da je prišlo tisti dan v Chicago samo mleko od krav, ki ao bile uradno pregledane ter spoznane zdravim. Zalotil je samo enega mlekarja, ki je pripeljal manjšo količino nepreiskušenega mleka; to mleko je bik» takoj zaplenjeno. mlekar pa se bo moral zagovarjati radi kršenja mestne odredbe. Prvi dan se je pojavila samo eno nerodnost. In sicer je kn-kih sedemdeset farmarjev, ki se proti vi jo pregledovanju krav, v Virgilu, lil. pokvarilo štirideset posod mleka s tem. da so pri lil i pet rob ta. Dotičnl farmarji so se takoj razkropili« ko so jim oblasti zagrozile t aretacijo Frank McCarthjr. odvetnik organizacije mlekarjev, grozi, da bo spravil Bundesena pred sodni stol. Pred več leti je bila sprejeta namreč v Springfieldu resolucija, ki pravi, da se ne more prisiliti farmarjev, da bi podvrgli svoje krave tuberku-linski preizkušnji, s katero se u gotovi, če je krava jetična aH ne. McCarthy vprašuje: Kdo je več, država ali dr. Bundesen? In dr, Bundesen odgovarja: 'Tako vprašanje je trapasto. Tu se ne gre zato, kdo je več. Vprašanje je edino, če imam pravico zaščititi čikaške otroke pred mlekom, kakršnega nočem in ne smem dati svojim otrokom." Župan Dever stoji čvreto za zdravstvenim komisarjem. Pravi« da kadar ae gre sa zdravje meščanov, se ne sme prav nič ozirati na bizniške interese, pa četudi ti trpijo škodo. Illinoiškl farmarji, ki vzdržu jejo molzne krave, so razdeljeni v tri skupine: eni so dali svoje krave pregledati in aedaj pošiljajo avoje člato mleko v Chicago; drugi ao pripravljeni dati krave pregledati in aed čakajo, da pridejo živinozdrav-nikl. dokler pa se to ne zgodi, ne smejo mleka pošiljati v Chicago; tretji — in teh je najmanj —. pa so pripravljeni boriti se še naprej proti pregledovanju krav. Ker ne zadostuje mleko od adrevlh krav v Mlnolsu. se dovaža mnogo mleka Iz Wiacon-slna in Indinne. Tistim farmarjem, ki nimajo pregledanih krav, se nas vetu je. da Iz mleka napravijo stroki ga lahko prodajo to-a Izdelavo slarioiods In drugih takih tovarniških izdH-kov. Naj vol farmarjev z a pregledanimi kravami je v okolid Crystal Loka. 111.. In v Miži-ni Maple Laka In Woodstocks, UM. Act of Oct. S. HIT, aathartaed »a June 14, UM. -NUMBER 79 Niš ja sbornlea bo volitev ne bo lavd bodo ko, kjer bodo aužnji. vljena in Oporni de-I v Afri-delati kot Rim, 2. apr. — italijanski parlament, ki je še nekaj let mrtev, bo še letos slovesno pokopan. Na podlagi najnovejših fašistovskih reform bo Italija prenehala biti politična drŽava in postane sin-dikallstična. Imela bo samo eno zbornico, senatorja, ki pa ne bodo izvoljeni od ljudstva, temveč imenovani od raaftiA sindikatov tžja zbornica njem ok-konec voli-v demokra- in kralja. Sedanj bo likvidiraAa v tobru in s tem tev, kakršno ii tičnih deželah. f| Tako je včeraj informiral Inozemske poročevalce Edmundo Rossoni, ustanovitelj fašistov« skega sindikalizma. Rekel je, da v prihodnjem oktobru bo senat imel 380 članov, ki bodo pred» stavljall sindikate' industrijalcev, bankirjev, trgovcev in kme- tov na strani korfantriranega kapitala ter sindikate ročnih in duševnih delavceV da strani produktivnega dela. Sindikati dala bodo uključevall dfavske unije in unije advokatlv, klerkov, zdravnikov, učiteljev in ostalih profesljonalcev. Slbdikati kapitala bodo imeli 50 reprezentan-tov, sindikati dela tudi 60, ostalih 280 pa Imenuje kralj do smrti. Razume st, da dosmrtni senatorji bodo sapi fašisti. Senat bo odgovoren velikemu svetu faši-stovske strahka.f ^btara danes Mohika odUaAma-iavaaja v ajaaa zadava Minister aa zunanje at vari protestira proti preiskavam, ki jih vodijo Zdrnftene države radi a-grarnlh zakonov. Metlco City, 2. apr. w Saenz, mehiški minister zunanjih za* dev, j« včeraj izjavil, da mehiška vlada ne priznava pravlee Združenih držav, ali katere dru» go tuje sile, voditi preiskave 0 notranjih zadevah Mehike. Me» hika kot suveren narod se ne pusti motiti v svojem notrsnje» zakonodajstvu. Izjava je v glavnem naperjena proti akciji v ameriškem sen* tu, kjer ao zahtevali preiskavo glede poročila, da je Mehika od» stopila Japoncem večji kos sveta v Spodnji Kaliforniji za kolonial-ranje. Mehiška vlada pravi, da poročilo ni resnično. Mehika je tudi nejevoljna radi neprestanega d rezanja la Waahlngtona glade njenih novih agrarnih zakonov, ki nieo po volji ameriškim petrolejsklm magnatom. Marital! vteaka wbwi • ■wwm w wwww^pw kapaljl obloiaa Earl Carrall ae bo moral zagovarjati prod zveznim aodtščem raoi arive priaege. New York, N. Y. — Barl Car-roll, lastnik In ravnatelj gledališča i njegovim imenom v New Yorku, ki jo dne 22. februarja t. 1. priredil znano privatno zabavo, na kateri aa je mlas Joyce Hawley okopala v banji vina pred 600 gosti, je bil v četrtek obtožen krivo prisege pred zvezno veleporoto. Carroll jo bil are- šteje 686,000 aanov. Izpraznjeni tiran in fzpuščen proti (8600 aedeši doamrtnih senatorjev bodo napolnjeni s novimi Imenovane) sindikatov. To bo trajalo toliko Časa» dokler ne bodo sindikalni imehovanci zavzeli ves senat — in v^tem času, tako upa Rossoni, bo ladnji človek v Italiji organiziran v sindikatih. Rossoni jo tudi rekel, da odalej mora vsakdo v Italiji delati osem ur dnevno. Kdor ne bo hotel delati, bo poalan v Afriko, tjer bo moral delati« i ilr ^ CLAN GL. ODBORA S. N. P. J. KANDIDAT V DRŽAVNI ZBOR. Canonsburg, Pa. — V okraju Washington, Pennsylvania, kandidira v dilivnl zbor mod Slovenci dobré znan član glavnega odbora S. K P. J., br. John Ter-čelj. Nn Votlini listi ee niegovo Ime glasi John Terchel in je kandidat soddHetične stranke aa dragi rapmatnUtivni dlatrlkt pennsylvsnake državne zbornice. Slovenci v tem okrožja, ki Jauja volilno pravico In Mejo zanj oddati svoje glaoove, morajo še pri primarnih volitvah, ki se vr Ae aedaj, vpmAatl p ■MHr ČUDNA 2ELKZNIAKA NEZGODA. ubita In dve ranjeni. Lnneaoter/Pa. — Potniški ln tovorni vlak sta vozila vštric po dvoh paralelnih progah, ko se je zlomila os pri vozu tovornega vlaka. Voa jo odletel v potniški vlak In ga rnametal. Ubit je bil železniški kurjač in dva potnlks sU bila ranjena. Podrtine obeh vlakov so ležale križem na vseh Štirih progah pennsllvanske že-leznios in promet je bil usUv-Ijen sa Štiri ure. Stavka ametače« na vidika. < hiengo. 10. — Ometoči zahtevajo, da ae jim poviša dnevna mezda od f 12 na 114, v tednu so pa uvedi le štirideeet ur dela mesto štiri in štiridoaet. Pogodba poteče dno 80. aprile. Podjetniki se seveda kujajo In so odklonili zahteve unije. Izgovarjajo ae. ako njim priznajo zahteve, da ee oglasijo tod! drugi stavbiaski delsvd. _ 4 jamčevine. Ko je bil Cairoll kmalu po vin ski kopelji zaslišan pred velei>o-roto radi kršenja prohlblčne postave, je vse tajil. Rekel jo, da nI bilo niti kapljice opojne pijače na zabavi. Gostje ao pili le "gingerale" in druge sladke reči. Dlstriktni pravdnik je p*ÍÍ slišal več gostov in tudi mlas Joyce Hawley in dobil je dokaze, da se je Carrol! lagal. Zagovarjati se bo moral dvakrat, prvič radi krivo prisege in drugič radi vina v sodu in banji. POSLMSKA ZBORNICA I Z VELIKO VEČINO IZBI OBTOŽBO SOMIKA Zbornica je aplavdlrala poročilu. — Resolucija aa obtožbo je dobila večino. Waahington, D. C. — Zbornica je aplavdlrala onim, ki so argumentirali, da se naj resolucija aa obtožbo zveznega sodnika Geo. W. Engllsha la East St. Louisa sprejme. To resolucijo priporoča večina zborničnega od-seka za juatične zadeve. Predlo-Aena je bila dne 80. marca t, 1, zbornici, da jo aprejme. Kongresnlk Summera la Teksasa j« ožigosal tlranično obnašanje sodnika, ko je vae! zagovorniku Karchu pravico do zagovarjanja, ker je zahteval porotno obravnavo za stavkarje, ki ao bili aretirani radi kršenja sod-nijake prepovedi. Karch je namreč zagovarjal železničarje. Kongresnlk je alikal prizor v aodnl dvorani, nasilni jezik sodnika Engllsha ln arogantno postopanje sodnika, ko je advokatu vzel pravico nkatopiti kot aagovornik nasodišču. AdvoldÉpki ao člani x vezne zbornice, ga pnano po- slušali Njih da je to šalltev prav je bila st govorniku deta katjo ne prem King Iz lili vmes in po\ poznal Karcha ln je o Karchu Izraz, kar je Summersov govt bravall. Resolucija jo 806 proti 60 Zgodovina kom pripovedi ni nikdar pram sodniku, zborničnega V preteklosti ae ravnav proti bili a poznani krivim. Večina teh obtožena, da ao pili proti od vet U. jo advo-il Valaaila MtavHa bttko za PaUai Poslaniki ao proglaalll Peking aa adaj kuoMlnčun Ispraanjuje. Peking, 8. apr. — Peking ne bo okupiram Poslaniki velesil, ki ao s pomočjo kitajske vlade posredovali mid zavojevanimi armadami za prepričanje bojev v Sprajatla PoWfcjps ji i — Pogodba ga lljanakoga dolgn Waahington, ni aenatorji mestu Hmito, io ^jjfäjfc lijanski dolgovn! ds js Peking postal ihesto. V mestu oatane vojaška policija pod vodstvom nevojaškega poveljnika, ki bo skrbela za red, toda kuominčunske čete izpraznijo Peking. Maršal Feng umakne ljudsko armado proti Nankovu In Kalganu, aeveroaa-padno od mesta. Ljudska armada se adaj razteza v polkrogu o-krog Pekinga s odprtino na seve-rozapadu, kjer Ima pot za umik, če bo treba. Panika v Pekingu ji zdaj prenehala. Jnoaemcl, ki ao iskali zavetja v oddelku poslanikov, so se vrnili v svoje domova. bitil delavec, železničar, to» mu2b0 za omkomio Železniški družbi očita prelom pogodbe a unijo. — Takih tožb je še sto eden la trideeei. ' Baltimore, Md. — D. C. Wenner. popravljalec železniških voz, je vložil tožbo proti Maryland železniški družbi za deset tiaoč dolarjev zavoljo mezde, ki mu ni bila izplačana po njegovi Izjavi od dne 22. marca. Svojo tfrjaLev podpira z odlokom železniškegs delavskega odbora. To je prva tožba te vrste, katerih pride še sto eden In trideset. Vsa vsota za te tožbe znaša 000,000 dolarjev, Na U način hočejo železniški delavci dobiti avojo mezdo, do katere so po njih mnenju u-pravičen I. Oni izjavljajo, da je železniška družba prelomila pogodbo, ki jo je podpisala z njih unijo v mesecu juliju 1121. To pogodbo je ratificiral železniški delavski odbor. Kompanlja je s svojo akcijo prisilila delavce V stavko, ki jo je pa kompanlja končno zlomila. StroMtotfJe ln kurjači na tej Železnici že stavkajo šesti mesec, ker je kompanlja prelomila zaključek, ki ga je izvršil železniški delavski odbor. Vodstvo to železniške družbe je icredno trmoglavo, kajti Ro--ckefeller ima precej odločilno bo- Hedo pri nji. Rockefeller, ki je___ nekoč izjavil, da verjame v ko-l^iu na preblvi ni element računi pet in štirideeet aovalo, da se odaeku. Ker deset senatorjev tvorijo večino, ki administracij v nevarnosti, senatnemu de več na dan v grešnem m H takega zgodi, prejel ptpojila v Senat bo lahko lahko Izvrši, liniju vojno v Senator Keed senator Robinzon sta bils v opoziciji vi italijanskih Čin, ksr bi amei dila Mussollnijovo In terorizem proti nim napravam, vorll senator ka krivica, ako ki jih dolguje Bi On je to kritiziral zahtevo «vropeji jo Odprli HritI, Italijani, Rumuni kazal je, da bi Pil čovalapodvac blvalca v dva tih plačala vai lahko plačala v tom ves dolg, ako bi I lektivno pogajanje, pač misli, da lahko izvrši, kar ae njemu zdi. da je pravilno, ker poseduje Izredno veliko densrno mošnjo. Železničarji so pač drugega mnenja In pravijo, da za Rockefel-lerja veljajo postave, kakor zanje. Zračna črta Tnrin-Trat. Rim. 2. apr. — Včeraj je bila otvorjeaa redna eroplaaaka črta Iz Turlna v Trat Jn obratno. Letala imajo posebne kabine ln pa-sailrjl ter pošta bo potovala vsak dan po zraku med omenjenim« mestoma. Razdalja je 328 milj In poloti bodo trajali pet ur In pol. Paaaširska pristojbina Iz Tu-rina v Trst znaša 116. Štirje obiti v Izgredih v Ga Varšava, Poljalm, S. apr. — Pri komunističnih demonstra i jah v Strjrju v Galiciji aa bile včeraj štiri osebe ubit« In 12 rs- rML ....., ..ri NA TIMOCK AVTOV OSTALO V HNBOU. * Chicago. -Tzšdnjl snešnl viharji — spomladanski sneg še vedno naletov» — ao hudo uda-rili avtornpbilleU, ki so bili íflflfsJ»»*'! plačala ve« dolg, po centu In četrt blvalca In na čala svoje dolgove, vala le po četrt valca. Dokazal munski odpuatill dasirsvno njen kot ena petina V Zapadni Virgil da ni najmi ae črtali dolgovi ¡boljši, kakor I dolgov, ki Jih dolgovi, potu v Chlcago s dežele. Kakor poročajo iz podeželskih krajev, stoji ob testoh na tisoče avtov, ki ao obtičali v zametih. Okrog 600 vseučiliščntkov v Urbani, ki so se peljali domov v Chlcago na velikonočno počitnice, je moralo pustiti avtomobile ob cesti ali v garsžah malih mest. če so bili tako srečni, da so jih dosegli. Med potjo so vzeli vlak. AfMIraJta sa "PramU"! I j ličnim t'unknai» S politično tudi zanimali v Italiji. Kajti II, da je M v Italijanako akl list je apel zidarje v| noet. da ŠIMM MtoxidarjalJH črnoeraKniki dato dveij proetoi PK0SVET2 SOBOTA, S. APRILA. PROSVETA I CIAMIUO 8LOVHN8KB NARODNI PODPORNE JEfHUffE JKDNUTK LASTNINA SLOVENSKE Cene oglBBov po Jicdinjeo« (isven pu| leta ill 1116 » tri mesaee; ti.66 za tri n»*aect, in *a San lov ga VM. kar tea «tik f liai»«: -PROSVET A" 2657-5» 8«. Lawadala Avmmm, 'J&j -THE ENLI Orgaa of tka Slevcee I,Ml I »I IW'HIP—S^BI^^ Adv.rUaiar^M BrSEZ^Iaai United Statee ( year; ChicafT" W-M. and^t "MFMHKR of THÎ Delen v oklepaja a. pr. (Fefc. paenal, da raw le • tea < de ee eaa ae «atari Uat^ PROFTTI RAZNIH JEJO, DA JE FARMARJEV IN D« Dobički Quaker Oats kompanije niao edini, ki govore jasno kot beli dun, da za delavce ne zadostuj«, ako ao organizirani le politično in fctrokonio, ako resno'Me, da ae kapitalistični način blagovne produkcija in distribucije nadomesti s socialističnim. Delavci in farmarji! ae morajo organizirati tudi gospodarsko. Oni ao prav! produ-eentl, ki producirajo vse, kar svet potrebuje, da ne vzame od hudega konec. Od inženirja, W izdeluje ftfličrte za produkcijo in vodi produkcijo, pa doli do delavca, ki obrača zemljo z lopato, ae mora vse gospodarsko orgsni-zirati, ako nočemo, da bodo zajedalski inieres^oplenje-vali industrijske delavce, in farmarje za sactave njih dela. Letna poročila, ki jih izdajo privatni inkorporlrani interesi, nam bolj živo dokazujejo, kako ae mno^ premoženje zajedalski h interesov na eni strani, kar psvzrofca, da na drugi strani vedno, bolj obužavajo širša*ljudske množice, ki tvorijo razred delavcev. "Na pr. Beech-Nut Packing kompanija izdeluje razne živežne produkte, ki prihajajo na trg kot šunki*, preka-jena slanina (Bacon), ukuhano aadje, sadna žplfca itd. Njen dobiček v pretočenem letu znaša $2,099,3$. JTo je nekako 2» odstotkov dobička od glavnica. Poročilo, ki ga je izdala družba, seveda ne pove, kako je družba porabila svojo glavnico, da je napravila tako velik dobiček. Ampak .to če ni prava slika o dobičku te kompanije. Beech-Nut kompanija je leta 1914 izplačala 600-od-stotno dividendo v delnicah, leta 1922 je izplavala 400-odatotno in leta 1928 pa 60-odstotno. Originalno vloženih sto dolarjev je bilo pomnoženih približno 46-krat In sedanji dobiček pomeni, da je originalno vložen kapital . prinesel okrog 1,300 odstotkov dobička. Ta družba pa ni izplačala svojim delničarjem le dobJ&a v delnicah. Dividendo je izplačala tudi v gotovini. Te dividende v gotovini znaiajo $8.627 na vaakih •to dolarjev. To pomeni, da je vaak delničar prejel tri tisoč iest sto sedem in dvajaet dolarjev, ki je vložil sto dolarjev, ko ho je kompanija organizirala. Jell-0 je čudno ime in znači živežni produkt, ki prihaja na trg in v trgovino. Izdeluje ga Jell-0 kompanija. Dobiček, ki so ga prejeli lastniki te kompanije aa prvih devet mesecev v minolem letu, je velik. Kdor se hoče o tem prepričati, naj kar pogleda v "Wall Street JburnaT, ki je glasilo velike denarne mošnje, pa bo tam dobil potrdilo, da je dobiček te družbe res izredno velik. Dobiček te družb* znaša za devet meseoev pj odbitku vseh davkov, obreetl In dividend za prednoatne delnica $3,972,000, ali štiri in ftestdeset dolarjev in 88 centov na vaako delnico za sto dolarjev. V prejšnjih letih Je znašal dobiček na vsakih sto dolarjev in aicer v letu 192? $25.87, v letu 1922 $57.73, v letu 1928 $69.87 in v letu«1924 pa W^^^^ilHetiM^^^ggrt^ n» vlakih sto dvakrat poma jednota je goapodaraka organizacija, ki tudi vrši avojo dolžnost v sedanji človeški družbi, da deUvci gospodarsko ne omagajo. Jugoslavija kot ftržSee za anerisko blago Kaj Jagoda vi ja izvažati v lega Jugoslavije in dejstvo, da jo njen* trgovina ie od tfJavnaj napeljana na sosedne dežele, ovirajo razvoj a-meriško trgovine z Jugoslavijo, ali pojeg toga glavna ovira obstoja v tem, da, kar Jugoslavija poglavitno Izvaža, je isto, kar Amerika sama izvaža. V zameno za nakup avtomobilov, poljedelski* strojev ali pisarniških priprav, Združene države ne nudijo vzajemnega tržišča za jugoslovansko Žito, živino all les. Ameriška inozemska trgovina bi se naravno protivila uvažanju kakršnegakoli produkta, ki ga mi sattl izvažamo oziroma pro-duciramo v zadostni količini za domačopotrebo. Toda kar se tiče produktov, ki jih mi itak moramo uvažati, zdi se, da se naša trgovina z Jugoslavijo more znatno rasvijati. Skupna vrednost blaga, ki ga jo Jufialsvlja izvozila v Združene države, se je, glasom deklaracij pri obeh ameriških konzulatih povečala od približno enega miljona dolarjev v 1. 1924 na o-kolo $1,760,000 v L 1925. Kaša Is pese (beet pulp) in surovi baker sta sama provzročila $600,-000 izmed tega poviška. Manjši povišek sre na račun boksita, nadalje kozjih, »kozllčjlh in Ovčjih ko« in buhača (pyrethrum flowers). Lesna kaša (wood pulp) in umetna gnojila tvorila so dve petini vseh izvozov v Združena države v 1, 1924 in so I. 1925 tudi spadala med poglavitno Izvozno blago, ali izvoz je bil nekoliko manjši. Krzna, J&-slhovo olje (acetone oU), brusni-ki ln hmelj so tudi precej važni predmeti jugoslovanskega izvoza v Ameriko. Večina teh predmetov, ki jih Amerika uvaža v velikem obsegu, se nahaja v Jugoslaviji v zadostni kolttinl, tako da tvorijo mogočnost za znatno večjo trgovino. K temu seznamu se lahko doda afekollko predmetov, ki do sedaj niso bUi uvoženi iz Jugoslavije, kot strojila (tanning extracts), kemične snovi (apnenčev karbonat, kaustfčna soda, a-monijakova soda itd.) in nekateri manjši predmeti, kot gobe. Mednarodna posojila ugodnans rasvoj ameriške trgovine. Ameriški kapital bo bržkone igral nemalo vlogo pri razvijanju trgovskih sves med obema deželama s pomočjo posojil, ki so potrebna za izgradnjo železniškega sistema, za gradnjo cest in mnogih velikih mostov (zlasti onega čez Donavo blizu Belgrade), za gradnjo kanalov, vodnih naprav, irigadje in pristanišča, sa občinske naprave, kot so tramvaji, električne eentrale, klavnice, ln za nekatera Indu-strljalna podjetja. Ta finančna podjetja bodo gotovo imela ugoden vpliv na trgovske svese. Clankar poudarja potrebo o-sebnih zastopnikov na lica mesta. Le malo ameriških tvrdk i-ma svojo zastopnike v Jugoslaviji, dočim agenti is Nemškega. Avstrije ia Cehoslovakije ao mnogoštevilni ln uspevajo. Za» i je poskus dobiti trgovske svaae potom katalogov ln dopisovanja. Domačih velikih uvoznikov pa skoraj nI nič, raaun kar se tiče tekstilnega blaga. dolarjev vloženega kapitala $888.21, ali več kof« in pol toliko, kolikor je vaak delničar vložil. Tem delničarje*! ni bilo treba delati za donet ampak vsa, kar so storili, je bilo, da ao vzeli škarje v roke in odrezali kupon. Kar je izvršila ta kompanija/ lahko izvršs delavci in farma i ji k« m i. Farmarji pridelujejo airovinef, delavci V nekaterih strokah, kot na r kar se tiče električnih Clankar priporoča ameriškim Isvaaaikom. da v slučaju, ako se ns Izplača vzdrževati posebnega zastopnika v Jugoslaviji, naj več nekonkurrnčnlh tvrdk imenuje 'skupnega zastopnika v viji, si tam najame agente, nadzira financiranje UVosa Ia sploh ščiti Interese ameriških uvoenl-- - A kov in poravna težkoče domačih bi pa pogodbe z ka-terimsibodi Jugoslovanom. On se bo držal pogodbe do pičice, ali zahteval bo od, vas isto, in ako ste podcenili njegovo trgovsko bistroumnost» yam utegne biti še žal, da morate izginiti svoj del pogodbe. 85, odsto vsega prebivalstva v Jugoslaviji se bavi s poljedelstvo^. Zamuda v prodaji letine utegne aofie^ti račune najboljšega trrcv?»2| ms onemogočiti točno' planilo, ali splošnem bo pdtrpfežljivost rešila vse težkoče in končno bo dolg popolnoma poravnan." Neki ameriški trgovec v Bel gradu, o katerem mif0 Morrison trdi, da je imel izre^fe uspehe tekom zadnjih se^nlji let, je re- "Moraš poznati svojega Srba. Eden starega kroja; no ga morete najti, je Vreden1 ftata. Ako ne, pazi dobro; dokler ne znaš kje si ... V sedmih Wtih nisem še nikoli imel hikakeia slabega računa. V najslabše«!" slučaju sem morsl čakati daij#, kot sem pričakoval, ali flobil sem vedno svoj denar". fly Neki drugi ameriški itrokov nji*, ki je pretokov^fcinogo pritožb tujih tvrak, je rekal mr Morrisonu; - j "V vsskem slučajtf' je bila I nozemska tvrdka Aiiha kriva svoje zadrege. Kialil^je, da ima opravljati z nevednttni novinc in sklenila je pogodbe, katerih bi se bOa rada rešila kasneje za drag denar. 8fb se j* do pičice držal pogodbe. Lahko napravite posle, dobre posla, ali morate po7 snatl svojega SMCa." Gospodarska važnost Jogo- 7 sliViJe. Po raznih dcuglh nasvetih t»-gov|ko-a t rokovnjaškega značaja čiankar na zadnje poudarja zopet gospodarsko važnost Jugoslav! n*. misleč, da mno^i Anvri kanci ai niao še sveti i>omena spremenjenih državnih oblik Balkanu. Spominja na to, da površina Jugoslavije je približno trikrat večja nego ona Bolgarske. Avstrije ali Madjarske in je le malo manjši od Italija da ima pridno ln varčno prebivalstvo od približno IZ nšiljonov duš s odstotkom rojstet. ki jd za Rusijo najvišji irjn« d vseh 'evropskih dežel. Gozdovi izboraega pokrivajo čez SO odsto vse povr-Hao. Qfciilnv Ji kHH ren nudi vodne sile za bodpčnost, ki s«' cenijo na minimum 8,500,-000 konjskih sil in povprešao na m.000,000 konjakih sil (kar odgovarja približno današnjemu razvoju vodnih sU v Združenih državah); le 165,000teh konj-sUk sfl je bilo porabljenih do- Hfdaj, - S takim naravnim bogastvom surovin, delsvnih rok in gonilnih sil,' spravljenih v obrat po kapitalu, ki ga. nadaijna zdrava gospodarska in finančna politika u-tegne privabiti, JugosU*#a oči-vidno zasluži natančno pažnjo s strani, onih, ki se zanimajo za »zdipvo in rastočo inozemsko trgovino. — F. L L S. OMET Smrt 19-ietnega mladeniča. Sunnyaide, Utah. — Umri je v nežnih letih 19 let star mlsde-nič Andrew Sporcich, ki je že dalj časa trpel na srčni napaki. Dne 16. marca je za vedno zaspal v St Mark boinitaid v Salt Lake Cityju. Pogreb se je vM v nedeljo dne 21. t. m. v Sunny-sldu, Utah. Angleška in slovenska društva so se udeležila pogreba z zastavami in vend Pokojnik je bil član dveh angleških clreštev, ki sta mu poklonili v Najbolj žalostno je to, da pokojnik zapušča v» bolnišnici v Salt Lake Cityju bolnega brata v starosti 13 let, v Sunnysidu pa že precej priletne starše ter bra-a in Štiri sestre, vse mladoletno ln nedorasle. Pokojnik je bil prva pomoč oslabelim staršem ia družini. BH je priljubljen med znanci v okolici, kateri so tudi zkazali vse svoje sočustvovanje s tem, da so se od blizu in od precej oddaljenih kemp udeležili pogrebnega sprevoda. — CHate-Ijica Prosvete. iii. leg delavske politične in strokovne organizacija, bna tudi gospodarska. Slovenska narodna pod- sunrir Winard»ki volild. VVillard, Wlsconsin. — Pozvali smo še vse voUioe, da se ud* leže občinskih volitev v polnem številu. Imeli smo že poziv v št. 6& Prosvete, toda pozabili smo povedati, da volimo samo kandi date, ki so nepristranski, ne takih, ki ao <\pnes tukaj, jutri tam ter niso krop ne voda. Vsi na dan 6. aprila, da oddamo glasove novim kandidatom. Vsaka stara pesem je le en čaa lepa, h koncu pa jo vse graja. — VolHec. , Sa e willardakih volitvah. Willard, Wlseonsin. — S Slovenci in Hrvati precej gosto naseljeni Willard napreduje kulturno, kooperativno in društveno z mladino. Istotako pa imamo kajpada tudi spore, kar je menda povsod. Dopisnik iz Willarda v št. 68 bi najbrž napravil boljšok«ita In drugih rud In k« m.kalnih naslag. jr obilno In doeedaj takorekoč še nedotaknjeno. Nenavadno brdovlti ta- nt Mtehaei Pa^-Krula je zopet zahtevala svoja žrtev Ponesrečen in na m« *tu mrtev je bil o6e devetih otrok John Po-lovšek, star 48 let Bil je iz Cehoslovakije. Dne II. ar ja je delal pri rudniških oporah. prevažal je vozičke a slak približan liričnim motorjem, pri Jamar je Mi Dolarikanci . . . m se krohoôefeo, ml se ne borimo i mi ropožemo, • • * Za zdravje ia slavje. Dnevna vest: Tom McCormick iz St. Louisa. je izpil 44 surovih jajec v pol urL Ob času, ko je >ila poslana ta vest, je bil t% živ in zdrav. Ce je, še šiv, je kvalificiran kandidat za senatorja- Narod potrebuje takih mož, ki nekaj narode za narod. „. • • • < Ultimat št 4» Mi, Kaoimir in kompanija, ve* pai sem rjavo rudo kakor drugi. Navadno smo šH z desna ene u-w> prepozno in iz jama eno uro prezgodaj. Mimogrede smo po-grabili o\> patu kos ieae in na železniškem tiyu komad uremoga zato, da nismo zmrzovali doma. 'i -*e Tedaj je prišla velika novica, Straj k I — Dva tedna kasneje so goepud Matija vpiU z iece: "Kdor ne gre delat, ima smrtni grehi'» Tskoj so^ta krik popovae naše ste — kdo bi poslušal žalostne nazaj na delo. Žalostna ¿mamice pa niso znale, da ao gospud Matija prejeli ček za $1000 kot božično darilce, ker ao tako tepp^govorili v danes možičkifld še vedno kopa-levsmo in pozivamo, da nam do mo rjavo rudo? Kadar gremo v jamo in iz jame, nas spremljs bataljon policajev s količki ia revolverji, ki pazijo na nas, da nihče ne pobere kos gnilega drva. Ako kaj poberem, dobimo dva tedna "ukora"; če kadim cigareto pri delu, traja "ukor" dve leti. Ce pa stopim v rudarsko u-"| sem zrel za Sing Sin*. — 15, aprila poveste, kdo vam je dal prekleto pravico, potrošiti zase denar, katerega nočete dati nam. Ako ne poveste, vsa vse obsodimo "to heli". Kazimir A Co. • • » Briand je ostal pri poUtičnam živjjenju radi tega, kar zbornica o ' kefh tega slSt, daS^^sISji ne bilo vladne krize, Če bi .bila vsaka druga nedelja velika noš. P. S.:-—Vremenski bogovi v Ameriki niao tako dobrosrčni* e a e Vstajenje. Kar je v groba ^^ mijya ', jgm mtffc w ra X* r W' Le šivi ; ia žive ideje vašaJajtf/ 1. • • t Nova slika "delavsldk prijateljev". Leta 190T. sem prišel v obljubljeno deželo Mtamesoto. Ko- II ' 'l»l i< I 11»^«—MMMUM. ummmmmm • * • € Resnica I G. Trunk ie enkrat sapisal resnico: "Samo resnica se pre-f^fti^jiAt la« iittft mir x Dodati je še treba: Resnica pa boljinbolj zmaguje in laž, ki sedi na oltarju, je vedno bolj ner- vozna. rf&i.; j't :.;, * * Er* '1C * WÏfv» IH - - s • # t Yes, sirlf Ako je evolucija le teorija kakor trdi g. Trunk, tedaj je okrog-lost zemlje todi še vedno teorija, yes, sir! Zemlja je sldedal Uko mora že delavca trpeti, da glasovanje, da bi članstvo z ve- zsvosil na drugo, ««prjr* pot. Tako ja poročano, mrtvi hajpa-da ne govore. Pognal ja motor s tako sito. da je vos z le tel aa motor in aaaj ter ga vsega polomil. Nudil se je žalosten prizor. Pogreb pokojnika je bil opravljen s največjo alavnostjo pravoslavnih obredov, kar seveda prekaša vas meje. Revno vdovo je ,r«Č stalo |85 aa spravi toliko dolarjev skupaj, blagoslovljenec pa jih takorekoč iztrga iz rok ubogi vdovi z devetimi otroci. To nam kajpada vedno bolj da misliti, ds moramo vsi delati na to, da h * 208. H. n. In it SOJ. K. J. kjf ra ao zahtevala, da ee pokojni*^-vo truplo napelje asm. VokoM brata AstOM v? Butm ln aeetso Ano v kraju. Daasa js M is St le v Sloveniji — SOBOTA^ 3. SL — Slovjiîkj Narodna I '«-derated Press. K Število delavcev v New Orleensu. ■New Orleans, La. (P. P.* — Eriavni preglednik tovaren poroča, da je v 1200 tyyarn&h me-»ta New Orleans zaposlenih 30, 411 mož, žen in otrok. Med to-mi je 13,812 belopoltnih mož, 111,312 belopoltnih žen» 1582 be-opoltnih deklet in 410 belopoltnih dečkov. Zamorcev je: 3626 mož, 469 len, 146 deklet in 24 dečkov. $1X66 na 1st. Louis, Mo. (F. P.) — $16, 20 se smatra kot najnižja vsota, s katero se more delavsko dekle preživljati. Ampak povprečna plača delavk v državi Missqur znaša samo $12.66. Temu bi se dalo od pomoči s tem, da #0 dolo-■najnižja plača. To je pronašel dr. George B. Mangold, ki zahteva, da se določi najnižja plača za delavke. V svojem poročilu pra-ri, da so v čokoladnih in sladšči-Sarskih tovarnah razmere za de-avke posebno slabo. Usoda delavca. St. Louis, Mo. (F. P.) — Wil-iam Harrison ni mogel vkljub raemu iskanju dobiti dela. Voi »rihranki so pošli. Na svojo za» arovalno polico ni mogel več »lačevati premij. Misel na zvesto eno, ki je potrpežljivo prenaša« z njim težke čase, ga je naj-K>lj mučila. Vsaj njej mora po-nagati. In odprl je plin, da dobi jetfova žena $1,000 zavaroval-line. Njegov samomorilni po-ikus pa so preprečili, in sedaj se ishaja v mestni bolnici. imiro namakaaje zemljišč je predrago tamarji ne morejo plakati pp pet dolarjev od okra. — Talca cena je previsoka. o Chicago, I1L — Tukaj se vrši animiv proces glede upcave Lei- erjeve zapuščnine, ki znaša pre-ej milijonov. Leiterjevi dediči e tožijo med seboj in očitajo oseph Leiterju, da je slabo go-podaril z Leiterjevo zapušdni- ■Kot priča je bil zaslišan J u in ti«oče akrov v Kalifor-J' «n Mehiki. Poleg tega ima •Wne palače v New Yorku. Traktor v služb) odkrivanja. York, N. Y. - Zopet je v» «k«pcdicija na vidiku, od- kr "ta Richard E. Bird in Carl Kt.Uon izjavila, da poletiU »Halom na several tečaj. Fraa-U v'aiÉJ|||i j, cemagu-Jil ""'"ta province enakega U ¿T bandita/ B «ju v^huee so benditje u- Sji* mo*ka. dva pa lefts Chlcagn samo sneži. — de ove žrtvi. Chicago. — Danes — v petek — zjutraj, kq je vzhajalo soln-efe, je bilo nebo jasno. Par ur kasneje pa so zagrnili nebo gosti oblaki, megla je objela Chica-tfo in slaboten veter s vzhoda je začel nositi droben a gost sneg. In snežilo bo daqes cel dan in najbrže tudi v soboto, če se zopet uresniči napove^ vremenskega urada. Sedanji sneg je napovedal namreč vremensk urad več kot štiriindvajset ur vnaprej, in prišel je točno kakor napovedano, V četrtek opoldne je snežni vihar, prihajajoč od Skalnatega gorovja, pridrvel v Kansas City V četrtek zvečer gje že divjal nad Keokukom v Iowl no, in danes je tu. Na svoji dolgi pot se je vihar precej pomiril, zlasti ee je polegel na svoji poti preko jezera, tako da je prišel v Chicago že popolnoma krotak, v obli ki gosto naletujočega snega. | Pet tisoč delavcev je bilo četrtek eel dan zaposlenih, da so odstranjevali sneg, ki ga je debelo natrosil zadnji pardnevn metež. Glavne prometne ceste so zopet popolnoma odprto prometu. Ampak avtomobilisti 1-majo vendar še precej sitnosti Tistih pet tisoč mož je pripravljenih, da začno takoj boj z novim snegom. V četrtek sta bili k listi žrtev zadnjega viharja pripisani še dve imeni: Joseph Majeski, 46 let'star, se jo ufcil, ko mu je pred njegovim domom podrsnilb jn je padel na cementni tlak. Frank Eltek, tudi 45 let star, je indi-rektna žrtev — zadušil ae je od premogovega plina v mali svoji čuvajnici na progi pensUvan ske železnice., Na zapadu je novi snežni vi har baš tako ali še bolj ljut kot zadnji v Chicagu. Vsi vlaki imajo velike zamude, telefonski in brzojavni promet je bil na mnogih mestih prekinjen. T Nedaleč od mesta Foraker, Okla., je obtičal sredi proge osebni vlak zametik. Is Colorado, gansa-sa, Nebraske in severozapadne-ga dela Missourija poročajo, da ie zapadel sneg več palcev debe-o in da še kar naprej pada. Vsa država Wyoming je pobeljena z debelim snegom. Sploh so vse države zapadno od Chicaga pa do Skalnatega gorovja prizadete. ■■■■■! WM Ker, je ves srstajl zapad pod «pm in ledom in kar je občuten mraz, ki najbrže prihodnjih par dni ne bo veliko ponehal, grozi vsem ptičem, zlasti pevcem, pogin od mraza in glada. Vsaka gospodinja naj natrese na stopnice ali verando ali pa na krušnih drobtinic ali Bgi hrrile m drobno pti» See. DVOBOJ V DIVJINI. Santa Moniea, CaL — Arthur Winxelle ee jo pred nekaj leži na- vamSBSuG svojo farmo. Winzelle je pa vzel pužko in jo jo šol iskat. Ko je Boeolle opazil, da Winzelle prihaja a puško, jo pograbil svojo puško. Oba sta ustrelila hkratg, VVinzelle je podel mrtev po vem strelu. Roselle je pa smrtno ranjen. New York. — Dr. James T. Gwathmoy jo zadaja dal poročal na zboru zdravniškega drn-tva v New Yorku o novih metodah neboleč i»ga poroda. Sredstva, ki jih daaes poonsaso sa odstrani Jev porodnih bo Win. niso zanesljiva, keS napravijo ženo bolno več dni po porodu. Navadno so ženo omotili, da je ila v nezavesti, kadar je poro-ila. Po novih metodah pa nI treba nobenega omotila. Zena do-pr* porodom, tri tve) količino morfija ter kinina. Ta zma% 1(1 se ubrizgne tako da iSkiii.iil jepri popolni za- to Pred kratkim so ■M|>ovabllo Johna ■■■M , sešli odlični SlovJ ni, ki so pri prirejenem luncheo-nu razpravljali, o posUvljenjtji spomenika VVilsonu v Washing Jugoslovani. Sestavlja se odbor, ^ v katerem bi bili člani vsi odlični ameriški Slovanf, _ , I |, „ kakor»« vat Nikola Tesla, najodtičnejl učenjak na polju znanstva elektrike hi nositelj Noblove nagrade. Aleš Hrdli^ka^veHkl antropolog, Jpseph ,|loffman slaven a Negri ter še pari V«Pov, ki žive v Ameriki. __ torstrirhnl Člani je postal jgj-boljši reklamni organ za dokaz, da so Slovaki tudi b» in oo veH« Ha konstruktivna sila v Ameriki. Mje bi ta akcija tudi pomsgal« S vodila k večjemu razumeva-u in ujodinjenju teh ireh slor vanskih skupin V Ameriki. ■■ Pri prvi razpravi je bU spre-jet definiUven program in prihodnja seja pa se bo vršiU dne 10. apriU v Iroqouls klubu, pri kfterf bo izvoljen izvrševalo! odbor. Vse Slovanske organizacije v Chicagu zo povabljene, da pošljejo svoje delegata. |H Načrt aa Wil*onov spomenik, kateregf je izdelaj John David Brcin, znani jugoslovanski kipar, je sedaj na razstavi v Iro- SOCIALNI POLOŽAJ ŽENE V OOKLYNÜ. Izmed à deoetlh žen momjp tri UÜ sa prehrani tov. de* ^mi «i o navaja sle- vsjo na kon-med vojno so iT setih žensk, ki eo doseglo a 14 let, morajo delati tri za prihranitev. Tako poroča trgovaka Zbornica. Izmed štirih oseh. ki deleža mezdo, ie ena ženska. V Brook-hrnu dela 216,139 žen za mezdo. Ženske so danes zaooslene sko-raj v vseh poklicih, ki jih oprav uiwaat. Na p», «na je plesl^Mriea in ta-petnica, dve sta čolnaricl, ena je mornarica, dve eta upraviteljlcl tri opravljajo sluŽ-ga premikala, 26 jih je poljskih delavk. Sedem ln devetdeset jih je izjavilo, da o-ViJnjo delo pristaniščnega de-Nato slede ženski, ki se z lovom ali so pa vodnice, glažarice itd. Amerlkand jedo čUndalie manj belega kraka. Washington, D. Q. — Kakor Ižanskega poročila ¿"Imdsjje manj kruha. Na vsakega posameznika je lansko leto prišlo 24 odetot-^moke stalno niža. dele vzroke, ki sumpcijo moke: upeljall razna nadomeetqa za pšenično moko, ki so se deloma u-domačlla; kruha ¿im^ msnj dilni list je prWo jedi,- so delonta pšenico. fcW^ne^ New York. Richard Wh i tumors, voditelja roparske tolpe In morilca so odvedli v But falo, da ga tam sadijo zgradi 0-mora dveh bančnih stražnikov. Stražnika sta bila umorjena, ko so Whittemore In njegova tolpa napadli In oropali oklepni bančni avtomobil in odneoll $98,000 v gotovini. Rop jo bil izvršen lani v mesecu oktobru. OMaoti so odredile, da ee prepelje v Buffalo s močno eekorto. ta vsaki strani roparja je k njegovi roki bil priklenjen po en detektiv. Deset detektivov je po sedelo okoli njega, ko jo vlek zapustil železniško postajo. Detektivi oo mu zagrozili, da ga takoj ubijejo, ko napravi prri gihljej. da h oprosti. v Wal flšroetn je zopet mir pa divjih dneh na tarsi. Yertu N. T. — Zadnje dni je bila borze zelo burna, lorzni špekulant je so le spoprijeli m*d sobo zo kontr*> trga. Zdaj jo zopet mir In kupčije ee wies Najboljši način nost k divjakom in deti, kaj mislijo In Človek mora biti Pe Juttenhiâ MrCabu. ¿j iti narav njih izve* ¡y&iui. pri ki nam je ■ae)â red-rtaSpen- fiaiiiižjem.di znan. To je kokdaj. V dnevih cerja je bilo sploh namogoče. kar jo bilo tudi »WUU* o nitjih Uudeh pičlo in je bilo nemogoče voUno jih sposnaU. Se v dneh lorjn ja Ufr ta. nemog^e. " Pa * _ .u v SO atfHml ga «vljeiUa, z katerega so zašli. Ogromna večina divjakov po Vseh znanstvenih dognanjih po-kazuje take sledi. Tosoodcepki od človeškega rodu, regimenti človeštva, ki so biU z višie stop-uje odrinjeni zapuščeni V^ tajft i»ffnj^ so zaM Nove Gvinaj v ne Wo ao precej lk med tudi ni svojlk teorij nn avatraUkiml divjaki, so najnttji. Pb mojem «išUmaju je to glav-na napaka pri teoriji enega naj* večjih živečih pizaHUev o pri. marjalni religiji, ki, jo spisal kaji. "Tke Golden R|ugh." On i, da jo rellgijoiRnoval ma- in v skušali a volj raà-svojo ne-tom, so poosebljena je sila v Začeli »Uo. umnL da 10 zmožnost •nžnBE biSm razUbsstvu so jih častiti po Pri vsem evojM spoštovanju do teh avtoritet jas slutim, da sq preveč špekulirali in so vseli svoja dejstva od pleifien, ki nleo U5rty5 mo premalo o najnižjikv,ljudskih, k#tere sem zf Jaz izbral kot dokaz. To nI rosnlčaTvti d^li bonto, da o njih, in^eitfor so i tva. cele spise od učenja-Oteh da dvomi Člove- za i? te™ IM kako religijo ingoti naj divjaj ¿fspioh kaj verja- Pomniti i S j mislimo vj' gtya. tam aveem, mJ9*- rlnm\M-. morda najti divjellf» Vbmf, 4a je nekoliko ' ino, ¿0 so bili posebno STi^i življenje, toda jezik aii % drugega v njih življenju lahkcTzn^l »led vlšje- sepi navedel voo, kar so o njih navedla * avtoriteta. Prt*; M kratko moram naveetl, kaj temo o njih ver!. Predvsem vzemimo Ameriko. Kontinent Je bil obljuden od ljudstva, ki je Invadlralo Is Azl- ljudstev je bilo tako nizko pod stopnjp razvoja, na kateri so bili Indijanci, da o njih sodijo, da so prišli Iz fcvrope preko zemeljskega mofta, Id ja vezal eellno skozi severni AUantik. Ker pa ie slino dolgo, kar so je podrl do-tlčnl zameljskl moet preko severnega Atlantika, morda ie ml lljon let, je bolj varno trditi, da GlAVNI STAN» SSS740 ta LAWNOALg AVE, J IivrkvtUil odbor: H ,, . J UPRAVNI ODSRKJ MmiseM Vtacsat Calakan podpred^hilk IM. John^.»«. Pa.» fi tajMik M«uh»w Turki NOfeki si blagajnik Jst« V«»»rich, Hr*dei glasila FtU» GedUt. # ^ howttni ouauKi _ ^ BOLNIŠKI ODS«, «WDNJ* OKROŽJU: t^^^r^Mk, VZHODNO OKHOŠJK: J.cok AnhrmšM. Huk ISS, M« Jeetph M», HKU. L lan l IAPAHNO OKPOftJBi A also ter, B^ V ' - Jeha C.«4oi Bsf U4, Nadzorni odbori Združitveni odbor: I Krask AM HM Sa. Cra M* gU ChWaze, 111.1 Jeka firočenl nazadovanju, dočim je drugi rod napredoval Z vsakim nadaljnim korakom napredka drugega človeštva, ou bUi zaostali pahnjeni dalja v divjino. Človek z boljšimi možgani in z boU-ikn orožjem jih je izrinil ln za. segel njih dežele. Zdaj še žive kot divjaki po mstolinnth oto* na tinentov, ™ Tu jih najdemo. I^ eo Yak-gani iz Tiarra dal Boto- kudi v Braziliji, Vadaki a otoka Ceylona, Andamaneški otočanl AoU e Filipinskega otočja, Se-maoU s Malajskega oU4ja, Tas-mancl in bušmani is južne Afrika. O lsk je snaaoy da so naj nižji divjaki. NHI plahitna niso, nobena4 ulemenMka onrinir^il^ nI pri njlk in poglavarjev tudil ne poznajo. Vačten izmad njih Si zna šteti dalj kot do enega, ti ognja nn imajo narediti. Po roli vladnemu iulajanju dovoljenj sa Isdalavo In prodajo kskršsskoll pijače ali ten Iks, ki To piv ^[vsebuje 171 odstotkov alkohola k/v slkoho- Po mnenju suhašov Se be ta pijača porabljala tudi v pivska na-mene, ker ee Jo bo dalo nn kak lišto toliko pr*vtelatl, da SS jo bo lahko pilo. In pravijo, da sa bo po<1 krinka take tonilu» kršilo »u hsAke zakone. Tudi Andrew i, VoioUod, ki je oče zloglaeaega IS. uotavnega Serlstks ss je agšnei Is it fini-fc Mina. On s ima steer Pnmna pl- Svati, vendar pa aa je t pcidekna ni- da bo vsaka kaplj ok usu. Okus zaplonjenn, še se MmAs, da ss gskplja vaš- lahko peesM v pivske owIm. vrrrrji nU v t#-to v veliki Pred razpišem občinskih vali. Uv v Ljuhljamr ~ Minister no- šmnjlh del je izjavil v Nar. skupščini, da sa bodo v kratkem ras-pisale občinske volitve v Ljub-Ijani. Tudl.galjrovorl, da bo V svat rszpuščen, mesto njegn pa Imenovan nov »oevat. Ta nov eo-evet bi mogel delovati Is do no* vlh volitev in bi moral biti so-stavljen pač Is zastopnikov vseh strank po pravilnem ln pravič-nem Drooorcu. > Kardlnaiskl klobuk Je redka iaet, ki tudi redko zadene Zemljana, posebno Slovana, kajti Rim ima dobre politične mreše in do teh akrivnostl ne pusti Is-lopa ¿lovska, ki nI isto krvi in Istega mesa, kot Je papeš v svoji nezmotljivosti sam, ali pa da v»sj s vso krvjo ln meeom ne nriseše ns politiko vatiksaa. Slovenci doeedaj še nismo imeli srečo s kardinali, kajti Missia nI bil nsš človek, ee je pač akomo-dirs, cesarskemu patentu In vatikanskim zaktevam In Ja bil sploh elsstičen človek. DrttgSŠO smo pa MU Slovenei tako nekako pleme ssss, vedno bresprnv-no, vedno pealušno, ki naj je kruh same izpbd miz — velika-šev. V JugoslsvIJi smo v cerkvenem oslru napredovali! reč v toliko, da. so cerkveni knezi sgublH precejšen svoj sljsj, zgubili svoj vpliv In zsto — tudi tO Je vatikanska politika — se d* nos rsspravU* o tem, kdo mJ vrže ns gisvo kardlnaiskl klobu, ali sarsltvskl lidškof larič, ali zagrebAkl Banor. ali celo ljubljanski vladlM Jeglič. v*t*kan namreč rsšung, da bi 1« na ta način bil respekt katoliške cerkve v postavljen, da ee naši narodnosti da, recimo, jJrobtJno. In lakko se zgov4l, ee jo le dni drvar AndrejC^ičlz Jugoslavije v spremstva neksga to\sr»As potil V Av«triJo Ukst dsia. ■ta preko Kašats, zaradi snežnih a ns, se ja tovariš Je nsdaljevsl RS ga je kinf trudom kmeU, ki Horovlja, I celovško bolnioo. Vojaški kupil v Borongnju zemljišče v ismeri zgradi tamkaj 1 Zgradili m bodo MntorUal js reparacij iz nje posami Joproraču njeno lljona dinsrjev. se sgradi oooi Ja za vojake. Pomlloščenje nlh. V mesecu i ka leta sU bila % sojena ns smrt gov sin Ulja ročenegs ln ss Stari OJorgJe Je ga eina Ilijo In vfclg pregovoru, Js RogUi^ s sovraštvu!^ Kuzmsnovič dobil ss leno. Ko ss js koga večera . mov, sU gs Ulja ln pričakala ter ga j Okrožno sodišča obsodilo na I pa na dvs leti no sodišče v novldu zvlšslo ničnostno pri pa ssvrnllo. Koiriča nomll smrtna kazsn in sleer očetu IIMAPn I w i fi\l ku je bil obaojen rovljeni finančni Perkovlč, kJ Je rebičlh pmoril dvojico -Izvršil Iz ljl domneval, «la nedopustno čom Je udri v z nošam grozno In in lano. Obe i poškodb umrla. IPS, m Bikasa si tvu. Kot ggpsTF Mark Twain: Um sem izdajal palje-M$ko «irokovaa |Ub Prevzel bem začasno ne brez zlih sluten j izdajanje poljedel-skegs strokovnega glasile. Prsv-tako malo bi prevzel bre« slih slutenj poljedelec poveljatvo ne ladji. Toda nahajal sem ee revno v položaju, v ksterem bi bile plača zaieljena. Navadni urednik lists je hotel iti na dopust in Uko sem privolil v pogoje, ki jih je sUvil, in sem jfa zastopal. Čustvo, da imam zopet delo, je bilo imenitno; ves teden sem ko* vsi članke z neumornim v< Ijem. Nesel *em jih tiskat in Čakal nastopni dsn nekoliko v skrbeh. ksko bodo pač sprejeti moji napori. Ko sem proti večernemu zatonu zsputtal pisarno, je stalo ob vznožju nekaj moi in mlade-ničev, ki so se tskoj razmaknili, da mi nsprsvijo pot, in ko sem korsksl med njimi, sem čtd ali onega, ki je dejal:"To je oni" Naravno je, da sem se nadvse veselil Ugs dogodks. Drugo jo» tro sem ffslei pod stopnicami dobno »kupnino ter tudi n* sti posamezne dvojice in skupine, ki so me z zsnimsnjem opazovala. Gručs se je rssdellU In o» maknila, ko sem prišel. Slišal sem reči nekega mota: "Poglej njegovo oko!" DeUl sem se, kakor da nisem opazil pozornosti, ki sem jo vzbujsl, vendar pa eem se naskrivaj rsdoval in sklenil, da poročam o Um svoji teti. Sel sem nekaj stopnic navzgor in čul, ko sen s^bližsl svojim vratom, prisrčno vesele glssove In glasno smejanje. Ko sem vraU odprl, sem ugledal dva mlada ilovtks, po videzu z dežele, katerih obraza sU zbledela. Potem sU škodila s velikim ropotom skozi okno. Bil sem presenečen. Cez kake pol ure je vstopil star gospod s valujočo brado in finim, toda precej strogim obra» som in je ssdel, ko sem ga pozval. Zdelo se mi je, da ima nekaj ns srcu. Odkril se je, postavil klobuk na tla, vzel iz njega rdeč svilen robec in številko da-našnjegs lista. Položil Js list v svoje naročje in dejal, dočim je čistil s robcem 'Ali sU vi novi svoje naočnike: urednik T' Odgovoril sem "Ali ste že kdaj delsko strokovno glasilo?" Ne," sem dejal, "to je moj prvi poskus." "Prav verjetno. AB imaU kake praktične izkužnje v poljedelstvu?" "Ne, mislim, ds ne." "To čutim instiaktivno," je dejal sUri gospod in si nsdd o-čala, preko kaUrib me je o«tro meril, medtem ko je zganil list v primernejšo obliko. "2elel bi vam prečiUti, nk kar me je opozoril inetinkt. Bil je uvodnik. Poslušajte in poveju, ali je ta sen-Unca važa! .. .Repe za krmljenje ne smemo nikoli trgati, to Ji žkoduje. Mnogo bolje je, da zleze na drevo deček in jo otrese... Kaj menite o tem? Mislim namreč, da ste to pisali sami." "Kaj da menim o tem? No, miajlm, da je to zelo dobro. Mislim, da ima to zmisel. Ne dvomim namreč, da se vsako leto v tej okolici pokvarijo milijoni In milijoni korvev repe za krmljenje, aamo ker jo trgajo polzrelo, dočim bi, ako bi splezal na drevo deček in repo otresel —" "OtresajU svojo staro materi Repa vendar ne raste po drevesih." "Ah, kaj pravite, da ni tako? No, kdo pa je trdil, da je tako? Oblika Je samo po sebi umevno le prenpžena, povsem prenešena. Vsakdo, ki ima le malo rasuma, bo vsdel, de sem mislil, deček nsj otrese trto/' Nsto js starec vstal, raztrgal svoj list na drobne koščke, jih pomandral, razbil Mfcaj predmetov s svojo pslico in isjsvil, ds rszumem o poljedelstvu približno toliko kakor krava o nedelji. Nato je odšel, zaloputnil za seboj vrata in se sploh teko obnašal, kakor da mu nekaj nI ugajalo. Ker pa nisem vedel, kaj ga je jezilo» mu tudi nisem mogel pomagati. Kmalu nato Je strmogUvilo «kosi vrata dolgo mrtvaško bitje e etrunastiml, na ramena visečimi kodri In s teden dni starim strniščem po gorah in dolinah svoje brade In obrazs; nepremično je obstal, držeč prst na ustih in nagnivžl telo le sa glavo na- Z najhujšo sramoto pa Je udaril Župnik evojs faraoe ob velikonočnem obhajilu, del Je počasi od drugega do drugega ter je vsem po vrsti odrekel sveto hostijo. "Ds bi se le enkrst v letu, Is eno ssmo noč ognili grehu l Od spovedi pride nekrlstjan, komaj napol očiščen, pa neu-Ugoms v nečistosti" 2e je pomolil hostijo nad-letnl surki, ps jo Je takoj umsknll. "Le zaredi betešnostl nisi grešila, ampak grešila el v mislih!" Take sramoU niso marali prenašati pobožni Blljčaal. "V Ike nsm pljuje!" so rekli. "Svetnik je bil potuhnjen; rogal ee nam je, pa vsaj molčal; gospod Mstevt Je bil grešnik, pa nam vsaj grehov ni očital; U pa očitno in brez strahu pljuje ns našo slsvno pobožnosti" Moi Je so sklenili: "Pojdimo do škofa Ur se pritožimo t" In kakor so rekli, Uko so storili. Prlžli so do škofa bolj užaljen! la srditi nego kdaj poprej. "Ksj potenj ste in kako ravnaU z najbolj poboino fsro na svetu? Prej sU nas Upli s pod-plati, zdsj pa naa kar s škorpijoni! Hinavca sU nsm ie dali, nečiatnika že tudi, nazadnje pa o-čitnega nevernika, ki nam odreka to slavno po-boinost! Pošljite nam pastlrjs, kakor ga jo vredna ta biljtks fara T ftkof je povesil gUvo In sc je razjokal. "Ljubi moji |H)božai Blljčanl, saj sem vam bi! dal «am« k« h ve tega Janeza!" Biljčani pa so rSkth "Sveti Janez, ali avetl Peter, nobeden človek na svetu in nobodea svetnik v nebesih nima prsvice. da bi se obregal ob nažo pobožnost, ali ds bi se le nankrivaj zmrdaval nad njo! PošljiU nam ¿upnika po naši volji!" Tako »o o kazali ia SO Šli. fckuf je Ml v hudih Skrbeh in atiskah, pa je potožil Bogu t* v o jo žaloet. Tedaj se je 1spod, da ugledam to slavno faro, predno umrjem! Komaj sem vas od daleč zagledal, faranl, ml je bilo razodeto, da je brat prišel med brate. Tako me je Izpreletelo, kakor da ate ml bili še sdavnaj znani po obrazu In po srcu. Poglejmo si v oči, podajmo si roke, čvrsto se držimo, nikoli ee ne Izpustimo!" Oovoril je tako nsd vse mllobno in sladko, da bi ga bila fara poslušala do noči. "Ta pa tat" eo rekli biljškl faranl, ko so ss napotili v krčmo. "Terno smo zadeli, če ne še več I" Ali ne le tleto nedeljo. Umvoč vsako nedeljo in vsak prasnlk Je pridigal župnik tako lepo, dale bila oerkev pretesna in da so ga prihajali poslužat is daljalk krajev. Človeku se je sdelo, da gs vsaka beseda po licu boža in da mu lljs med leo V usta. Se slajši la »IkjSl nego na prižnicl pa Je bit župnik v spovednici. Device In zakonske žene ee ee spovsdovale po dvakrat In trikrat na teden; pokore, ki jih Je dajal župnik, ao bile tako prijetne, da Jih Je kristjan s veseljem opravljal. Zgodilo ae je celo, ds so Idlcall župnika na poslednje olje. samo tategadelj» da je prišel v hišo. Tako je biljžka fara dobUa svojega pravega Župnika. "Da bi le Imena tako čudnega ne imel t" so rekli nekateri. "Kaj Imel Cedn. it m pobožnost Je poglavitnega! var," eo rekli drugi. ZrtaJ t upniku je bilo ime Adaptacij * Ali kljub svoj. mu imenu se je udomačil v biljžki fari in živi Um še dandanašnji Faranl ao zadovoljni s nJim. on pa s njimi;... Bog sam vedi. odkod in čemu ta spomin: kader vidim daljno domovino akoal okno evo-jih sanj. ugledam vaelej tudi biljško faro ... — (Konec.). ^ krenil na pot, da ubijem kogarkoli; zakaj, razumite me, ker sem vedel, da pride do tega prej sli slej, sem zsčel kar sedaj. Prečital sem še par odsUvkov, ds bi bil gotov, zapa-lil svojo hišo in krenil na pot. Pohabil sem nekaj ljudi in obesil dečka na drevo, odkoder ga lahko snamem, kadar se mi ljubi. Mislil pe sem si, nsj stopim mimogrede semkaj, da se popolnoma prepričam. Sedaj sem gotov in to je srečs zs paglavca na drevesu. Sicer bi ga na svojem po-vratku gotovo pobil. Z bogom, gospod f Sneli ste mi breme z duše. MoJ razum je prenesel vsebino vašega goljedelakega članka; sedaj vem, da ga ne more nič več zmešati. Z bogom, gospod!" Bilo mi je nekam neprijetno^ ko sem mislil na pohabljenje in na požare, s katerimi se je mož zabaval, zakaj nisem si mogel česa, da ee ne bi bolj oddaleč ema-tral za povzročitelja. Toda te misli so kmalu izginile, ko je vstopil pravi Sgednik. {Dejal sem sam pri sebi: "Ako bi bil odpotoval v Egipt, kakor sem vam priporočal, ki bil imel priložnost, iz stvari kaj storiti, vi pa tega niste storili ip sU tu! Skoroda sem vas pričekovall") Izdajatelj je bil vidno razžaljen. »^Bi .' |B Ogledal si je razvaline, ki so jih pustili gtari razgrajač in oba mlada kmetiča, in je potem rekel: "To je Žalosten posel — zelo žslosten posel. Lonec za lep je razbit, k temu šest šip, pljuval-nlk in dva svečnika. Kar pa je huje, je to, da je prišel list v slabo ime. Bojim se, da za vedno. Res je, da še nikoli ni bUo po listu toliko povpraševanja in da še nikoli nisem prodal toliko izvodov in ga dvignil do tolike pro-slulosti, toda kdo hrepeni po tem, da bi še proslsvil s meseč-nostjo sli da bi se odllkovsl s slaboumnostjo? Prijatelj, kakor resnično sem pošten mož, cesta tu zunaj jsjpolns ljudi, še več jih čepi po plOttftlh, in čaka, da vas vidi, ker vse Imajo vsi za prismojenega. Povod V to Jim je del vsš člsnek. Vi tem mrzlem, egoističnem «vetu »lavno ime, sko bi bil namesto omikan — neuljuden in namesto ravnodušen — nesramen. Poslavljam se sedaj, gospod! Ko ste z menoj tako ravnali, kakor ste smatrali za prav, grem rad. Svojo dolžnost sem storil. Svojo pogodbo sem v toliko izpolnil, v kolikor mi je bilo dovoljeno. Obljubil sem vam, da napravim vaš list zanimiv za vse poklice —- in v tem sem držal besedo. Povedal sem vam, da zvišam vašo izdajo na 20,000 izvodov, in to bi se mi v dveh tednih posrečilo. Pridobil bi vam najboljše čitatelje, ki jih je kedaj imel poljedelski list — a niti enega kmete med njimi, niti ene osebe, ki bi mogU razločevati dinjino drevo od breskvine trte, pa če bi ji šlo za življenje. Vi ste zmanjševaloc pri tem vlom-ku, ne jaz, vi pastetna roža! A-dijo!" Nato sem ga zapustil. Nebo ve, ds bi si bil priboril v Turčije napraviti iz stare nepismenosti tudi vo, ki se bo lahko Evropo po znakih značaja. ■ Uvedba latinice v Turčiji. Pod Kemalom pašo, ki jč poleg Lenina in Mussolinija najbolj izrazita diktatorska osebnost v političnem življenjn povojne Evrope, ee Turčija naglo modernizira. Ce pomislimo na preureditve, ki jih je Kemal paša že provedel, se moramo njegovi vztrajnosti in energiji naravnost čuditi. Pred dvajsetimi leti je bil Kamel paša neznaten Človek, po zmagi Mladoturkov se je prvič zavihtel kvišku bi potem mu je šla usoda gladko na roko. Polom Turčije v svetovni vojni pa mu je ustvaril pozicijo, ki ga je pri-nesla na čelo države. Kemal je >omel s starokopitnimi običaji, ter e spoznal, da se bo oto-mansko cesarstvo razlezlo, če pojde po starih potih naprej. Odpravil je celo kalifat, ki je bil Turkom svet, vrgel sultana in sam stopil na čelo države, iz katere hoče napraviti nov organi-zem. :;> , , ? • Kemalove reforme so znane. Najprej je proglasil Carigrad za *tm?}ft ** caso- ^rovincijalno mesto In je sedež plsje! Kako fe ste prišli na misel,fj^ prestavil v Angoro. Potem se je zavzel za emancipacijo že- da ste zmbšjH urejevati list, kakor je ta? Videti je, da ne poznate najbšnovnejšlh pojmov poljedelstva/ Vam je brana in brazda vae eho. Govorite o mlečni seziji pri kravah in priporočate gojitev polarne mačke, ker ee rada igra in lovi podgane. Vaša opazka, da školjke leže tiho, kadar čujejo godbo, je bila odveč, čisto odveč. Školjk ne moti nič. Školjke ee za godbo sploh ne zmenijo. In, grom in peklo, častiti gospod! Ako ste si postsvili zs svoj življenjski nsmen, zbirati nevednost, pbtem preizkušnje niste mogli napraviti edličneje, kakor ete jo daaee. Kaj takega še nisem doživel. Važa opomba, da pridobiva divji kostanj kot trgovski prediket, stalno na svoji ceni, je kratkomalo preračunana na to, da pogubi ta list. Odpuščam vas 1 Glejte, da izginete 10-puščam svoj dopust. Ako bi ga ie vzel, bi ne Imel užitka od tega. Zlasti ne, ako bi ostali vi na mojem mestu. Ne prejenjal bi se bati, kaj vse smatrate zopet za priporočljivo. Vselej, kadar le mislim na vašo razpravo o ostri-ftišču pod naslovom "poljedelsko vrtnarstvo"/Izgubim potrpežljivost. Glejte, da izginete! Nič na svetu bi me ne moglo več pripraviti do tega, da podaljšam dopust Sramotno je, da mi niste povedali, da ne razumete ničesar ■poljedelstvu 1" lNDi vam nisem pdeslal. vi slamnata glovs, vi zeljnata glava. vi sin cvetnega ohrovta! Prvič je. da sem Čul o sebi tako brezsrčno opazko. 2e štirinajst let delujem pri časopisju in danes čujem prvič, da Je potrebno kaj razumeli« da se more izdajati Ust. Vi reaal Kdo kritikuje in dijsnske vojne pohode? Gospod Je« ki ne raglečujejo vojnega kil ca od vigvama in ki še idkoll nieo tekmovali v teku s bojno sekiro. ali ki še nikdar niso vlekli puščic Iz rsaličnlh udov svojih družinskih članov, da zanete s njimi ogenj v večernem taborišču. Kdo piae posive za vadrž-nost In se rasburje nad kadečo se bowlo? Ljudje, ki niso tresel. dokler ne leže v grobu. Kdo Isdaja poljedelske tete. vi — po-leruh? Ljudje v splošnem. Id ne morejo aspeej v f**xiji. v huj-skajočih novelah, v aenzacijskih dramah itd* prestopajo končno k poljedelstvu, da as pravočasno rešijo ubožak». VI ml boete govorili e 'nnglrjiil Posnam vse to, predragi, od Alfe do Omahe. ne. Ukazal je odložiti pa}čoJane, ki eo jih Turkinje nosile že od pamtlveks Mohamedovega. Prepovedal je fese in se je za zgled sam pokril s cilindrom. Reformiral je tudi zastarelo zakonsko življenje In je prepovedal hareme, bulam pa je podaril popolno svobodo. Iz ostankov stare, onemogle Turčije je napravil mo-dernejšo deželo, ki ne bo v na-potje civilizaciji in ki bo lahko ravnopravna glede napredka drugim državam na evropskem kon-inentu. Za vsemi temi reformami prihaja na dnevni red vprašanje turške pisave. Tiste čudne pike In kljuke, ki smo jih doslej videvali na turškem tobaku, bodo torej izginile. Angorska vlada je te dni sklenila, da se odtegnejo is prometa vse znamke s turško-arabsko pisavo in da se nadomestijo s novimi markami, na katerih bo latinica. Dalje je turška vlada sklenila, da se uvede v vseh šolah pouk z latinskimi črkami. V Bakuju se bo celo vršil koncem meseca poseben turkolo-škl kongres, na katerem bqdo turški pismouki razpravljali, kako naj ee izpremeni pisava in kako naj ee po najkrajši poti odpravijo dosedanji turški snaki. Tako hoče preporodiUlj sodobne i__ — Santal Midy hitro pom «f« TEŽKO ODVAJANJA Qicjto aa ao-Mtfo "M IOy". .\