Ameriška Domovina NO. 13 sw" AMERICAN IN SMR1T F0R€I6N IN LANGUAGE ONLY CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 26, 1955 SLOVCNIAN MORNING NGWSRAPCft Tito je govoril indijskim voditeljem o smotrih socializma Dejal je, da dežela, kakršna je Indija, se more pravilno razvijati samo pod socialističnimi načrti. AVADI, Indija. — Predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito je indorsiral socialistične objektive indijskih voditeljev na njihovem zborovanju Kongresne stranke, ki je vladajoča stranka Indije. Tito, ki je stal na pozomici poleg ministrskega predsednika Nehruja, je izjavil pred množico 200,000 poslušalcev, da dežela, kakršna je Indija, se more pravilno razviti samo pod socialističnim planiranjem. Pripomnil je, d ase čuti srečnega, ko vidi, da indijski voditelji vodijo deželo pel tej poti. Mnočica ga je burno pozdravila, ko se je pojavil na odru, kjer sta ga predstavila premier Nehru in novi predsednik Kongresne stranke Dhebar. Pred Titom je govoril Dhebar, ki je rekel, da se mora In dija aktivno zainteresirati za poravnavo mednarodnih problemov, če se hoče preprečiti “totalno zatemnitev civilizacije.” Na domači fronti pa je Dhebar pozival na strnitev socialne demokracije, z enakimi priložnostmi za vse in s popolno odpravo sisetma kast. Na zboru, ki se je vrnil v posebno za to priliko zgrajenem amfiteatru, je bilo nad 3,000 de-legatv, ki so predstavljali nad 4,000,000 članov Kongr. stranke. ZLATI ČASI NA OBZORJU? Pravijo, da bodo zaseb niki, tovarnarji in vlada potrošili letos 16 bilijonov dolarjev več ko lansko leto. Soia" 'Pripravljenost ameriške mornarice Truman je optimističen glede Združenih držav KANSAS CITY, Mo. — Po dveh letih življenja kot privatni državljan, je bivši predsednik Truman izjavil, da po njegovih mislih se ne more ničesar zgoditi v Zdruenih državah, kar bi pcfvzročilo narodu stalen zastoj. “Politično morda včasih kritiziram ljudi, ki “ronajo” via do, kako bi bilo treba storiti gotove stvari”, je dejal. “Toda Sicer pa sem optimist. Jaz mis lim, da bo ta dežela vedno na predevala kakca je v preteklo sti, neglede kdo ji vlada.” Pred dvemi leti je Mr. Truman odložil svoje predsedništva ter se vrnil v svoj rojstni kraj Independence, ki je v bližini tega mesta (časnikarji, ki so ga obiskali, so izjavili, da se je obnašal in izgledal kot mož, ki nima nobenega bremena na svojih ramenih in tudi ne gleda za nobeno breme, ki bi si ga naložil. WASHINGTON. — Revija — ‘U. S. News and World Report’ objavlja zanimivo poročilo < potrošnji posameznikov in raznih ustanov v letu 1955, v pri meri s potrošnjo v 1. 1954. Poročilo se glasi: $600 milijonov več za avtomobile. $500 milijonov več za pohištvo in hišne potrebščine. $200 milijonov več za druge reči. $800 milijonov več za živila. $ 2.6 bilijona za obleko in drugo. $ 1.4 bilijona za najemnine in hiše. $600 milijonov več za gospodinjstvo. $ 2.0 bilijona več za osebne zadeve in potovanja. $200 milijonov več za druge po-sluge (services). Tovarnarji bodo potrošili: $ 5.6 bilijonov več za inventarje. $ 1.7 bilijona več za nove konstrukcije $600 milijonov več za novo opremo. $400 milijonov več za investicije v inozemstvu. Federal, vlada bo potrošila: $ 3.2 bilijone manj za blago in drugo. Državne in mestne uprave bodo potrošile: $ 2.0 bilijona več. To pomeni, da se bo v 1. 1955 potrošilo $16 bilijonov več kakor v letu 1954. Iz raznih naselbin BRIDGEPORT, Conn.—Mednarodno priznani hrvatski in slovenski tamburaši Duquesne University, Pittsburgh, Penna., nastopijo v dvorani Klein Memorial na 910 Fairfield Ave., v nedeljo, dne 30. jan. ob sedmih zvečer z izbranim programom, ki obsega pevske, plesne in tamburaške točke. Prvi del programa je posvečen narodni pesmi Slovencev, Hrvatov, Srbov, Macedoncev in Bolgarov, drugi del pa narodni pesmi drugih slovanskih narodov (Rusov, Ukrajincev, Poljakov, Slovakov, kakor tudi narodov v območju slovanskega kulturnega vpliva (Madžarov in Romunov.) Vsi nastopi bodo v slikovitih narodnih nošah. Tovarni in "Frižider izdelovali hladilnike Jugoslovanski hladilniki bodo stali po milijon dinarjev, delavec pa zasluži 7 do 10 tisoč dinarjev mesečno. I WASHINGTON. — Zbornica NFW vnnvr 7 •v • Polancev je včeraj popoldne z , . .. ' Z oblcal110 ogromno večino glasov — 409 komumshmo propagando so ne- ot, 3 _ odglascvala jem davno Sovjet. Javd., da so ogra-1 esoluc ki daje dih dve tovarni za hladilnike. I ,, 1 . t Po komunističnih pojmih doka-' °blast’ kater° ^ 2ahteval Predsedniku je dana oblast Predsednik je rekel, da mora biti Amerika na vse pripravljena. - V bližini Formoze sla dve ameriški mornarici. - Posvet admiralov na Formozi. Čou En-laj svari Združene države pred “intervencijo” v “osvoboditvi” Formoze. ŠTEV. LV — VOL. LV Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice . :4 Po pisma naj pridejo— V našem uradu imata pismi iz Jugoslavije g. Jože Bojc, 1083 E. 68 St, in g. Rudi Zaletel, 1132 E. 71 St. vuje proizvodnja in uporaba obramb° Form“e " Pe?T hladilnikov življenjski standard ,dorov .protl napadu kltaJsk*h kake države. Kakor hitro so sIi. '“mumstov. šali jugoslovanski komunisti, Bela hiša ie naznanila, da je da so se Sovjeti odločili zgradi- Predsednik zel° zadovoljen : ti tovarne hladilnikov, so skle- izidom glasovanja, ker dokazu nili tudi oni zgraditi take to var- |ie izredno ledinstvo. ne. Resolucija pride danes pred Hladilniki bi bili dobra re- senatni odbor za zunanje zade-klama v inozemstvu. Dokazali ve, ki bo o njej glasoval za žabi, da se vlada briga za prebi- prtimi vrati, valstvo in da je življenjska ra- V zbornici poslancev je glasoven v Jugoslaviji visoka. Dolo- valo za msolucijo 224 demokra- ci i *>> da bosta tovarni “JuS°- tov in 185 republikancev. Vsi stroj v Rakovici pri Beogradu ohijski kongresniki so glasova. in nova tcVarna “Frižider” v h- Bitolju izdelovali hladilnike. — p +■ reiemii i •• Proti sprejemu resolucije so Predstavniki obeh tovarn so glasovali Graham A. Braden, se začeli pogajati v inozemstvu. demokrat iz N. C, T. P. Shee-Cim bodo dobili nekje dovolje- mpublikanec iz Ul, in Eu- nje za izkoriščanje patenta, bo- Silei. republikanec iz Ken- do zaceli proizvajati jugoslcV. L k hladilnike. Kdo bo hladilnike uipoval, je drugo vprašanje. — r, , , . , , Razen visokih komunističnih JnCppiUuQYj OdVCiniKI glav si ne bo mogel nihče pri- , , voščiti takega luksuz?. Po pr-mg OSJO S6 SC&jSCU vih proračunih bo stal jugoslov. . v hladilnik za 100 litrov en mi- ZaSlUZCliega 1111111 hjqn dinarjev. Ker imajo de-1 VČERAJ SMO ob kratkem sporočili, da je predsednik Eisenhower v posebni poslanici vpra šal kongres za potrebno avtoriteto glede obrambe Formoze in Pescadorov pred komunističnimi napadi. Povedali smo tudi da sta ameriška sedma mornarica in njena zračna sila. pripravljeni na vse morebitne možnosti. Eisenhower je dejal v svoji poslanici kongresu, da kot vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil že ima oblast odločevanja. gotovih akcij. Toda, je dejal, on hoče še posebno kongresno resolucijo, ki mu bo dala jasno označeno in javno oblast za; trenutno uporabo oboroženih sil če bi smatral to za potrebno. Zadnja poročila TAIPEH, 25. januarja. — Komunistično topništvo je danes obstreljevalo Tačen otoke v o-čitno svarilo ameriški sedmi mornarici, da bi jo njen poizkus zaščite evakuacije nacionalistov z otoka, spravil v doseg komunističnih topov. Komunistična izvdniška letala so preletavala skupino otočja 200 milj severno od Formoze, kar je smatrati za predpripravo skorajšnjega masivnega letalskega napada. Poleg tega pa je prav tako očitno, da so komunistični letalci oprezali za ameriško mornarico. Admiral Alfred M. Pride, poveljnik sedme mornarice, je za- 400 transfusij krvi FOUR OAKS, N. C. — Tukaj 'je umrl 31-letni Wm. Cooke, ki so mu dali 400 transfuzij krvi, p aga vendar niso mogli ohraniti pri življenju. Krvaveti je pričel, ko mu je zobozdravnik izdrl zob, nakar se mu krvavi-I tev ni več ustavila. Obsodba vohunov BERLIN. — Pet železničarjev v Vzhodni Nemčiji je bilo obsojenih zaradi špionaže v korist zapadnim državam. Obso»-jeni so bili v ječo do 13. let. lavci povprečno 7 do 10,000 di- _ , , ' narjev mesečne plače, je na pr-1 Ddvctnik Corrigan se puli vi pogled jasno, koliko hladilnikov bodo delavci lahko kupili. — (“Pregled”). Mikojan odstavljen of sovj. minisfer za trgovino sodišči za začasno oprostitev dr. Sama, neki kriminolog iz Kalifornije pa preiskuje obsojenčevo hišo v Bay Village. JUGOSLOV. DARILO ZDR. NARODOM ATOMSKA PROIZVODNJA ELEKTR. ENERGIJE New York. — Jugoslavija jel Washington. — Predsednik izročila Združenim narodom korrdsye za atomsko energijo svoje darilo — spomenik miru, Lewis Strauss je izjavil, da boki ga je izdelal znani kipar Av-1 0 za Potrehe ameriške armade gust in čič Kip jugoslov. umet- zSraddi atomski generator za bika stoji pred glavnim vhodom !'Pr01'zv<>dnj0 električne energije, v poslopje generalne skupščine. Generator bo zložljiv tako, da bo mogoče njegove sestavne de- CLEVELAND. — William J. Corrigan, glavni dvetnik dr. S. Shepparde ve obrambe, je izjavil da namerava apelirati na Najvišje sodičše države Ohio zaradi Sheppardove varščine, ki mu Ostane^ pa še nadalje pod- i° ie okrajno sodišče kot obso-premier in član centralne-hencu v dosmrtno ječo odkloni-g,a odbora komunistične 3ici- Obramba si namreč priza-partije. deva spraviti dr. Shepparda pod varščino na svobodo, dokler pri-MUSKVA. — Podpremier A. Uivno sodišče ne odloči glede i oj an je bil v ponedeljek obsodbe okrajnega sodišča ostavljen s svojega položaja Med tem ko se Corrigan puli kot minister za trgovino. , i. . ^ Naznanilo, ki ga je objavila S S°dlScl zasv0Jefa k lenta, Pa tiskovna agencija Tass ^a Preiskule chsojencev dom neki a i .j.. , ass’ Pravi,| kriminolog, ki so ga odvetniki da je prezidij Vrhovnega sovje- naročili izgKalifornije in kateri ta razrešil Mikojana dolžnosti prebije po cele ^ sam y g, njegovega, položaja na njegovo LrdoviPhiši) kjer išče s]edo4 lastno zeljo in da je bil imeno- in dokaze) iz katerih bi ge dalo van za njegovega naslednika ugotoviti) da je dr Sh ard “ T:dolžen umora Mikbjanovo ministrstvo je bilo zadnjih šest mesecev tarča) Ai-;.... ____________i i srditih napadov v sovjetskem ArSentina prepovedala časopisju. izvoz koruze Sovjetski viri dalje naznan-1 BUENOS AIRES - Argenti- Predsednik ni izrecno omenil I pustil svojo praporsko ladjo; ter L dredb, ki jih utegne uveljaviti, j odšel na Formozo k posvetovanju Toda dejal je, da morajo biti z admiralom Frederickom Ki-Združene države pripravljene vette-jem, poveljnikom udarne na boj, če bi komunisti poizku- mornariške sile 77, ki obstoja iz šali zavzeti Formozo. štirih velikih letalonosilk, se- Rekel je, da njegove zahteve dem križark, 50 rušilcev in po-temeljijo na celi “seriji izzival- mežnih ladij, nih političnih in vojaških akcij” | Ta sila je pripravljena pose-komunistične Kitajske, ki je I či v boj v trenutku, ko ukaže j a vnb proglasila svoj namen, da predsednik Eisenhower, da se hoče zavzeti Formozo. Potreba ameriške pomoči Predsednik je dalje rekel, da postaja položaj dovolj kritičen, da zahteva načrte in poteze od strani Združenih držav, ne da bi čakale tozadevne akcije Zdr. narodov. Zato, je dejal, vpraša kongres zdaj za dovoljenje in avtoriteto uperabe oboroženih sil Združenih držav, če bi bilo to potrebno, da se zagotovi varnost Formoze in Pescadorov. TAIPEH, Formoza. — Ameriška sedma mornarica, v kateri so štiri velike letalonosilke s 300 jet—letali, tremi križarkami in 40 rušilci, je pripravljena v Formoški ožini. lahko prične z evakuacijo 30,000 | kitajskih nacionalističnih vojakov in civilistov z ogroženega otoka. J Direktor L. Drašler je naznanil okrnitev števila delavstva Louis Drašler je naznanil, da bo že v nekaj dneh črtanih s plačilnih list 130 oseb. CLEVELAND. — Kakor smo) že poročali, je župan Celebrezze ukazal vsem direktorjem mestnih oddelkov, da morajo okrniti število delavstva, da se zni- COLDWAVE le transportirati z letalom in bremenski ™ontirati na katerem k°ii kra- Za proizvodnjo generatorja prerok 50 že sklenili pogodbo z neko r newyicfrsko družbo. Proizvajal . bo toliko električne energije, da pravi: hi zadostovala za kritje potreb naselja s približno 2,300 prebi-_ . valci. Tovarniška cena za iz- Danes naletavanje snega, mr- delavo generatorja bo znašala zlo podnvi in ponoči. okrog 2 milijona dolarjev. • • t -./r., • . " , , — Argenti- ’ .1 0’lan ni bil odstav- na je prepovedala izvoz koruze, Ijen s svojega položaja kot pod- ker je je Pzaradi dolgotrajne su-premier in da je še tudi nadalje še veli0, pomanjkanje. ostal član osrednjega odbora ______g_____ komunistične partije. | y 4 državah Jugoslovani zasegli štiri ladje RIM. — Jugoslovanske straž-ne ladje so 23 januarja zasegle 4 italijanske ribiške barke, ki da so razpenjale mreže v jugoslovanskih vodah LONDON. — Dne 24. januar- ja je kitajski komun premier Uajo stroski'mes'tj'uplave. Cou En-laj posvaril Zdr. države' pred “intervencijo” v komunistični “osvoboditvi” Formoze. Ladje za Filipince MANILA. — Združene države so dale filipinski vladi prvo ladjo - topničarko, kakršnih ji bodo dale še šest. Ladja stane milijon dolarjev. Dne 25 jan. so čutili potresne sunke v štirih državah: Tennessee, Kentucky, Missouri in Arkansas. -----o----- Kuba proti komunizmu HAVANA — Kabinet preds. Batiste je prepovedal obstoj komunistične partije na Kubi. -----o------ Priporočamo vedno in pov-tod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nat same! “Zelo resna poteza” Admiral Alfred M. Pride, poveljnik sedme, mornarice, je izjavil, da zahteva predsednik posebno avtoriteto od strani kongresa za uporabo sedme mornarice pri zaščiti evakuacije nacionalističnih čet in civilistov z otoka Tačen zato, ker bi bila to zelo resna poteza. Kitajci na Formozi so baj^ razočarani, ker ni predsednik v svoji poslanici kongresu specifično omenil tudi obrambe otoka Quemoya, ki leži onkraj For-moške ožine, in Matsu otoške skupine v bližini kitajske celine in 100 milj od Formoze. I Iz predsednikove poslanice je razvidno, da zdaj ne bo nobenega priviligiranega zavetišča za komunistične letalce, ki bi napadali nacionalistične ali a-meriške tarče v okrožju Formoze, kakršno zavetišče so imeli kitajski komunisti tekom korejske vojne v Mandžuriji. Ameriškim letalcem v Koreji ni bilo dovoljeno napadati komunističnih tarč severno od reke Jalu. Trumanov odlok, da se ne sme napadati severno od reke Jalu, je bil predmet mnogih kontroverz. , , , Louis L. Drašler, inženir in service director, je naznanil, da je že pričel z ukazanim okrnje-vanjem in da bo v nekaj dneh 130 :cseb, večinoma delavcev in nekaj voznikov tovornih vozil že črtanih s plačilne liste. Vsi ti pa bodo spomladi zopet najeti za asfaltiranje cest. Mr. Drašler je dalje dejal, da te okrnitve delavstva ne bodo prizadele pobiranja odpadkov, prizadeti pa utegnejo za spoznanje pobiranje razne navlake ali tako imenovanega “rubiša”. Vatikanskih zaporov niso odpravili TUM. — Vatikan je zanikal vest, ki so jo objavili italijanski in mednarodni listi, da je za stalno zaprl svojo malo ječo. — Vest na odgovarja resnici, so izjavili v Vatikanu -----O------ Odhod Siamcev iz Koreje PUSAN, Koreja. — Od tukaj je odpotoval domov siamski bataljon vojaštva, ki je služil v Koreji nad štiri leta. V bataljonu je bilo 64 častnikov in 800 mož. NAJNOVEJŠE VESTI NEW DELHI, Indija. — Sem-kaj je prispel včeraj Gulam Mohamed, genteralni gover-ner Pakistana, ki se bo posvetoval z indijskimi voditelji. Voditelji upajo, da bo to posvetovanje vodilo do končanja trpkega spora med obema deželama. LONDON. — Jezdeča policija je razpršila snoči pred poslopjem poslanske zbornice množico s komunisti simpatirajo-ščih demonstrantov ter aretirala deset oseb. Demonstranti so protestirali proti oborožitvi Nemčije. TAIPEY, Formoza. — V visoki komandi nacionalistov je nastal nesporazum. Del poveljnikov je za obrambo Tačen otočja do zadnjega moža in se ne strinjajo z evakuacijo vojaštva. UNITED STATES STEEL korporacija je včeraj zvišala vrednost svojih delnic od 75c na $1.00 WASHINGTON. — Odbor za veteranske zadeve v poslanski zbornici je včeraj soglasno odglasoval, da so oni vojaki, ki bodo v vojaški službi do konca tega meseca, upravičeni do šolske izobrazbe na višjih šolah. CLEVELAND. — Rev. William H. Dudley, pastor kongregaci-onalne cerkve na Euclid Ave. je izjavil, da bi se v cerkvah ne smelo prakticirati segregacije ali pltemenskega razlikovanja, ker so pred Bogom vsi ljudje enaki. MOSKVA. — Vlada Sovjetske zveze je včeraj naznanila, da je končala vojno stanje med obema Nemčijama — Vzhodno in Zapadno. BERLIN. — Uradniki zapadnih držav so izjavili, da vsebuje moskovsko naznanilo o končanju vojne z Nemčijo grožnjo o morebitni novi blokadi Berlina. WASHINGTON. — Razlike mnenj in nazorov med Veliko Britanijo in Združenimi državami preprečujejo baje Združenim narodom, da bi apelirali na končanje bojev v fonnoškem okrožju. CLEVELAND. — Dr. Kirk, kriminolog z univerze v Kalifor-niji, jte dovršil preiskavo dr-Sheppardove hiše ter se bo vrnil danes nazaj v Kalifornijo, kamor bo odnesel gotove stvari, ki jih bo tam laboratorijsko preiskal. , Ameriška Domovi ima « v« • ■/•(•/« •117' St Člalr Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland S, Ohio Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week In July General .Manager and Editor: Mary Debevec_____________ NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt teta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 Cor S months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 8 months. Entered as second class matter January Oth, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1870.____________________________ No. 18 Wed., Jan. 26, 1955 slil J. Jack Russeau, da je vsak človek po naravi dober in če ga bomo pustili v miru, bo tudi dobe,r ostal. Naša vera nam pravi, da je človek po izvirnem grehu nagnjen k slabemu in se mora truditi, da ostane na pravi poti. Dolžnost staršev je, da mu pravo pot pokažejo in ga po njej vodijo, pa če je včasih prav potrebna tudi trda beseda ali celo kaj več. BESEDA IZ NARODA T i Slovensko mladinsko društvo Kres Čuvajmo mladino! Časopisje opozarja javnost iz dneva v dan na naraščajoče število zločinov med ameriško mladino. Poseben kongresni odbor je porabil več mesecev za preiskavo vzrokov tega pojava. Starši, šolniki, oblastva javne varnosti in vsi oni, ki imajo opravka z mladimi ljudmi, opozarjajo javnost na nevarnost, ki nam raste v pokvarjeni mladini. Med vzroki, ki mladino zavajajo na napačna pota. navajajo slabe filme, slabe knjige, slabe sporede na televižnu in ne na zadnje pomanjkljivo skrb staršev za svoje otroke. Kakšne filme navijajo največ v kinogledališčih? Filme z “divjega zapada,” kjer je mrtvih vsaj nekaj desetin, če ne celo stotin ljudi. V teh filmih odloča največkrat telesna moč in spretnost. Njihova morala je nizka. Pretepi, poboji in “ljubezen” so jedra, okoli katerih nastaja, se zapleta in razpleta večina omenjenih filmskih zgodb. Čeprav navajajo mlade ljudi, posebno otroke, ti filmi‘k podivjanosti, vendar še niso najslabši. Med tei moramo šte ti filme, ki kažejo zločince in zločine. Prenekateri mladi zločinec je pred sodniki izjavil, da so ga na krivo pot spravili slabi filmi. Če hočemo našo mladino pred vplivom slabih filmov zavarovati, moramo pripraviti lastnike kinogledališč, da takih filmov ne bodo predvajali. Če se bo javnost dovolj od ločno postavila, se bodo lastniki kinov ravnali po njihovi želji. Nekaj bo seveda vedno takih, ki tega ne bodo marali storiti. Te je treba k temu pripraviti na drug način. Treba je skleniti primerne zakone, ki bodo one, ki se ne drže splošnih navodil o dostojnosti in morali, strogo kaznovali. Vrhovno sodišče v Ohio je nedavno odločilo, da oblastva nimajo pravice prepovedati predvajanje nedostojnih filmov. Na osnovi te odločbe so navijali pretekli teden v Clevelandu skrajno neprimeren in nedostojen film “Mom and Dad.” Društva katoliških vzgojiteljev, staršev in mladine so se obrnila na Generalno skupščino, ki zaseda v Columbusu, naj sklene zakon, ki bo dal državni oblasti pravico zabra-niti predvajanje javni morali in dostojnosti škodljivih filmov. Vsak pošten in dostojen človek je dolžan ta predlog podpreti s tem, da se še posebej obrne na člane ohijske skupščine s podobno zahtevo. Bodočnost naše mladine zahteva to od nas! Nič manj škodljive kot slabi filmi so slabe knjige. V neki meri so te celo nevarnejše. Filme kažejo javno, so torej bolj izpostavljeni kritiki, knjige pa beremo največ doma sami zase. Slabih knjig je dovolj na prodaj v vseh trgovinah. Razstavljene so po navadi na najbolj vidnih mestih, da bi j'a pritegnile pozornost' mladega bralca. V teh knjigah se podobno kot v slabih filmih poveličujejo zločini, oboža-va telesna moč in pravica pesti. Zgodbe so polne opisov nedostojnih prizorov in strasti. V dobrem delu knjig, ki prihajajo v roke mladini, spolno življenje ni prikazano kot sredstvo za ohranitev člove*-škega rodu, ampak je poveličevano kot cilj in smisel človeškega življenja. Kdo bi se potem čudil, da “zaljubljeni” 18-letni fant s svojo 15-letno Ijtibico umori njeno mater, ki je odkrila njuno nedovoljeno razmerje in mu hotela napraviti konec, kot se je zgodilo lani v New Yorku? Fant je bil obsojen na električni stol, dekle na dosmrtno ječo! Mar ni to žalostna zgodba, ki mora seči vsakemu do srca? Kdo je kriv njune žalostne in strašne usode? Skrajni čas je, da stopimo onim, ki načrtno kvarijo mladino, na prste. Treba je ustvariti primerno zakonodajo, pa če oni, ki na tak način “služijo” denar, še tako kriče, da je to v nasprotju s svobodo tiska, govora in zborovanja! Rhode Island, Texas in nekatere druge države so že delno sprejele primerne zakone. Prav je, da njihovemu zgledu slede čimprej tudi Ohio in druge države! Čimprej bomo zastavili ta tok umazanije, teni boljše za našo deželo. Tudi sporedi na televižnu niso čisto nedolžni. Tudi v njih je cela vrsta stvari, ki v nje ne spadajo. Ne smemo pozabiti, da so otroci in mladina tisti, ki največ presede pred televizijskim sprejemnikom. Zadnji “The Catholic Universe Bulletin,” glasilo clevelandske škofije, je v uvodniku opozoril na boksarske predstave televizijskega sporeda. Po njegovem poročilu je lani našlo pri boksanju smrt šest mladih ljudi in vendar ni nikogar, ki bi napravi konec temu surovemu “športu” in njegovemu predvajanju na TV. Boks je šport le tako dolgo, dokler nasprotnika samo preskušata svojo moč in spretnost, pa se pri tem pazita, da ne prizadeneta drug drugemu nobene poškodbe. Kakor hitro prekorači to mejo, je surovo pretepanje, ki ne spada pred javnost, pa naj bo že to v stadionu ali na TV sporedu. List pravilno pripominja, da Amerikanci radi osojamo bikoborbo češ, da se v njej kaže surovost do živali, pri tem pa sami nič ne obsojamo surovosti do ljudi, ki se kaže v boksu. Nekateri “moderni” vzgojitelji bi najraje dali mladini popolno svobodo češ, da bo že sama našla pravo pot, trda roka staršev in palica sta jim znak zaostalosti in nerazumevanja mladega človeka. Ti ljudje mislijo, kot je nekdaj mi- Cleveland, O. — Komaj pred dvema mesecema je bilo v Clevelandu ustanovljeno Slovensko mladinska društvo, ki si je nadelo ime “Kres.” O tem ste gotovo brali v “A. D.” precej obširen članek kmalu po občnem zboru nove organizacije. V tem kratkem času se društvo Kres na zunaj še mi imelo priliko predstaviti zato je prav, da širša javnost zve potom Ameriške Domovine, kake naloge si je zastavilo. Nekaj točk iz osnovnih načel društva Kres: 1. Povezati vso slovensko clevelandsko mladino, ki priznava krščanska načela. Prav posebna vabimo vse tiste, ki še ne pripadate k nobemi slovenski družabni organizaciji in tudi vse, ki se med mlajšimi dobro počutite. 2. Namen organiz. je buditi v nas krščansko in narodno zavest in jo ohranjati, da bomo mogli tudi v novi domovini ostati zvesti Bogu in trpečemu slovenskemu narodu. Za ohranitev teh vrednot se je naš narod v času revolucije pogumno boril. Ta boj še ni končan, ker se naš narod še vedno bori in upira proti komunizmu — sicer z drugimi sredstvi — a nič manj odločno, kot se je upiral v letih 1941 — 1945. Pomagajmo našim dragim bratom s tem, da njihovo borbo pokažemo svetu in da zanje pred svetcim govorimo. To bomo skušali dosegati potom naše organizacije. 3. Poleg zgoraj omenjenega ima organizacija KRES tudi namen seznanjati .svoje člane 5 narodno — političnimi (nestran karskimi) in socialnimi vpraša-nji, gojiti sport, telovadbo, pri rej ati izlete in razne poučne in zabavne prireditve. Po ustanovnem občnem zboru je imel KRES 1 članski sestanek in sicer v soboto 15. januarja zvečer v Slovenski pisarni Nad vse lepa udeležba je dokaz, da. je takšna načelna organizacija v Clevelandu zaželjena in zatoi uspeh že v naprej zagotovljen. Prihodnja naša prireditev bo bolj zabavnega značaja, in sicer v soboto, 5. februarja, v “Knau-sovi dvorani” na St. Clair ju in E. 62. St. To bo predpustni ples, na kar vse staro in mlado prav lepo vabimo. Z Vašo udeležbo na tej zabavni prireditvi boste podprli KRES denarno, še bolj pa moralno, da bo mogel pogumno naprej za svojimi smernicami. Vstopnice za prireditev so že v prodaji, dobili jih pa boste lahko tudi pri vhodu. Podrobnosti bodo še pozneje objavljene. Z načelno jasnostjo in privlačnostjo k zmagi Krščansko — demokratskih načel! Za društvo “Kres”: Anton Oblak. treba držati “za trebuhe,” pač pa resna. Godila se je 70 let po Kristusu, ko je bil porušen Jeruzalem. Za današnje razrvane čase je kar primerno, da se pokaže tudi nekaj resnega in poučnega. Sodeč po pripravah in prizadevanjih igralcev, se občinstvo to popoldne ne bo dolgočasilo, ampak bo uživalo, kajti igralci se že dolgo resno trudijo, da podajo to igro čim lepše in izrazitejše. Zato vabimo cenjeno občinstvo., da pride v nedeljo v veliko dvorano S. N. D. na St. Clair Ave., zlasti vabimo može in fante člane Slovenske moške zve-■. Želimo poudariti, da se igra prične točno ob treh popoldne. Radi tega nujno priporočamo, da si vstopnice nabavite že prej, da se ne bo treba drenjati pri blagajni in potem zamuditi, kar bi bilo škoda. Pridite pravočasno in nikar ne odlašajte z nabavo vstopnic! Vstopnice so vse po dolarju kljub velikim stroškom, da se; tako omogoči širši javnosti, da se igre lahko udeleži. Po igri ste vsi vabljeni v prizidek,'kjer bo zabava in ples. Torej vsega dovolj za vse. Ker je za igro dosti zanima- nja tudi izven Clevelanda, se 'pričakuje občinstvo tudi iz drugih krajev; vsaj talko smo o tem informirani. Zato poudarjam: potrudite se in bodite točni: ob treh točno se bo zastor dvignil. Kakih govorov ne bo, o tem ste lahko brez skrbi. Joseph Grdina, tajnik SMZ. ------O------- Vabilo na proslavo Cleveland, O. — Tem potom prijazno vabim cenjeno občinstvo na proslavo 37-letnice društva Waterloo Camp No. 281 WOW. Dolgo dobo že obstoja društvo in veliko članov nas je zapustilo v tem času za večno. Kar nas je ostalo, se pa zberimo na tej proslavi in si v lepi slogi stisnimo roke. Pozdravimo ustanovitelje društva in goste, ki bodo prišli med nas v nedeljo, 29. januarja, v Slov. del. dom na Waterloo Rd. Za večerjo bodo pečene piske in še veliko drugih dobrot. Pripravila jo bo znana kuharica ga. Vrh s svojimi pomočnicami. Streči bodo za čel e ^ob šestih zvečer. Kdor želi rezervirati vstopnico za večerjo, naj kliče V. Godina, 19805 Mohawik Ave., IV 1-6505. Za ples in večerjo plačate samo! $1.50. Igrala bo priljubljena Grabnarjeva godba. Predsednik društva je tudi predsednik Slov. del. doma, zato bi bilo lepo, da bi se proslave udeležili poleg njega še ostali direktorji doma. Pripravljalni odbor bo poskrbel, da bo vsega dovolj! Na svidenje v sobota, 29. januarja, zvečer! Vinko Godina. caKr*'** Dekle z biseri Cleveland, O. — Kakor je bilo že poročano priredi Slovenska moške zveza v nedeljo, 30. januarja, zelo zanimivo, poalčno in lepo igro 'Dekle z biseri, ki je mnogim znana iz povesti kakor Miklova Zala. Ta igra, ki so jo i že igrali v stari domovini, bo | prvič podana na odru največjega Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Igra zahteva dosti osobja, izredno scenerijo ter posebne ju-j dovske in rimske kostume, ka-I terih dcbiti ni lahko. Kljub temu smo se potrudili in preskr-I beli vse ne oziraje se na stroške. Igra ni smešna, kjer bi se bilo Prvo nedeljo po Novem letu, dne 2. januarja, je pri vseh mašah stopil na prižnico župnik dr. Farkaš in nam naznanil, da bo mesec januar posvečen kampanji za naš bodoči konvent ali sestrsko hišo. Kampanja sama se bo razvijala v dveh smereh: nabiranje prostovoljnih darov in delo za veliko farno prireditev v največji mestni dvorani, v takozvanem Klein Auditorium, 30. januarja. “Goal” ali cilj te januarske kampanje je najmanj tri tisioč dolarjev. Kot je zgoraj razvidno, nameravamo dobiti v našo faro sestre. Vsa potrebna dovoljenja so dana in prihod sester je zagotovljen, če že ne za to leto, pa na vsak način prihodnje. Dobimo hrvatske sestre Kčere božje ljubavi, katere so rojene Amerikanke. Za začetek bodot sestre prevzele skrb za poučevanje krščanskega nauka, za mladinske organizacije in za cerkev v istem obsegu, kakor za cerkev sestre običajno skrbijo- Seveda morajo sestre imeti svojo hišo. Zlata prilika za toi hišo se nam prav sedaj ponuja. Z junijem se bo začelo takoj za cerkvijo delo na novi vele-cesti in pri tej priliki bo deloma prodanih in prestavljenih, deloma pa podrtih na stotine hiš. Novega konventa si ne bi mogli omisliti v doglednem času nazadnje pa tudi ne bi kazalo graditi nove stavbe poleg stare cerkve in starega župnišča. Bo kar odgovarjalo, če bodo vse tri stavbe imele častljivia starost. Stroški' za prestavitev te hiše bi bili šest tisoč dolarjev. Kakor se sliši se je kampanja začela z dobro podlago. Preden se je dobro začela, so že Krščanske matere odrinile levji delež v višini celega dolarskega tisočaka. Možje v Društvu Najsvetejšega Imena tudi niso hoteli zaostati in so hitro prispevali pet stotakov. Tako je bilo 25% potrebne vsote za sestrsko hišo na varnem že takrat, ko se je kampanja začela: 50% naj bi vrgel po računih mesec januar, a ostalo pa naslednji meseci. Tudi Društvo sv. Jožefa ni hotelo zaostati za gornjima društvoma in je samo od sebe poklonilo- $250. Kar lahko povem; da imamo darov že kar blizu poldrugega tisočaka. Za gornjo' prireditev se je do sedaj prodalo toliko vstopnic, da so že vsi prireditveni stroški kriti in kar bo odslej prišlo za vstopnice, bo sam dobiček. Če se torej malo pohvalimo pred slovensko javnostjo, imamo pač vzrok; za to. Ljudje v naši fari so dobri in razumejo potrebe cerkve. Pa tudi tisti, ki včasih kje pogodrmjajo, niso ravno napačni. Prva nedeljo bodo godrnjali, drugo nedeljo bodo molčali, tretjo nedeljo pa svoj prispevek dali — in vse bo v redu. Kako se bo ta naša kampanja iztekla, bom pozneje poročal, a sedaj se naj omejim na nedeljsko prireditev v Klein Memorial dvorani. Prodaja vstopnic je dobro organizirana na 100 milj dolgi črti vzdolž US Route 1 vse od New Yorka doli do Branforda onkraj New Havena. Tudi farani delajo s polno paro. Prireditveni program je tudi sam vreden vsega priznanj a. Povabili smo v Bridgeport, v Evropi in Ameriki dobro znane mlade umetnike s katoliške univerze Duquesne pri Pittsburghu, takozvane “Tamburitzans” ali po naše tamburaše. Je 24. mladih vseučiliščnikov in vseučiliščnic, pretežno slovenskega in hrvat-skega porekla, ki so si s svojimi nastopi priborili mednarodno priznanje. Njihov nastop bo prvi nastop v Bridgepclrtu in bo za naše mesto prava senzacija. Od njega ne pričakujemo samo finančnega uspeha; veliko bolj nam gre za moralni uspeh. Mladi umetniki bodo nastopili z izbranim programom. Prvi del bo obsegal pretežno slovenske, hrvatske in druge jugoslovanske plesne, tamburaške in pevske točke, drugi 'del pa bo pokazal DVA TABORA “Katoliški glas,” v Gorici izhajajoči slovenski tednik, slika v svoji številki 20. januarja t. 1. razmere med Slovenci na Goriškem in ■ Tržaškem ob začetku tega leta takole: “Kot ves svet je tudi Primorska v Italiji idejno razdeljena v glavnem na dva tabora, komunističnega in demokratičnega. V komunističnem taboru sta dve skupini, ki idbe proglašata stoodstotno zvestobo Marksovim materialističnim idejam; to sta kominformistična in titovska skupina. Obe skupini razpolagata z obilnim denarjem, ki ga prejemata prva od Kominforma, to je od Rusije in ital. KP, druga od Jugoslavije, iciziroma jugoslovanske Zveze komunistov. Kominformistično skupino vodi na Tržaškem Vidali, ki zbira' okrog sebe komuniste obeh narodnosti, Slovenci ■ te skupine imajo za svoje glasilo “Delo.” Titovski komunisti in njih sopotniki izdajajo v Trstu svoj “Primorski dnevnik,” ki se je zadnje čase proglasil za glasilo naprednih Slovencev, a ostal je to, kar je bil. Na Goriškem pa je njih glasilo tednik “Soča.” Demokratski tabor V nekomunističnem demokratskem taboru je bila leta 1947 ustanovljena Demokratska zveza, zamišljena kot zveza dveh enakopravnih in med seboj neodvisnih političnih skupin, katoliške in narodne. Na Tržaškem se je DZ kmalu spremenila v zgolj organizacijo narodnih Slovencev, ker je katoliška skupina iz nje kmalu izstopila. Na Goriškem pa je Demokratska zveza še vedno to, kar je bila od začetka, zveza dveh med sabo; neodvisnih političnih skupin, katoliške in narodne. Glasilo narodno naprednih Slovencev v DZ je “Demokracija,” ki izhaja v Trstu. Politična skupina katoliško' usmerjenih Slovencev nima svojega lastnega glasila ne na Tržaškem ne na Goriškem. V svoji težnji, povsod v življenju iz-vajtai smernice Cerkve, jo podpira “Katoliški glas,” ki so gaj ustanovili in ga vodijo slov. duhovniki, zato da širijo katoliško misel med slovenskim ljudstvom na Primorskem ter med rojaki: raztresenimi po svetu. Katoliška skupina Na Tržaškem so bili katoliško orientirani Slovenci organizirani v Slovenski krščansko social- bridgeportski javnosti pevsko in, muzikalno bogastvo ostalih slovanskih narodov: Poljakov, Rusov, Ukrajincev, Slovakov . . . in tudi narodov v obmc/čju slovenskega kulturnega vpliva, kakor so to Madžari in Rumuni. Vsi nastopi bodo v pestrih narodnih nošah, tako da bo imelo uho svoj užitek, oko pa tudi. Ta članek je zapisan zato, da, vzdrami tiste zadnje Slovence v Bridgepclrtu dn bližnji ter daljni okolici, ki še za prireditev ah niso vedeli ali se niso: odločili. Naj pohitijo. Vstopnice se lahko rezervirajo po telefonu EDison 3-1295 Bridgeport Ct. dobile pa se bodo tudi v predprodaji eno uro pred prireditvijo. Klein Memorial dvorana se nahaja na Fairfield Ave., številka 910. Za dvorano lahko gostje parkirajo svoje avtomobile. Vstopnice so po $2.00 in $1.50 sedeži, stojišče pa $1.00. Torej na svidenje 30. januarja t. 1. ob 7. uri zvečer. Do takrat vsi lepo pozdravljeni! Anton Lag oj a. ni zvezi. Leta 1950 pa je prišel iz Jugoslavije v Trst dr. E. Besednjak, ki je kot bivši politik in voditelj nekdanjih katoliških Slovencev na Goriškem vstopil v SKSZ. Toda kmalu se je pokazalo, da gospod ni imel pravnih namenov. Slovensko krščansko socialno zvezo, ki je bila zasnovana bet odločno katoliška in protikomunistična organizacija, je hotel speljati v svoje vode, v neko prikrito, Titovemu režimu naklonjeno zadržanje. To se je ponovno izpričalo v vodstvu in v delu SKSZ med leti, ko je bil v njem dr. Besednjak. Postalo je torej jasno za demokratične Slovence, da je dr. Besednjak prikrit Titov privrženec. Da se njegovega vpliva otresejo, so slovenski katoličani na Tržaškem ustanovili lansko leto meseca junija novo lastno politično organizacijo Slovensko katoliško skupnost. Besednj ako-va skupina si je medtem osnovala lastno glasilo “Novi list.” Ta list je že parkrat izjavil, da je glasio slovenskih katoličanov. Toda kakšnih, je iz zgoraj povedanega razvidno. Idejno* smer “Novega lista” spoznajo lahko bralci sami tudi iz njegovih člankov, v) katerih se tako' rada in tako pogosto napada cerkvena hierarhija, če je umestno ali ne; večkrat mu uidejo prav laskave besede na račun svetovnega komunizma tu in tam (Kitajska, Indokina), posebno šd na račun jugoslovanskega režima, za katerega “Novi list” še ni imel besede graje do antiko-munističnih slovenskih beguncev in izseljencev, ki so žive žrtve jugoslovanskega komunizma, je do sedaj v osmih mesecih izvajanja zavzel stališče absolutnega molka, kakor da jih ni na svetu, oziroma da so vsi podli izdajalci, ki je o njih najbolje molčati. Tako torej moramo beležiti v preteklem letu razbitje katoliških vrst na Tržaškem, katero je povzročila skupina ljudi okrog dr. Besednjaka in “Novega lista.” Če bi ti . ničesar drugega slabega ne povzročili kot to, da, so s svojim nastopom razbili katoliške vrste ter med nje zahe-sli nezaupanje, so s tem zakrivili težko in morda nepopi*avlji-vo škodo katoliškemu gibanju. Na Tržaškem je nadalje še neka skupina, ki se sama naziva “Skupina neodvisnih Slovencev,” jih pa vidimo večkrat v družbi s titovci kakor z ostalimi Slovenci. Takšen je po našem mnenju položaj na Primorskem izven meja domovine ob začetku leta 1955. Zaveden katoliški Slovenec, ki mu vera ni le prazniška obleka, ve, kje je njegovo mesto, in ve, kateri časopis je nje-govp glasilo. Ne bo omahoval na dve plati, niti ne bo skušal sedeti na dveh stolih, ampak bo ste pil na jasno pot slovenske katoliške skupnosti, ki nadaljuje svetlo tradicijo krščanske demokracije med Slovenci.” Andrej Gabrovšek mrtev Pretekli teden je umrl v Bo-Ijuncu tamkajšnji župnik č. g. Andrej Gabrovšek, doma iz Rovt. Na tržaško je prišel po prvi svetovni vojni in se neustrašeno boril za narodne in verske pravice Slovencev. Po fašizmom je bil večkrat preganjan, med vojno pa interniran. Pokojnik je bil brat dr. Gabi'ov-ška, ki je pred nekaj leti umrl kot župnik slovenske fare v Milwaukee, Wis. Dr. JoMip UM: ax Rodovina slovenskega naroda Veliki francoski prevrat in slovenske dežele 10. Splošno prosvetne razmere. Sodba od naroda do naroda. Po Vodnikovem pričevanju je poročilih, ki jih je M. Ravnikar tinenja in vesti TTTTK bilo po delovanju Marka Pohli na čitanje med Slovenci zelo razširjeno, da je takrat že skoro vsak pastir in sleherna pastirica znala brati. Tudi Japelj trdi v predgovoru svoje prestave sv. pisma (1791), da med “deželskimi ljudmi” ni tako malo pismenih ljudi, kot bi kdo utegnil misliti. Vendar so hoteli, če ne iz drugih pa iz gospodarskih razlogov postopati varno in previdno. Cojz je nagovoril Vodnika, da je najprej poskusil s pratiko, ki se je doslej med ljudstvom silno razširila in priljubila. Razširili so jo le nekoliko in povečali. Dodali so ji nekaj poučnih člankov, kratkočasnih zgodbic iz domačega življenja, kmetiških pravil v verzih, u-gank in moralnih izrekov ter pristavili še kaj malega iz računstva, vremenoslovja in gospodarstva. Tako je tri leta (1795-1797) zaporedoma zagledala beli dan Vodnikova “Velika Pratika.” Ljudje so radi segali po njej, zaželeli so si tečne duševne hrane in zanimivosti sodobnih svetovnih dogodkov izrabljajoč, je Vodnik že takoj naslednjega leta po svojem prihodu v Ljubljano sklenil izdajati prvi časopis med južnimi Slovani. Dne 4. januarja 1797 je izšla prva številka ‘^Ljubljanskih novic od vseh krajev celega sveta,” ki so izhajale štiri leta spočetka po dvakrat, pozneje po enkrat na teden. Novice niso bile političen list; kajti kakor ljudstvo tako tudi časopisje takrat ni imelo besede ne o notranji ne o zunanji politiki. Prinašale so le poročila o vojnah, razglase gosposk, žitne cene, razne krajevne dogodke ter poučne članke narodopisne, gospodarske, slovstvene in zgodovinske vsebine. Ljudstvo, ki je pač rado segalo po posameznih knjigah, še ni bilo zrelo in premalo izobraženo, da bi mu postal redno izhajajoč časopis njegova stalna potreba. Tudi je bil kmečki stan, ki se je komaj izmotal iz spon graščinskega nevoljništva, gmotno preslab, da bi mogel utrpeti izdatke za časnik ne glede na to, da so poleg tega nanj hudo pritiskala razna vojna bremena in nadloge. Razen pičlega števila naročnikov je Vodniku manjka lo tudi stalnih sotrudnikov; sam je moral zbirati in iz tujih jezikov in listov prestavljati novice, sam spisovati in urejati časopis. Vrh vsega pa še ni dosegel priznanja, češ, da so Novice lažnive, premalo natančne in zakesnele V prvi številki “Novic” poudarja Vodnik sam, da mu ni do tega, da bi prinašal le drobne novice in zanimivosti iz ozkega domačega kroga, ali kakor se sam izraža: Je kaša zavrela, Se trga kaj nit, Moj sosed kaj dela, Sem barat že sit. Pač pa hoče ljudem povedati, Al’ umnosti imajo Po svetu kaj več, Al’ druzga kaj znajo, 'Ko hruške sam’ peč. Vodnik se je zavedal, da je takoj po odhodu Francozov pošiljal v šolskih zadevah deželni vladi, med drugim še posebno naglaša, da je kranjski kmet ukaželjen in da rad čita. Ko je še francoska vlada dala dolgo zatiranemu narodu nekoliiko svobode, pustila prosto pot razvoju narodne kulture in preo-snovala šolstvo tako, da je prišla tudi slovenščina do svojih pravic, tedaj je Vodnik v veselem pričakovanju mnogo obetajočega preokreta v svojem zanosnem slavospevu na našo zemljo in buditelja Napoleona izrazil prepričanje, da vstaja doba novega, vseobčega prero-jenja. Marmont sicer pripoveduje, da je vpeljal v Iliriji tudi cenzuro za knjige. Toda dal je cenzorjem navodilo, naj postopajo svobodolljubno, in z zadoščenjem ugotavlja, da se ne ve spominjati, da bi bili kdaj prepovedali kak spis natisniti. Sodba tujcev. — Ostali tvorci naše kulture Slovenskemu ljudstvu posebno naklonjen je bil zlasti tudi Karel Nodier, urednik francosko-ilirskega uradnega lista. Ta mož, ki je pod imenom primorskega potepuha Janeza Žbogarja napisal Francosom socialno - političen roman je v svo jem “Telegrafu” rad prinašal razprave o jugoslovanskem pesništvu, narodopisju, jeziku in zgodovini, pospeševal je ilirsko vzajemnost in sam pozival h gojitvi domoznanstva. Tam je bila konec junija 1813 tudi ogledna pola nemško-slovensko - latin skega besednjaka, ki ga je po vzorcu Čeha Jungmana začel sestavljati Vodnik, Zaradi zloma francoske oblasti pa takrat ni prišlo do tiska: nabrano gradivo so šele mnogo ke-sneje uporabili pri velikem slovarju, ki ga je 1860 izdal M. Cigale z denarno pomočjo škofa Wolfa. Francoz Nodiea* je posebno občudoval razširjeno znanje tujih jezikov. Pravi, da znajo Ilirci razen materinščine večinoma tudi nemško in italijansko ali novogorško franceska o-kupacija pa je razširila še znanje frandopcine, tako da je vzgoja v Ilirskih deželah mnogoježična. Trdi dalje na podjlagi svojih opazovanj, da ima tu najnavadnnejši me^ šdan učneosnove, ki bi jih zaman iskali pri mnogih akade^ mijah. Kajti tudi znanje latinščine in starogrščine je toc med vsemi stanovi bolj splo šno kakor na Francoskem med višjimi sloji. Ta hvalospev na našo meščansko družbo pa ni morda omejen le na ljubljanske razmere, ki jih je Nodier od bliže poznal in je morda tudi sam zahajal v Cojzov znanstveni krožek. Kajti slično so se tudi po drugih mestih shajali posamezni izobraženci in razpravljali lo raznih slovstvenih in modrosiovnih vprašanjih. V Celovcu je n. pr. tovarnar baron Franc Pavel Herber; bil vnet pristaš Kantove filozofije, ki je zanjo vnel mnoge svoje prijatelje in znance. Nek mlad nemški filozof je ta prinesel novoletnih potic, ka- krat pisal v Jeno na Nem- kršnih slovensko ljudstvo še ni dobilo. Ta za tedanje razmere drzen poskus je sicer po štirih letih moral končati z neuspehom. Ali kljub temu se je med narodom le še povečalo in zbudilo zanimanje za čitanje sploh, ljudem; se je razširil pogled v svet in bili so zavzeti za napredek. V ško, da je v Herbertov! hiši kakor v starogrških Atenah: možje in mladeniči, žene in dekleta, vse se ukvarja s filo zofijo. Avstrijski vladi taka zasebna zbirališča in razpravljanja, ki jih po svoji policiji ni mogla nadzorovati, naj brž« niso bila posebno všeč. (Dalje prihodnjič.) IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Piše Andrejček rxxxxxxxxxxxxxxxx xxXXXxxxxixxxxifl Duluth, Minn. — Ali svet jadra k miru — ali v vojno? Kam jadramo? Tako se vprašuje dan za dnem milijone ljudi, ko pre-nrajo razne komentarje in razprave o raznih mednarodnih problemih. In takih problemov v sedanjih časih ni malo! Vpijejo in zahtevajo pozornost vse na okrog nas in neko pozornost jim moraš posvečati, hočeš alf nočeš, ker problemi se tičejo direktno tudi tebe. Ne izogneš se jim! Največji problem za ves svet v sedanjosti je: Kako se bodo uravnale zadeve med Vzhodom in Zapadem? Ali je možno med njima kako mirno sožitje, kakor-šnega propagirajo n. pr. z vsemi političnimi barvami “poštri-bani” kramarski Angleži, za temi socialistično in liberalno^ navdahnjene množice po raznih zapadnih in azijskih deželah? In za temi še drugi politični kramarji raznih narodov, ki natikajo mehlke rokavice na svoje roke pri občevanju s komunisti, ki imajo pod svojo peto Vzhod. Zagovorniki ‘’mirnega sožitja” z Vzhodom hočejo biti še kar zanimivi v svojih razlagah o taci možnosti. Malenkov in Molotov, morata biti res od sile trdna, da se jim ob takih trditvah icar javno v brk ne smejita. Na skrivnem se, o tem ni dvoma! ‘Mirno sožitje!” Dve besedi, iepi in kako lepo zvenita! \ To v glasu in na papirju. Če si ju pa predstavimo v duhu v neki telesni podobi, pa sta kakor sv. Mi-nael in Lucifer. AH je bilo močno med njima “mirno sožitje”? Sv. pismo nam. pove, kako je Bog rešil tisto-časni problem te vrste in postavil trajni zastor med Njegovim-Hn Luciferjevem kraljestvom. Nam zemljanom, katerih prvi starši niso upoštevali Njegovega nasveta in zapovedi, pa je pustil prosto; voljo z njo vred pa tudi nerešen problem; izbirajte med slabim in dobrim sami. Bogih e ljudje slabo rešujemo ta problem vse od Adama naprej. In zgleda, da somo slabo reševali ta problem še za naprej. Zakaj? Brez Boga ga rešujemo — da, brez Boga! Sami bi radi nekaj naredili, pa ne znamo. Bahamo in postavljamo se s svdjimi kulturami in civilizacijo, pa jih sami uničujemo z. našo človeško tehniko, ki bazira na smodniku, atomski in vodikovi sili. Kar pozidamo v stoletjih in več s kako novo iznajdbo “pufnemo” v zrak in. “vragu :za rep,” kakor pravi pristen stari krašovski rek. Mirno sožitje!” Dve lepi besedi, ki zvenita kakor božja struna! O yes, na uho miru željne- ga sveta nebeško lepoi brni. Ampak kak nebeški angelj ne svira na njo. Po njej vleče svoj lok komunizem, !ki ga vodi zli duh iz Moskve, središča komunistične zarote, katere cilj je: zako-vati svet v komunistično sužnost in ga ogrniti v plašč popolnega brezboštva. Svet pa posluša sviranje na to struno. Nastavljeni pasti se približuje, kakor muha nastavljenemu medu, ki jo vabi na lim. Opozorila ne poslušajo, sami mislijo, da so dovolj pametni in premeteni in da, jih nihče ne more ukaniti. Dobro pa počakajmo, bodočnost bo povedala, koliko modrosti so imeli sodobni zidarji “mirnega sožitja.” Da, počakajmo. Ob pojmovanju “mirnega sožitja” s komunisti se mora vsak, ki le količka pozna Marksov evangelij smejati nekaterim liberalno in socialistično prežetim državnikom, ki so sicer podpisniki Atlantske obrambne zveze, pa prav resno pozdravljajo propagando za “mirno sožitje” s komunističnim svetom in trdijo, da je to možno. Ali vedo, da sami sebe “farbajo” in druge? Ako ne, potem o komunizmu nimajo pravega pojma. Igrajo se z zelo nevarnim 'Ognjem! Zagovorniki “mirnega sožitja” mislijo in trdijo, da s tem, da bi zapadne demokratične države priznale vzhodne komunistične države in upostavile z njimi redne trgovinske zveze, da bi s tem komuniste- zadovoljili in imeli bi preljubo “mirno sožitje”! Kako lepa misel za take, ki gledajo na svet samo skozi kramarska očala takega tipa, kakoršne nosijo na svojih nosovih kramarji Angleži. Parola teh je: Za groš vso'.. Kaka zaslepljenost! Ali res te vrste državniki mislijo, da gre komunistom samo za denar? Za trgovino? Nekoliko že, ker dohodke za neki obstoj morajo imeti tudi komunisti. Ampak to je za komuniste bolj postranskega pomena. Komunizmu gre za druge vrste uveljavljenja v svetu in nad svetom. Najglav-nejši cilj komunizma je preobraziti ljudi na zemlji v duhu popolnega brezboštva. Vsem ljudem, pravijo komunisti, je treba “oprati možgane,” da bo vsak mislil, ravnal in delal, tako kakor uči komunizem. Vera je opij za ljudi, pravijo komunisti, zato je treba1 vsako vero zatreti. Dalje propagirajo, da je treba odpraviti vse rasne razlike in meje. Tudi narodnosti je treba odpraviti, ker vse to ustvarja prepire in podlage za vojne. Med zamorci pridigajo, da so enakovredni, kakor belci in da v ko- munistični družbi jih čaka popolna enakopravnost. Socialno in gospodarsko zapostavljenim pridigajo, da v komunistični, družbi jih čaka enakopravno socialno in gospodarsko življenje. Vse to v vrstah preprostih ljudi vleče in zanimanje za komunizem raste. Le enim se svet čudi, to je gotovim izobražencem, kot učiteljem, profesorjem in drugim, da so se zatekli pod komunistično streho in to s skoro zavidljivo vstrajnostjo in fanatizmom. Kakor hipnotizirani slepo delajo s polno paro za širjenje in uveljavljenje komunizma v svetu. Iz kakih razlogov? Nekateri pravijo in razlagajo, da zato, ker stremijo za mirom in ker komunisti obljubljajo družbi mir, kadar bo družba brez ver, brez rasnih razlikovanj, brez narodnostnih mej in opredelitev in brez družabnih razredov, da potem ne bo vzrokov za vojne in prepire radi teh zadev, radi katerih so se vršile vse dosedanje vojne na svetu. Zato se zapadni izobraženci, ki jih je producirala lajična brezverska šola kot brezverce z lahkoto zavrgli vse, kar je liberalni materialistični svet pozidal v njih. Vero in Boga so že v šoli zgubili po zaslugi ateističnih učiteljev in v duši in srcu so imeli temno praznino. Tu že ni bilo kaj žrtovati. Kjer ni Boga. in vere tudi globoke moralne zavesti ni, zato-jim ni bilo prav nič težko vreči raz sebe še ljubezen do rodu in narodnosti — vse kot neko' ceno za “mir,” ki ga obljublja komunizem. Tako ima komunizem v svojem programu za osvojitev sveta, neke jasno začrtane cilje, če tudi zmotne in lažnjive. Kaj pa ima proti temu zapadni svet? Nič enotnega. Vsaka država, kot n. pr. Italija, Francija, Anglija in države v drugih delih, sveta, ne zmanjšujejo komunističnega števila, ampak imajo komunistov ob vsakih volitvah več in več. Kaj naj to pomeni? Ali ne to, d^bčkaj z njihovimi protikomunističnimi programi ni v redu, da jim manjka uspešnega pogona, in uspešne učinkovitosti? Prav gotovo! Zakaj pa tako? Ali da to kaj misliti? O yes, kdor hoče vidi tudi tu razloge, zakaj na tej strani ni pravih zaželjenih uspehov. V čem naj bi bili ti razlogi? Eden glavnih razlogov bo in to ne glede kake. se mu liberalno usmerjeni državniki posmehujejo, da: delajo za mir v svetu in zdaj le za neko “mimo sožitje” med Vzhodom in Zapadom — brez Boga! Tako je. Visoko nosimo glave, na njih svetle cilindre in v frakih hodimo, modrujemo, kakor še nihče pred nami, vozimo po zraku in tleh z veliko br-zino. A pri vsem tem se pa ne zavedamo niti tega, da bi'ez Boga ni miru! Zato se tudi Boga ogibljemo na vseh potih našega življenja. Zraven pa trdimo, da; delamo za mir. Za kakšen? Za Hko novega povedati! Tuberkuloza v Sloveniji Na seji zdravstvenega sveta LRS je dr. Bojan Fortič podal poročilo o stanju tuberkuloze v Sloveniji. Po tem poročilu ni tuberkuloza v Sloveniji v zadnjih petih letih niti porastla niti padla. Letno oboleva na tuberkulozi po 300 oseb na sto tisoč prebivalcev. Najbolj so prizadeti industrijski okraji in pa večja mesta, to je Ljubljana, Maribor in Celje. Vzroki za obolenje so podhranjenost, slabi stanovanjski prostori, na kmetih pa nizka zdravstvena vzgoja. MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se hiša 10 sob za eno družino, v bližini fare sv. Vida. Kliče se po 5. uri EN 1-6458. —(19) pravi mir ne. Delamo za komu- tisoč let, a jim ima še vedno to-nistični “mir,” ki bi se moral pravilno pojmovati v besednjakih Zapada: peklenski mir! U-pam, da ni povedano preveč! — Pogled na druge zadeve in dogodke. — Na University of Minnesota, v krajevnem 'oddelku v Du-luthu, je odbranih s posebnim glasovanjem 26 najbolj odličnih in marljivih dijakov, katerih življenjepis bo zanešen v letno knjigo 1954-1955, ki nosi naslov: “Who’s who in American Universities and Colleges”. Med temi 26-timi odličnjaki sem zapazil tudi ime slovenskega dijaka Johna D. Banovetz iz Dulutha. Vsaj eden Slovenec, drugi so večinoma Švedi, Irci, Nemci, Finci in drugi. Banovec je v pripravljalnem tečaju za medicino. Talentiranemu dijaku naše krvi želim obilo uspeha in božji blagoslov! — Med božičem in Novim letom in prve dni v januarju je bilo na naših strmih cestah v Duluthu in po drugih krajih železnega okrožja zelo veliko aut-nih nezgod. Ceste so zasnežene, pokrite z ledom in kakor nalašč pripravne za nezgode. Kdor ni posebno pazljiv jo izkupi pred-no se dobro zave. Še pri največji pazljivosti so nesreče. Ti morda paziš, drug te zadene in ti napravi škodo in mdrda še telesno poškoduje. Oblasti prosijo, da naj bodo vozniki previdni, opozarjajo, da v opitem stanju nikar ne h kolesu in na cesto, pa pri mnogih nič ne izda. — Umrli so pred nedolgim sledeči v sledečih krajih: . — Na Hibbingu je preminul 72 let stari rojak John Pakiž. Na Hibbingu je bival 54 let. Tu zapušča 1 sina in 2 hčere. Sin John živi v Emeryville, California. Hčere so omožene. Ena živi v državi Kentucky, ena pa na Hibbingu. — Tu v Duluthu je preminul pred kratkim rojak John Kovačič, star 69 let, ki je bival na 838 Garfield Avenue. — Na Hibbingu je preminul tudi 84 let star Jurij Urich. Sobe se odda 6 sob se odda odraslim ljudem na 1101 Norwood Rd. Vpraša se odzadaj istotam. —(18) Hardware Store naprodaj Hardware store z veliko zalogo in dobrim poslom je naprodaj v slovenski okolici. Kličite PO 1-0094. (20) Hiše naprodaj Dve novi 2-druainski zidani hiši. Tri spalnice in kopalnice obite z ploščami v vsakem stanovanju. Dvojna garaža in cementni dovoz. Se tudi da v zameno. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (20) Naprodaj Dva prašiča, 8 stare, z dobro hrano krnjeni prodamo. Geneva R.D. 2, Germek (na 20. cesti) )18) Stanovanje se odda 3 neopremljene sobe se odda odraslim v fari sv. Vida. Kličite med 4. in 6. uro BR-1-0655. (x) SRBSKE GUSLE V INDIJI — Samozvani jugoslovanski maršal Tito poklanja predsedniku Indije dr. Rajedru Prasad srbske gusle z eno samo struno. Slika je bila posneta v New Delhiju, indijski prestolnici v preteklem decembru. Trije novi direkorji pri Cleveland Trust Co. Cleveland, O. — Na letnem zborovanju delničarjev The Cleveland Trust Co. so bili imenovani trije novi direktorji: Charles M. White, predsednik Republic Steel Corporation, Robert I. Gale, Jr., predsednik Mid-West Forge Co. in Frank W. Milbourn Jr., podpredsednik in glavni upravitelj Coe Manufacturing Co., Painesville. Vsi stari direktorji so bili izvoljeni znova. I. F. Freiberger, načelnik, in George Gund, predsednik največje banke v Ohia, sta zborovalcem napovedovala lepe čase. Po njunem mnenju je gospodarstvo v pravilnem teku in so iz-gledi za letos precej boljši od1 lanskih. Vesti iz Slovenije Božič Dočim so kristjani po vsem svetu praznovali v soboto 25. cembra spominski dan rojstva Jezusa Kristusa ter so; se tega spomnili celo v Moskvi, je bil toi v vsej Jugoslaviji delovni dan. “Slov. poročevalec” je dne 24. dec., to je na božično vigilijo prinesel kratko opozorilo, češ naj ljudje ne nasedajo govoricam, da bo v soboto 25. dec. dela prosti dan zato, ker je “to praznik starih običajev.” Napredni “Slov. poroč.” pravi, da se ni čuditi ljudem, ki so take govorice razširili, saj o njih ni vredno niti govoriti. Na deželi so pa kmečki ljudje kljub temu praznovali božič po starih običajih, dočim za novoletno jelko in Dedka Mraza ni bilo prav nobenega navdušenja nikjer. Sam “Poročevalec” pravi v nekem članku, da ne vedo več, kaj naj Dedek Mraz pove otrokom, ker je prejšnja leta že vse povedal. Kristus govori ljudem že dva Naprodaj Hiša za eno družino, 6 sob, kopalnica s ploščami obita, v Oorlett naselbini. Hiša v dobrem stanju, blizu transporta-cije. Zmerna cena. Kličite SK 1-2751. (22) Stanovanje se odda 2 lepi neopremljeni sobi s kopalnico se oddasta zakoncema ali eni sami osebi. Istotam se odda spalna soba zaposlenemu moškemu. Kličite HE 1-6757. -—(19) Stanovanje Prosto stanovanje dobi starejša ženska, ki bi vršila lahko hišno delo. Svojo sobo in uporaba stanovanja. Na 1000 E. 66th Pl. Kličite SW 5-3287. (22) Stanovanje Zakonski par srednje starosti ali ženska dobi v najem spalno sobo in souporabo kuhinje in stanovanja. Kličite EN 1-1043. (26,28,31,jan) HIŠE NAPRODAJ PO ZMERNIH CENAH Blizu E. 185. ceste, hiša šest sob, garaža za dva avtomobila, $9900. E. 210. cesta blizu American Jugoslav Center novi štiri in pol sobni bungalow, klet, podstrešje z gorkoto, $14,900. Blizu Lake Shore bulevar-da na E. 264. cesti krasna zidana hiša z tremi spalnicami, eno leto stara, garaža. Blizu Lake Shore bulevar-da zidana hiša za dve družini, zidana garaža za dva avtomobila, dve leti stara, lep lot. JOHN KNIFIC 820 E. 185th St. IV 1-7540 000(K><=^ JANEZ JALEN: _ ' X?. m M* CVETKOVA CILKA ooo^cr>ooo Voz je oddrdral. Kmalu z tla. Cilka je mislila, da kar njim sta pred prvimi kapljami, koj pogine. Pa Lisca je spet dežja pribežala domov tudi Janez in Cilka. Dež je poživil zelenje. Sonce je zašlo že za jasne gore, na Poljanskem pa je še vedno grmelo. Utrujeni so Cvetkovi šli zgodaj počivat in so hitro po-spali. Z drugimi vred je legla po molitvi tudi Cilka., zaspati pa ni mogla. V hiši, na nek' danji materini postelji, se je u-pirala zaspancu. Skrbela jo je kobila. Klub premagovanju je zadremala. Topot kopit v hlevu jo je predramil. Hitro je vstala, se površno oblekla in se bosa po prtih izmuznila gledat v hlev. Zunaj so sijale zvezde. Na Jel ju je hukala sova. Okrog skednja je netopir lovil vešče. Cilka, ki je že od mladih nog v jasnih nočeh rada postajala zunaj, se ni utegnila prav nič muditi. Prižgala je luč, narahlo odprla hlevna vrata in posvetila h kobili. Lisca je stala sama v hlevu. Vsa goveja živina s prašiči vred je bila na planini na Goreljeku. Minca je vsako jutro navsezgo-aj šla po mleko za dom. Le kdaj pa kdaj so naprosili koga drugega, da ga jim je spotoma prinesel. Kobila je bila vsa premočena. Nemirno se je prestopala in kaj pogosto z zadnjimi nogami brcala pod trebuh. “Kolje jo,” je koj vedela Cii ka. “Pa še rekla sem, da bom tisto deteljo izpred kleti zanesla k stogu in jo stlačila v brano k drugi, pa so me ata prehiteli in jo vrgli v parne. Že tako je dobila Lisca veliko detelje, zraven se je pa še sparjene na-žrla. Da sva se morala z Janezom pri stogu tako zavero-cati!” Obesila je svetilko pod strop, privezala kobilo na kratko, da bi ji v nepokojnosti ne stopila na nogo. Zavihala si je rokave in vzela vv sako roko zvitek slame. “Desno—levo, d^snq1— levo, desno—levo,” je hitela izmenjaje z obema rokama drgniti kobilo, kakor je bila videla med vojsko vojake na Bistrici na ukaz utirati spenjene konje. Znoj ji je začel kapljati z obraza. Čutila je, kako ji polzi po životu, kobile pa ni mogla osušiti. Vsa upehana se je noslonila na žleb. Žalostno, z bolečino v očeh jo je pogledovala kobila, kakor bi ji očitala vnemar-nost V luč se je zaletavala vešča. Svetloba je predramila muhe na stropu. Zmeraj glasneje so pobrenčavale. Lisca je začela obračati glavo nazaj po sebi. Preden je Cilka uganila, kaj namerava, se je že zvalila na tla. Da vsaj malo ukroti bolečine v črevju, se je hotela prevaljati in razbrcati. Bila pa je preveč na kratko privezana. Glava ji je obvisela v zraku. Začela je težko hropsti. “Zaduši se,” se je Cilka prestrašila. Že je bila pri povodcu, da ga odveže. Nič ni pomislila, da jo utegne Lisca brcniti. Skrb za kobilo je prevpila brigo za samo sebe. S svojo težo je kobila vozel tako trdo zadrgnila, da bi morala biti Cilka trikrat močnejša, če bi ga hotela odvezati Hitro je to spoznala in nič si ni tajila. Stekla je pred hlev, snela s kljuke očetovo kosa in kar od daleč prerezala povodec. Kobili je glava omahnila na vstala. “Nič ne pomaga. Po ata mo-am.’ Jadrno je odprla vrata in se skoraj zaletala v očeta. “Kakšen ropot pa je v hlevu?” “Kobilo kolje. Preveč ste ji dali detelje.” Cilka ni mislila dolžiti očeta, sebe in svojo razmišljenost je dolžila. Cvetek je pogledal in koj razsodil. “Olja ji bo treba vliti. Sami ne zmoremo. Pa Janeza stopi, a drugim ni treba vedeti.” “Janez ni doma. Koj po dežju je odšel v Mrzlemu studencu.” “Pa po Robarjevega Martina.” “Naj gre Rozalka.” “Sami se ne spodobi. Še Min-co pokliči. Obe naj gresta. Bosta druga drugo strahu varovali.” Povsod so že spali. Vas je molčala. Le v gornjem koncu nekje je lajal pes. Najbrž ga je motil kak vasovalec. Ura je tekla na polnoč. Cvetkova hiša pa je oživela kakor opoldne. Dekleta so tekale naokrog. Min-ci je šlo na jok. Rozalki se je dobro zdelo, da oče kliče njenega fanta na pomoč. Cilka je bila pričakovala, da jo zdaj zdaj kdo s trdo stisnjeno pestjo u-dari naravnost v obraz. Oče pa je sredi hleva razvezoval otepe in stal slamo na debelo in široko. Z največjo težavo sta s Cilko spravilo Lisco iz paža v vrtinec slame. Kakor bi bila razumela, zakaj ji je gospodar postlal, se je kobila koj ulegla, se zvalila na hrbet, se valjala in divje bila okrog sebe, dokler ni vsa upehana obležala na strani, težko hropla in molila noge daleč od sebe. “Skovik, skovik skovik, vik, vik,” se je oglasil pod oknom skovir, ki ga je privabila luč. Oče in Cilka sta se spogledala. Rekel ni nobeden nič, mi-' slila sta pa oba, da je prišla sova kobili napovedati konec. Cilka je občutila, kakor bi se| ji bil podiral strop na glavo. Cvetkovi . so južinali. Na c JUi sit prehlajui? Pri nas imamo izborno zdravilc da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drag 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad. Popravimo ogrodja in fenderje na vasem avtomobilu • SUPERIOR BODY & PAINT CO. 6605 St. Clair Ave. EN 1-1633 FRANK CVELBAR, lastnik Za zavarovalnino proti OGNJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM pokličite: JOHN ROŽANCE 15604 Waterloo Rd. KE-1-6681 brazih se je vsem poznala neprespana noč. Oče je mračno gledal predse, dekleta pa so i-mele objokane oči. Nikomur se ni ljubilo govoriti. V hiši je bilo vse tiho. Še muhe niso brenčale. Izletele so se gret na sonce. Le žlice so počasi po-škrtvale ob rob sklede. Pred šupo je zarožljala veriga. Cezar se je pognal in to gotno zalajal. Kikiriknil je petelin, kakor bi bil kragulj preletel hišo. Vse štiri žlice so zastale na mizi. Na dvor je priropotal težak voz. Cvetek se je ozrl skoz okno: “Konjederec je prišdl.” Vsi hkrati so odložili žlice in vstali. Na molitev ni mislil nihče. Minca se je spustila v glasen jok. Rozalka je ihtela. Cilka se je grizla v ustnice. Pobrala je žlice in odnesla le na pol prazno skledo v kuhinjo. Cvetek je stopil na prag in videl, kako gre konjederčev hlapec naravnost proti Cezarju. Že je Blaž hotel zavpiti, naj pazi, da ga ne popade, ko je pes hipoma stisnil rep med noge in zbežal tako daleč v listje, kakor mu je veriga pustila. Cvetek je bil trdno prepričan, da konjederčev hlapec smrdi po pasji smrti. “Dober dan, oče,” je pozdravil konjederec. “Eee, slab dan je, slab. Prav nič vaju nisem vesel.” “Naju nikjer niso. Pust je najin opravek in prav nič lep. Potreben pa je, če ne bi bilo še več nesreč.’ ’ Hlapec je izpregel težka konja. Drug pred drugega sta bila vprežena, ne v par; zaradi ozke poti. Rejena sta bila, da sta se kar svetila. “Z mesom ju krmi, pravijo,” je pomislil Cvetek. “Bog ve, če je res. Za prašiče že verjamem. Da bi pa konje. Tako je tvoja nesreča njemu dobiček.” Pred hlev je prijokala Minca. Mislila je, da jo pošljejo po možake. Pomagali bi naložiti Lisco. Pa jo je oče zavrnil: “Odveč si, nazaj v hišo pojdi in kisaj se! Zdaj je, kar je.” Minca je poslušala. Radovedna, kako neki spravijo kobilo na voz, ko bi jo vsi pri hiši komaj premaknili, je pozabila na jok. Hlapec je voz obrnil, začel prepenjati verige in razmetavati vrvi. Cvetek in konjederec sta stopila v hlev. Konjederec je začutil z gospodarjem: “škoda kobile, zares škoda. Lepa je.” “Pa kako škoda! Ne bom lahka druge kupil, pa take teže ne ho in še ob sorto sem. Letos sem jo spet vodil. Ko bi bila storila kobilico, bi bil žrebe ob- držal za dom.” Pripovedoval je konjedercu, da je bila Lisca še starega Po-rentovega plemena. Dva župnika zapovrstjo sta se v Srednji vasi pisala Porenta. Stric in nečak. Luka je zaslovel po najtežjem paru kobil v Bohinju. Kar vse je gledalo, kadar ju je zapregel pred kočijo. Od Luka je dobil pleme na Koprivnik župnik Sodnik. Od tega gospoda, Bog jim daj dobro, pa on, Cvetek. Kaj žrebet je že prodal in tudi nekaj kobil je šlo že čez prag. Pa tako kakor Lisca še nobena. Dokaj denarja je imel naloženega. Lepe dote je mislil šteti enemu izmed fantov in hčeram. Pa mu je vojska pobrala oba fanta. In hčere . . Tudi denar VNET RIBIČ — Napravljen za hudo zimo čaka mladi ribič, vstfajno na svoj plen. L V 1904 [/ 1954 JSaznanilo in JZahniala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki bolezni umrla naša ljubljena soproga, draga mati, sestra in svakinja JENNIE M. YELITZ Previdena s sv. zakramenti je zatisnila svoje drage oči dne 24. decembra 1934. leta. Rojena je bila 26. aprila 1904 v Clevelandu. Pogreb se je vršil 28. decembra 1954 iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida, kjer je za mir in pokoj njene duše bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih cerkvenih in verskih obredih je bilo njeno truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k zemeljskemu počitku. V dolžnost si štejemo, da se s tem Iskreno, zahvalimo Father Victor N. Tomc za molitve ob krsti pokojnice v pogrebnem zavodu in aa darovano sv. mašo ter za spremstvo na pokopališče. č. g. duhovniku iz fare Holy Cross pa se toplo zahvalimo za podelitev pokojnici sv. zakramentov. Srčna hvala vsem, ki so ob krsto naše drage pokojnice položili tako lepe vence cvetja in ji s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Topla zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale Za mir in pokoj naše drage umrle. Iskreno se zahvalimo vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom in članicam društev, ki jim je pokojnica pripadala: Martha Washington št. 38 SDZ, Catholic Knights of Ohio, Branch No. 1, in podružnici št. 18 SŽZ, za lepo slovo od svoje umrle sosestre. Toplo se zahvalimo pogrebcem, bratom in svaku pokojnice, ki so nosili njeno krsto. Srčna hvala vsem, ki so na dan pogreba dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago in s tem dali priliko mnogim, da se pogreba udeleže. Hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih bolezni in smrti naše drage umrle bili na pomoči. Hvala osebju pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi za vzorno urejen pogreb in za, vsestransko izvrstno postrežbo. Draga žena, mati, sestra in svakinja, počivaj v miru v tej lepi ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Končana je Tvoja pot, ljubljena soproga, draga mati in sestra. Odšla si k Bogu, da iz Njegovih rok sprejmeš plačilo za vso ljubezen, ki smo je bili deležni, za vso Tvojo skrb in delo ter za vse dobro, ki si ga storila na tem svetu! Mi pa se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah, dokler nas Bog ne združi vseh v Svojem nebeškem carstvu! žalujoči ostali: MIKE, soprog JUDITH, hčerka JOHN, WILLIAM, JOSEPH, ERM3N, VICTOR, bratje ANDY, srak je propadel. Včasih bi bil lahko j Saj je menda tudi nihče več kupil grunt, sedaj še zgarane, nima.” postarane kobile ne dobi: “Na “O, pač.” sorto pa še misliti ne morem. | “Kdo?” i ytyytv Delničarska seja V nedeljo 30. januarja ob 3. popoldne i ima DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 DENISON AVE. redno letno delničarsko sejo Vabljeni vsi delničarji, posamezniki in društva. ZA DIREKTORIJ: ' ELLA PULTZ, tajnica. A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 Use O ur Lay-a-Way Plan QUALITY AT A PRICE—rEASY TERMS STAKICH FURNITURE CO. JAMES D. STAKICH. Prop. IVanhoc 1-8288 16305 Waterloo Road STORE HOURS: Monday, Thursday,. Friday—§ A.M. to 9 P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. 'to 6 P.M. — Wednesday, 9 A.M. to 12 Noon ZEN1NI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 ! Cleveland, Ohio, 26. januarja 1955. BLESK STOLETJA — Sto tri sveče, za vsako leto ena, gore na godovni torti Auguste Rossi v Bologni v Italiji. Z njo vred si ogleduje razsvetljavo njena pravnukinja. Augu~ sta je najstarejša italijanska učiteljca. Rojstni dan je slavila v družbi štirih rodov svoje družine in številnih nekdanjih učencev.