Le samo 80 komadov?
D
imamo s**
\ Koledarja za L1899
velja le 25 centov,
To pač znači, da je dober, ker!' ' od 1600 je to pač malo število. •Kdor Slovencev ga še nema najti se brzo oglasi.	U
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Ste-v- IV.
JSTe w
1. marca 1899.
Leto V JLL-
Papei Leon XIII. bolan.
Sv. oče je včerajšnji dan prebil v postelji. — Zvečer je omedlel.— Napovedane sprejeme odložili. ___Vatikanski časniki molče.
II i m, 2*. febr. Papež seje včeraj kn j*- sprejemni vošila za spomeniški dan njegovega vmeščenja dne f». marca, prehladi! in mora danes ostati v \> >sbdji. Danes zjutraj visoki bolnik tožil o zbadanju ob h i ran i. Dr. Ltpponi se j^ izjavil, da ima vročinico in določil, da mora čuvati poet«!j. Zdravnik je danes trikrat obiskal visoeega bolnika, k »t j" pa papež na zvečer okolu ur«' omedlel, bode ostal čez noč v Vatikanu. Zdravnik se v obče neče i/.razi t i o njegove] bolezni.
V Vatikanu pravijo, da bolezen ni nevarna.. Govorilo se je, da b .de danes vstal, ali dr. Laponi je zahteval, da naj i* še v postelji ostani k'-r ga mraz spreletava in protizroča b »lečine v ledicab.
L o ti do n, 1 marca. Rimski dopisnik ..Daily Mail" poroča: „lioj.- S", da je pap^Ž zbolel na vnetju pljuč, in ko se ga je v istini ta bolezen lotila, da težko okreva. Kardinala Preglia in l)oyen od svete sinode, sla ostala ves večer v Mobi sv. < četa.
Nova vojna postava.
Po dolgem kritikovanju, pretre- |
no> »uiti j : . :aat w»d:ir v ponede- J ij.-k sprejel Hullov vojni postavni načrt. seveda s precejšnjimi spremembami. Najvažnejša sprememba je v določbi, tla ima ta nova postava vljati le do 1. julija 1901; ako do tja ne napravijo zopet postavo, ki *ra ne bode zahtevala trajno reorganizacij s<* zmanjša stalna armada zopet sama po sebi na staro stališče, na 27.000 mož, kakor je bila pred p <sl dnjo vojno. Postava ktero je sprejela zbornica, daje prerij prostosti predsedniku, on lahko postav na vojno polje 100.000 mož in tudi lahko to armado zniža, ka-: kor položaj kaž*> na (>7.000 mož, ktero poslednje Število naj velja kot j stalna armada v mirovnem času. Nova postava sprejeta po senatu je v obče ostala vglavnih potezah take. kukor j.' I>11 a sprejeta v kongresu, vendar pa jej je bila v senatu vme-ščena večja prilika za patronizacijo,
Razmotrivanje pod črto.
1 iSc Kree lanč«.
Pred jed n i m letom so Zjed. države preneha 1" se celemu svetu nasproti hvaliti, da njih naloga j* gojiti vesoljno bratovščino in vzdržati mir. V zadnjih dvanajst mesecih pozabljeni so bili nauki očetov, naša mirovna društva so ustanovila delovanje, učenje Gospodovo se je pozabilo. P»og slave iu vojne je nastopil svojo vlado. V imenu človečan-atvasmozačeli nabijati top«, brusiti meče — č^š, kri mora teči, da se brani človečai stvo. Zdaj prelijamo kri tisočerih nedolžnih, mirnih mož? žeufi in otrok, koseči jih enako travi. _da vstrež^mo kapitalistom in njihovim agentom.
Pokazalo se je zop^t kako lahko se človek v zver spremeni. Od Ame-rikancev je bilo vendar-le pričakovati, da v istini cenijo človeštvo, da gojijo ljubezen do miru in ee strašijo pred grozovitostimi vojske. Hipoma, enako gromu iz jasnega neba, je krik po vojni pretresel vse države. Ta divji krik je pojedine plaši j i ve glasove po miru popolnoma zadušil.
Mogoče je, da v teku dolzega časa vojaka mora izbruhniti. Znabiti,da

kar bode pa zbornica gotovo tudi odobrila. Edino prednost pa ima v njenem provizoričnem značaju, ker prihodnji kongres sili se zopet resno pečati z vprašanjem reorganizacije armade. Smoter postave pa je v pravem namenu predruga-čenim razmeram odgovirjati m armado postaviti na zdravi temelj, tako malo na pravem vojaškem stališču, da čim preje se zavrže tim bolje bode. Močno stalno armado pa sedaj, ko smo se podali v kolo-nijalno politiko, gotovo tudi potrebujemo saj za bodoča leta in boljše jet da se zadovoljujemo z slabim provizorijem, nego bi napravili slabi definitivnm. Akoravno imamo zelo malo upanja, da bo prihodnji kongres kaj boljšega skrpal, je vendar potreba to vprašanje zopet temeljito prerešetati, in vendar je mogoče, da kaj boljšega ukrenejo, nego je Hillov postavni načrt,.
M^d drugimi pomanjkljivostmi, kt-re hočemo navesti je še vedno p manjkanje organiziranja generalnega štaba, kakoršni se že dolgo časa nahaja pri vseh večjih armadah na svetu. Nekaka zmota je, ako ta važni organ, kterega bi zamogli imenovati možgani armade, trajno odkladajo. Potem je kriti kovati nizkoštevilo možtva taktičnih zvez. Kompanija pešcev naj bi imela najvišjo število mož 48, kompanija konjikov pa 43. Kakor važno je v mirnem časa pri regularnej armadi drž iti mnogo in potrebne male zv<->ze. da j« kolikor mogoče veliko častnikov izobraziti, da jih potem lahko pri rasnem slučaju zamorejo razdeliti med oddelka prostovoljcev, tako je napačno ako sedaj v vojni ker sedaj velja vendar za mobilizirano armado — ustanovljajo ta ko mnogo častniških prostorov, ko sp je pokazalo kako malo častnikov imenovanih iz za sob ni kov, zadostuje zahtevam.
Ali ravno s tem je značaj na smer goraj navedpne posta ve, da ustanove kolikor mogoče častniških prostorov višjih in nižjih, da preskrbe službice puhloglavim ljubljencem gospodov senatorjev, tajnikov itd. Kako zelo so se v tem pogledu vdali slabostim kaže že to, da so v Benatu sprjetej postavi vsled pomnoženja častnikov določili 10 mili jonov dolarjev več stroškov, nego so v zbornici v to določili, da si tudi to ni bila malenkost. Iz tega uzroka pa tudi nesmemo dosti pričakovati ud opozicije v zbornici, ker uajbrže se
bode nekaj gospodov zastopnikov tudi zadovoljilo z skorjic&mi, ktere bodo padale raz bogate mize, to je pri deljenju služb častnikov in opozicija se bode podala. Algerju, Cor-binu in njih kliki se kaj srce smeje in so gotovo sedaj prav zadovoljni, ker za nezmožnosti v poslednjej vojni so bogato poplačani in še lepo upanje goje za prihodnjoBt. Vsled sprejetja načrta je pa tudi izvanred-uo zasedanje najbrže odstranjeno, kar je konečno tudi prav dobro, ker ako gospoda, podrepujoča kapitalu pri zelenej mizi sedi, ali ne, delavcem s tem pač ni nič pomagano, pač pa le političnim mamelnkom in ti se bodo sedaj smijali, ko bodo nosili pisano suknjo, prepaseno sabljico, čevlje na „biks v butici pa niks'1!
Iz nasi! novih kolonij.
Sumljiva poročila.
Filipinom seje posrečilo utrditi za ameriškimi
črtam i. M a n i 1 a, 24. feb. Glede na mnoga prijetja sumljivih Filipinov in ukaza, da morajo po 7. uri ostati doma, se niso pojavili nemiri v poslednjej noči. Z izjemo nekaj strelov v bližini jetnišnice, je bilo
voriti. Gomez je baje pripravljeu izdati ukaz za razpustitev, ako za s^daj dajo Zjed. države tri milijone dolarjev, da se izplačajo kubanski vojaki in realizirajo kubansko posojilo v znesku $ 10,000.000. Pri oti-cijelnem pozdravu Gomeza v palači je rekel dr. Varela Zegneiza. kot zastopnik Kubancev pri pozdravnem govoru: Vstaja je bila Martijevo in Gomezovo delo. Plemenita obljuba Zjed. držav Kubo oprostiti, je pro-uzročila padec Španije. Sedaj naj bi Kubanci vsako navskrižje b Zjed. državami pozabili in navdušeno ž njimi vzajemno delovali. Gomez se je v svojem govoru izrekel, da je med vstajo željno pričakoval miru. j Njegovo in njegovih sodrugov delo, ne bode popreje zaključeno, dokler se ne preosuovi dežela in pribori absolutna neodvisnost.
Pazljivost Amerikancev.
M a n i 1 a, 25^feb. Odkar je vz-bruhnil požar, so 1200 požiganja sumljivih osob zaprli. Oblasti so skrajno pazljive in upajo, da je za sedaj minola nevarnost novih požiganj. Požarna brigada britiške kri-žarke ,,Narcissus" gre vsako noč na kopno, da straži britiške banke. Zavarovalne družbe se branijo izplačati zavarovalnino opiraje se na vojskino opazko. Pred Caloocanom so bili včeraj večer štirje amerikanski vojaki ranjeni in tudi pri San Pedro je jednega vojaka zadela krogi ja. Ob črti prednjih straž se vedno ostalo mesto mirno. Pri Caloocan	•	^ml* vHo'1 menjavajo streli. Nemška oklopnica
je imela brigada generala Harrison j	bi ^ * 10 do „ Kaiserin Augusta" je dospela pred
Gray Otisa več malih prask z vstaši, j_____... .. j Manilo.
ali ko je napočil dan so vstaše z vo-
liko zgubo nazaj potisnili. Na ba- ..	,, ,
proti Manili. „Iowa", ktera je z
,,Oregon" potovala iz New Vorka
v Callao, se sedaj nahaja v Mare
Island in popravljanje strojev bode
trebalo mesec dni.	! f>r;ivij°- so včeraj admirala tele-
P o r t S a i d, 24. feb. Ameri- 8raflC'"° vprašali, kakošm politični rikaniki prevažalni parnik „Sher- vzrokl so ga Predli do te zahteve, man" b T>. pešpolkom in batalijo-nom 17. pešpolka odpljuvši 3. feb. iz New Yorka, ostavši Gibraltar 24. feb., je danes sem dospel in nadaljeval svojo pot proti Manili.
Na baterijo ob železuici so malo bolje streljali, ker so Filipine i malo bolje merili, toda veliko škode niBO zamogli napraviti Amerikancem. Poročnik in trije vojaki 20. Kansas polka so bili ranjeni, jeden vojak pa bil usmrten v grabnu. V bližini Higgins House so tako pogosto padale kroglje, da so morali prelo-i žiti glavni stan.
Danes opoludue so 20. pešpolk, kteri je dospel z ,,Scandio" izkrcali. Nastanili so ga začasno na obali, kjer je dosedaj bil Tennessee polk.
V mestu so se pomirili in trgovi-vine zopet otvarjajo. Policija iz-vrstuo posluje pod vodstvom generala Hughesa, ter jej izrekajo priznanje. Uvozna eolnina na sveže 6adje, sočivje in meso je začasno odpravljena.
Danes večer so amerikanske žene glede varnosti odpravili na krov v luki nahajajočih se vojnih ladij.
W a b h i n s t o n, 24. fel. General Otis je danes odposlal vojnemu oddelku nastopni brzojav:
,,Scandia" je včeraj dospela. V nočeh 21. in 22. feb. se je V6tašem posrečilo dospeti v predmestja za našimi črtami. Ti so se skrili in kakih 1000 utrdilo. Včeraj smo jih hudo pretepli. Zgubili so ka kih 500 mrtvih in ranjenih in 200 vjetih. Naša zguba je majhna. Mesto j mirno, zaupanje se je povrnilo in trgovine odpirajo.
Admiral Dewey je daneB kratko brzo j a. vil: „Iz političnih uzrokov bi mi bilo ljubo, ako vojno ladijo Oregon" kakor hitro mogoče sem pošljete." Ta kratki brzojav je dal povod obširnim razgovorom. Na jeduej strani so kazali na politične uzroke, da bodo vlasti, v prvej vrsti Nemčija, poskušale napraviti Amerikancem težave, celo zagotavljali so, da so nemške ladije nameravale izkrcati pomorščake proti volji De-weya. Na drugej strani izjavljajo, da hoče Dewey na vsak način le z veliko vojno ladijo napraviti vtis na Filipiuce in njih bojevitost omejiti. Tem optimistom so odgovarjali, da je Dewey mož. kteri že ve kaj dela in namerava. Na Filipince vtis napraviti, ni nikak političen uzrok, in velika ,,Oregon" ne more pljuti blizo obali, da bi jo lahko uporabili za kako demonstracijo.;
po
.dnevih nadaljevati potovanje, in je Luko smatrati, dr- je seciaj na poti
V." a b h i n g t o a . 2-" fob- Se vedno čakajo pojasnila na zagonetno Doweyevo brzojavko, v kterej je zahteval. da se iz ,političnih vzrokov' takoj pošlje vojna ladija „Oregon".
enaka kugam in lakoti, služi v daljnem oziru splošnemu napredku sveta. Francoska revolucija se je rodila kakor vihar — sama po sebi. Nabralo seje toliko gnjilih, smrdljivih pHnov v krogih višjega društva, da je le blisk, grom in tresk bil vstani ozračje očistiti.
Čez take, človeško društvo pretresu joče prikazni, človeška roka iu um nimata oblasti. Te vrste zgodovinski dogodki niso hladnokrvno iu premišljeno provzročeni. Enaki so elementarnim silam.
Zjed. države pa so premišljeno oborožile svoje vojne ladije in čete, poslale so jih v tuje kraje, da se udeleže tuje vojske. Samo pohlepnost, nenasitna pohlepnost je prouzročila to. Niso dale kruha lačnim — kroglje iu smodnik, to je bolj služilo v dosego njih namenov.
Pogumne može, boreče se z ognjem in mečem na slabih ladijah, so naši krščanski vojaki streljali s topovi v njih nezmožnem položaju. Ta kuka-vičin čiu se je proglašal po svetu
kot 6lavna hrabrost---- Najostud-
nejšo ulogo pa je igralo amerikan-sko časnikarstvo. Ono je netilo vse slabe strasti v amerikansko ljudstvo, iz gole dobičkarije.
Krvoločnost je menda človeštvu tako prirojena kakor zverini. Kri

Gomez s 1 a v I j e n.
Havana, 25. feb. Maximo Gomez je Bedaj slavljen junak. Kjerkoli Be prikaže, pozdravljajo ga z , .živio-klici". Njegovo zdravstveno stanje je slabo, toda stari general vstašev se očividno trudi, izgledati krep-kejši. Danes namerava generala Brooksa obiskati in se ž njim glede razpustitve kubanske armade dogo-
vpijani iu obes ni. Pijani zmage nad slabim, onemoglim sovražnikom, smo se zdaj A meri kani prijeli vojskovanja, kakor bi bilo to kak „bu-siness". Tirjamo večje pomorstvo, večjo kopno armado. Od dela in miru se obračamo k altarju vojne slave in zatiranju drugih narodov. Vse zgodovinske uke, vse zakone človeštva pahnili smo na stran in le še priložnost na boj iščemo.
Nobeden človek, nobeden narod še ni prelival krvi, ne da bi ne našel zato uzrok. I bijauje slabotnih divjakov nima več razloga, kakor ga je imel volk, ko je ovco požrl. Rekel je, da mu je ovca vodo skalila, akoravno je uižje doli kakor volk iz potoka pila. Tako je zver opravičevala umor, h ktereinu ga je požreš-nost dovedla.
Pred letom še nihče ne bi veroval, da Be bodo Zjed. države oborožile v podjarmljenje druzih narodov, da bodo premišljeno pošiljale topove v svrho pobijanja priprostih otoča-nov v mirnem morju. Zdaj ,.žanje4t naša armada tisočero nedolžnih ljn-di in časniki vijejo vence slave našim državnikom. O sleparija 1 Kaj-novo zuamenje ubijanja pritisnila bode zgodovina tem nesramnim kapitalističnim agentom načelo. Časi, ko se je zgodovina pisala na „ko-
mando" od klečeplazov bo minoli.
Ali ni čas, da bi ljudstvo ustavilo to zločinstvo, da bi vsakega, visokega in nizkega, kteri si je okrvavel z umorjenjem teh divjakov — poklicalo na odgovor? Pa kaj bi to vprašal? Vsaj ljudstvo dovoli, da se v mejah Zjed. držav mirni delavci smejo streljati, kakor psi — brez kazni.
Culi smo klic iz Kube — napovedali smo vojsko Španiji, slepeči s tem sami sebe, da tako zahteva naša človeška naloga. Ta idealizem pa ni branil, da je McKinleya in njegova svetovalna tolpa prisilila z orožjem v roki, Španijo, filipinske otoke nam za dvajset milijonov prepustiti. Hold-up-men per exellence — so ti naši očetje v Washingtonu !
Prebivalci teh otokov pri temu „businessu" niti črhniti ne smejo. Mi jih imenujemo ,,rebels", ker ne-čejo priznati to „kupno pogodbo". Te priproste otroke narave, kteri blagoslov sedanje kulture še ne poznajo, ubijajo naši vojaki; oni imajo še toliko nepokvarjeno naravo, da si upajo svoje mnenje izreči.
V istini, človekoljubje cvete pod krilom amerikauskega orla ! Vosre-čenji narodov nimamo vspeha. Ci-vilizovali smo naše Indijane tako dolgo, da smo jih pokvarili do do brega, zapodili smo jih iz domov,
Ako je Dewey na to že odgovoril, se še ni moglo zvedeti. Razun Zjed. držav, imajo sedaj Velika Britanija, Rusija iu Nemčija svoje vojne ladije na Filipiuah.
G o m e z o v u h o d v H a v a n o.
Havana, 24. feb. Pridši iz Ma-Tiane je jahal danes general Gomez na čelu 25.000 mož broječega kubanskega in amerikauskega vojaštva in na strani generala Ludlowa v Kubansko stolico. Na cestah je stalo več nego stotisoč ljudi. Pri centralnem parku ga je pozdravilo 1000 ognjegascev in 2000 belo-mo-dro-rudeče oblečenih deklic.
njihove kože smo pa — le zato, ker niso rabiti za usnje — vrgli v paci-fično morje. V Kubo in Porto Rico so šle tolpe amerikanskih kapitalističnih sleparjev, da ogoljufajo in osleparijo ondotne prebivalce za raznovrstne „business chances". Do smrti smo omikali rudečokožce, zdaj pa smo šli 7000 milj daleč, da nekoliko milijonov rumenokožcev pobruaimo s krogljami z našo fino kulturo.
Gospodarstvo Špancev na Kubi, Porto Rico in na Filipiuah je bilo nedvomno slabo. Skušnja bode pa prebivalce teh otokov učila, da je leni, zanikrni Španjec, vendar-le bolji „boss", kakor pa premeteni kapitalistični Yankee, kteri zna spreobrniti vsako reč v denar— ne da bi sam delal.
Milijoni v Zjed. državah plačujejo davek (kterega delavci z žuljem prislužijo), da armada dela zato, da kapitalisti v teh deželah morejo začeti njih gnusno početje. Velika armada, ktero bodo plutokratični agentji v Washingtonu ustanovili, se bode učila streljati na rumeuo-kožce na teh otokih, spretnost pa, ktero bo po teh živih, pa cenih tarčah pridobila, bo kasneje rabila v to, da bo doma streljala in nbijala mirne delavce.
Uncle Sam. you make me Bick I
Kubanci niso zadovoljni.
Santiago, '26. febr. Odkar je general Brooke izvršitev javnih del v tej pokrajini tako zelo omejil, vlada med trgovskimi in uradniškimi krogi velika razkačenost. Kubanci so sedaj odločni nasprotniki Amerikancev. Nek vplivni Kubanec seje te dni izrazil, da bodo Amerikancem napovedali vojsko, ako do meseca junija ne spraznijo dežele. Amerikanski častniki sicer ne verujejo, da bi v bližnjem času prišlo do nemirov, boje se pa le, da bi se mnenje prebivalstva popolnoma ne preobrnilo.
Kubanci v pokrajini Guautanamo nečejo delati. Tamošuji amerikanski poveljnik poroča, da so kubanski vojaki v dveh taborih zbrani, in da se na Bkrivnem pripravljajo na zopetno vstajo. „Cuba Libre" je objavila včeraj nek članek, v kterem zahteva, da se Amerikauci umaknejo. Kakor hitro Španija mirovno pogodbo ratificira ni njihova navzočnost na Kubi več opravičena. Isti časopis poživlja Kubance naj s< zoperstavijo vsiljevanju amerikanskih monopolistov iz sebičnih namenov.
Vojaki n a C e b u.
M anil a, 26. feb. Bataljon pešcev se je danes vkrcal na ,,Pennsyl-vanio", ter bode odrinil na Cebu, kjer se je nedavno izkrcalo 50 pomorščakov. Vlada domačinov je protestirala, zagotavljaje, da je Aguinaldu zvestoho obljubila, ZOr perstaviti pa se le ni upala, ker je otok brez vse obrambe. Bati se je le, da bi domačini ne požgali me-* sta, predno dospejo amerikanski vojaki. General Otis je prepričan, da bi se težavam dalo izogniti, ako bi bili zasedanje odložili, dokler bi se komisarji povrnili na otok, kteri bi bili prebivalce na prihod Amerikancev pripravili.
Danes po noči so domačini vpe-pelili vas Marraguina. Minolo noč so se zopet vršile običajne praske« Jeden Amerikanski vojak je bil usmrten in štirje ranjeui.
Havana, 26. febr. Maximo Gomez, kteri predsednika McKinleya visoko čiBla, je sklenil osebno ga obiskati. Vsekako bode prišel še le potem, ko bode boljše vreme, toda pričakujejo ga vsaj do 20. aprila v Washingtonu. Gomez je še vedno mnenja, da mora biti Kuba neodvisna ; pripravljen pa je Zjed. državam dovoliti postajo za brodovje, pravico zasedanja Havaue in še ne-kterih druzih krajev.
London, 26. feb. Čaz Madrid se brzojav I ja iz Manile, da so ptuje vojne ladije izkrcale moštvo, da varuje svoje rojake. Iz Madrida se dal je „Uentral News" brzojavlja,
Naše pivo
je poskušeuo od največje pivovarske akademije v deželi. Mi vemo kako Be ima variti. Zato je
SUPERIOR STOCK
PIVO najboljša pijača.
Prodaja se povsodi.
80SCB B&S7IN6 CO.,
LAKE ITNDBN, - - KICH.
K ntered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893
»GLAS NARODA".
Li»t slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredil : Published by
K. SAK8E&. 109 Greenwich St. New York City.
$& leto velja list za Ameriko $3.—,
la pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—,
„ ,, „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ Č3trt leta . . . ,, 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki
,,Glas Naroda" izhaja vsako s~edo in sjboto.
„GLAS NARODA"
(t,Voms of the People44) Will be is -led every Wednesday aud Saturday.
Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in ngnhnrmti s - ne natisnejo
De- ar naj sebiagovoli poslati po M on v Order.
Pi spremembi kraja nar< -čnikov r roe jio, da se nam tudi prejšnje išče naznani, da hitreje najdemo > asi ivnika
O «pi -om in poAi liatvam uaredite naslovom :
„Gias Naroda",
1 rt* Greenwich St. New York City.
ministers!- predsednik Sagasta je v nek^m pog >voru rekel, da pomno-žeuje amerikauske armade v Manili za 4000 mož ne zadostuje. Potreba j e velik armade, samo da varuje obrežje. Vsak poskus ustanoviti \ .njen«? vlad > v n trajnem je brezupen. Tudi gnneral Rios, španski poveljnik na Filipiuah je brzojavil v Madrid, da je položaj Amerikan-cev v Manili zelo težaven. Da V »i vstajo Da otočju zadušili, morajo imeti 100.000 mož.
„SloYenci ne v Ameriko - ampak v Sibirijo".
dom za 200 rubljev, kako zlato solnce mu tam sijV; čujte ,,Domovina" sama pravi, da je tam vse
zastonj : 1 kilo ržene moke velja 5 kopejk, 1 kilo pšenične moke 6 ko-pejk, 1 kilo krompirja kopejke, 1 kilo ovsa 4 kopejke; 100 kopejk je rubel, 1 rubel pa je 54 centov. Kaj je tak kmet? Siromak večne čase, o delavcu za 50 rubljev na leto, ali 15 rubljev na mesec, pa niti ne govorimo, ampak le pomilovalno smejamo.
Zakaj silijo ljudi, celo Slovence v Sibirijo, ko je vse južua Rusija zelo slabo obljudena? Mi smo že pisali v našem listu kako so se prevarili rnoVi kmetje, ko so bežali v Sibirijo; nekteri slovenski matadorji v stari domovini bi radi lastne rojake tja spravili, kamor Rusi a pošilja zločince. Zakaj nek i ti s roko-ustneži tja ne gredo, da okusijo sibirski med iu rusko briško knuto. O slobodi pa n« niti govora. Ali nidi tega smo vsojeduo lahko dobri Slovani. Le vse kar je prav in res.
Dopisi.
\
Tako modruje „Domovina<t in trezuo mislečega človeka, kteremu je sl jbod i v isti ni pri srcu, strese mraz pri srcu: Brrl Daleč si prišel ubogi Slovenec, v Sibirijo ti kažejo, o Ameriki pa p;5ejo kakor slepnc o b*rvah. Kaj na dolgo piše ,.Domovina", nas ne zaiKina posebno, ker so navadna čvekanja iz gospodar skega stališča, da naj hlapec, delavec, mali p"gestnik Je doma oatane in navadnim oderuhom služi za sužnja in jim dela tlako. KukŠui so na Slovenskem nekteri premož-neji rodojjubi obeh strank, jih predobro marsikdo pozna: večinoma kmečki oderuhi! in tem ljudem se ne sme iztrgati iz koščenih rok siromak, ker kje dobil delavca za uborne solde, kje malega kmeta, kteri bi vse leto delal, naposled pa sam nič ne imel!? Gotovo je vsa-komu dom najljubši, ali kaj pomaga dom, ako kruha ni, in ko kakega človega do dobrega ožmo mu ponujajo beraško palico iz golega rodo- in človekoljubja!
„Domovina" še jako veliko veruje uradnim „statistikarjem", neverno ali je tolikanj naivna, ali neizkušena. Kaj pravi z številkami: Za 200—250 rublov si tam VBak kmet lahko kupi hišo, zemljišče, pohištvo, dobre konje, hrano in druzih potrebnih živalij. Navaden delavec za „lahkau (?) opravila na polju pa dobiva poleg stanovanja, hrane na leto 50 do 70 rubljev plače. Delavci po tovarnah pa služijo m e-se č n o po 15 do30rubljev. Ali ni to beraška plača, in koliko dolgo morajo delati? 12—15 ur na dan; pri-ganjač in tovarnar ga lahko pretepa s knuto, kje naj se pritoži? Pri ruski godniji, ali mar ne vemo, da ni na svetu bolj korumpiranih uradnikov in bolj absolutističnih suro-vežev nego v Rusiji?! Največje prevrate je pričakovati med delavnimi državljani uprav v Rusiji, ker je brift glavna osoba.
Kaj pa kmet, kteri si je nabavil
Bloeton Ala., 22. febr. Gospod urednik, dovolite tudi meni malo prostora, posebno ker je iz našega kraja tako redko kaj čuti. Z delom gre tukaj pri nas še precej dobro izpod rok, delamo vsak dan; premog samo strelamo. Od tone dobimo po 40 centov, voz ali kara tehta s premogom naložen 3000 do 3300, kar je več, nam ne plačajo (toraj vkradejo?). Tukaj bo jame za premog in od teh je jed na Z°lo nevarna, to je At. 2, v tcj je dosti podzemeljskega plinu. Pred dvema letoma se je v tem rovu dogodila razstreiba in bili usmrteni štirje Italijani, sedaj 22. feb. je bila zopet raztrelba, t-~>da še hujša, usmrteuih je bilo pet osob in fna mula: Slovencev hvala Bogu ni nobenega zadela nesreča : med mrtvimi sta dva A ugleda in trije zamorci. Iiojakom nikakor nn svetujem sem hoditi, zato ker so rovi nevarni in globoki-Marsikdo je že sem prišel, pa ko mu ui d"padk. z pet odšel. Si eni pozdrav rojakom p<> Ameiiki.
F. Kužnik.
>Iont Iron, Minn.. 23. febr. Resnica vedno zmaga, neresnica pa propada, s tem pregovorom moram zavrniti dopis g. George Fran-koviča iz Manistique, Mich. Mož prav nič ne pozna teh krajev v Min-ueboti, ktera jaz rojakom priporočam, da bi jih vzeli za svoja zemljiška ; ia m* ž me j" na laž postavil, ker ni pomislil, da s tem dopisom sam svojemu imeuu škoduje. Evo rojaki, kako je meni pisal, potem pa sodite, koliko v(t o Minnesoti:
Ma.mistiye, mich., b.jan.
Nepoznan prijatelj Joh. Sterle, j^st Georg Frankovich ti pišem en par vrstic, v kterih te lepo pozdravljam. Nadalje ti naz lanim, da sem zadnjič čital v štev. 79 „Glas Naroda" kaj pišeš iz Minn. St. Louis Co., kako se tam zemljišča dobijo Homestead, prosim, če te je volja, da bi ti meni odpisal kakšna zemlja je tukaj in kaka loža na onih zemljiščih, prosim, da bi mi bolj natanko naznanil in koliko vas je tam iz stare domovine. Jaz želim si tudi zemljišče v tej deželi kupiti, zato prosim, da bi natanko odpisal in bo n prišel pogledat v kratkem, Če -i mi bo dopadlo. Tukaj sva dva. ktera želiva vzeti zemljišče, ako se nama ne bo tam dopadlo, poj-demo potem v Kansas pogledat. Tukaj v Mišigan se tudi lahko dobi zemljišče, ali ni nič prida, me ne veseli, mejie bi veselilo, ako bi nas bilo več Slovencev skupaj.
Zdaj sklenem moje slabo pisanje in ž-lim srečno novo leto in pozdravim vse rojake, posebno pa tebe Johan Sterle in prosim za hiter odgovor in če je kakšno delo tam. God byedodruzega pomenka Georg Frankovich, Box 172 Manistique, Mich.
Schoocraft. (Izvirno pismo ima uredništvo v rokah.)
Iz tega pisma razvidijo rojaki kako vprašuje v tem pismu, v dopisu pa govori, kakor bi sam bil tukaj in na lastne oči videl puščave. Iz tega se dovolj jasno vidi, da je meni usiljeval neresnico, a je sam pri njej obstal, zato naj le gre v Kansas, da ne bode nemir delal v kakej družbi.
Rojaki naj bodo preverjeni, da ako bi ta zemljišča ue bila priporočila vredna, bi jih jaz nikakor ne svet val rojakom, ter ne želim ni-k< gir niti za cent, niti korak zapeljati ; tudi ne želim, da bi kdo zaradi mene samo en cent zapravil. Ka r svetujem, storim iz prijateljstva do rojakov. Gotovo pa je, da tudi jaz vem. da s tem podjetjem v prvem letu ne bode veliko koristi, vendar pa upam, da se s časom vsakomu trud obilno povrne, posebno ako se v tej deželi zopet oglasi kaka kriza kakoršna je bila leta 1893. Kako bi s*1 človek dobro počutil doma, ako bi imel kmetijo toliko urejeno, da bi imel živeža dovolj in kako kratkočasno je, ako-se gospodarju živina dobro redi. Gospod do-p;siik iz Manistique tudi ne piše i< =nic», da je boljše zemljišče že vzeto, dolej ob Rainev River ju je še d^etj sveta ; v teh krajih raste razno drevje, t idi hrastovega lesa je obilo, iz česar vsakdo lahko sklepa, da kjer se trd les in hrast nahaja, da je tudi rodovitna zemlja. Mnogim je tudi znano, da so v teh krajih tudi zlati rudniki, poraznih krajih je več ali mauj zlata, ali se ne bi tudi zainoglo kakemu Slovencu posrečiti, da r»iu bode sreča mila? Vsak človek ima prav, ako se po-služi svoje pravice in vzame Claim v tej deželi. Ni pa tudi vsakomu mar za t", zato naj mi bode dovoljeno. da malo označim naše rojake v tej deželi. Nekteri in teh je precej, so, kteri imajo še svoje družine in domovanja v starej deželi, tem ni druzega pri srcu, nego, da si kakor hitro mogoče svoje potrebne dolarje prislužijo in prihranijo, potem se pa vrnejo v staro domovino k svojim ljubim.T«-1 je gotovo hvalevredno da ljubijo dom in svojce; tukicn gotovo ni nič na tem, da bi v Ameriki vzeli Claim, in ga tuli ne vzeiro, ako bi vedeli, da je zlato v njem. Druge vrste rojaki so v t^j deželi, kteri so si že tukaj svoje zakonske polovice dobili, ali s > jih iz stare domovine poklicali, ali pa tudi mladi rojaki, kt^ri si jih bodo še h-dobili, uprav ti so v najboljšem položaju, da si svoje dele zemljišča prisvojč iu pravo bodočnost zagoto-ve. Baš tem moram dati prednost, celo pred onimi, kteri ljubijo staro domovino; kaj pomaga onim, ki se v staro domovino napotijo, ker že od mnogih vem, da niso bili še uiti leto dni doma, pa so že nazaj v Ameriko prišli in to nekteri celo trikrat, a niso imeli druzega nego velike stroške za potovanje. Z'»pet se pa nahajajo rojaki, kt^rini ni dosti | mar prihodnjost, da je le za sproti, v prihodnje pa naj bode kakor hoče ; ti odvzamejo še podjetnim rojakom ves pogum z norčevanjem ali slabim | govoričenjem, ker v vsakej, še tako I dobrej stvari najdejo kaj za kritizirati.
Uredništvo je pač k sklepu Fran-kovičevemu dopisu dadjalo pravi I dostavek. namreč, ako si kdo ogleda zemljišče ill mu ne dopa.de, mu ni treba plačati ne pristojbin, niti nič dati zemljemercu, toraj ga ne bode nič stalo, ako neče, toraj ne bode na tem potu nič zapeljan. Ker pa sedai v t*-h kraj h lahko vsakdo delo dobi, si tudi vožnje stroške kaj lahko povrne, ali pa še novce tukaj naredi, j ker povsodi so plačo zvišali. Jaz ne pričakujem nikakega dobička od teh naselbin in nikogar ne silim, saj imam sam stalno delo in hvala Bogu dober zaslužek.
Meseca aprila bodem vs^j»dno objavil v našem listu „Glas Naroda" dan, kedaj naj rojaki pridejo, da si lahko zemljišče ogledajo, m ako do-pade, tudi odberejo. Meni ne bode zgube, ne dobička nič, ako jih prid« sto, ali nobeden, ako jih pride eem pet sto mož, ako druzega ne bodo imeli, delo bodo lahko dobili vsi, t raj ne bodo škodo trpeli, pač pa kaj lahko še pridobili. Gospod dopisnik iz Michigan i naj le vedno resnico piše in naj ne govori o zemlji, k ter o še nikdar videl ni, kakor sl^pc-c o barvah.	J. Sterle.
DiamondvilJe, VVvo., 22. febr.
•Slavno uredništvo ,Glas Naroda', blagovolite sprejeti nastopni mi do-P's v predale nam priljubljenega delavskega glasila, da rojaki zvedo, kako se nam tukaj godi. Ob svojem času je bil čitati dopis iz Kemerer, Wyo., g. dopisnik je poročal o ne-
zgodi v premogokopu v Diamonville, v kt -rem je uasta! ogenj. V t"m rovu nismo dva meseca delali in še nimamo upanja, da b kmalu začeli. Dne 12. febr. ob uri zvečer sta bila dva Angleža usmr?- na, John L. Russull in-L. E. Wright. Ta dva moža sta šla 35 čevljev globoko v rov, ker ni bilo zraka, ju je tako-imenovani ,,d*uk damp" usmrtil. Sedaj delajo po 8 ur na dan ; delo je zelo nevar.io, ker še vedno goreč premog vozijo iz rova ; toda mi Slovenci tega d da še ne dobimo, mi se le kratkočasimo z listom „Gias Naroda". Zimo imrrro sedaj zelo hudo, pri nas leži debel sneg in burja brije.
Pozdrav rojakom po širnej Ameriki, tebi ,,Glas Naroda"', zagovornik delavcev pa želim obilo dobrih naročnikov.	F. Piskernik.
Jamestown, ('al., 11. febr.
Gospod urednik „Glas Naroda", prosim, da blagovolite natisniti moj dopis v cenj. m nam list. Kakor vidim iu čitam v našem delavskem listu, da se Slovenci iz vseh krajev Z pd. držav ameriških pohvalijo* da delo še precej napreduje v tem zimskem času. Citam tudi o mrazu, kterega morajo rojaki prestati v iztočnih državah, o k tereni smem reči, tukaj nič ne vm», sh bij imamo pravo pomladansko vreme, zju-
poznan ii najbrže tudi znal, da je pogrebni k slučajno imel precej denarja pri sebi.
Rop dijamantov ii »i morju.
Ivi je parnik ,,St. L< uis" dospel v luko New York bila j ■ prva vest, kt^ra je došla na kopno, da se je na ladiji pripetil rop dijamantov. Komu so bile dragocenosti ukradene ni hotel sprva niti o zadevi poverjeni detektif, niti častniki par-nika povedati. Konečno se je le izvedelo, da so bili dragoceni dija-manti na ladiji ukradeni Harry O. Watsonu, nekemu znanemu umetniku iz Yonkersa doma. Kakor Watson pripoveduje se je prihota-pil tat v njegovo knjito, ko je bil on pri zajutrku in ukradel v ška-tulji shranjene dijamante iz odprtega potnega koša. lzmaknjeni biseri so bili bajt* vredni $2000.
Nedolžen v ječi. Saul Jacobs, vjrtnik jetnišnice Sing Sing je dobil te dni od svoje hčer z Chicage brzojav, s kterem mu naznanja, da so tam zaprli nekega Natan Scheimana, kteri je obstal, da je Jacobs nedolžen. Vjt^t-nikova hči bode governerja prosila, da njenega očeta pomilosti. Jacobs je bil krivim sp »znan, da je spadal k nekej sleparskej zaroti, ktera je traj še slane ni, kar bode gotovo { Maksa Bernsteina iz Clevelanda za slabo za sadno drevj«-", ako se vreme spremeni. Tukajšnji prebivalci bi prav radi imeli še kaj dežja, ker ako ga ne bode. bode prihodnje poletje več rudnikov obstalo z delom, nego pretečeuo poletje. Zato rojakom odsvetujem, da ne l>i hodili dela iskat v toplo Californijo, k^r delo se tukaj težko dobi, ako kdo ni iuau. Ako je tudi kako mesto piuzno, in „ bos" delavca n«* pozna, mu ne da dela.
V našem listu čitam tudi, da se uamerava nekaj rojakov naseliti na zemljišča v Minnesoti, tem želim več sreče, nego smojoimeli v toplej Californiji. Sprva mi niso dopisi dopadli, k > je g. Sterle rojake prigovarjal. da l»i šli zemljišča zbira* v mrzlej zimi p >d suegom, ker v tem času ne bi rojaki videli kakšna zemlja, ali je dol>ra za obdelovanje ali ne. S»-?dnj k<« je ogled zemljišča odložen na spomlad, se mi to za rojake boljše vid!, k> r bode vsakdo videl preje zemljo in potem vedel kaj ima storiti. Zemlja bode po ceni, ako j i le dobra. Mislil sem tudi, ako se več rojakov skupaj spravi, da bi tudi zemljemerca dobili bolj po ceni. Sam sem bil v Californiji na propalej slov. naselbini in tam smo imeli zemIjem^rca, kteri je meril deželno zemljo, in to je delal za S5 na dan in hrano. Seveda dobro vem, da ako bi samo jeden šel in hotel zemljo vzeti, da bi moral plačati zemljemercu $50, ali ako jih je več skupaj pa upam, da dobe zemljemerca b-dj po ceni. Rojakom, kteri so namenjeni si ustanoviti novo domovino, želim
šali v druzih prodaja klicah ceneje kupovati, djali, naj si le tam poiščejo dela, kjer kupujejo.
Kakor nek tukajšni poznovalec pr^v nameravajo naj prvo premoga rj» \ ^eh jam tukajšnega okraja organizirati. Potem upajo vse težave s posestniki premogokopov z lepo poravnati. Kazni elementi, kteri so med tukajšuimi premogar-ji zastopani, seveda korenito organizacijo ovirajo. Zato se tudi bržkone s posestniki, kterih moč je ravno tako velika, kakor njihova surovost, z l^po ne bode dalo nič opraviti.
Plato zvišali.
Sharon, Pa.. 26. feb. Bessemer Furnace Ass., ktera ima v posesti vse peči v Shenango in Ma-honey dolinah je sklenila plačo svojim delavcem, kterih je kakih 4000 mož od 1. marca naprej za 10 odstotkov zvišati.
Kolo razletelo.
Ser an ton, Pa., 24. feb. V S"Uth Mili od Lackavanna Iron^ Steel Co. se j" včeraj razletela veliko, o0 t"ii težko in i»0 čevljev visoko kolo. ko se je s polno hitrostjo vrtalo. Jed»'u kosi je prebil streho, zadel nekega delavca in ga na mestu usmrtil. Dva druga delavca sta bila tako hudo poškodovana, da je jeden od njiju uro po nesreči v hollo cenijo na
-Sli 000 osleparila. Pravijo, da eo sleparji 10 let v Ameriki in v Fvro- uižnici umrl. Skod pi uganjali raznotere sleparije ni najmanj 8300.000 pricigauili.
Po hudem boju rešeni.
Med potniki na parniku ,,Seneca", kteri je tedni dospel v ne\v-yorško luko, je bil tudi kapitan Scotto in osem mornarj- v italijanske barke ,,Barba Luigi", ktera se je februvarja potopila. Celih 36 ur se je v rešilne čolne pribežalo moštvo borilo z razburkanimi valovi za njihovo življenje in pri tem zgubilo pet tovarišev. ,,Barbara Luigi" je imela 1004 tuli prostora.
Vsemogočnost monopola.
National Salt Co. se hoče z S10,-000.000 kapitala inkorporirati. Zadruga upa v kratkem času vse ■soline v državi Ohio in Michiganu spraviti pod svojo nadzorstvo in tudi to obrt monopolizirati.
National Steel Co. je svoj prometni kapital od $100.000 na $50.000.-
$25.000.
Pogrešani parnik.
Bost o n, 2(1. feb. Resno se je bati za nemški parnik ,,Moravia", kterega že m^sec dni pričakujejo iz Falmoutha. Ladija je zapustila Hamburg 18. jauuvarja, Ur ustalila v Falmouthu, da naloži premog in od t..stega časa ui bilo več čuti o njej. . Moravia" j'1 potrebovala navadno 14 dni za vožnjo čez ocean. Poslednja poročila naznanjajo, da se j^ ,.Moravi;i" razbila pri Sable Island iu nič ne vedo, ako seje kd<> ljudi rešil.
Delavce za plačo ociganili.
S tam ford. Conn., 2 o. febr. Sodnik Elmer je danes v tukajšnem višjem sodišču imenoval Creenwich Loan & Deposit Co. ,.receiverjem" za Rippowan Woolen Mills v North Miauiosu. Zadruga je prejenjala, ker je baje delo šlo slabo spod rok. Včeraj so se morali trije delavci
000 zvišala. K temu trustu spadajo sledeče tvrdke: Ohio Steel Co., j pred 'soduijo zagovarjati, ker so Shenango Valley Steel Co., Pa., j poaiovodjo tovarne dejansko na-Beliaire St-elCo., Ohio, Aetna padlL Sodnik je odpustil vse tri, Standard Steel Co., Ohio in King. ker je pri obravnavi pokazalo, Gilbert & Warner Co. v Columbus, j da gH je poslovodja upiral delavcem i/plačati njihov zaslužek, ako-
Ohio.
Virgiuija Iron, Coke & Steel Co. se bode z £10,000.000 prometnega kapitala inkorporirala in za isti znesek boudov izdala. Ta zadruga bode kontrolirala vse rudo in pre-mogokope v južnozatočnej Virginiji.
Pritožbe premogarjev.
W i I k e s b a r r e, 24. feb.
Med
več sreče, nego smo jo imeli v Cali- i premogarji tega okraja tako hudo forniji.	kakor je bilo le o porazu pre-
Konečno pozdravljam rojake po Zjed. državah, tebi vrli list, pa dosti podpornikov. F. Keržišnik
Razne vesti.
mogarsk^ga štrujka leta 1897 opazovati. Kakor se poroča, pri raznih premogokopih agitirajo za ob'iovo organizacije, v ktero upajo zjedini-ti 23.000 premogarjev tega okraja. Pritožujejo se o nedostojnostih, radi kteri ii morajo že dolgo trpeti.
----Tu je pred vsem ,,Docking System",
L mor med krstami-	kakor pravijo Amerikanci, kterega
P. d udarci roparja iu m«*d krsta-: tu družbe bolj brezobzirno izvajajo, mi je te dni v New York u pegrebnik uego kjerkoli drugod. Pri mnogih Henry Knaus izdihnil svojo dušo. premogokopih sta po dva ,,Docking Ko je njegova žena prišla ok^lu S, ' Boss" nastavljena. .leden ima svoj ure zjutraj iz spal nice, našla je moža prost-»r v jami. Delavcu, kteri je v prodajalnici ležati na tleh z glo- po boso vem mnenju preveč kame-hok<> luknjo v glavi. Truplo je bilo uja uaiožil med premogom, ali če-že trdo iu poleg nj^ga strjena kri. gar voz ui kakor zahtevano nakopi-Demr, kterega je mož še pred ta čeno naložil, mu za vsak tak voz večer pri sebi imel, je izginil, de- najmanj četrtino odtrgajo. Ako uarna omara je bila odprta in spraz- pride potem tak voz pred druzega njena. Zločina sumljivega so za- ,. Dock ing Bosna", kteri je nastanjen pri i nekega zamorca, kterega so pri izprazuenju voz, ta zopet lahko videli poslednjega z Knausom ob- kaj odpiše aku se mu zdi primemo, čevati, nkoravno imajo do sedaj Iz jame pridobljeni premog pa dru-proti njemu zelo nezadostne dokaze, žba z drugim vred proda in tako
Pogrebnik je dostikrat, kadar je imel mnogo posla, spal na naslonjači v delalnici, zato žena ni bila kar nič v skrbeh zaradi moža ko ga o navadnem času ni bilo v spalnico. (Judno je le to, da so bili vsi trije Knausovi psi, med temi jeden Berhardinec pri truplu in niso lajali ko je bil njihov gospodar napaden in oropan. Ropar jo moral biti z gospodarjem in psi dobro1
ociganjeni premogar je ,?dokani4< premog zastonj kopal.
Nadaljui povod pritožbam je cena smodnika, istega plačujejo družbe po dolarji sodček, delavcem pa amj računajo do 82.75. Tudi druž-biue prodajal nice se še nahajajo v tem okraju, kt^re sicer ne d< lujej«> pod družbenim imenom, toda vsakdo dobro ve, da so njihova lastnina. Premogarjem, kteri so pOBku-
ravno ie bilo v blagajni dovolj go-tovine. Delavci sisl^dili poslovodji v pisarno, ga tam dobro pretepli in ko je zgra' il revolver, mu istega vzeli.
hi iigi Leutgert-
Chicago, 2G. feb. Zopet bo prišli na sled tovarnaja klobas Albor A. H°ekerju, da je svoje ženo umoril. D -kazi so vedno tehtneji. Mikroscopi- i preiskava krvi v lil^vu je dokaz*, a, da so znaki Človeški krvi. Tudi so našli v hlevu šop las popolnoma iste barve ka-koršne jo imela gospa Becker. Tudi uhane, ktere ie liecker podaril svo-jej drugi soprogi, so spoznali, da so bili last prve žene. Truplo umorjene dosedaj niso mogli najti, dasi se policija zelo prizadeva. Rojak Beckerja zagotavlja, da je najbrže ta mož bil pred 15 leti zapleten v umor v Magdeburgu na Nemškem. Henry Sender je danes Beckerju v policijskem stanu povedal v obraz, da je vedyf o umoru; tudi je Sender v Milv\aukee Beck«jrja zadrževal, da ni izvršil umor.
I'remogarski štrajk na jugn.
Forth S m i t h, Ark., 26. feb. Vsa znamenja kažejo,da bodo v sredo z delom prejenjali po vseh premogokopih v Arkansasu in lndijana Ter-ritoriji. Posestniki rovov uečejo priznati zaslužne listine predložene po delavcih in se niti o njej razgo-varjati nečejo, bode imenovani dan nad 4000 premogarjev delo opustilo. Zelo bode čutiti pomanjkanje premoga na jugu, kar je zalog1, jo brzo pokupijo železnice; zasobnim trg >vcem so pa že naznanili, da ne bobč premoga, dokler ne bodo poravnane vse razpome točke med delavci iu delodajalci.
psp? ;

Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik : JožkkAgnič, Box 266; Podpr^ds^duik: Georg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; JI. ,, Štefan Banovec ; B lagaj.: Matija Agsič, Box 266.
PREGLEDOV A LCI KNJIG: John Uabjan ; John Preširn, Box 286; Josip Mantel;
v»i stanujoči v ELY, St. Louis Corf Minn.
Glasilo : ,,GLAS NARODA"'
je v zbornici prišlo do glasovanja, bile po ljubosumne žene polnošte-vilno na prostoru, ter opazovale svojn može. Posledica temuje.bila, da je bil predlog zavržen.
Kvropejske in druge vesti.
Bern, 26. feb. Vsled razstrelbe dinamita v Eiger predoru železnice na Juugfer je bilo dan^s 6 delavcev usmrtenih. Razstrelba se je pripetila vsled nesrečnega slučaja.
L o n d o n, 25- feb. Dopisnik ,,Daily News" poroča iz Rima, da je iz zanesljivega vira zvedel, da bode nadškof Ireland imenovan kardinalom.
razveseljen, da ga je nekdo po daljšem molku nagoril in mu ponudil priliko s* s par besedami zabavati.
,,Ali ti je Ivan ima?'* vpraša otrok, kteri je na ta način pričel razgovor.
,,Meui je ime Semen", je odgovoril mužik.
,,Meni pa Peter!" mu je veselo odgovoril deček in zlezel na klop. Ali znaš delati piščalke?" „ Piščalke?"
,,Da piščalke, za piskati. Naredi mi jo iz palice!"
,,Nemam noža, gospodič; s kom naj ti jo naredim?"
,, K;ij, nemaš noža?" je začudeno ti 1 a s g o w, 24. feb. Sedemdeset \ vprašal mali. „1 van, kteri nam drva
Niso doluoživci.
Wash i n g t o *i, 24. feb. Danes je prišlo več vojnih častnikov pred |Hiizvedovalno sodišča, kteri so izpovedali ravno nasprotno, kar so izpovedale priče. Po njihovem mnenju je bilo armadi poslano meso zelo okusno in vojaki bo bili veseli, da so ga imeli. Najprvo je bil zaslišan suspendirani glavni poročnik general Kagan. Ni čuda, daje ta tako izpovedal, da ni res kar je trdil general Mile«, tako meso se
le za poskušnjo in goljufivim namenom vojakom pošiljalo. Polkovnik Weston, kteri je malo prfd Eaganovem nastopom, služboval kot intendaut ga je naročil, tako je prisegel K:igan in častniki, kteri so ga v Tanapo dobivali, poročali so v Washington, da ima meso ii-vrslen okus, je povsem zdravo in prebavljivo. Priznati pa je moral Kagan, da so „Roast Beef" v ko-sitarskih škaluljuh le v sili rabili, doicler niso m-jsl« dobiti svežega mesa.
i.«enera 1 Vouttg, član vojnega sodišča, kter<i je Eagana obsodilo, je prisegel, „Roast Beel-' v kositer-skih skatuljah je pod njegovim povelj ništvom stoječim vojakom izvrstno dišal. Major Ar row smith, kteri je hi I v Chicknmauga iuteu-<laut za tabor Th mas. je izpovedal, da je t je 1«* malo ,, Roast Beefa" v k< sitarskih skatuljah prišlo, in da sit ga častniki in vojaki zelo radi uživali. V t^m smislu so izpovedali tudi drugi častniki.
Edina priča, ktera je danes radi ,,mrhovinskega" mesa kaj ugovarjala, je bil major Browman. Ta častnik je imel zadosti poguma izreči, da meso ni bilo užitno. Pri-poznal je pa, da so ga ljudje brez godrnanja jedli, in da tudi bolni niso bili od njega.
Louiza pride morda še v Ameriko.
W a s h i n g t o n, 25. feb. Iz zanesljivega vira dohaja vest, daje priucez nja Louiza Koburška, hči kralja Belgiškega, ktera blazuo lju-bimstvo je proazročiio tolik škadal, na potu v Ameriko. Pravijo, da se je v Nizzi vk cala. Njen kraljevi oče je moral plačati $250.000 dolga, kt-'rega je Louiza tam naredila.
Stra jkarji n<*«*ejo odnehat i.
P e r r y, O. T., 25. febr. Kaj malo je upanja, da bi št raj kujoč i pre-mogarji zmagali v Indijana teritoriju, kajti konferenca zastopnikov štrajkarjev z njihovimi delodajalci ni imela vapeha. Strajkarji zahte-vaj-» malenkostne zvišanje na 50 centov za tono kakor pride iz zemlje in dva plačilna dneva v mesecu. Strajk je kupovalcem premoga v Oklahoma. T-xasu in Arkansasu zelo nevšeč, ker dobivajo večinoma potrebni premog iz Indian tereto-rija.
Ljubosumne ženske v politiki.
T o p e k a, Kans., 25. feb. Zala ženska je kriva, da država Kansas ne bode zastopana na pariškej razstavi. V začetku sedanjega zasedanja pnstavodajastva je došla sem gospa Thompson iz Praita v spremstvu soproga. Takoj je pričela razvijati živahno agitacijo za nek predlog v dovelitev $50.000, da bi bila država Kansas na svetovnej razstavi zastopaua. Gospa Thompson je s*»Io lepa in očividno jej ni bilo težavno mnogoča9titljivih postavo-dajaleev za glasovanje pridobiti. Že je bil sprejem predloga skoraj siguren, ko so se zjedinile soproge članov postavodajalstva in pričele nasprotno agitacijo. Gospode so proge so strogo nadzorovale in ko
tisoč rudarjev je sklenilo 15. marca pričeti štrajk. ako jim do istega časa ne zvišajo plače za deset odstotkov.
D u n a j, 26. feb. Nadvojvoda Franc Ferdinand, stričuik cesarja
seka, ima vedno nož v žepu. Potipaj v žep", rekel je mužiku in ga zaupljivo gledal z velikimi višnjevimi očmi.
Ta mu je uprav nameraval odgovoriti, kar priteče po boulevardu
Franc Jožefa in naslednik avstrij- mlada ženska s klobukom na glavi, skega prestola, je naznanil, da je ter priskoči k obema : konečno sklenil, neoženjen ostati. .,Oh, to je težava s tem otrokom ! Pr^ustolon aslednik želi, da bi po Niti za trenonek ne smem očesa njegove j smrti prišel ua prestol se- proč obrniti in že jo popiha ta padaj 12letni Karol, sili njegovega glavec ! Bodem že materi povedala,
ta ti že prežene veselje z mužiki govoriti ! To ne sme storiti priden otrok I"
Potegnila je dečka za roko, Semena pa nezaupljivo pogledala in
je rešil rekla poluglasno:
„Pokaži mi brzo žep, ako imaš še
robec!"
Te besede so užalile Semena. Hotel je ugovarjati, toda gospica z dečkom je že odšla. Tako je svojo bolest le z mrmranjem u tešil.
Semen sedaj ni mogel več sedeti. Vstal je in šel dalje, kar naravnost naprej, brez namena, brez cilja !
Tako jp taval Semen ves dan okolu. Iz boulevarda je dospel v ulice Be živahnim gibanjem in se odločil še enkrat poskusiti svojo srečo. Pazljivo je ogledoval mimoidoče. Nek postaran mož. z belo brado, navit v fini plašč, se mn je zdel posebno častitljiv.
„Po8tojte, vaša milost! . . ." pri-
brata.
Nemška ladiia potopila.
L o n d o n, 25. feb. Kakor se poroča se je 10. februvarja nemška ladija v bližini Azorov potopila. Britiški parnik „Krasbek osem mornarjev. Kapitan in 16 mornarjev je tudi zapustilo utap-ljaj( čo ladijo. toda ,,Kasbeku" ni bilo možno najti rešilnega čolna.
I-iiLsi^^Ils: _ Saj nun danes m vsakdanji kruh.
• i/ ruščine.)
Dalje.)
Tako hodeč pride na trg, potem čez most in naposled na boulevard.
('rnkasto, mokro vejevje dreves viselo je nad belini, na obeh 6traneh ' boulevarda nakopičenim snegom, po sredini bil je potresen rumenkast pes^k in v malih črnih lužah vide-lčel Je Spmeu tiho g°voriti zasto" valo se je nejasno nebo	" Pil Sosl)odu Pot-
Semen koraka naprej tako dolgo .^ramuj se, človek, sramuj se",
da postane truden, potem se vsede	111 PU3tl1 dalJe Sovoriti šel da"
na mokro klop in gleda za mimo-	»P°P*lnoma zdrav mužik in
idočimi. Tu gre gospa v drag kožuh	ho6vS pr°sjačiti ! Pojdi delati P*
zavita, tam zopet hiti deklica s ko-	Postojte vaša milost!" je ponav-
ša rico na rc»ki ; žvižgajoč koraka mimo delavec svojo pot in tedaj pride ponosno v belej čepici in črnej suknji dijak. Ta postane, se ogleda ua okolu, ako je kdo v bližini, potem se vsede poleg Semeua.
Vzame iz žepa zavojček, razvije
ljal mužik glasneje in šel za gospodom, ,,za delo prosim, jaz nočem beračiti !"
Gospod je bil v zadregi in se jezil. Kakšno delo išče Semen? Doma daje dHo že petero možem, in ako bi tudi imel delo oddati, bi gotovo
iz njega gorko klobaso in jo prične ne 8PrPJel prvega prosjaka z ulic«! jesti.	To je tudi samo prazno govoričenje,
Dobri duh klobase je gladnemu da luVR nelimufi in vzbujajo usmi-
ljenje ! Potem je ta častitljiv gospod brzo korakal naprej. Semen se je za ušpsi praskal in vzdihoval. Ni se upal nikogar več nagovoriti. Ni vedel več kaj bi z svojo osodo postopal.
Dalje prihodnjič, i
Semenu napravljal sline v ustih.
Dijak, pričenši jesti drugo klobaso, vstane in hoče ostanek zopet zaviti in spraviti. Potem se zmisli, j da mora iti še k nekej gospodi v bližini poučevati in psi te gospode so že poslednjikrat poBebuo pozornost na njegov žep imeli; bolje, on se loči od tega koščeka klobase.
Zato položi zavitek na klop in brzih	-
korakov odide.	f JJjJ ^Of J^ y^jjj
Semen se pomakne na stran.
Drobnosti.
Na boulevardu ni bilo nikogar. Obotavljaje se stegne po zavitku, kakor bi se še ne upal prav. Potem ga vzame. Klobasa je jako dobro dišala. Prekriža je se, je Semen povžil ostanek, kterega je dijak pustil.
To je dar nebeške Kraljice ! Ta še ni nikogar zapustila! Njemu je laglje postajalo pri srcu. Prva iakota bila je pomirjena. Dalje iti ga ni veselilo, kajti njegovi trudni udje potrebujejo še počitka.
Ob sklepu lista smo dobili poročilo, da je mil škof Janez Ver-tin, v Marquette, Mich., umrl 26. febr. ob 6. uri 15 min. v navzočnosti farnih duhovnikov.
Dopis priobčimo prihodnjič. * *
*
Ljubljanske 11 o v i c e. Ljubljansko mesto dobi v teku prihodnjih let tlakovane glavne ceste in ulice, dva nova mostova in dvoje Semen se je ogledal. Po belem mestnih šolskih poslopij ter držav-snegu so skakljale vrane. Glasno se no obrtno šolo mehan. tehn. stroke, krokale in se posedle na gole, mokre —Prihodnjedopoln. volitve v mest-veje dreves. V Moskvi so celo vrane U1 zbor ljublj. bodo meseca aprila vesele, mislil si je Semen ter ni niti iu obetajo biti letos zelo živahne, vedel, da ga zabava ogledovanje teh	* * *
ptičev.	Umrli. V Zalogu pri Ljublja-
Hipoma se mu posili širok na-j n* Je	um,"l Jauko Gradi-
smeh v njegovo zastarelo, suho š e k> posestuik in trgovec, star 42
obličje.
Ponosno, a vendar nekoliko opo-tekaje, v mornarskej obleki, s čepico se zlatimi črkami, je prikorakal gospodek kakih pet let star. Korakal je naravnost proti mužiku, ohBtal tik pred njim, deTToke na h/bet in rekel:
,,Dober dan, mož I" • ,.Dober dan, mladi mož!" je odgovoril Semen ; odkritosrčno je bil
riel, star 75 let. Pokojnik je svoj čas poleg svoje službe tudi marljivo iskal prazgodovinske stvari v okolici Vač in si pridobil velikih zaslug za kranjski deželni muzej. * * *
Darilo. Cesar je požarni bram-bi v Trebnjem daroval 80 gld. za
shrambe za požarno orodje. * * *
^ Metliki nameravajo zidati pravoslavno cerkev, ker je naraslo število prebivalstva grškega vero-izpovedanja.
* * *
Zima in zdravje. Na Kranjskem pojavile so Be med šolsko mladino kakor tudi odraslimi vsled nezdravega vremena razne bolezni. Dvoje šol seje moralo zapreti in s poukom prenehati. — Pivovarnarji in gostilničarji ne vedo kje bodo dobili potrebnega ledu, kajti z drsališči ni letos nič. Hribovje in gorati kraji so visoko zasneženi. * _ *
Požigalca umorili. „Agra-mer Ztg." piše : V Ludbregu (H rvat-sko) je hotel hišo zažgati svojemu bratu, Pavletu Bbrabceviču iz 1 van-ca, kmet Izajlo Brabcevič. Ta zločin je hotel izvršiti dne 15. jan. Zažgal je malo slame ter jo vrgel pod streho. Ljudstvo je hitro ogenj opazilo in pogasilo, uj«lo Izajla Brubceviča in ga tako neusmiljeno pretepalo, da je drugi dan dušo iz-dahnil. I morjeui je bil bolan na amu.
Jubilejno leto 1900. Kakor se je že poročalo, dovolil je papež, da se proslavi leto —1900 kot jubilejno leto''. V ta namen bodo razglašeni razni odpustki ter se bodo vršile v Rimu in drugod velike slavnosti. Tudi se bodo odprla sveta vrata jubilejne basilike, katera so že 50 let Bezidana, odprta so namreč samo vsako jubilejno leto. Letos o božiču bo v Rimu velikanska procesija k jubilejni ba-
Hisa /
na prodaj iz proste roke.
Hiša se nahaja na velikem trgu na vogalu v Črnomlju, jako pripravna za vsako trgovino. Mimo hiše bode vodila nova cesta, ravuo poleg nje bode novi most iz Loke v Črnomelj. Cena je 4000 gold., polovico je takoj plačati, a polovica se vknjiži ter plača na obroke po dogovoru. Ponudbe naj se blagovolijo poslati: Davorin F r a oči 6, klobučar v Novem Mestu, Kranjsko. Avstrija.	(15 mc. )
Podpisani se priporočam vseui Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo p r v i sloven-s k i
Mestna hranilnica v N o- siliki, papež bode s srebrnim kla-
vem m es tu. V mesecu januvarju 1899. 1. je strank vložilo 57.379 K 72 vin., 148 strauk vzdignilo 51.Stil K 60 vin., toraj več vložilo 5488 K 12 vin., 12 strankam se je izplačalo posojil 103.342 K 16 vin., stanje vlog 1,192.082 K 7 vin., denarni promet 374.018 K 51 vin. * • *
^gauje gaje ubilo. Kajžar Fran Petrič iz Budanj pri Postojini si je dne 29. jan. privoščil kar dva litra ,,ruma" in je vsled tega še tisto noč umrl.
divorn trikrat udaril 11a Porto santo, katero bode potem zidarji prebili. Gotovo je, da bodo o božiču romarji kar trumoma hiteli v Iiim, da se udeleže te slavnosti.
Najdaljše lase ima mlada Mehikanka, Mecredes Lopez. Deva ima sedaj 20 tet. Ko je prišla na svet, imela je že 30 cm dolge lase, po 12tem letu so se ji baje vlekli po tleh. Sedaj jih ima 3^ m dolge, in tako goste, da se lahko vsa zamota v nje. Kakor poročajo ameri-kaiiBke novine, rastejo lasje tej devi tako hitro, da si jih more vsaki teden odrezati nekaj in jih prodati, (e bi šlo po pregovoru bi morala imeti ta ženska prav malo pameti. Ali pregovori so le pregovori, in druzega nič, saj tako se dandanes kaže v tem realističnem času
Koroški novičar. NaZiljski Bistrici bo ustanovili mlekarsko zadrugo. — Dne 26. jan. je pogorelo Ruševo posestvo na Lešni gori pri Pokrčah. — V Hodišah bo ustanovili novo podružnico kriletijske družbe. Pristopilo je 42 članov. — V Borovljah je umrl g. Fr. Co-
larič, dobroznani oglarski mojster 1 r» < • u ^	, •
,	, . , ,?	J	Rojakom odpošljemo sedaj za
in slovenski rodoljub. — Istotaoi S40.S5 100 gld. avstr. veljave, pri-so ustanovili novo podružnico ! dejati je še 20 centov za poštnino ,,schulvereiua*'. Zopet eden zavod ker mora biti denarna pošiljacev več za potuj če vanje Slovencev ! — Gostilničar I. Ogris v Bilčovsu se je ustrelil po nesreči proge lokalne železnice Celovec-
Listiiica uredništva.
Podljubelj se je vršila dne 7. feb. — Usad seje udri 1. svečana blizu Trbiža, ko je vlak dirjal čez cesto, ki pelje v Rajbl. Pri tem je ponesrečil neki železniški delavec.
registrirana
S. Math. P—ch, Calumet, Mich. „ ... j Vaše pismo prepozno dobili, enak vWVlzI.la I dopis že natisnili v poslednjej številki, zato nemoremo zopet druzega. Brez zamere.
G- F. G. v M., Pa. Razmere v Braziliji so slabe, raje ostanite v tej deželi. Vožnja stane iz Londona $44, iz New Vorka ni redne zveze. Soraj si lahko S60 prihraui-* * *	te in tu še bolje delo dobite in uži-
Vojaki v nevarnosti. N.i vate dober zrak. Predelu seje sneg tekom nekaterih Radovednež. Pismo na kamenu
dnij dvakrat utrgal in vsakikrat za- PfriPlavail° je humbug, se ne ,J	e	strinja z verskimi resnicami m celo
sul po jednega vojaka, spadajočega skušanje Boga samega; take stvari k posadk i predelske utrdbe. Sreča ne natisnemo za nobene novce ; ima-je nanesla, da so drugi vojaki pra- i mo veliko druzega dela, v peč s ta-vočasno prihiteli ponesrečencema kim Pi8naom J le pamet rabite, ua pomoč in ju srečno izkopali iz- j pod velikanskega snežnega usada. ,
Konec planinske m o 11-
hiša na prodaj
. j	po nizke j v Biwabik, Minn.,
tanske družbe. Ta družba je block 154 štev. lota 9 in 10. Hiša
meri 20X20, kuhinja 20X1L'. Hiša
let. — V Mokronogu je umrl 6. fe,b. Franc Pen c a, veleposestnik, usnjar itd. v 67 l^tu svoje starosti. — V sredo, dne 8. svečana je umrl v Ribnici nadučitelj g. Josef Raktelj po dolgotrajni bolezni 74. letu. Pogreb bil je 10. Bvečana. Pokojnik je bil brat vodje gosp. Fr. Raktelja. Naj v miru počivajo !
U m r 1 je 5. feb. zjutraj v Vačah vpokojeni nadučitelj g. Fran Per-
delovala svoiedobno z velikanskim kapitalom na Koroškem. Največji rudniki in pomembnejše fužine so bile v njenih rokah. Kakor hitro pa se je podjetje širilo, tako hitro tudi sedaj pada. Po fužinah in rudnikih je delo vstavljeno, a sedaj proda družba vse svoje obširne gozdove na Koroškem, v obsegu 16.000 oralov nekemu veleposestniku.
Slovenski talent. Karlov trg na Duuaju nameravajo umetniško preurediti. Ta poziv odbora vposlali so mnogi strokovnjaki svoje načrte, i«, ed vsemi pa je bil najboljši Sloveuca Maksa Fabiana, ki je dobil tudi prvo darilo 2500 gld. Fabian je rodom Primorčan.
9
1024 South 13. St,, Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim \v h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ,
1024 South 13. St.. Omaha, Neb.
Podpisani priporočam vsem Slovencem iu Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo 11a novo urejeni
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter prodajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
Francoska parobrodna družba
Coipapie Ueneralt Tri
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRLK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Normandie La Champagne T,a Rretagne La Touraine La Normandie La Champagne La Bretagne La Touraine La Gasgogne
Prvi razred ljajo $55 in višje.
Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN. NEW YORK.
Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r e j š u j e j c e u i. Ne daje sicer
4. marca. 11.
.. is.
25.
„ 1. aprila.
» S- >» „ 15.
5»----»1
29
kaj i te do Havre ve«
ima eno nadstropje in je pripravna	P	u ] eJ c e "J- daJe *l<;er
za vsako stvaT. Naprodaj' imam i ^ k,UP°U^	M®nd»r
tudi 10 akrov zemlje na Ely Minn.,	kd°r,?Up11^?(X) 8^>dk dobi škatljo
cena S40. Več pove: Martin Sever	9pmodk Z 10? *modkami brezplačno.
Box 199, Ely/Minn.	(8 m.)	^evožnje stroške plačam sam. Bla-
' __]__go se pošilja proti poailjatvi goto-
—_	vega jeuarja nal F A DUSCHEK
Posestvo na prodaj.
V Stopičah pri Novem Mestu na Kranjskem je na prodaj lepo posestvo in več oralov zemljišč. Poslopje se nahaja blizo farne cerkve, vse je v dobrem stanu ; v hiši je gosti 1 n a, prodajalnica, toči se žganje in prodaja tobaita (trafika). To vse je na prodaj z vso pravico- Cena 3000 gold. Več pove : Janez Kobe, Stopiče, štev. 20, Pošta Novo mesto Kranjsko, Avstrija.	(15 mc.)
FR. SAKSER & CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v s t a r o do m o-v i 11 o Slovencem in Hrvatom, za 100 gold. avstr. veljave treba dati $40 80. Slovencem smo že odposlali blizo 3 milijone gold. Pišeta lahko slovensko, ali kakor drago» pošte, fare in vasi so nam dobro znane in se nemore nič zgubiti, svoji k svojim 1
Originalna prošnja na cesarja. Neki pastir v Bihar-Piispokerju na Ogerskem je pisal našemu cesarju, daje znašel novo vrsto pušk in nov top. Puška ima lahko 21 patron ter nese baje 10 klm, top pa vsaj 15 k'm. Pastir Ludovik Elek ponuja cesarju svojo iznajdbo, ,,da napove vojno domovini zlodejca Lucchenija."
Z nabasanimi topoma so streljali topničarji v Budimpešti pri pogrebu generalnega majorja Gelicha. Jedna kroglja je porušila steno neke hiše, druga pa je padla tik električnega voza ter se zarila v zemljo. Vojaki so pozabili vzeti kroglji iz topov, ko so prišli z vaj.
ION. TANCIG, slovenski fotograf,
v Calumetu, Mich.
se uljudno priporoča vsem Slovencem iu bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za Bvoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej.
Ponarejam slike iz Btare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani.
Z spoštovanjem uda ni
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,	MICHIGAN.


Ba^fSfei:	.-i:



I
I f
I
I |
h
Vsem rojakom priporočam moj j
SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi
fcegljisce,
S poEdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, III.
KDOR
^^ SLOVENCEV POTUJE
bodisi
v staro domovino ali obratno
naj se zanesljivi obrne na
izključna edino slovensko podjetje FR. SAKSER, 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS,
109 GREENWICH ST., NEW YORK v kterem točim izvrstno ANHAEUSER & BUSH PIVOali ST. LOUIS
v vseh zadevah mu rs tu o „o ' PIV°' dalje PRISTNO VINO< WHISKEY in razne LIKERJE, ter vsen zaae\ an mu izvrstno po- imam na razpolago dobre SMODKE.
Rojaki, posetite me parkrat in prepričali se bodete o dohr^j pijači in postrežbi.
S poštovanjem
Mike Kraw!,
1206 Scott Street, Joliet. 111.
Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsbargn in okolici se toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
K A iVXA^
CHAS. R. WEITERSHAUSEN,
212 Ohio Street,	Allegheny, Pa.
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila,[kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodue črte.
JGOVORI IN PIŠE SLOVENSKI, ^©a
THE PR1MOE LINE
I
'♦g- "-W'W-W •■^'■»ipi^w"^-1	- - i
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovole čestokrat obiskat moj
SALOON
Cene : >
navedeni pai^brodi imajo prostora za 5<Mio do (>000 ton ter vozijo iz
S pa rta i. Prince", ,,Trojan Prince", „Parter Prince", ,, Afghan Prince'% „Italian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
Trst $24.50. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovi $28.50. Inšpruk $20.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik:
C. B. RICHARD & CO,
61 BROADWAY,	x------- YORK.
strežemo in Bkrbimo, da se mu prigodi kaka neprilika.
ne
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
KDOR SLOVENCEV
POŠILJA NOVCE DOMU
naj se izvestno na nas obrne. Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj
tretji milijon gold, avstr. velj.
odposlali. Posredujem«? vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnic e, vsakdo dobi hr&ailnične knjižice v roke. Pri nas je kurz uajcenc j i kad^r mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj 841 ali S41 50, zakaj bi vaš^ novce pm«1 metali? Denarji so domu na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujpjo.
Pazite na številko 109 (i reemvicli Street, k amor \ is drugam spel jejo, Vas slepijo, mi »tanujmuo v iste j hiši v prvem nadstropju in do naš lahko pride vsakdo ob vsakem času.
Josip Losar
v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grGcerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske iu otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
svi5„»vo i., Sšsšlnlš:
WH™E\S.P^\°VRFSTNAK SMODKE f^ll^Tou^V^ ""	-.j
bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče iu	^ ^ "i
to vse proti nizkej ceni.	™
Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz stare domovine, ah potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat.
Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni
SA/.OOA7
na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lil.
SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM!
Se spoštovanjem
IVI ar tin Bluth & Co.,
j SA LOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET. ILL
Leadville, Colo.
lino. sveže PIVO,

J	..naLi...................Ji)-
400 Eim Str.,
Vedno točim dobra VINA. izvrstni WHISKEY ter prodajam tine SMODKE. Pri meni se Slov-nci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veieštovanjem
IKVA«' MIKLICH
Ustanovljena 1884!
THE GARNIOLIA GIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine sn o t k e (Cigars) po jako n i z k ej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano slik >.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se v-?sti)'> in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, j Money Order ali chek p. šlje z naroči,o vred. Novci se tudi lahko od-. pošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
328 E. 70 STR.	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojim! jfSW Spretni a^entje se sprejmn proti ugodnim poerojem
HOTEL
Warenberger
J. STREIFF & CO., lastnika
ISO Greenwich Street, Netv York
(v bližini tiskarne „Glas Xarodaik).
G. MAR TIN/
na 5 cesti v Red Jacketu, ZVIioh.,
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
odprl
IZ
\ našem hotelu. ostanejo navadao Slovenji dohajajoči Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni.
Prodajamo
parobrodue in železniške listke
po najnižjih renah.
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIA K A in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kui uj. o NAJUOLJŠF BT \GO po NAJNIŽJI CENI.
Slika predstavlja
srebrno uro

KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE
No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma.
I«p08luje in izterjnje eapnsoine in dolgcve.
John Golob,
.izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH JIAR-M O NIK. Cena najcenejšim oglaB-nim ud $25 naprej in treba dati 85 „are". Boljše vrste od S45 do ^$100. Pri naročilih od §50 do 3100 jo treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vs*» življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
■ Glasoviti iu pro-z j e dn 1 m p o k r o v o m na vijak sla vi jeni zclrav-(Schraube), na kterem je udelana uik? ki ^ je iz-zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem
(S IBL W drmlli*■
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega n^ružkega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jed-- • najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošujem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zflravljenja vsakovrstni! notranji! Mor ^ li ftoleznij.
na t kamnov samo. .
in na 1-5 kamnov samo ^15 00
Na zahtevanje se razp zijajo c»j-j niki frankovani.
Poštena postrežba in ^mstvo za robo je m o j ^ g^slo.
Za obilo naročbe se pr,poročam z vsem poštovanjem :
John Golob,
203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala :
Mntija Tie/t-k iinnni štiri leta harmo-nik e na 4 glasove iu st-ni /eio zadovoljen /.njimi, ter sd se sedaj ditlire; itjrana zelo veliki, na nj«-. Rojaki, n-ebojite se, da bi l>iii prevarani; harmonik*- s>j lahke /a igranje. lep. i/delane iu dn^-itlj po ceni. To poti dim.
NJarkd Težak imam harmonike ze pet let cul i;, (nilola ua 4 glasove: veljajo me 75 dol: 1 jev, ali ne dani jih sedaj /a one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa pet let.
M. Teschak.
!'• ► pisani .ma n harmonike .d J. Goloba že £est let. /a nje sem dal £40 hi so Sesedaj bol^e kukot ne j/ stare dežele, ktere stanej,, najvišjo .eno. rabim jih pa ..h vsakej ]>riliki.
Martin Triep, J<»liet, III.
Podpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike izdelane .xl g. J. (Goloba zvrstno dehi, jaz že na me igram 4 leta, dal sem za nje S25 tn še sedaj jih ne dam zaradi uph glasu za 530.	M|ke Klobučar, Joliet, III.
Mat. Frankov i T potrjujem, da dela. ktere izdeluje g. J. Gol*)!) so tina; jaz sem kupil <1 njega harmonike pred 4 len in dal za nje $45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše / stare dežele; dosedaj še niso potrebovale poprave Math. Frankovioh, CaJumel, Micli.
Silvester Stramet/, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike i/delane po John Golobu imajo Čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti i>ri vsakei irod .i ni žic«-. trubm> nli ni^oi;	_____
pri vsakej godbi n* lice, trobente ali piši ali. _______
Jakob Stonich,
89. E. MADISON STREET, caic4«0.
učil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBr-ču, Mouakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnji*, zdravi uajtežje in naj-'>pasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
ILL
Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
Sl30i3±:o_e ±jol sl30i3±zm_e
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen ski h bolez i h itd. — naj obišče ali se pismeno v-materinem jeziku obrne na bvo-
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Ikzeglgisce.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokratl
k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Gole,
Brooklyn,N.
nevarno bolnih of?"b ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati Bvojemu rojaku in i^ratu, po krvi in rodu.
Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	K aro l Blaži na,
Can ion Ferry, Mont.
Svoji
hotelir 177 Atlantic Aye
G. Stramec.
L>r. G. 1	JPOH.BK
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opiSej^l^taTko ^svoio bolezen kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. \ slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj fcrvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. \ sa pisma naslovite na :
Dr. G. IVAN POHEk,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOURI.