Redukcija nadzornikov. V ljubljanski oblasti jc danes s Kast* vom skupno 14 sreskih šolskih nadzorni* kov, v mariborski jih je dvanajst. Na podlagi zadnjih odlokov ministrs stva naj bi se število nadzornikov skrčilo v obeh oblastih na petnajst. Vzrok reduk« ciji so budžetni oziri. Stvarnih razlogov vlada za rcdukcijo ne more navajati, saj jih tudi ni, ampak in« teres šole zahteva celo, da bi se število nad* zornikov zvišalo. Tako imamo na primer v Krškem okraju ta unikum, da se mora nad* zornik peljati preko treh drugih okrajev in prcko Ljubljane, ako hoče nadzorovati svoj okraj na spodnjem koncu. Stvarnih razlo« gov tudi ne more nihče navajati, ker ob= stoja odlok, da morajo nadzorniki po dva= krat v letu nadzorovati učne osebe in se je število šol in učnega osobja znatno zvišalo napram predvojnemu stanju. Delo v pisars nah je znatno narastlo, izpremembe učnega osobja so češče nego so bile prej. Tako je še polno stvarnih razlogov, ki govore od= ločno proti redukciji. Zelo se je moral vsakdo začuditi, ko je izvedel za to namero, ker smo malo pred vestjo o nameravani redukciji nadzornikov čitali vest o imenovanju dveh novih nad* zornikov na izpraznjena mesta, teden dni na to pa vest o nameravani redukciji. Po= čemu potem nova imenovanja? Bližamo se tudi novemu šolskemu zas konu. Po skoraj vseh načrtih bodo ostali oni nadzorniki, ki imajo najmanj tri leta nadzorniške prakse. Na podlagi določb šol* skega zakona se bo tudi moralo število nad* zornikov zvišati. Počemu torej sedaj reduks cija? To vse nam dokazuje, da je naša dr= žavna prosvetna politika brez vsakih stal= nih linij, brez programa in brez Istvarne poti, ki bi jo vodila. Nadzorniški položaj že danes ni zavi* danja vreden in težko je dobiti dobre nad* zornike, ker se resno boji vsak vestnejši učitelj sprejeti tako mesto. Doklad nimajo nadzorniki nobenih, mnogi od njih so pri prejšnjem pavšalu morali celo svoj denar dodajati za izvrševanje svojih službenih nadzorniških dolžnosti. V zadnjem času so jim bili mesto pavšalov priznani potni stroški. Ne, samo to, da ne morejo nadzor* niki izhajati s temi potninami, ker je nad* zorovanje nekaterih šol zvezano z velikimi neprilikami, prenočevanjem itd., država jim niti ne izplača in ne vrne denarja, ki so ga iz svojega žepa založili za uradna nadzo* rovanja. Avtoriteta nadzorniškega položaja se s tem ubija vedno bolj in bolj in od dne do dne huje. Vpliv in kompetenco se je sreskim šolskim nadzornikom odvzelo že v naravnost škodljivi meri za šolo in narodno prosveto. In budžetni oziri, štedenje, ki naj se izvrši ravno pri nadzornikih? Ali se pravi to štediti, če se bo še de< lazmožne nadzornike upokojilo in na nji* hova mesta imenovalo druge ter plačevalo potem dva namesto enega? Ali se pravi to štediti, če se skrči število nadzornikov, po* množiti se bo pa moralo za ravno toliko učnih oseb osobje v nadzorniških pisarnah, da bodo zmogli administrativne posle in ne bo trpela šola? Ali se pravi to štediti in prihraniti pri nadzorniških potninah, če se zmanjša število nadzornikov, zato se bo pa moralo plačevati ostalim nadzornikom toliko vcč potnin, ker bodo morali nadzo= rovati več šol in se bodo morale plačevati še daljše potnine, tako da se bodo stroški za nadzorovanje celo zvišali. Vsa redukcija nadzornikoV| je brezs glava! Tako se ne rešuje nadzorniškega vpra* šanja, najmanj pa ni taka rcšitev v korist šolstva in narodne prosvete. Nujno je res, da se reši že enkrat nadzorniško vprašanje, toda ta rešitev zahteva: 1. Da se nadzornikom pridobi stalnost, da bodo strokovno neodvisni in ne bodo eksponenti političnih strank; 2. da se jim zasigura primerna dokla« da, odgovarjajoča njihovemu položaju; 3. da se jim zasigurajo odgovarjajoči potni stroški za nadzorovanja; 4. da se njih število zviša in se jim omogoči uglabljanje v pedagoške in sodob= ne moderne šolske problemc ter se s tem dvigne njih avtoriteto; 5. da se jim vrne kompetenco odločo* vanja in širšega delokroga, ki jim je bil v zadnjem času zelo okrnjen; 6. da se jih osvobodi administrativnih poslov in se jim prideli v to svrho stalne nadzorniške pomočnike v pisarne.