Štev. 36. PoMnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 8. septembra 1920. Leto XXXIII. ^ilfr Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vi ako arado ob 5. url zjutraj. — Cena mo J« 15 K na leto. — §> Spisi ia dopisi ie pošiljajo: Uredniitvu „D om ol j ub a", Ljub-Za Inozemstvo 25 K. S ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Fotiasiii Številke ae prodajajo po 1 X. G\ Upravnlitvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Proti liberalnemu »Domoljubovim« čitateljem je znano, da je liberalni finančni minister Stojano-vič uveljavil proračun, ki more naše ljudi s svojimi davčnimi postavkami do nagega sleči. Poslanci Ljudske stranke, ki so zastopniki ogromne večine slovenskega ljudstva, na to najnovejše liberalno ode-ruštvo ne morejo pristati, zato so vložili odločen ugovor. Ministrski predsednik je vsled njihove odločnosti obljubil, da pride proračun pred državni zbor. Ugovor se glasi: »Službene Novine« št. 185 s dne 25. Avgusta 1920 so prinesle, ukaz, s katerim se uveljavlja proračun s finančnim zakonom za finančno leto 1920—21. Preko tega državnega akta, s katerim posega gospod finančni minister tako globoko in korenito v naše gospodarsko stanje, ne moremo kot odgovorni zastopniki ljudstva preiti, ne da bi povdarili naše stališče. Predvsem ne moremo odobravati pota in načina, kako si je vlada ugotovila proračun. Izvor parlamentarizma in njegovo bistvo je, da ljudski zastopniki odločujejo o državnih dohodkiih in izdatkih, torej pravica, dovoljevati proračun in vršiti na ta način nadzorstvo nad vlado. Ta pravica se je z omenjenim aktom kršila, ker je vlada izdala naredbo kljub dejstvu, da je obstojalo privremeno Narodno predstavništvo in njegov financijski odbor. Razumeli bi, ako vlada v nujni sili ob sedanjih zunanje- in notranje političnih razmerah uporabi za nekaj dni ta izredni način gospodarstva v državi, toda ne moremo odobravali, da se celi proračun uveljavi in se tako finančni odbor in parlament potisneta popolnoma na stran. Posebej še moramo povdarjati, da je goSpod finančni minister v imenovani ukaz unesel določbe, ki jih ni v finančnem zakonu. Naši pomisleki pa niso le državno-pravnega, političnega, temveč še bolj gospodarskega značaja in se tičejo materi-jelne strani proračuna. Mi moramo naglašati, da so gospodarski odnošaji ljudstva, katerega zastopamo, skrajni nepovoljnl. Naši proizvodi, posebno kmetsiki, se ali feploh ne prodajajo, ali pa silno padajo y davčnemu vijaku. ceni. Med tem pa svetovni trg in način našega državnega gospodarstva draži vse predmete, ki jih mora naše ljudstvo kupovati, Kričeča dejstva o tem prinašajo vsi naši politični in gospodarski listi, torej so javnosti splošno znana ter jih tukaj ni treba posebej navajati, V naših krajih je od naše države v na-rodno-gospodarskem življenju priznana in obdržana krona kot merilna vrednotna je-dinica in zato bi jo kot tako tudi proračun moral pe samo navidezno številčno, temveč resnično financijsko, gospodarsko uporabljati pri fiskalnem postopanju. Povdariti tudi moramo, da je takoime-novano blagostanje le navidezno, v resnici je obrabljen ves gospodarski inventar in je nabava ob sedanjih odnošajih nemo-mogoča. Ni torej točno naziranje, da naši kraji vsled vojske niso trpeli. Slabo gospodarsko stanje se zrcali predvsem iz tega, da niti eden kmetski in delavski zavod nima v izkazu tega leta več vlog kot posojil. Posojila in dvigi vlog naglo rastejo. O tem se zamorejo davčne in finančne oblasti vsak trenutek prepričati. Iz vsega navedenega sledi, da ie bilo ljudstvu že sedaj težko pačevatl obsežne dosedanje davščine, da pa je poponoma izključeno, da bi država svaj davčni vijak nastavila v tako grozni meri, kakor ga v svojem proračunu gospod finančni minister predlaga. Ako se nam od strani gospoda finančnega ministra reče, da država mora živeti, mu temu pritrdimo in smo kot državljani, ki so po tej državi hrepeneli in za njo delali, pripravljeni doprinesti davčne žrtve do skrajne možnosti. Toda tej trditvi: država mora živeti, stavimo mi nasproti sledečo trditev; država mora skrbeti za dobrobit ln gospodarski procvit državljanov in jih s svojimi fiskalnimi merami ne sme ugonobiti, Uresničen načrt gospoda finančnega ministra pa bi brezdvomno tonel to posledico. Mi tega kot odgovorni zastopniki dovoliti ne moremo, "ker vidimo še tudi druga pota in sredstva, da se utrdi država in ne opustoši do uničenja imovina našega, ljudstva. Dejanstveno se naše pritožbe o mate-rijelni strani proračuna nanašajo na sledeče. Iz zgoraj navedenih činjenic je nemo< goče odobriti početvorjene vse direktne davke in bivša deželne doklade. Način direktnega obdavčenja je posebej v Sloveniji in Dalmaciji, pa tudi v ostalih pokrajinah bivše avstro-ogrske države tako razvit, da črpa država ž njim iz našega ljudstva mnogo več preračunjeno na glavo prebivalstva na jednoto ploskovne mere in na množino in kakovost pridelkov na tej ploskovni enoti kakor pa v drugih pokrajinah. Posebej pa je osebna dohodnina po svojem bistvu tako raztegljiva, da zadene vsako leto takoj voč kot primerno davkoplačevalca. Ni nam trornlk, Iz druge ve-lllno skupine pn nn vsakih 20 odbornikm I, Imena teh odbornikov Jc Javiti okrajnrrai glavarstvu ln poverjeniku 7ft agrarno reformo, Seje okrožnega odbora kliče okrajno glavarstvo. Naloga teh Je, predlagati: 1. Koliko zemlje ln v kakšni kulturi odknže od ruzpoložne veleposestniške remlj« v rakup vsaki izmed občin njih okrožja ln koliko znaSaj ;.nkupniua; 2. kje so odknže vsnki občini kurivo, slav-bnl les In stelja in proti kakšni odškodnini; 3. kako nuj so razsodijo med posiunej-nlmi oblinami njih okrožja spori, ki se tifejo užitkov h veleposestev v smislu predhodnih odredb. De/.elni agrarni odbor. DeJelni agrarni odbor tvorijo vsi predsedniki okrožnih agrarnih odborov. Naloga deželni ca ngrarneira odbora Je: 1. d:i predlaga, koliko zemljišč veleposestnikov in kntera zemljišča Je ohraniti v Javno svrhe (zn kmetijske šole, vzorna posušiva ild.); 2. da oddaja mnenja o zakonskih in nu redbenih načrtih, zadevajočih agrarno reformo« ter predlaga dotično potrebne ukrepe in odredbe. Člane Kmetsko zveze opozariamo, naj pazijo sedaj, ko se sestavljajo volilni niki za agrarna odbore, da pridejo samo upravičenci v imenike. ^ Vsaka hiša, v kateri fe kak član Kmetske zveze, mora imeti ,Domoljuba", kmetsko glasilo. Tedenske novice. Politične. j Volilni zakon za ustavodajno zbornico je kontno enkrat vendarle bil sprejet. Volitve se bodo vršile, če ne pride kaj vmes, 28. novembra. p Zavezniki samostojnih. Pri volitvah delegatov v Kmetijsko družbo, ki jih volijo kmetijske podružnico, se povsod družijo samostojni liberalci in socialisti proti Kmetski zvezi. Geslo socialistov in komunistov je: proti kmet.u in proti veri. To geslo jih potem žene, da pomagajo z vsemi silami samostojnim liberalcem proti Kmetski zvezi. Zakaj socialisti vedno pomagajo tam, kjer se bolj približajo svojemu cilju. Samostojna kmetska stranka pa bo še vedno trdila, da je za vero, p Gorcstasne laži trosijo liberalni samostojneži po deželi o dr. Korošcu. Brezvestno lažejo, da je dr. Korošec poneveril — 92 milijonov in da so f|a zato spodili in da so Protiča — aretirali. Z lažmi je seveda laže agitirati kot z delom. Z lažmi je bila pač ustanovljena samostojna stranka in z lažjo se vzdržuje. p S?mosto;ni polom na Vrhniki. Samostojni liberalci so priredili na Vrlmiki velik shod z veselico in plesom. Na shodu ro govorili komunisti, sprevod je odpadel, ker ni bilo ljudi, zastave so izobesili sami I zagrizeni liberalci, plesalo in prančevalo se jc pa izborno. Liberalna kmetska stranka »napreduje« prav po liberalno. Domače ccvšce, d Miristcr dr, KotoScc je nevarne /bolel. Ko se je bolezen nekoliko zbolj-šala, se js odpeljal v Maribor na dopust. .Njegov naniestrik je minister za javna dela Janko Jovanovič, J 15 Sokolov iu Sokolic je bilo ob priliki mariborskega sokolskega izleta dne 29. avgusta pri sv, maši, dasi je bilo tam-kai 3300 Sokolov, Hrvatski Sokoli so se pritoževali nad groznim pijančevanjem na 'elovadišču po telovadbi, cl Samostojni kmetje in Sokol. V so-kolslii organizaciji pride na vsakih 100 Sokolov 61 meščanov, 28 obrtnikov in 11 kmetskih fantov. d Nalezljive bolezni v Siovv.ij'. Trebušni tifus je razširjen najbolj v celjski okolici: v Trbovljah, Laškem, Marija Gradcu in pri Sv, Krištofu. Griža, ki izmed vseh nalezljivih bolezni najbolj razsaja v Slove-niji, nc širi zlasti v celjski okolici: pri Sv. Krištofu in na Ljubnem, v po'itičnem okra-'u Kranj: v Tržiču, Mavčičah, Trati in Živih, v ljubljanski okolici: v Mostah, potem v mestih Ljubljana in Maribor. V Ilorjulju razsaja tifus. lj Velika nesreča z granato. Na stari F.lizabetni cesti v Ljubljani sc jc 6, t. m. ob'pol 4. uri popoldne pripetila grozna nesreča z granato. V delavnici čevljarskega mojstra Fr. Medica se je igral s tako-"vano infanterijsko granato vajenec 16-Jetni Mijo Žagac iz Varaždina. Navzoč je bil tudi njegov brat, ki ga je bil prišel obiskat. Brat ga je še opozarjal, naj bode granato previden. V tem momentu jo Mijo tako neprevidno vrže, da je eksplodirala. Bila je grozna detonacija. Še groz- 1 nejil pa naslednji trenutki, Mijo Žagac je postal takojšnja žrtev te eksplozije. Ves razmesarjen je obležal na tleh. Odpeljali j so ga v mrtvašnico k sv, Krištofu. Navzoči njegov brat je bil znatco ranjen v roke. Težko pa j i bil ranjen čevljaski pomočnik 20 letni Anton Zbašni, Prepeljali so ga v deželna bolnišnico. d Cerkveni rop. Na Dobrovi pri Ljubljani so v noči od 1. na 2. t, m. tatovi ukradli sz tabernaklja 2000 kron vredno pozlačeno ihonštranco in 600 kron vreden srebrn ciborij. Zločinci so udrli skozi okno, kjer so prerezali mrežo, d Ubita krava. Kakih 10 minut od Rateč so našli ubito 9000 kron vredno kravo malega posestnika Janeza Omana iz Rateč, Ubil jo je neki slaboumni revež, ki je bil že v blaznici in ki je pred leti v jezi neki živi kravi presekal hrbet, d Tatvina na pokopališču. Na pokopališču Šmihel pri Novem mestu je bil na oddelku, kjer pokopava bolnica, ukraden še dobro ohranjen nagrobni spomenik, d Grozsn zločin na Maverlu pri Črnomlju, V nedeljo, dne 23. avgusta zvečer se je spri s svojo ženo kočevski Nemec Ferdinand Wciss in jo s sekiro ubil. Isto jc storil z malim otrokom. Zločinec je ponesel žrtve na bližnjo »zidanico« v seno Ln poslopje zažgal, da bi na ta način izbrisal sled. Toda roka pravice ga je dohitela pravočasno. Sodna preiskava je pa dognala na podlagi presekane lobanje zločin uboja. Ze dolgo časa je žena trpela silno ravnanje moževo; večkrat mu je pobegnila od doma; slednjič je podlegla kruti morilčevi roki. d Trije požari. Dne 2. reptembra so začele goreti delavnice za popravo vagonov v Dravijah, Vžgal se ie bencin in ogenj se ie bliskoma razširil po lesenih barakah. Škoda do 40 milijonov. V noči od 5.—6. t. m. jc zgorela v Klečali pri Jezici hiča z gospodarskim poslopjem, istotako v št. Vidu nad Ljubljano hiša. d Kmetijska podružnica v StarerrtrBn pri 7-ožu je imela v nedeljo, dne 29. avgusta 1!'?0 svoj občni zbor, na knterem jc volila 7 delegatov. Izvoljeni delegati so vsi pri;-taSi S. L. S. Volitev so se udeležili tudi liberalci, 1:1 so pa nslnli v veliki manjšini, dasi ko razvili živahno agitacijo. Vse, kar liberalno diha v I.ožu so spravili skupaj, zlasti pa so bili ngilni liberalni birtje. d Društvo slovenrlfih absolventov kmetijskih Sol v Ljubljani (Tivoli) priredi za svoje člano v dneh 2.—3. oktobra t. 1. dvodneven poučen izlet na kmetijske šole na Štajersko in Koroško, v Št. Jurij, Maribor in Velikovec. Člnni in oni. ki Sc mislijo pristopiti k druStvii, naj prijavijo svojo soudeležbo najkasneje do 1!). t. m. nn naslov društva. Odhod iz Ljubljane 2. okt. ob 10.^0 prodpoldne. Polovična vožnja jc znsignrana. d Začctok dole na kočevski gimnaziji bo 19. sept. Vpisovanje v 7. razred l>o 15., 1G. In 17. sept. od 10. ure dalje. d Pi]al>M dom v Kočevju se otvori za učcnce tarnošnje slovenske (v I. in II. rnzr.) gin nazije v prostorih gimn. poslopja. Mesečina plača 250 K; za perilo, kurjavo in luč ne plača letno 200 K. Sprejme se srnino 30 učencev. Natančneje podatko dajo ravnateljstvo gimnazije. Gaoo&arska obvestila. g Živinski 8sfmi. Vsled ministrskega dovoljenja se bodo vršili v Mariboru vsak mcsec goveji in konjski sejmi, in siccr vsak drugi in četrti torek v mesecu, ^vinjski sejmi bodo vsak petek. g Da se olajša izvoz blaga v Jugoslavijo, bo vlada v kratkem dovolila izvo2 nekaterih predmetov brez zagotovitve valute. Tako se bo moglo izvažati vino, mineralne vode, sir, karbid, opeka i. dr, g Izvoz krompirja iz naše države je zaradi valutnih diferenc skoro nemogoč. V poštev prideta v prvi vrsti Trst in Dunaj. Tržna cena je pa na obeh krajih tako nizka, da zlasti vsled povišanja prevozni-ne naš krompir ne more konkurirati z drugim, g Za izdelovanje sekna v Sloveniji. Posebnemu strokovnjaku jo poverjena naloga, da napravi načrt za predilnice sukna v Sloveniji, Proračunano je, da bi bilo treba okrog 150 predilnih strojev. Nabavna cona bi znašala 58 milijonov kron, potrebne sirovinc bi stale 120 milijonov in obratni stroški 60 milijonov kron. Tvor-, niče bi se sezidale v Medvodah. Siroviu, ki jih sedaj za nizko ceno izvažamo v inozemstvo, imamo v Jugoslaviji dovolj. Č.a računamo, da 13 milijonov prebivalcev naše države potrebuje vsako leto najmanj ■10 milijonov metrov tkanega blaga, kal')« rega meter slana povprečno 200 kron, po« tem damo vsako leto 70 milijard kron tujcu samo za obleko, Zakaj ne bi ostala te milijarde doma? g Vinska letine. Letošnja vinska letina obeta nuiogo pridelka. Znano pa jc, da imajo naši kmetje šc mnogo vina iz leta 1918, in 1919. ter ne vedo kam z njim. Pridelek bode najbrž tolik, da je pričakovati takega padca cen pri vinu, da viničarji na bodo pokrili niti lastnih stroškov. Vrhu vsega tega pride v pošlev še pomanjkanje vinske posode, katere nabava je združena z ogromnimi stroški. Naša država ne porabi vsega vina. Od dosedanjega kupca' gornje iti spodnje Avstrije smo pa no ustanovitvi lastne države ločeni, oziroma navezani na izvozna dovoljenja. Kljub veliki priljubljenosti našega vina v nemški Avstriji ne moremo istega izvažati, ker nas ovira visoka izvozna carina, še višja prevozna tarifa po železnici in konkurenca Madžarske, ki oddaja svoje vino veliko ccneje. Edina rešitev gospodarskega propada marsikaterega vinorcjca je takojšnje in izdatno znižanje izvozne carine Ln preveza po žcleznici. g 6000 vagonov čcSpelj so letos pri, delali v Srbiji. 3000 vagonov posuše, Lz ostalega napravilo žganje in mezge. g Gc.no žita v Bana tu in Slavoniji so bilo krog 1, septembra sledeče: koruza K 330 — 3«), pšenica K 740 — 700, ječmen K 550 —580, oves K 240 —2G0, moka št, 0 K 1250. g Češki sladkor, Meseca iu.lija je Čehoslovaška izvozila 163.116 metrskih slo-tov sladkorja, in siccr v Avstrijo 87,510, ▼ Francijo 59,250, v Nemčijo 6650, v Jugoslavijo 2792, V Romunijo 2450, v Italijo 1786, ostali del pa na Poljsko, v Bolgarijo in Ameriko. g Volno ii izdelki so v velikih tovarnah v Milanu tako zaostali, da so vsa skladišča polna. Trgovci nečejo kupovati, ker pričakujejo za zimo, da se bo blago pocenilo. Tovarne bodo osnovale zvezo, da se obranijo izgub (ozfroma prcmniUnih dobičkov). ras: Naša prehrana. (Dalje.) Umestno je, da se opoldne največ jč, zvečer pa vsaj 2 do 3 ure pred spanjem in ne preobilo, ker prepolen želodec moti spanje. Tudi toplota jedil mora biti primerna. Premrzle jedi Škodujejo zobem in prehlade želodec, pretople pa opalijo že-lodcčno sluznico, kjer se napravijo nevarne rane na želodcu. Tudi prehitro jesti škoduje zdravju in se hrana le na pol prebavi, zlasti če so vslod zanikrnosti zobje pokvarjeni in zato nezmožni hrano do dobra prežvečiti. Na negovanje zob se tako rado pozablja. Slabo negovana usta niso samo neokusna in odbijajoča vsled neprijetnega duha, ki ga razširjajo, utegnejo imeti tudi slabe posledice za dotično osebo; bolni zobje nc morejo žvečiti, neprezvečena ali slabo prežvečena brana je težko prebavljiva; bolni zobje zamorejo povzročiti tudi druge bolezni v ustih in grlu. Čiščenje zob in izpiranje list naj se opravlja po vsaki jedi ali pa na večer. S ščetko so morajo odrgnili zobje zunaj in znotraj, od spodaj navzgor ln od zgoraj navzdol, da se ne iz-pu-ti noben kotiček in se odstranijo vsi ostanki jedil. Potem se splahnejo usta z mlačno vodo. (V vodo vlijemo par kapljic dobrega špirita, v katerem smo namočili sveži pelin.) Rabi se tudi z uspehom zobni prašek, ki obstoji večinoma iz krede. Škodljivi pa so vsi praški nli ustne v. ki imajo v sebi kisline, n. pr. salicil. Zobna gniloba le počasi napreduje in so pričetne luknjice tako majhne in skrite, da jih niti ne opazimo, /ato jako previdno ravnamo, ako si damo od zobozdravnika vsaj vsakega pol leta pregledati zobovje. Zobozdravnik odstrani gnile zobe, ali pa jih zalije (plombira). Zaliti zobje se dolgo ohranijo in so sposobni za zvečonje. Po zobeh se tudi nabira zobni kamen, ki naj sc tudi odstrani, ker se pred njim kvarijo zobe. Tudi žc pri otrocih je treba gojiti in negovati prvo zobovje, to so mlečnjaki, da prezgodaj ne gnijejo in izpadejo. Mlečnjaki namreč pospešujejo razvi-tek čeljusti in stalnega zobovja, ako se dolgo ohranijo. Zato naj so otrokom izmi-vajo usta in zobovje in nai se zbrišejo s platnenim robcem; kajti tudi čiščenje otročjih ust in zobovja prepreči druge ustne in bolezni v grlu, zlasti nevarno davico. (Dalje.) Razne. ž Kruet. gospodinjski tečaj v Mostah priredi v nedeijo dne 12. septembra družabni večer v prostorih Ljudskega doma v Mostah ob ' pogrnjenih mizah. Na sporedu je igrokaz: »Oh to Poicna!« Pevske točk?., srečolov, šaljiva pošta. kmefsha godba itd. Družabni vtier otvori ! gosood poicroviUH Franc Toženel, predsednik izobraževalnega drušlva, O pomenu gospo- 1 4' dinjskih tečajev predavajo tri gojenke. Jestvine in pijače preskrbe gojenke same kot dokaz svoie kuharske usposobljenosti. Vabljeni so vsi prijatelji poštene zabave. Pričetek ob 6. uri zvečer. 2 Dekliška zveza v Starem trgu pri Rakeku ima v nedeljo, dne 12. sept. 1920 popoldne po večernicah svoj redni letni občni zbor. Vsa dekleta iz Dekliške zveze in Marijine družbe ste vabljene k obilni udeležbi. Na občnem zboru so pogovorimo o organizatoričnem delu v zimskem času, obenem pa se ta dan ustanovi telovadni odsek Orlic. Da bo zborovanje tem lepše, pripeljite seboj vse prijateljice, ki še niso organizirane, da i te, ki še tavajo brez pravih načel, stopijo v nošo, krščansko organizacijo. ž Gospodinjski tečaj za Vrhniško okolico se bo začel oktobra meseca in bo trajal do božiča. One dekleta, ki se bodo udeležile tečaja, naj se zgiasijo v župnijski pisarni na Vrhniki do 15. t. m., kjer tudi izvedo natančnejše pogoje. ž Gospodinjska šola v Smihelu pri No-vemmestu prične novo šolsko leto s 15. oktobrom t. 1. Sola je šestmesečna ter traja do 15. aprila 1921, V šolo se letos sprejemajo samo vnanje gojenke, ki stanujejo v bližnji okolici ter morajo same skrbeti za potrebno hrano. Prošnje za sprejem je vložiti zadnji čas do 1. oktobra t. L pri vodtsvu gospodinjske Šole v Smihclu pri Novemmestu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Prošnje so koleka proste. ž Za naše gospodinje. Kjerkoli pridemo pod hrastje, najdemo zdaj več ali manj lepega želoda. Dobre gospodinje ne gredo čreznj, ampak ga pobero in neso domov. Olupijo ga, očistijo, narežejo v koščke kavine velikosti, potem suše na solncu ali na štedilniku. Čez 2 do 3 dni ga žgo kakor kavo, zmeljejo na kavinem mlinčku ter spravijo v dobro zaprte škatljice (najboljše so od kakava ali Nestlove otroške moke). Ena kavina žlička tacega želoda v eni skodelici kropa 5 minut kuhano, daje dobro sredstvo zoper drisko, da celo zoper grižo. Tudi sicer je želodova kava iz-borna primes h kavi in nadomestek prave kave. Pije se z mlekom in sladkorjem. Slabotne osebe in take, ki trpe za črevesnim katarom, si česlo pristavijo h kavi želo-dovo kavo. Vrtič si bom naredila... Po narodnem motivu. Vrtič si bom naredila, svoj razum mu posvetila svojo pridnost in sreč. — Dom mu dala bom ime Ko bo vigred prievetela, cvetke bom sadila, plela ter rahljala jim zemlj6; rast pa dalo bo nebo. Čuvala bom neprestano pred vetrovi ga in slane: vsake rože slednji list mora v njem ostati čist. Tvoja skrb, slovenska Žena, domu bodi posvečena, njemu daj razum, sreč, svojo voljo ln rokč. Svojo skrb posveti vzgoji, nežnim cvetkam — decl svoji naj pokaže ie pomlad, kakšen bo prihodnji sad. Llmbarakl. ^.^f^^VAVAVAVAVAVAVA Listek ^y^AVAVAVAVAVAVAVA# junakinja iz Štajra. Povest. Prevaja"' (Dalje.) Beli oblaki so plavali nad garstensliim samostanom, kakor mali ognji so se svetila samostanska okna, ki jih je poljubljalo solnce, sanjavo se je dvigala nad Anižo prastara ccr-kev sv. UIrika, z vislic v Tralringu so zlela-vali krokarji. .. Skozi Garsten jc brzo hitel neki mož. Bil je Henrik. Kakor preganjanec se je oziral okoli sebe in je urno spel skozi lipov drevored. ki vodi k samostanu, proti stolpu, ki ie s praznimi okenskimi odprtinami kipel proti solnčnemu nebu in je čul nad svojo skrivnostjo. .. Bog v visokih nebesih ve za skrivnost, ki je čista, kakor peroti serafov, ki obdajajo Jagnje; toda nesrečnemu možu, ki ga navdihujejo temne moči se ta skrivnost zdi črna kakor pekel. Pod stolpom šepeče in se ziblje cvcloči bezeg ,.. tam-le, da, tam-le je prišla ven ... an-Jpl mu je bila, na kolenih jo je častil kakor svetišče. In tamle je prišla ven ... in raztrgana ji jc bila obleka deviške nedolžnosti, raztrgan, poteptan venec nedolžnosti... v sramoti in nečasti je padla v naročje menihu, in njega ubogega luterana je z nogo pahnila od sebe... Zgrabila ga je jeza, da se je tresel po vsem životu. Na mah je stekel proti stolpu; z divjo nogo je teptal travo, ki je zelenela okoli stolpa ter je najbuineje rastla tam, kjer je skrito pred vsem svetom ležal mrlič. Z mečem je udri preperela vrata in je stopil v prazn; spodnji prostor, katerega je prepihaval veter. Zares, to je bil najostudnejši kraj ljubkovanja, zgoraj v tramovju so sc drli čuki, so kričale vrane.,, Prazna in odprta je soba, v katero je Štefana stopila kot angel svete ljubezni... Henrik pa je v duhu gledal, kako se plazi noter kot satan grde ljubezni, V divji boli vzklikne: »Štefana, si li bila ti?« In sove v tramovju so se zakrohotale: »Ha. ha.« to se glasi kakor: da. Ves potrt in zmešan zapusti strašni kraj. Šel je nazaj skozi drevored. Ob polu je stalo znamenje, kamenit steber. Omahnil je proti stebru in je nanj naslonil glavo, da bi si ohladil kipečo vročino, ki mu je divjala v glavi in po vseh udih, ki so mrzlično trepetali. Divje je stisnil pest proti samostanu in je božje prekletstvo klical nad Alberta in nad vse menihe. »Ti gnezdo, ti hiša pregrehe,« ie sopihal. »Le čakaj, pride dan, ko te bom požgal do tal.« Črni naklepi mu liki krokarji krožijo po možganih. Toda, zopet je povesil g!av9, kai pomaga, če zažge gnezdo, kar se je zgodilo, sc je zgodilo, in kar je proč, je proč. In zopet se je jeza umaknila žalosti.. • po izgbljenem raju, po Štefani. Če tudi ie onečalčen la raztrgan njen deviški vtncc, saj vendar le ottane — Štefana, n«-li? V garstenskem stolpu biie ura. mrmrajo bronasta usta zvonov... Kladivo mu pada na srce. — V arzenalu ga z groznim poveljem taka Madlzeder... in moral mu bo reči: »Pri-nalam izpričevalo, toda proti niej, ne zanjo« In potem 7 Da, izgubljena je njegova ljubezen, norec |e bil, vreden, da te mu smejejo vse lisice v gozdu... toda ... ona, ki jo je ljubil je bila vendarle Štefana... Zopet vstaja v njegovi zmešani domišljiji Štefana z detetom v naročju, njen glas mu zveni na uho kakor glas angelske harfe. Grozno kipi stolp proti nebu in globoka je njegova skrivnost, po travi, po modrih zvončkih ki rastejo na kužnem grobu, tiho še-peče skrivnosten glas: »Hvaljen in češčen bodi najsvetejši zakrament, ki ga je v svojih rokah nosila pobožna devica Štefana. Henrik ga ne čuje, ga niti ne sluti. Poloti »e ga nepopisna žalost, ne more ln noče verjeti v štefanino krivdo. Do smrti ranjena ljubezen zadnjikrat dvigne glavo in pravi: »Pojdi k Štefani in jo povprašaj sam, zahtevaj od nje resnico. In videl boš, da so lagale vse priče, ona pa je čista.« Ura bo kmalu dve. Z orjaškimi koraki drvi po stranskih potih proti Štajerdorfu — k Štefani.., Ona, samo ona ga bo rešila strašnih šumenj, groznih dvomov. Videl je bo zopet tako ljubko, tako tiho sedeti ob ognji' šču ... Dvignila bo proti njemu svoie nedolžne oči in bo rekla: Nisem bila v stolpu! Naj gospod ne verjame tako grdega obrekovanja! In zopet bo vse dobro! Njen bo, ves njen v življenju in smrti! Z vsemi močmi svojega telesa se bo postavil v bran proti groznemu povelju. Bliža se gostilni >.pri modrem jelenu«. Že zagleda oreli, ki stoji pred gostilno. Kar zapoje zvonček bratovske cerkvice ... Kaj je to? Pogreb ., . Koga bodo pokopali? Pa kai ga briga to!... O pridi, pridi ven in se sladko na-smehljaj kakor angel, kakor samo ti znaš, in prisegel bom. da so ono noč oonočni strahovi vganiali svoje stvari, ti pa nisi bila. Zvonček žalostno ječi dalje, in iz Švert-neričine hiše pridejo ljudje. S pekočimi očmi opazuje. Neki mož nese križ, zdi se, da je župni cerkovnik. Za njim stopa mati Švertne-rica in nosi v naročju malo krstico. kakor sicer nosijo h krstu ... to so pogrebci... Lukca neso pokopat. Sedaj pride — ona! Divje mu tolče srce, hoče mu skoraj zastati. Mala deklica — še ena — in tretji je Krištof, in vrata >e zapro. In ona? — Je-li bolna? Kje jc? Morda leži zgoraj bolna kakor takrat... oj, mu li ni mogoče poklekniti k njej in jo tolažiti? Stopil je k malemu izprevodu. »Mati,« jc vprašal, »kje je vaša hči Štefana, rad bi ž njo govoril?« Vidno se je žena prestrašila in je obstala; tudi cerkovnik s križem in otroci so postali, zvonček je ječal naprej. »Gospod — prosim,« je plašno rekla fivertnorica, »moje nčerke Štefane ni doma.« »Kje je — počakal jo bom, da pride.« »Ne, gospod Hendel,« je prestrašeno odklanjala žena. Jezus, kakšne oči ima ta mož, to je grozno. Jezus ,če razlije nad nas svojo jezo, kakor jo je nekdaj njegov oče! Jezus, Marija, sv. Jožef, pomagajte nam! »Ne morete čakati... Štefana je šla v Line, kamor je tri ure daleč, pred večerom se ne more vrniti.« »V I.inc?« Debelo je gledal. »Kaj je v Lincu —? Kaj počne tam?« Notranji glas pravi prestrašeni materi, naj mu tega nikar ne pravi, češ, da ga bo še bolj razdražila, ker ima že dolgo piko na menihe, kar ni čudo, saj je tudi niega menih oropal sreče, kakor je oropal tudi našo. Mati je krstico pritiskajoč na prsi rekla: »Pri kapucinih v Lincu je velik odpustek, milostljivi gospod, moja hčerka je šla tje, da prejme odpustke.« »Tako,« je hripavo vzkliknil, »pa ravno danes?« V hipu je zarežal: »Žena, je-li to res? Ali pa je morda doma — in me noče videti?« »Bog varui«, je zatrjevala uboga žena, »da bi vam lagala, visoki gospod, in to tedaj, ko držim v naročju svojega rajnega uboščeka.« Iz oči so se ji udrle solze, bala te je, da ne bi grozni mož storil kaj hudega; jokajoč se ie prosila: »Plemeniti, milostivi gospod, lepo vas prosim, odpustite, če vas je moje ubogo dete razžalilo v svoji tlepoti. Mi ubogi ljudje vas prosimo, da nam ne zamerite, če ima tako voljo, moj Bog, gospod, kaj se hoče. Gospod Bog pusti vsakemu človeku prosto voljo, da ti ku|e srečo ali nesrečo, odpustite moji hčerki in ne bodite hudi nanjo!« »Zaradi tega ne, kar mislite vi,« je mrko odgovoril »Toda povejte mi —« stopil je tik k niej in bodeče svoje temno zasenčene oči uprl v njene, »kje ie bila vaša hčerka v noči na velikonočni ponedeljek?« »— Ponedeljek?« Preplašeno je zrla žena nanj. »V Garstenu je bila — za patre je imela razne opravke —«. Res. Spomnila se je, da je Štefka takrat pozno prišla domov. Na misel ji pride, da jo je hotela pobožati, Štefka pa jo je pahnila od sebe, nekam čudno resno sveta je bila. Henrik je vprašal: »Je-li takrat prišla domov, kakor ponavadi, ali pozneje? Kdaj?« Jezes, ta človek zna misli brati, se je bala žena, »Po enajstih je bilo,« se je obotavljala, »bila pa je samo pri patrih, pridno dete je.« Uboga mati! Pridno detel »Da bi le... ostala!« je rekel in se je obrnil proč od nje; kar dušilo ga je v vratu, ni mogel več gledati žene. Cerkovnik ie zašepetal Švertnerici v uho: »Čas je, mati!« Visoko je dvignil križ, z votlim glasom je začel moliti vero in je zopet razgibal svoje stare noge. Mati s krstico v naročiu se je še enkrat proseče ozrla na stotnika, ki je temno gledal v tla, Bog ve, kaj je mislil. S težkim srcem je žena s krstico v naročju stopala za cerkovnikom, otroci so prihulieno šli za njo, nazadnje je štorklial hlapec. Nihče si ni upal, moliti s cerkovnikom: konec Vizerfelda se je mati še enkrat plaho ozrla nazaj po stotniku ,toda ta je že izginil. • • * Line! Line! Koliko milj je tje, ha, kaj mu H mar, če jih ie tudi sto. Konja je že odpočil, uša ubogega fanta je ranjena, telo mu je zdelano. Toda še danes mora z njo govoriti. Vse; vse, poteza za potezo, vse je zoper njo: ponoči se je vrnila. Toda kljub vsemu, ako poreče ona, njegov angel, njegova strast, njegovo vse — pa še danes — ako poreče: »Nisem bila,« potem ni bila. Ako pa poreče: »Bila sem« — potem bodi nama obema Bog milostiv. Hitel je po cesti doli, potem je drvil čez most proti arzenalu, kjer ga čaka Madlzeder s strašnim poveljem. — Zvečer bo preteklo dvanajst ur, V tem času do večera mora v Line in nazaj, pa če konj in jezdec mrtva obležita. mora... V duhu čuje, kako ropota boben, kako sc po vsem mestu razlega divji krik in vik, kako te izklicava njena pregreha. Nikdar, nikdar, se je protivil, pa naj bo kakor hoče, magari da je bila pri njem v stolpu, nikdar se to ne sme zgoditi njej, ki sem |o tako ljubil. O kaj počne v Lincu,, bežala je pred menoj. Morda sedi v kapucinski cerkvi, kjer se bo bala in zmrzovala vso noč. Ob vse ga je pripravila, toda le ena beseda od nje: »Nisem bila,« In v svoiem naročju, na svojem konju jo bo ponesel domov, s svojim telesom jo bo kril pred vsemi sovražniki. Ko je bil pri arzenalu, mu zagrmi na uho divje vpitje, da je osupnil: »Kaj naj to pomeni?« — Ha, že ve, ravno se vračajo njegovi strelci, pozna njih medvedje glasove, njih pesmi... Sedaj so doma ... prišli so za njim. Njegovi strelci! Strelci! Strelci! Žalostno srce stot-nikovo bije veseleje... moji strelci, moji prijatelji ... Toda, kai mu sedaj morejo pomagati! Na desni in levi oltarja naj bi mu stali, kadar bo njegova poroka ... O Bog, kje je poroka, kje je nevesta! Med bobnanjem bobna naj jo izženejo iz mesta ... že čaka Judež s sramotnim poveljem v roki. Silno je odprl železna vrata, da vitli, če že morda navzlic dani besedi ne stoji tu Judež in veli: »Tam in tam je ona, morate ponjo.« Strelci, ki to te ravno na zeleni trati ob cetti okrepčavali t kruhom in vodo ter to te ljubkovali s tvojimi nevestami, ki so jim prihitele nasproti, sO zagledali prihajati Henrika. Iz dalje so ga pozdravljali z veselim, glasnim vpitjem: »Hola, naš Henrik prihajal Naš stotnik prihaja!« Vsi radostni to hiteli k njemu ter to te pottavili okoli njega kakor otroci okoli očeta, tamo da je bil ta oče mlajši kakos njegovi otroci. Bobnar ie zaropotal na boben in zlati rog je zatrobil. Stifteger povesi puško in poroča: »Gospod stotnik, ves čas tmo tekli, zato tmo pa uma-zani kakor čevljarji«; ves obraz, od težke poti zagorelo rdeč in zapoten, te mu same sreče smeje, »in sedaj smo tu in pokorno čakamo vaših povelj, to pokorno javljam.« »Dobro je ... res ste bili zelo hitri,« je odvrnil stotnik in nič drugega; Stifteger ga je debelo pogledal z modrimi kolesi okoli očes, Kako?... Tako hladno, tako kratko? In tako temno gleda? Kaj se je zgodilo? Henrik pravi strelcem: »Sedaj sem jahal že tri dni, pa moral zopet na konja. Možje, odložite za enkrat svoje puške, svoje zastave, bobne in trobente ter pojdite vsak na svoj dom; ko vas bom potreboval, vas bom poklical. Res, — ti — Stifteger! — Reci Madlzederju, ki v arzenalu v, prvem nadstropju čaka, naj do večera čaka' name in naj popreje ničesar ne stori. Reci mu, da imam v zadevi, ki mu je znana, še važne reči ukreniti t-« Štiiteger je s petami udaril skupaj: »Na' povelje, gospod stotnik!« Možje so vsi iznenadeni debelo gledali,. Kaj je to? Nič ne govori o poroki? Proč je z ženitnino. Henrik je zajahal konja in ga je krepko izpodbodel ter odiahal. Žalostno so gledali strelci za njim. Tedaj pa je stopil Madlzeder na cesto pred Henrika ter mu ie zastavil pot, rekoč: »Stotnik, ste li bili v Pirahu? Ne pozabite, kaj sva se domenila.« Henrik je svoj bledi obraz v stran obra-čaje rekel: »Bil sein tam. Toda ... sedaj imam ... še eno pot. Ko se vrnem, bova še enkrat govorila.« Madlzeder jc rekel: »To ne velja. Jaz sem držal svojo besedo ter sem čakal, sedaj držite še vi svojo in mi povejte resnico, kaj je izpovedal kmet v Piranu?« Mladi stotnik je sopihajoč globoko šel po sapo: »Nisem vam dal besede, lažete. Toda vedite, govoril sem s kmetom v Pirahu. Priznati moram, da videz govori zoper njo. Toda ne verjamem, dokler nimam še — ene — priče.« Hotel je oddirjati, mrzlično se je tresel od razburjenja in nejevolje. Toda Madlzeder je prijel konja za uzdo in je zaklical: »Stotnik! Zgoraj je še ena priča, čuvaj mestnih vrat, ki jo fe ob enajstih ponoči spustil v mesto. Pridite, zaslišite ga, ne iščite novih priči Saj je vse zastonj — gospod! Drevi se mora povelje izvršiti. Krivda je jasna in izpričana. Vaš oče se bo še nocoj vrnil, da vidi, se je-li povelje, izvršilo, poznam ga dobro. Gospod stotnik, ne protivite se moji sveti dolžnosti. Dovolite mi, da skličem vojake, vaši ljudje so tu spodaj v. hiši. Se je-li vaše srce spremenilo v kamen, li naj čuti ves Štajer, da ste vi od pregrešne ljubezni vsi zaslepljeni?« Tedaj je Henrik skočil s konja, stopil je tik pred Madlzederia in mu je rekel s tako žalostnim glasom, da ga je proti lastni volji skoraj spreletel mraz: »Madlzeder, naj nosim jaz ves očetov srd! Naj me raztrga na drobne kosce, če hoče ... toda pustite mi samo še ta čas —, da govorim ž njo, ki jo ljubim, ne trpim, da se ji preje skrivi le en las. Ne dam svojih strelcev za tako rabcljsko opravilo. Mene je nosila mati, vas tudi, moja rajna mati bi sc obrnila v svojem mrtvaškem prtu, čc bi pripustil, da se z ubogo deklico samo vsled nejasnega in negotovega pričanja ravna kakor z navadno vla-čugo; in še enkrat rečem,« bolesno mu privre glas iz ranjenih prsi: »Ni vlačuga.« Potem je z vso silo zatajil bol, ki mu je trgala vse živce, po konci se je postavil pred služabnika svojega očeta ter je nadaljeval: »Ob desetih preteče čas: Jaz se vrnem čez štiri ure,« — V hipu je scclel v sedlu. — »Tako dolgo čakajte. Ako doženem — da je vlačuga /am bora pisal list. — Potem storite — ne, nel — Ne pred polnočjol — to, kar morate naj vam bo hudič plačnik... ako pa |e« — topct so mu pordela lica, ki so upadla v (Jortu lega nesrečnega dneva in nanovo mu ie liki ijgubljena zvezda v očeh zaiskrila nesmrtna ljubezen, ki jc ljudje niso mogli pohoditi, — s-moja Štefka nedolžna, ako mi bo ona sama to povedala in so laž vse nesramne govorice — potom pridem sam in vam bom povedal na tem mestu — potem jo bom branil pred Sta)-rom. pred -mojim očetom ... pred vsem svetom ... ('orje pa vsem, ki so jo obrekovah.« Ogenj se te ukresal na vse strani, ko je Hcnrihov ?rcbec odilirjal po tlakovani cesti. Madlzeder je gledal za njim in ie govoril sebi samemu: Živ dan se ne povrneš, da mi poveš, da je nedolžna, ubogi zaslepljeni fant. — Poklical bom črne strelce iz Emdorfa, njegovi, ki jih je seboj pripeljal, mi ne bodo pokorni, preveč je papežnikov vmes. Računal ie: V kakih šestih urah utegne lodnik Hendel prispeti v Štajer. Ako se bo oovelje izvršilo do polnoči, se meni in mestu §tajcr ni ničesar bati.« (Dalje prih. Dopisi, VRHNIKA. V ncricljo, dne 5. septembra se je vrši^ seja Kmetske zveze za vrhniški sodni ckicj. Sklonila sc je resolucija, da naj naprav; SI S načrt za samoupravo Slovenije. SV. VID NA PLANINI (57.* J.). I>n-> ??. avgusta ir>20 smo ustanovili pri r--. c. tisi k »Crlo-.fko zveze«. To Jo piva v naši lanski dekanljl. Pristopilo je cb tej priliki f2 i;;!adeničev kot Liani. — friJcl fe semkaj nanlu^-jvat r,?.£c r.«ladealžo neumorno delavni Ml p edi tk B. tr. dr. Siržr.n ii L|«bljus. Košemu mlademu *9tlu« ra želiroo vztrajnosti in cmcpo mrru^nia. NSodPP.ičil Navdušeno naprej po kišr ous,i;!Ii načelih v duhu orlovske organizacije. IZ SENT JPEJA TM ŽMAnjU. V cedcljo, tine 25. avnnsta ca uprizorili fantje « obratovalnega društva v Ponoviva*! fnleigro »l?on Feruando, strah Asturije«. Vrl! faat ao izvrstno posodili svoje vloge; vsa f ihl j! i. Posebno jo pa hvalevredno to, da so r1. -ve!', čisti drblček za napravo rvono na ' ' :f ,".ikor č-jemo, Lado igro kmalu ponavljali PriJateH! polteni zabavo trdno vabljen). STA Ki fRG PRI RAKEKU. Libcralci brez gospodarskega srni s'a. Zadnjega ob.nega zbora kmcti!s!:e pctV ?->ire so so udeležili tudi libcralci- Toda rr: r;, kdor n-isli, da je tem ljudem kaj na tr i da rc -"tcrc aa povzdigo kmetskega stanu v. - i sklepi n'i ra re kaj pametnega v dolini ttkrene, emp-k samo 7.a nadvlado. Kakor hitro so namreč čutili, »'a ne prodero pri vclitvl delegatov, ro rozen skrulicatorjcv pri vclitvi ctiiii. Hr-i I:-:dje pa so vztrajali in sklenili, da se odpoillic K netilki družbi rcsolnciia glede znVIa in prrVs c r-lidc živine in seVanja lesa v lastnih gozdih. Zato pa proč z liberalnimi birti, ! i vas fo-.-o rlepe in iščejo, da bi z va-šir-i jjl,i®3vi pri' i do gospodarstva v državi. Poten gerje tebi, t begi kmeti — Sokola so u F t a o o v ii 1 i tudi pri nas. Toda, ali ve-te zakaj? Kapitalisti bi radi prišli zopet ca po. vr ; . Kdo pa členi Sckola? 1. Kapita'irii — Ja r"bri (•'•.•';» _ Korfetovf Vilarjevi itd. i 2. T;s!>, ki hočejo biti gcs-oskl. 3. Oni. ki v I ceil-ev ce hod;jo, 7a!o ram kličemo, slsrči: ; Čc hočete i-neti dofc-e otroke, ce puotite jih k brezverskitn Sokolcinl MIRNA FEC. Orlovski tet r v Mirni peči, na katerega i [e r a več tisrč-llava množica zavednih, kr- I ser-: - to mislecih ljudi, je pokazal p.ašim p?.- i serci-; :cn>, da nihamo strahu pred njimi, da- I firnvno sa re ne'-*tcri bahali, H>« se jih bojimo. I Vellfs-lei je bil ?->revod. Vodil?. eta Orla-Trcbicfc. v >- ;:b -a !;-r::h. V src-»i ' sprevoda ra O: II v krpBh so ravedeo in nc- j ustrojeno korakali domači farlie, ki sa pri- I 3 stopiti k tukajšnjemu novoustanovljenemu orlovskemu odseku, dasfravno bo |fh nasprotniki zmerjali z raznimi grdimi psovkami. — Po sv. maši fe bilo zborovanje, na katerem fe nastopilo več govornikov. — Neka) pijanih, naletih samostojnih hujskače? te sknšalo zborovanje motiti z medklici, žvižgi itd. Posebno trmast je bil neki Trebeljan, katerega fe g. župnik Bajec prav pošteno osmešil. — Krasno fe uspela tndi telovadba Orlov, Orlic in naraščaja. Po telovadbi so se med prosto zabavo slišal* priletno mile narodne pesmice, pred mrakom pa se je ljudstvo polno zadovoljnosti, dušnega veselja in navdušenia mirno razšlo. — Nasprotniki našega gibanja so skušali prireditev motiti. Pomazali so z gnojnico ponoči napise, de-fansko napadli odhajajoče Orle s kamenjem. z okrašenih vez potrgali narodne zastave, poškodovali konjsko opravo, polomili in obrali sadno drevje naših somišljenikov, a s tem prireditvi niso vzeli njenega sijaja, ampek na-sprotro, pokazali so le svofo ceoliko, neotesanost in podivjanost. Mi in gostje smo jih s prezirljivim narmehom pnrtill pri miru. Pred očmi im3mo na taboru začrtano pot dela, Iiudske izobrazbe in verske poglobitve, po kateri bomo šil naprej brez ozira na nasprotnike. STRUGE. Pri nas sc fe v nedeljo 15. avgusta vršila javna seia K, Z. Načelnik je poročal o sedanjem političnem položaja, o orlovskem taboru in občinskih volitvah. Nato so se sklenile štiri resolucije, ki se tičejo 1. odprtja mele fn 7nižr.nja carine. Za živino, prašiče in konje. 2. Ukinfcnja nsredbe z dne 12. jun. 1920, s katero se prepoveduje klanje telet pred 8 tedni, odnosno telicc pred poldrugim letom. 3. Prfzlvi za osebno dohodnino naj se rešijo. 4. Ze-nljiški davek se nc sme zvišati v dinarsko vrednost. Udeležba je bi'a prnv oblin« in zanimanje veliko. I.judsl*-o se zaveda, da fe zboljšanje knelske^a stann mogoče doseči le, Če smo edini in se jc vsled tega čvrsto oklenilo Kmetske Zveze, IZ STtfARJETE. V nedello dne 29. avnusta so nam napravili samostojni liberalni kmetjo prav mnogo rakave: Ker so volitve pri preJSnlcm obenem zboru kmetijske podružnico v Amarjctl rndl divje nnsllrcsll samostoJne?ev niso mogln vršiti, je rrcdsrdnik za nrdrljo 29. avensta, ko so bilo vclitvfl razpisane, r.r.prosll pristojno cblast za orožnlšlvo. In res se v r.edojo po Jutranji mnšl pred volitvam! Javi pr! predsedniku Kmetijsko podružnice načelnik orožn!5ke postajo !z Skccjaiia (g. Žakmajster) In zahteva od predsednica, da pripusti, da volijo tudi kmetje Iz fkccjnnskena poStnena okollta. Frcdsedntk nn začuden, da so orožnik vtika v netranjo društvene zadeve, pove, da so zad-r.|e volitve ravno r,-dl tega Ml a razveljavljene, ker r.o škocjanski kmetje nasilno hoteli voliti, mt z odlokom rlavnega odbora v LJubljani ponolcoma In labko nmljivo razloži, da kmetje lz Skecjanskcga poštnega okolica no spadajo v šmarješko^ podružnico ln da takih nepravilnih volitev on no moro voditi, posrbno Iipt riu škocjanski kmetje, nko jih pusti v Volilno sobo, groze, kot Jc zvedel od zanesljive strani, z novim So linjšlm nasiljem j kot pri za 'nJem občrem zboru. In čnjte: orn- I žnik, kl se ie že prejo vso natanko dogovoril 1 s samostojni! — i. javi, da cn nlll v volilno ; robo ne bo šel delali r:da, ampak da bo samo 1 ru-aj — ••• a vas! I- od "I ned rnlltvaTrl, rstar.e I trmoglavo pri zahtovl, da volijo ti'dl kmetjo i z škocjanskega postnega okoliša in pokliče rr!o župana ra pcmoč, da bi cd predsednika 5•■-'lil nepravilne rolitve. Vsled nastopa rrož-rikovega Jc HI predsednik kerfno prisiljen, da Je povedal ljudem, da so volitve vsled za-rtr~anja oroJnlštva ta dan na morejo vršiti ln Jih Jo pozval, raj sc ra-idojo domov. Samostojni i.kocjanc! so nato uprizorili velezanl^ilvo brTko »Volitve«. Ker Jim {e kaplan zaklenil robo, kjer bi so imele vršili prave volitve, so so Tli »volitve« prod knplanijo. Režiser Je bil orp-ni?kl načelnik (Žakmajster). 1. dejanje: rZobavljarlo č»z župnika In kaplana.« Np.to pol nic dolga pavzi (ncn::a so kulise preml-rjal!), ired so se vrli šmarješki lantje v pr;*o ramcrtoj-lh I-r-Icev na krasno ovenčanih vezovih cdpeljali nu orlovski tabor v Mirno peč. I dejanjai volitve novega od bar. In delegatov. S. popivanje na račun »m!? po šmarleiklh gostilnah do poznt nott iT janje: »Napad na bodoie imarjeike Orla«, 1 nI vršilo, ker so se krepki Imarjeikl tan«! dobro pol ure preje, kot so mislili veledostolBl samostojneži, vračali lx Mirna poti domov in«| krasnim čakanjem samostojne šmarješke ml2 din«. 5. dejanje »finkanje pozno v noč« ne t» m o, koliko časa je trajalo, ker smo takrat vrf pošteni ljudje ie zdavnaj pospall. — Da u bila res velezanlmlva, dokazuje dejstvo, da J« prišel pogledat uprizoritev poldrugo nro dalel tndi g. Frano Florjančič, nekdaj predsednik krajovnega odbora JDS v fit. Petro, sedaj km lovodja samostojnežev lstotam. — Dobri femar. ječanl splošno želijo, da bi so fikocljanei i« večkrat prišli Igrat volitve v Šmarjeto, k« Jim Je dobro znano, da vsaka taka uprizorit«? — posebno ša 3. dejanja — pomakne g. Por. šota za par korakov bližje »bobnu«, 2 IRI. Dne 22. avgusta fe imela tnkafšnja po. družnica Kmetijske družbe svoj občni zbor, na katerem so se volili delegati iz Ljubljana Volitve so se izvršile povsem mirno in dostoU no ob veliki udeležbi skoro vseh strank: SLS, samostojnih liberp.lccv, socialnih demokratov, parodnih socialcev in v razne stranke organiziranih čevljarjev. Da je mogla Kmetijska družba združiti to pot vse stranke in organizacije (obrtnike, čevljarsko zadrugo, sccial. demokraško delavsko zvezo, trgovce iz »Prvt jugoslovanrke eksportne čipkarske zadruge) t obsežcl pejem >kmctjc», nas navdajn z odkrl. tosrčnim veseljem, ki nam ga ne krati Bili dejstvo, da sa se vse ie stranke in organizacij« iz libcraloih in socialdcraokratskih Kragov 1 naravnost vzorno in posnemanja vrc-Jco disciplino in taktiko združile proti naši K-netsld zvezi. Kdor jih ie prej pi^al te možalrarie, Va. ko so vpili preti iLincic.rr., jih dolžili draiinie, oderuštva, kapitalizma, bo s poz< raostja vpraševal, kako reki so poravnali naši same;'" -J libeir-lni kmetje vse te sv&jčas kmotu Uii sovražne elemente in :lh pregovorili, da zv t ■ pet 7. obč'idovania vrodno ubogljivostjo odi-ali svo!e glasove »r.aroos'f jniia« brez vsikršae-koTnprowisa. Kmetski zvezi ia bila sicer t" ra ta shiraj zagot vijem veČira 6 glasov, r' ) bi bili vsi naši nrišli in g'"so*. n!i zn no?c k ', date. Žal so trije naši glasovali z nasprolriki (kar r.am jc cdne?lo 6 gla^OT). trinajst '4 jc doma ostalo. Vcledloga ro -tragaii r—> stojni ksndidafc z večino glasov. Kori lev, ki moleduif'0 pri naši stranki za mor,-':.) in gmotno prmoč, rc bo no?a K. Z. otrer>'a, ' ;r ima od njih srmo stroške. Če si z nami / lini z nami — če pa ne.pa tudi re srosjači pM -n:, aa-.r?ik pojdi k <;voiim. Tudi brmo v bodoč« pc?i'i na oae, ki kljub sejnim oklepom K. Z. nvcljavljejo svo'c nazore o po!itiki. Mnof stojni dejali, da smo radi politike a^itirn'; za članstvo. In tako so se nrši -adržali p:- v no (nridobili n komaj Jfi novih članev), tocfalaa demokracija pa jc korr' r-'.'r.-i vfter!1 • t I.'mctijs'io dmfbo ia pri' rila ' ti zmago. -at-ko netje, a ncSi samrs:-incll nočejo tc;-1 verjeti. Tralcom rDomolJcb?« je še n^to-o r-ar.o, kako sem prod por r-"»roc' ra dolgo ln ŠI1"'?« razjarnil naše sejmišče, rlo-cvo nrjodno l:';o — prodvsom pa korir.t in .'-iblč-k za r -^o občino. Ker j1! H!i cola zatfeva Jasna, T."' dan in podprta ša z živimi pričami, sa r-s ne-knj časa jr-lfali. Toda njihova lažolra nt mogla dolgo slrpntl. Kar naenlrit, br?* vsakega vzreka tn povoda, me r.ahrnlljo v 21. šetv. svojega elaslla »Ftnctljskl list« — vedno tako lopo resnico govorečega — z Inin!''o-ji In s podlim neutemeljenim podtikanjem, ' l-l^ da jih pninetna !n re^r.ič->n bss"da r.o ''-ore spametovati, sem 111 prisiljen iskati zamenja za nesramno laganje sodnIJSMm potoni. (n izid, kakšan JsT »Kmetijski Uit« t dne 26. vrstili« 1920, M. 35, Je moral prinesti «odno Izjavo, kjer samega sebe ln svoje dopIsnO* postavlja aa laf. Tako ]• Jioral »KaiPtlJsM list« enkrat aororlU resnica, fea- ga Ja r So prisilita sodni]«. sts UbU LainiV\ 3 Tcd-jJsoin Soaljer-nejianl, M sts meno na&ruilU a UiinituraV Kis sts dan ah V Zfanss ga vzorni*« « !i'ilta]lstl In verlžntkl. Seveda nam 'n .iu»>c'čal kako mastno plačo da fle£'.> r'tu: '.'ra« uas 'so .1.:'-•p avil ob vero, sisi-a i rajifi Jocn;«, Ua / ae bo sobo .::» svoji razkrlnknral vo 4vetu. . V SMaRTNEK ?BJ UTi«! Je imela Kmetska zvei* 7»'> ■ootneai zbor t So 8 aeje, kjer so se razorstljr^a rasna politična in gospodarska vprašanja ter sklenilo več resolucij na Juguslov. Kmetsko Zvezo ln vlado. — Prod kratkim so tudi našo dolino osrečili samostojni s svojo stranko. Kmetje je ne potrebujemo, pač pa jo potrebuje tukajšnji »ekonom« g. Perdo Tomuzin, da po njej prileze na tako znželjeni županski stolček. No, morda so mrl Cerinict. 3667 Izjava. Ravnateljstvo drJ. železnic v /ogrebu ml Je z odlokoui bro) ..2G.'ll/D 1920 službo od; ovedalo, ker sem se povodom ieloznlčiirvku aiavlie reni-teutno tn hujokajočo obnašal. To mi jo dalo povod. c!a jem o jvojem 7>red*tojulku prog af>d>:. f. oficuo.lil Ignact;u Medvedu in njegovi dru/lnl jconl "nfijrio žaljive ln neresulčno besedo, ter mil tuclt dejansko grozil. Obžalujem In prsklicuiem vse žaljiva 'n neresnične izraza o gorilmenovanib, posebno one, ki sem jih govoril dr.e 3., 7. in 8. nvg. 1.1. bodisi v gi stilna'. t red železničarji ali drugimi priviutrriiil osebami oziroma v mojem stanovanju. Po-ebuo obžalujem I e-ede, s katerimi sem g. Ignacija Medveda dolžil, da nI vestno !n pošieno vršil svoje službe. Obvcžem se slonetio krivico popraviti 8 tem, da se v bodoče zadržani vsake žalitve tor da bodem povsod, koder sem žalitve besede govoril o Medvedovi družini — tako bosedo preklical, oziroma, ako se bodo zahtevalo, dol na svojo stroško razglasiti v „.I(igi)slovauskem Železničarju" ln „1. omoliubu". Končno so g. Ignaciju Medve.1« zahvaljujem, da Je v tej zadevi od tožbe odstopil In se izjavim, da sem si sam kriv to nesrečo ker sem rajši poslušal različne komunistično in sccijal-demokraške voditelje — kakor pnmetue ljudi. V MetUM, dne 13. avgusta 1920. Franc Košir 1. r. delovni vodja, Ivan Žigon 1. r. Jože Vertačlč l.r. priča. priča. Vzajemna posojilnica v Ljubljani r. z. z o. j. pre e Vzajemna podmo mm v vmm Kongresni trg 19. daje posojila proti vknjižbi na posestva, na poroštvo 1. t. d. pod ugodnimi pogojlj o&rssiuia bran. vlngo po 4®/0. Rezervni zakladi koncem leta 1910 600 000 K. Jamstvena glavnica ua deležih koncem leta 19lD 2,000.000 K. Stanje lira-nilnih vlog nad 5,OCO.OCO K. Pojasnila in prospekti brezplačno! Organist »cerkvenik (iabko tudi okrajni slnga) se sprejme tako) proti dobri plači v bori In denarju v Ajdovca prs Žužemberka. Učenca poštenih starlšev sprejme takoj Karol Cerar, čevljarski mojster, Lukov ca pri Domžalah. = KDOR HOČE= biti postrežen z dobrim in cenim manufukturnlm blagom, naj se ohrue na trgovino ,Prl Ivanki4 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29. COStililCH-lil M-Alia Nev/-York—Buencs-Ayrcs—Rlo dl Janeiro—Sanfos-Montevldeo. Brozplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike z Slovenijo edinole prt: SIMON KMETEC, IMIlm KMoMa alica 26. Pozor, kmetovalci! Naznanjam, da vzamem v delo vsako množino pred va, ter izdelam ir njega vseh vrst vrvarsko blago po najnižji ceni. Anion filnkovec, starejši, KrauJ it. 12. Sprejme sa več ogliarjev. v^^^: Naslov se izve v upravi lista pod štev. 3673, Posnema nik „Aila" l^Z^Z na parno moi Stalno mlečno vago M: 1903. Ploščastl hludilnik za t200 I. na uro okrogli hladilnik za 500 I. Viktorija pinjo z dvema ročajema io gnatil.-ilk r.a surovo ma-*lo vso orodje tvrdke Sspar?ior, Dunai za mlekarno z večjim prometom, dobro ohrnnieno, proda pod ugodnimi pogoji M^Uael iskta, Illebce pri Lescah. i aisl jraj^a hranlCr ica na SlovecisIteiTi. Kranjska Iiraiiiliiica v Ljubljani — nsHuovljena 1. 1820 obrestuje hranilne vlogo s 3%. Kranislcn hranilnica je pupllarno varen zavod in jo nadzoruie deželna vlada. Za plačila zavodu so dajo ua razpolago poštno i.oložnico. Čisti dohodek Kraniske hranilnice je — na glede na to, kar so odkaže rezervnim zakladom — po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kraniskem. — skupna svota doslej v te »vrhe odmenjonih zneskov znata K 8.761.116-37. Primešaj krmi Mastin! V smislu odloka deželne vlade ra Kranjsko t LJubljani z dne 18. julija 189»., St. 10.696, ki ml ga je mestni magistrat ljubljanski lzporočil dne 28. julija 1899., št. 25.255. smejo dietetlčno sredstvo Mastin, rediini praSek ra prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmetoglašen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1UO0, mag. opr. St. *8.561. Ako Mastina v lekarnah in trgovii.ah ne dobite, ga naroČite po pošti. — 5 zavojev Mastina stane K 30 50 in se jih pošlje poštnine prosto na dom. Gazilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri ijudeb garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti K 12 50. Lekarnar Trnkocl v LJubljani (Slovenija) zraven rotovža. I anonn CDfflP 8ube Kobe irl vs0 druge deželne LDJUbllU uUIllu, pridelke kupuje vedno po najvišji ceni Franc Pogačnik v Ljubljani, Dunajska c osla it, 3$. 3463 Ljubljano, KeioflvM ulico. Cnn nadrobnih spamen kov vodno v zalogi, JUU dalje 15 vrst marmorja za pohištvene oprave, rodbinske grobnice, mavzoleji, umetniški portreti iz marmorja, razna cciUvona dela, mlinski kamni Ltd. 3813 jčmm ffiiši - pgstigane slemen - ščurki in vsa golazen mor» poginiti ako porabljate moj« najbolje preizkui. in splošno hvaljena sredstva kot' proti poljskim mišim 10 K, za podgane in miši 10 K, za ščurke 10 K, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 6 in 12 K, mazilo proti ušera pri ljudeh S in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu 6 in 10 K, nklura rrotl mrčesu na sadju in na ze-lcnjadi junič. rasti.) !0 K, praiek proti mravljam 10 K, mazilo preti garjam 10 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. J0NKER, Petrinjska uL 3, ZAGREB 1. zdrava in močna, pridna ln na-W-S!CIb.-2 obrav.ena iz poštene družine, katera ima veselje za sobarico (kot začetnica), se Bprejme takoj. Predstaviti se je v hotelu,, Slon" Pogoii po dogovoru. Istotam so sprejmo pomi-valkn za v privatno kuhinjo. deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IM-PEX v Ljubljani, Krekov trg 10. Mazširjajte »DOMOLJUBA"! LMD5IM POSOJILNICA v LJubljani, v lastnem doma Miklošičeva cesta SL 6 obrestuje hranilne vloge po čistih 31 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. M Šivalni stroji dospeli predvojno blago za obrtno in rodbinsko rabo. istotam se dobi vse posamezne dele, igle, olje, potrebščine za šivilje, čevljarje in krojače Josip Peteline, Ljubljana Sv. Petra nasip 7. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t | ERJAVEC & TURK \ | trgovina z železnino | t pri „ZLATI LOPATI" preje X | Hammerssltmidt(Mllhleisen) X ♦ LJubljana, Valvasorjev trg St. 7, ♦ X — nasproti KrfZanska cerkve. — <> M. U. Dr. Fran Virant fipecljallst za kožne ln spolna bolezni, ordlnln zopet redno od pol 2—3 pop. Ljubljana, Miki«, šičcva cesta 18 II (na ogla Seune ulice). r«nnn lepa velika (volovska) barva rudet, IV-aVa kasta 7 mesecev breja s petim teletom se radi pomanjkanja prostora proda. Pristav hotela „Slon" Cesta Mestni Log št. 51 Ljubljana, Kupujem vedno ln v vsaki množini po najvi£ilh cenah i Brinjevo olje, suhe sobe, IN in drugo deželne pridelke. Nudim najnižjti Kavo, olje, riž, sveče, moto, vžioalice, pravo slivovko, rum ter razno drugo blago. H. RKNT, Kranj. najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki loan Jelačin, Izrabljana Emonska ccsta 2, 4792 Agitirajte za .Domoljuba' Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI, Dunajska cesta 17, je ustanovila oduelak za življenska zavarovanja. Sprejema: V življcnskora oddelku: zavarovanja na doživetje ln smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja t>od najugodnej Siml pogoji. V požarnem oddelkn: zavarovanja vseh premakljivih ln nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli ln po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. PodruSnlcat CELJE, Breg, 33. izdala konzorcij »Domoljuba«. 1' Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani Tiska Jugoslovanska tokan*