C Ctr. e#r. la Poola
IZHAJA VKAE PRTRK
—•	.■a*..ire»iijj»»
LUi	..............Ur	ta-4*	|	i*
»■■•»▼O........................... |	U	M	|	t	l*	I	*-m
PMUMUl ilf«4 !• Mit
' Undniliro in aprirnitlro: Trat, Via Maiolica 10-13
Tr»t, H. decembra 1824. - Lete V. - Stav. 227.
Glaailo KomunistiEne stranke Italije
Svetovna reh&jIftf^g&ttjeSuje boj Tretji internacionSH, attftizastopnici zatiranega proletariata in tlačenih ljudstev. Ta boj se mora končati le s porazom reakcije.
Jugoslovanski Balkan
! sedanji kongres ni |>ravilno sklican j ko. Dam« ja Splošna dclnv-ka
JtK-J*lovunska vlada, ki ji načelju-jela znana reakcionar« a Paši«,' in Pribi-»'•evič, je 14. L m. razpustila tudi Neodvisno jlelavsko stranko. Ob enem je pre|K>vedala liste, ki so imenovano stranko zastopali
Bližajo se v Jugoslaviji volitve. 8 tujim denarjem platana PaSiiVPribičevi-črva vlada ima potrebo dnkasati svojim francoskim in angleškim goe|H>-tlerjem. <la vrši pošleno službo rabelj« jugoslovanskega proletariate. Bodorc viriitve morajo dokazati, da v Jugosla viji ni nobenega resnega proletarskega gibanja, zato je bilo treba že sedaj raz -*•	pustili	stranko, ki bi bila pri volitvah
nastopila z ilelavskim. z razredno pro letarskim programom. In mi srno prepričani. da bi se bclgrajska klika, ako bi le mogla, maščevalu tudi nad tem malim lističem, ki ostane sedaj edini slovenski razredni revolucionarni list. Pašič in PribiiVvič urita jugos<ovaliski proletariat kaj je meščanska »tomo-vina. Jugoslovanski proletariat je imel priliko izvedeti, da od svojega, kakor tudi ne od tujega meščanstva nima pričakovati drugo ko batine. za|>ore in suženjstvo.
Kn troti na buržuazija ni zastonj založila svojega zaupanja in svojega denarja v jugoslovanske reakcionarne roke. Cankov v Bulgariji in Pašič-Pri bičevič v Jugoslaviji, služijo enienti ni reakciji tako udano. da t*olj ni mogoče. Boljših hlapcev si ententina ttur-žuazija ni mogla želeti.
Pravijo ila so narodna vlada Nič no bolno oporekali Samo konštatiramo. da la narodna vlada ni znala braniti narodnih interesov tistih Jugoslovanov, ki so ostali izven mej najnovejše balkanske ilržave. Druge bolj šibke in manjše države so znale zagotoviti »svojim narodnim bratom v tujini* razne pravice. Jugoslovanska vlada nj naredila za Slovence in Hrvate v tujini ni česar in na raznih konferencah, kjer se je šlo za kožo jmaameznih ljudstev, so jugoslovanski zastopniki gledali samo nk to, kako M najboljše prodali jugudovanaki protMarial. Protiprole-ta.sko. prothielavsko in profikinetsko
zna-jugoslovanska vlada vršili V trenutkih. ko se Slovencem in Hrvatom odreka vse tiale pravice, brc/, katerih ne morejo živeti, hodi zastopnik jugoslovanske«- vlade. gos|)od Ninčič. |io svetu in sc balia kako da so v Hclgrn-du znali udušiti komunistično gibanje in kako da je Jugoslavija pripravljena narediti Vse kar bo od nje zahtevala ententina buržuazija na polju prolide-
Kipnpte delivike zveze
Nesramnost sociallzdajalcev
Od četrtka «lo sobote minulega tedna • se je vršil v Milanu šealj kongres Splošm- delavske zveze. Pred leti že. ko je pričel (ujemati revolucionarni val. ki je grozil bdažuaziji ko so bile množico desorjenlirane. vslcd kole Imnja reformističnih voditeljev, ko so te morale uklonili pred naslo|»ajnčo fašistovsko reakcijo, že leilaj so vodite Iji n« j večjega daliiunskega strokovne ga organizma. Spl. ilel zveze pokazn-li pravo barvo. Dokazali so. s celo vrsto dejanj, da so |»ravi lilnpoj Imr-žuazije. Z besedami so še .boleli dali, razumeti, da so zagovorniki razredne-ga boja da so proti reakciji, protj fa šizmu. V trenutku pa, ko so hotele izkoriščane in teptane mase nastopiti so vedno igrsli vlogo »pomirjevalcev* Se vsakemu je v spominu velika aplo-Ana slavka proti fašizmu v |inlrtju leta I92B. ki bi se morala, da bi imela ~a* us|»eh.' prelevili v reurtunonarn«« stavko, a je bil nje konec knlaslnifnkjn. ker so jo reformisti omejili na čist navaden »protestni akt* in kmalu izdali ukaz. ds »e konča. Fašizem je pri »VI še hujše divjali ler je par mese«Vv pozneje prišel na vlado llef»>rmisti so mu utirali pol.	,
V prvih časih fašistovske vlade ><> celo izjavili. «la ne bi imeli niknkih |s»nii»lekov za sodelo*anje z isto... Sedaj im' pa fašizem nagiba k zatonu HuržuaZiji. tu«li tisti ki se kaže -proti fašistična* i*a so |K>trebni zvesti hlap ci. taki ki bi »»pravili lo. kar so do se «l«j opravljali fašisti varuhi kapiteli- i zrna z brutalno silo. na rafiniran na čin. tako »la In ne vzbujalo gnjeva in <xl|M>rii kol so jih izhgjala fašistovska zločinstva, kar bi |>« imelo isti us|>eh obvartivanje zasebne lastnine. |Ni»lpira nje kapitalističnega izkoriš«Vvanja
Vloga sociahlenmkracija, ki se z I «■ redami poiglaša prijateljica delovnega ljudstva nam je dobro znana že v drugih »lež.vlnh Kol najtipičnejša iz med teh je Nemčija, kjer so *e social demokrati« izkazali k«>l rabeljni p role ta riala.
Voditelji italijanski Spl «lel. zve« so do svsjaj z ilejanji »lokazali. da so lilai vi buržuazije Formalin* in javno
Invske reakcije. To«la vse Ihi |to)H»lno-ma zastonj.
V Jugoslaviji gre počasi na bolje. To se pravi, delavci in kmetje se organizirajo, da bodo z&duli, ob pravem času. pošten udarec balkanski reakciji. Bila bi sramota za vea jugoslovanski proletariat. ako ne bi bil k«m Pušič-Ninčič PribičeviiVvi reakciji. Ob enem z delavci in kmeti se pripravljajo tudi narodnostne manjšine hrvatake. slovenske. makedonske in ogrske, ki jih vojaška belgrajska klika tlači, da se dvignejo zoper to umazano reakcijo. .
Jugoslovanska neodvisna delavska stranka je bila. to so vedeli i>ač vsi, komunistična. V svojem programu je imela Federacija balkanskih narodov (»otoni katero naj bi se ti balkanski narodi oprostili suženjstva zapadnegH kapitalizma. Balkanski federacij* s»« protivi najbolj zapadni kapitalizem k» jega zastopniki na Balkanu so baš se-. lan je balkanske narodne vlade. Po»l narodno firmo in jxxt narodnimi zastavami razni Cankovi in Pašiči prodaja jo neodvisnost svojih narodov in v narodnem imenu zapira proletariat zato. ker se bori proti tistemu kapitalizmu, ki narode iisužnjuje in unteuje.
Itazmere v kuje je jugoslovanski proletariat judinjen so |»č neprijetne, so i«a Um bolj jiodučne. Se bo»to izpre-iiiende tudi te razmere. Na Balkanu vr» Makedonski revolucionarci s<» s« reorganizirali in general Protogerov, ki je v -lužbi Cankove vla»le. je »lobil nezaupnico. Na Bolgarskem sta kiju! vsej reakciji kmet in delavec še vedno nu nogah in v«k trenutek pripravljena, »la nastopita svoj boj. V Jugoslaviji skrbita Pššič in Pribičevič. »la se pro letariat organizira drugaiV nego je bil »lo sedaj. Bolgarija uči!! Kjer je prek tariat brez pravic, kjer mu naro»lne vlade »nlrekajo pravico »lo človeškeg življenja, tam mora nastopiti tudi proletariat razmeram primemo |»ot. To se bo (»rej ali slej zgodilo. To se mora zgoditi
Jugoslovanskemu proletariatu naš pozdrav in naše bo»lrilo. Pašu' in Pri-'m.'.->	žpijdijroU- Trgtii jpjrrnacio
nali češ. »la se vmešava v notranje žaltave Jugoslovanske države. Z enako pravico se ime proletariat postaviti proti temu. »la bi se Francoska in Angleški) vmešavale v jugoslovanske z a* tov* Tu 1» vidimo, da gredo proletarci v zapor, bivši narodnjaki a la lty-bar pa dobivajo dekoracije od tujih ilržav zq zasluge ki so jih naredili ... komu?
|ia so to izrazili na zadnjem Kongresu.
7.b v otvoritvenem govoru je lAfor mistični poslanec lici mi med drugim izjavil, •da *n reformisti prani sapo Vurniki domovine....»
£e način, kako je bil kongres skli »•on dokazuje, da s»i hoteli reformistični funkcionarji na vsak način ostali mP svojih stolčkih.
V vseh delavskih zbornicah litin i ji-je organizirano veliko število koriuiMistično mislečih delavcev. Stroko* ni funkcionarji-reformisli p«» so nameno-tna isnlali čisto drugačne i^kImIRV take. po katerih je število komunistu-nih »lelavcev zelo akrčeno. Potom HČ-l»arstva torej so na kongresu bili refor mistični delegat je v večini.
• Iz (»oročila. ki so ga podali reformistični organizatorji D' Aragona. Halde-sj in Huozzi je zvenelo:
»Komunisti so naši največ ji sovražniki*, in. kar m- tiče programatičnega stališča Spl. delavske zveze ./torba za ftraricr dela se mora /ndredili sta n ju delete in industrije; pri pozna n/e nadela domovine; sindikat mora hiti šola in ne gnezdo zarotnikov proti dr-tari; svoboda da, am/tak tistemu ki si jo zasluti*...
V imenu komunistov so nastopili so-»Irugi Ferrari Ko(h)**i in Vola. Žigosali so izdajalsko delovanje reformistov. otilmali na|Nide istih, češ da so Konjunlsti nedisciplinirani in dokazovali. kako so pr»'«| leti. ko je bilo »le Invsko gibal'je na vrbuncu. gospo«lj« D'A ra gona in drugi, iz ojx>rtunizma Ah s tislftnjim tokom, kako so povdnrjali I olrelst razrednega U»ja. nasilja, prole tarske diktature Naš iioničeraler je na\ajal kako je DAragdna na slro kovni konferenci v l/unlonu kritiziral angleške reformiste rekoč:
•Jaz ohdoliujrm vas, A ng/elr, vas \emrr. vas Francoze, »vi« Helgi jr e I majo prav Husi, kadar vas kritizirajo, da ste tekom vojne, ko sem j*n bil r jed, delali pmimgandn za vojno. Jon haut je pri ha /at zato v Italijo in mrd-Inn ko %tr se ri bratili j vsemi nano nat 1% ti. so nam bili ar sirijski rojaki Milji kol italijanski hurluji*.
Ih'i«-Molsti so osupnjeni poslušali le • .‘-tke i«otem |«i so se «»pogunnli in vzkliknili Ampak to je bilo v »trugih ČMthb
Nič niso (Mtinaintln ugovarjanja, da
ne more »klepali ker je Stavilo ganiziranih delavcev, »laues. ko se delavsko gibanj*' probujn, večje nego je bilo leta 1923.. nu katero >«» reformi sli opirali za sklicanje kongresa. Ns ugovore so cinično odgovarjali: *Mi imamo moč in nu odločujemo.*
Kongres se je zaključni s krono ao-riulpatrintn-nčga izdajstva Pravila Splošne del&vake zveri« so bila |>opol nnmu predelana. Iz njih je popojnoma izlo»'-enu vsaka sleil razrednega boj«. Delavske zbornice (»ostanejo čiato navadni administrativni organizmi. o«l-visni (sipolnoniu od centrale S|>l. delavske zveze V njih je rečeno ' med drugim :
• Delavskim zbor mr ti m pristaja »iie-cifična akcija r vprašanjih socialnega in itravnega ritnica, vzgoje in kulture, /tud/mre in zadrulništva.
Glede štrajkov in strokovnih sporov, bodo delavske zbornice intervenirale le tedaj, kadar bodo dobile /moblastilo s strani kompetentnih jesleracij.»
Dalje :
• Delavske zbor ni er ne bodo smele v/tri zori ti gibanja in zavzeti stališča ki nas imi tu je jo smernicam ki to bile določene na kongresih in na zveznih zborih; ne botlo smele radi nikakega razloga v/rrizoriti gibanja in nuinifesla rije, ki sc raztezajo izven njihovega delokroga.
• Manifestacije in štrajki, ki se imajo pršili v njih delokrogu, morajo imeti ito/irej odobrenje s strani Splošne delavske zveze. Izjemo tvorijo edinole nujni slučaji, o ko jih izidu botlo morale nosili odgovornost tozadevne delavske zbornice.*
Reformistični birokrat je so enostavno (Mttiznili v stran delavske množice, ki bj morale same odloč-evati o svoji usodi. Funkcionarji, ki bi morali biti izvrševalci volje »lelavcev. usiljujejo tem svojo strokovno in |»litično lakti-
naj večji organizem, najusjiešnejše o-rodje v rokah levega krila burzuazij •. .sindikati so izpre men jeni v birokra-tmiic organe, morajo zgubiti vea masovni značaj, morajo zgubiti vsako koni|ieten<4> v dolo«'-evauju.
Oiapodjc D'Aragona, lluhiesi in Buozzi so m* sklicevali na »demokrati-zem*. ampak so a »vojim naaramniin poatopanjem. z diktaturo funkcionarjev dokazali, da razumevajo in izvajajo to demokracijo ravno loko kakor jo razumeva in izvuja buržuazija.
.Meš»'anski listi izražajo avoje zado-v*»tj sivo'Z izidom kongresa. In morajo hili zadovoljni. »Ja imajo t»dvo izvrstne lakaje.
Itazreilnozavedni proletariat |»a ki si 1« svest. da morajo biti strokovne organizacije orodja razrednega boja, in ^icer boja ki se ne ustavlja pred ni-jukmii pregradami |sinuslekov o koin-||K'U'ncafi in nekom(»eteneah, |»roleta-rial. ki ai je sveat. »ta njegova Imn-Imi proti kapitalu se ne sme ustaviti pri jmalenkostnem izvojevanju <>rit»oljška, (kar je. po novih amernicah in pravilih Splošne delavske zveze tudi probte-Diati»'*noi amjiak da mora njegov boj veljati celokupnemu kapitalističnemu gistemu. da se mora njegova strokovna borba s|»o|Mtlnjevati ■ n sfiojiti s politično Istrbo. ta proletariat lx> nadaljeval svoje delo sredi strokovnih organizacij v Splošni delavski zvezi, zato da jo s|»ravi ■ l»oti. na katero so jo »|»e-Ijali brezvestni ale|iarji. lakaji bur-Žuazije.
Dvojna mera
• Na milanskem porotnem sodiš»*u je Pil obsojen nM»rilec delavca Oldani-ja (Jiovanetti samo rta 4 let joče.
Proletarce ki so na|jadeni branili »voje življenje in človeško »kottojan-stvo pa neusmiljeno ■ kise že roka ■ pravice«.
Bil-
[k-«i
Iz ..svobodne domovine"
Pašu-PribnVva reakcionarno-impe-rialistična klika vedno ostreje nastojta proti j »roleta rskemu gibanju.
V uvodniku je že omenjeno, da j« razpustila na podlagi zakona o ščiti države. Neodvisno delavsko atjAP-ko. Cflo reublikunska misel je pr»»|io-vedana: vsakdo, ki bj govoril proti monarhiji bo obsojen na 3 leta je»'*e.
Državnozborske volitve se IknIo vršile v februarju Keakcionarri dobro vodo. »la je ljudstvo proli njim. Po vzgledu sosedne Italije si» za»Vh orju-noši z divjanjem misleč, da ^>i na l«» način zagotovijo znu^ro ■peik.to litvali. Da l»o zmugu bolj gotova je rtokcionarni režim (jm> zn»tpj^li testiUO sklenil vpisali \ volili^ km-nike ,v*e tvranglovčc. katerih ..pp v .IukujAj».viji več ti*o«V
V Karlovcu jt^ prihriijucl na nekoj >r<dstav»> tjrtmk oficirske organiza
cije - Bela *n»ku». s geto vojakom, in je pričej streljati np ‘navzočo Jjudi.
Divjanje |m> kavarnah ip stanovanjih je trajalo d to dni :tOO-ljudi je bilo žrtev tttgii**dom<>ljubiH<ga* početja.
Vlada je vrgla v Zagrebu več vseu-‘•ilišč-nih profesorjev na cesto. Vsled te-m so sklicali akademiki prote&tne <h»Nly, v Zngrelm Ljubljani in Beogra-lu. Nškdvorani Itelgrajske univerze s< le /.bralo	dijakov, da protestira
proti reakcionarnemu vladnemu ukrepu. To je (»a vlado silno »srbelo* in je (toslala žandarje. »la .ohranijo* »lomu-vino. Posledica je bila ta. »la je bil učitelj (listič ustreljen od žandarja in ve«'- akademikov ranjenih in nato aretiranih.
Tako spoštuj črna in olikana buržuazija (lomove vede in znanosti.
Krvavi dogodki (»a se niso odigrali samo v Karlovcu in Beogradu.
Orjunaši izzivajo povsod (stkolj«. 'la /.begajo proletarske množice Svojega cilja |»u ne bodo dosegli, kakor ka niso njih fašistovski bralci v Italiji. V tej se danes podira stavba, ki se je marsikomu zdela nerazrešljiva.
PašnH«* zunanji minister Ninčič se je imhnjul pred (sir dnevi v lliniu. Novinarjem je podM sle »leče izjave: •Preilstoječe volitve v februarju se bodo vršile (»o strogo protiboljšcviškemu programu Resne boljfteviške nevarnosti ui za moImmio državo, tem manj |»n za Jugoslavijo. Nova jugoslovanska vlada Ihi odločno |>obijaln Ra, • liiVvo stranko in Tretjo iiiternaciona-lo in ima živ up. da zmaga na prihod njih volitvah*.
Ta predstavnik jugoslovanskih bur Žujev pravi, »la se ne hoji boljševizma in takoj nato pa. «la se ho .»Mlhn-no* nastopilo |»roli III Internacionali. (V-mu |N»tem taka •odliM-nost* «"•»• ni •nevarnosti*?
naznvlna zavest jugoslovanskega proletariata se Ihi v .odločnem nastopu* reakcije še bolj utrdila. Mtačncj-ši n« zavedni delavci in kmetje bo»l<» prišli »t»* spoznanja da je le resni in odločni boj proti njej izhod iz reakcionarnega pekla.
Proletariat b»» korakal po poti, začrtani od III Internacionale, in vseh Pašičev. PribuVv ičev in Ninčičev bo konec.
MALE VESTI IZ RUSIJE
m za pMlovno leto IOZ4-2a
Po prorn/iitin /mi/«- ruskih sovjetskih reiHihlik ltotln zna&all vsi dohiHlkl v Ito-4«».'cni Irtu JI3J40.13K rublje*.
Iz«lat||b Im»,I» znaoili SJCltiti' SW. rubljev. mavni izdatki Isnie	ra nKsl.-	«•
»ajJk'"- /a ljudsko prosveto Tn.OiniZMi rubljev 4lam ta»m» milijonov . ut MlravNlVo lo.ocinm r . za iHiljedelslvo Kjfci-hjonov icm.niNi rabljev Umi som«. Tn milijonov):	tm justico lojjto.ono
rubljev.
Maarn trga pridejo ,«• izrelni izdatki za ^rajHisiHvo poljedelstva in sicer:	»r.
Jpttijonov rubljev ca knvllt km»g«>ju. 4.r«at)»ZHi zg pnljtnlelsko ^troje Itd.. T milljhnnv za preskrlsi TnrM,|jina z vodo, ki Jo potrelina zn gnjf^v l-ntflhnni Za kraje, kjer Je bila slnMt /etgv. m' b<» dalo >00000 rubljev; -Za. /grn.lbo »Vili otnHkili domov 7 milijonov* Itd. Primanjkljaj so bo kril iz r«d«»kupnih ■rodstev sovjetske unije.	?	%
Kakor vidimo. Je v dela v sko-kmotsjii Rusiji prerit, »m popolnoma druKn^1' *jf •davljen kol v kapitalističnih dr/nvah’
Mongolska • sovjetska republika
Konalitnania i Mongolski je sprejela *vo sovjetsko ustavo Naj* i -< j i /irgiin države bo »humldan*. ki pomeni Isto kot državni kongres sovjetov. Dr/avnn zaaiavn je rde«'n. ('davno mfslo l'rgn Je ilohlln nov o ime l'lanl>otore^iiln, ič je llde,-o mesto.
J poinenjn velikanski uspeli‘sovjeti;v ^nljnjem vzhodu iipnl koluninlniiA* riiredl. Mongolski« tvori luvmrec-_severa-’ zNpn«lnl del Kitajske in <>l»*CKk 3 ml ^ IRona km*', i. j. sk««ro Vvdjmo 'N-unlJa* se Kvrn|«e. Pstanovllev ’ mongoSk«* 'j vjetske re|Hiblike iKitnetijh osv obojen Je, ■llkega ilel« kitaji«ki'ga nannia. a«^*i rjenje vpliva sovjetske. Ilusije in močan udarec proti imperialistični Ameriki in Angi,	^
ZV F, ZA RIŠKIH ORRATNIH STA NIC Z ZAPADNIMI V Moskvi so jo vršilo zlvorovanje predstavnikov »»brat nlh slanic, na katerem se j^ ranprav-l|th* vprašanj«1 zveze z n»*v»»ustanov-> Vmmi kom. slanicami v zajanlnih deželah. ki iNdrebujejo nasvetov «hI ruskih. k«*r imajo !«■ velik«* izkušnje. Na zborovanju so hilj izv«)lj»>ni dopisniki %i imajo nahitru voditi dopisovanje
foeralu u Dluifliiiui HL-kKOil tttim
Globokoumnost nacionalizma
Da ni nacionalizem kaka z met, nam k a le jo tudi nagrobni na P* si isnllih i o jakov : 1 'ddalo italiana cadutn fier la /aitna; 'l mifitarr an-*tri a> g rad uto »n guerra ' A m pek nepoznani vijaki *ptja vseeno <voje mirno 'pan/c in srečni so, da jim m treba reč razmišljali to globokoumnost vat mnalizma
N«'|Htznat> ru«lcč vojak.
KomunisU«*iia stranka Italije je izdala parolo za ustanovitev delavako-
kmečkih »alborov za lx»j pro« fašizmu. Ta stoji naravno v tesni zvezi z razvojem krize fašističnega režima, ki je prišla do teke stopnje, da se celo nianj
zavedni elementi pov^irašujejo. kako se Ih> končala. In ravno te mora bili iz-hodna Uvka proftogande za ustanovita odbor»/v.
Proiram opozicij
Vprašati se mora dt-lavc« m kmete, kojint ju namenjena naša propaganda »n ki se še nahajajo ped vplivom -traok in p«»litu-nih skupin ki pristajajo k «»I »ozir i ja m :
Ali zuate, kam vaz hočejo povesti opozicijske stranke?
Odgovor na to vprašanje se bo glasil pravilno le tedaj, ako se premutri vse politične dogodke zadnjib časov ki dokazujejo, da buržoazne opozicije delujejo odkrito za slVoritev bloka čiiito konservativnih sil.
Opozicije so skušale privesti na svoj teren skupino liberalcev ki se zbirajo « krog <Nu*opi*a »toornale d* Itelia* in ».krog Salandre. to so najreakcionar-nejši elementi; skušale so uprizoriti mantver napram kralju, te je. hotele so <kikazati. «la je tudi on proti fašizmu; razsoden človek pa se mora vprašati. koko more soglašati program enega bloka, ki išče podporo pri kralju in pri dvorskih generalih, z interesi in stremljenji delavskega razreda?
Optnirije so skušale pritegniti na svojo stran industrijalce. To z namenom da dokažejo, »te iiino protireakcio-nama sila. To in še druge »»ko Išči ne lokazujejo. ila hočejo opozicije takšno rešitev šolanj* krize, ki bi bila v o-hrambo sedanjega družabnega reda. Proletarska reSitev
Program jirotifašističnih buržujev reformistov in vseh tekozvanih »ljudstvu prijaznih* |»olitičnih struj je pov-/.fo« .ti prehiHl tal fašistumega reokcio-naruega režima k tekocvanemu liberalnemu ali demokratičnemu režimu, ki naj bi. tako pravijo <*>ozirijske strank«* m struje, jiovrnil »letevHkefliu razredu KV«»bodo in možmart razvoja Ta (»rogram se naslanja na mnenja, ki o /g« ulov insko m |»olitičiio |>«t|»olnoma zgrešena. Demokracija m fašizem sta dva vid»*za ol»raml»e kapitelisflčnega re«la. dva načina boja proti ilelavskc-inu razredu, jtroti delavskemu giltanju. I)<nu»krntičn«» liberalni program in program skupin, ki smatrajo, da je sistem odkrite in nasilne reakcije n<^ aren. T« skupine p« stremijo pred-•sem k obrambi kapitalističnega roda. medlem ko hočejo delavci in kmetje la red uničiti.
Nasproti teki rešitvi sedanje krize, kakor jo prcilstevljajo protifašistični huržuji. reformisti in »ljudstvu prijazne* jMtlifiČne struje, je treba proti-11 .slav iti drugačno rešitev, to je teko. J»i bo primerna interesom in stremlje-njarn proletariata in ki bo torej ne bur-ž um z na rešitev antftak proletarska. Mi smo proti demokraciji in proti liberalizmu. Naša rešitev je: sorjetizem, vla-ila.tT-lavcev in kmetov.
Razvrstitev na razredni fronti
Iz.gorl obrazloženih razlik izvira |»o-lr« ba* razlagati delavcem tn kmetom.
da se njih sile ne smejo |toniešati s silami buržoaznih proti fašistov, temveč s»> morajo zbirati pos»*l>e, na podlagi razredne fronte. Ni mogoče, da se »>r-ganjzirajo v skupni fronti sile ki so, I »t ifjiti izvoru in |»o ciljih. razli('*ne.
Nnša pmimgnnda se mora otvrnib prot i tistim strujam, ki trdijo »la so • delavcem prijazne* (pri nas krš»’an škivsociulci). Uporabiti bo treba vse tisto argumente ki so se do se«laj pov larjali v naš*in tisku in sicer: sociali sli in ro^-irmisti (pri nas krš»'*«nski-so-cialci' s«» ve«lno zatajevali in zatajuje-j«» razredni boj in njegova na«'*ela; l»oj j roti fašizmu je »‘pizoda raznslnega boja in tega l*oja se morajo delavci udeležiti kot razred, ne da bi pomešali svoje sile z onimi buržuazije;
bhj protj fašizmu se bo naglo razvijal in ho prišel «lo <Hlločiln»'ga izliva v meri. v k«»ji bo postaja! vedno l*>lj odkrito razredni boj.
Ruski vzgled
Razredna fronta, ki jo hte-cino nu stvontj proti fašizmu, za tx>J »k* konca proti njemu. m»»ra biti organizirana razredna fronta. Kadi tega je potrebno, da !*«• najgloblje sile delavskih razre-«l««v poaovejo k razvrstitvi na tej fron j ti. |>a ne samo idealno, temveč »te zavzame ta fronte organičnn oblik«« (»otom stvontve <lelavsko-km«<»'*kih (slborov.
Delavsko--knuvki »nlbori se morajo torej predstaviti kot oblika organiza-nje boja protj fašizmu. To j»' oblika orirtnizacij«'. v kateri zbirajo delavci in kmetje svoje moči. zalo *te us(>ešno j »ose že jo v sedanjo |»oliti«'*no krizo.
Kailar Ihnoo prvpru'al| («ri|»roste pr* letarre o jngrehi njih samostojne
fasislit-ne akcije, bo putem potreba po organizaciji obrazložena z naziminu vzgledi.
teredvsem se bo posluževale vzgledov Sovjetov v ruski revoluciji in tovarniških svetov, v induetrialneiu gibanju leta 1919-100).
Nadalje naj ae ne zamolčuje, da bo jiolitična kriza, prodno ko bo fašizem odstranjen, zavzela globokejše oblike nego so bilč ono, ki jih je zavzela do
' Mica.
V prašanje oblasti naj se postavi delavcem m kmetom naravnost, neposredno. In oni bodo rešili to vprašanje teni lažje, oko bodo ustanovili organizme kjer se bo udejstvila enotnost razreda. Ti organizmi bodo naravna podlaga proletarske oblasti.
Sestav tarantel h olbam
Sodrugi morajo pravdno razumeti organiziranja delavsko kmečkih odborov za borbo proti fašizmu, zato da se prepreči napake in razočaranja.
Tukaj se ne gre za ustvarjanje umetnega orgamzativnega sestavo, ki naj bi imel značaj stranke. Odbori niso nika-ka ko|*ija stranke. Stranka zbira najnaprednejši del delavskega razreda, to je tisti del. ki se zaveda končnih ciljev in programa za najbliijo akcijo. So pa najširše »telovne množice ki se jih mora (»ozvati da stopijo na popnšče in ki se jih more organizirati za protifašistični boj. In ravno delavako-kmef-ki odbori morajo biti organizmi, združeni s širokimi množicami, vznikli iz srede teh množic in v katerih morajo množice videti izraz sedanjega vzmaha za jHHKJvno splošno akcijo, da se potom nje osvobodijo. Ti odbori morajo nastati teko, da bodo v njih zastopane vse »lelovne množice, tudi tiste ki niso komunističnega mišljenja, tudi tiste ki so na.vf«rotne komunističnemu programu. Morajo nastati na mratu dela, v tovarnah, v delavnicah, v vaseh, v mestnem okraju.
Iz tega izvirajo oblike, katerim se bo moralo slediti pri vatvarjanju Svetov. to je oblike, ki bodo morale bib vpmn «*asm zelo pruane. pn.nerne po ložaju v posameznih krajih in^rimer-ne načinu po katerem je v teb krajih onranizirana »telovnayniM*žira. Treba je imeti pred očmi »Iv/poglavitni točki:
‘ Dati odlioroin «ak sestav, ki bo primeren delu pri katerem so mnuiice zaiHislene.
)2. vzdržati najtesnejše zveze med odbori in množicami, ne poaabljajoč pri tem. da so odbori sredstvo za agitacijo'in mobilizacijo teh množic.
Kakor je razvidno iz naraie cel* stvari, bo iste od samega pričetka obstajala kot zarodek, ki se bo razvijal ve«'* ali manj hitro, glivic na način po katerem bomp znali delovaU. (kakor tudi glede na to. kako se bo prtnistav Ijal (»oložaj.
/*a ustanavljanje teh prvih zarodkov delavsko-kmečkih odborov, bo treba izrabiti ugodne trenutke in poa^je. da bo mogoče obrniti nanje pozojmost množic 'fašistični zločini, gos plula rak a gibanja. štrajki. ljudska gibanja proti novim «lavkom. politični dogodki splošnega značaja, povišanje davkov na IHiljedelsk* pridelke itd.V
Pri eni teki jiriliki ali pa. nadaljujoč s že prej započelini agitacijskim delovanjem. bo treba podvzrti iniciativo za ustanovitev odborov. Morcbit bo l»»Ireliuo. v prvem začetku, zateči se k strankinim elementom ali pa Ukini, ki stojijo v zvezi s stranko ali pa k »mpatizantoni. Vsekakor pa bo potrebno ž»' od samega začetka »lobiti so--•lašanje naklonjenih elen\entov, brez strankarjev ali pa tekih ki stojijo v vrstah drugih proletarskih strank.
Ako se akcija razvija v industrijat-nem mestu, se bodo odbori ustanovili naravnost v delavnicah; v mestu, kjer je industrija manj razvite, se bodo u-stenoviU (m* okrajih: na deželi se bodo ustanovili po kmetijah, to je v središčih. kjer obstojajo velike industrializiran«- kmetije, ali pa bodo zavzeli te koj obliko vaških odborov.
V prvih časih še bo akcija za ustana-»Ijanje odborov predstavljala kot zmešana in bo razkosana i*> tovarnah, ©-krajih, kmetijah ali vaseh. Pa radi te |M>tretM' ni troha zgubiti poguma. Ta l«>ba odgovarja dobi. v kateri se akcija
za obnovitev strokovnih organizacij razkosava v (»drobni propagandi po kategorijah in po tovarnah in momentu * katerem s»* je akcija za «tvo-itev tovarniških svetov delite v akcijo /a imenovanje komisarjev in komisij K> oddelkih. Ta »loha bo tem krajša, •imholj s** bomo približevali k naši nameri, to je k mobilizaciji množic po naših direktivah.
.Akcija sodni g« »v naj v tej dobi oblaja v agitaciji tistih poglavitnih načel. ki smo jih obrazložili v teh navodilih kakor tudi v tern. da zoklju<'-ijo 'sok propagandni govor s razlago potrebe ustanovit odbore.
'
Takoj ko bo prišlo do ustanovitve lidbofov, tudi v najnižji obliki, to je s direktnim »tikom z malo frakcijo delovnih množic, si bodo morali odbori izdelali program in bovlo morali razvijati. delovanje.
Iteedvaetn bo moral potom posebnega letaka obvestiti delavce in kmeta o svoji ustanovitvi. V manifestu s* bo govorilo o potrebi boja do konca proti fašizmu, ae bo pordarjaki nezaupanje Kapram bur/.uaznim »»pozicijam. se bo pozivalo delavce in kmeta, da ae zbirajo okrog odborov.
Nadalje bo delo odbora obstajalo v razširjenju svoje podlage in sicer s »eru. da iiokliče v življenje druge odbore v istam mestu, v bližnjih vaseh itd.. kakor tudi. da vzporeja svojo akcijo v leh novih odborih
Poleg ta osnovne agitacijske akcije, se bo vršila tudi politična akcija, za '•»»širjenje masovne poillage v samem odboru. Razširjenje se bo »vršilo s tam da se da delovnim množicam dokaz, da se odbor zanima za dogodke ki se naravnost tičejo delavcev in kmetov, kakor na sploh ljudskih slojev. Napri-mer : draženje živil, zmanjšanje plač. zvišanje davkov. |>o«topanje davčnih agentov na vteieli. pomanjkanje žita in kruha, pomanjkanje svobode za strokovna zborovanja, pritisk fašistov
Ruika literuciBiala knutican
.Kmetice, vaša usoda je enaka usodi vaših sotrpinov, kmečkih delavcev. Vi obdelujeta zemljo, uživajo pa sa ilove vašega dela tisti, ki so niso ude-■ leiili pri vašem delu. Kar vi prištadite s tolikšnimi žrtvami, pripomore k povečanju bogastva vseh profitarjev: ve likih fahrikantov. trgovcev in veleposestnikov.
To ae godi radi režima v katerem živita, v katerem živi vse delovno ljudstvo, radi reda. katerega se označuji-kot red .pravičnosti■, to je red. kr smatra kot «po postavi priznano zaseb-** no lastnino., to. kar je bilo ukradeno vam in vašim sotrpinom Velikaši in bogataši, loliko v mestih kolikor ileželi in v parlamentu, vladajo male in revne. Oni vas tlačijo z neznosnimi davki, zapirajo vaše sinove v njih vo-jašnire in jih tirajo v klavnico, kadar izbruhnejo imperialistične vojne, ki ne koristijo vam. ampak milijonarjem.
Kmečke delavke in revne kmetice, pomagajte nam — in pomagajte s lem vam samim — bojevati se zoper revščino ki vas tare.
Mi prenašamo skupaj teško breme tega trdega življenja. Delujmo torej vzajemno, zato da bomo napravili konec tlačenju, izkoriščevanju in sko-fcuštvu čfjlh *rtvc sta ve. delati., delali » radost ju. amj> to. da bo»lo bogateli drugi.
Bojujmo sš proti veleposestnikom, proti tistim ki so nam ukradli najbolj-še. ki si lastijo, s (»močjo lažnjivih prijateljev revnih kmetov, sadove našega dela.
Sodražice. ne govorite nam da smo prešibki. Združimo se. iščimo zaveznikov. Ti zavnniki pa se ne nahajajo me-l veleposestniki in tistimi ki jih podpirajo, temveč med tistimi ki .so takoriščani in tlačeni kakor mi. me<i delavci.
Ne poslušajmo tistih, ki nas hočejo odtujiti od delavcev in ki v to svrho predstavljajo kmrta kot skopuhe in izkoriščevalce delavcev, na drugi strani pa slikajo kmetom delavce kot le nuhe. Vsi tisti ki delajo, ne samb z rokami ampak tudi z možgani, v tovar nah. ctalavnicah. na železnicah, v upravah in šolali, v znanosti, tehniki in umetnosti, vsi ti bodo naši zavezniki.
Delavci in kmečki delavci so tisti, ki zidajo družbo iri državo. Kljub temu so danea žrtve, so izkoriščani J n zatirani Badi tega se morajo bojevati a adruženimi močmi, radi taga morajo vzeti vlast v svoje roke. da izvojujojo proizvajalcem obstoj, ki bo vreden človeštva in kulture
Kmetice. delavke, proletarke, v« se morale smatrati kot sestre in radi taga morate skupaj vstopiti v naše vrste. Vaši sovrstniki ■* združujejo, v vseh deželah, preko vazh meja. Izkušnja vojne In nadlog, ki Jih’ je jpočila nam dokazujejo, da tvorijo kmečki de-lavci v vseh deželah, kjer vladajo bogataši mo veliko bratovščino. In ona mora m vdati velika bratovščina borbe Radi taga «mo ustanovili Mednarodni kmečki svet, ki nam »laja svoje nasveta in ki nas bo vodil v naši akciji, ki nas bo združeval z revolucionarnimi de-Javci. ki se bojujejo sa ustanoVitev vl«ile delavcev in kmetov.
Sodražice, mi smo »c zbrali v Moskvi. v ■rdečem• mestu, v prestolnici prte delavske in kmečke države. Revolucija jv spremenita carski Kremlin v »l*»ui ljudstva: Sovjet« delavcev in kmetov pomenijo (»ričetak novega in boljšega življenja. Na naši konferenri jc rekla n*ka skromne kmetica: *Od treh let sem sem jaa |»re«laednica treti občin, bita san« vedno izvoljena Proizvodnja napreduje, odprli smo šota in tečaje za odrasle oeptamene osebe. ml. k»r nismo poprej Imeli nikdar možnosti. da bi se izobrazili; »dvorili smo eno bolnišnico tre smo izvršili mnogo drugih koristnih »lel.*
Delavke m kmetico, razmišljajta tah besedah, ki um mlkrivajo nore možnosti tam. kjer so »tatavci in kmetje udejetvili osvoboditev in delujejo! za obnovo gu4j">i-
Mretim-i-m«1 rnpa4 ne za-
skih tolp itd. \mk tak «k«go»lek mora dati priliko »a izdanju letaku, »u zbo rova nje. za shod ah za katarosibodi znamenje, da živi delavsko-kmečki odbor za boj proti fašizmu. Na ta način mi bo pozornost množic obračala k odborom in tako se bo lahko prešlo k drugi dobi delovanja.
Kadar se bo okrog odborov pozornost množic osredotočila na lak način, da bodo smatralo odbore kot nekaj resnično njihovega in ne kot nekaj takega kar je izven njih samih, se bo moralo gledati na to. da a* da izvoliti odbor naravnost izmeti množic In sicer v tisti obliki ki se bo izkazala kot najbolj pripravna, zato da se vzdrži neprisiljeno«! v izražanju volje množic (po tovarnah. delavnicah, okrajih,- industrializiranih kmetijah, vaselij.
Teilaj se morajo komunisti udeležiti volitev tar predlagati imena delavcev in kmetov, tudi č*e niso vpisani v Kom. stranki, ampak morajo na vsak način porabiti priliko volitev, zato da agitirajo za naš program, da ga dado odobriti od delavcev in kmetov, to je program boja proti fašizmu in kot protiutež demokraciji in liberalizmu, program po katerem naj se ustanovi l»jna fronta proti fašizmu, na (»dlagi razrednega boja.
Tudi ve kmetice pripadate delovnemu ljudstvu in radi taga ne bi bilo naše zavezništvo popolno, ako bi ve manjkale.
Revščina te dobe nas prepričuje, du se morata bojevati. Naši cilji so vaši. naša svoboda je vaša svoboda: na svobodni zemlji svobodni kmetje, v svo godnih tovarnah, svobodni delavci.
Vlada delavcev in "kmetov- |»men svobodo, blagostanje, mir. omiko za tista ki proizvajajo; pomeni tudi svobodo. hlagortanje, mir in omiko za vas kmetice, ravnotako kakor za delavke* Mednarodni »vrl kmetov
Naraščanje moči Kmečke Internacionale
Na Poljskem tvorijo kmetje tri četrt vsega prebivalstva. Do sedaj so izkusili ves težki pritisk veleposestnikov. Medtem ko jih ima 18.000 teh v svojih rokah polovico zemlje, je deret milijonov kmetov, ki no skoro brez zemlje, ali pa posedujejo prav mule koščke, s katerimi se ne morejo nikukor preživljati.
Kmečka stranka Poljske »Vizvoljeni je» se nahaja v rokah magnatov. V nji se neprenelioimp vršijo razkoli, iz-
irajoči iz vrenja med kmečkimi množicami. ki jasno kažejo, da niso nikakor zadovoljne s tis.to malo zemeljsko reformo, katero so obl jubili izvesti \o-litalji ta stranke.
V poslednjem časujse je iz nje ločila skupina, sedaj sicer še majhna in ta organizirala »Neodvisno kmečko stranko.«
Nova stranka je izjavila, da se hoče bojevati za interesi vseh kmetov, brez razlike narodnosti, za oddajo zemlje v roke tistih ki jo obdelujejo, za to, da se naloži vso težo davkov na imovite sloje, za oddajo gozdov revnim kmetom, goapodarstvo kojih je uničila voj-Te naloge hoče stranka izvesti v tesni zvezi z revolucionarnim proletariatom.
fVsta kmečke usta je. ki se vršijo na poljsko-beloruski-meji. silno vznemirjajo |»oljsko vlado. Poljske vojaške čete. skupno s policijo, delajo masovne preiskave |» vaseh in iščejo orožje.
Stnkino (Hunte kivlmrln
Trtatki kovinarji «o poslali komisiji., •»■■la vi j« n o m dvuh delavcev ts vsako tovarno do tejnika Zveze lmliifirljalre\, du zalile'i»j<>. »tu IndustrtjaJcl vstopijo takoj v pogajanju z nato organizacijo
FlOM*. ki Je edina pooblatfpna pogajati se v imenu kovlnnrskegn delavstva. InduatrOalci »e (eni zahtevam komisije niso upirali, sprejel! so njen« zahteve, ter čez par dni pričeli pogajanja z gori unvedenn organizacijo. Delavstvo Je pri pngajauih zastopal poleg »Inigih tudi glavni	tajnik	»FlOM«,
Itn.»uti. Pogajanja so bit« zulo živahna. Industrijah! niso hoteli ug<slitl teljajn dalavstva ttt, da t* oni povizajo plače delavatvu, da ■ tem tkodujejo razvoju tukajšnje industrij«,	ki »»•	ne vedno
nahaja v krizi (menili so. da bi povišanju plač sledilo povIvanje ren lailal-ki se v luk. tovarnah prolz\aJajo. To Je njih stara p ose m: mi smo pa videli. da si gospodarji delijo, kljub vsej •krtais neverjetne dobičke). Delodajalci so ponudili največ do U 150 poviška na dnevi plači, kar pa delavski zastopniki niso hoteli »prejeti.	Kajti,	vsakemu
družinskemu očetu |N. dobri, znano, v koliko odgovarja gori omenjeni |*ovl»ek sinji draginji. linlnsljrtja!«-! v st rajali prt svojem In vsled tega no so pogajanja pretrgala. Gospodarji hoCeJo to obrniti v svoje zpekulalivne namene PovUall eo plače, ne da bi napravili |m>-godbe s organizacijo. Dali so seveda le L. 1.10 na dan. To naj dela vri vjan.e).. na račun pove l>ogodho. ki ae trn sklenila tedaj, ko se bodo e* delavci okle ntli svoje razredne organizacije in Ji sledili v vseh njenih korakih Cim prej ao bo to sgodilo, tem preje hodo kovinarji dosegli Izboljšanje svojega pnto-■aja Kato pa Je dolžno« vsakega zavednega delavca, da obraste«! svojemu mv«iimis.i jovartiu na delu po-
trebo strnitve vseli delavcev »krog, ■•dne organizacij«. di» s« dosežejo tisi« pravir« ki se danes teptajo.
V minulem tednu so s« vr»Ue volitve zu not nuij« komisije. Sledeč vzgledu šoti rugo v v Lombardiji. s»> s« tudi delavci po nazili lovurualt izjavili maiuti« v celoti zu razredno organizacijo. »FIOM* j« dobila v Llojrdovctu urzciuUu. v to-.
varni pri Sv. Marku, pri Sv. Andreju in raziuh drugih malih tovumali nad 00 odstotkov glasov. Kosi«ti so m- glasovanju vzdrrali. ke. sa z« naprej vedeli, da delavstvo dobro ve kako vlogo igrajo v razrednem boju. Sedaj isdiko J I »obirajo sod triletnega klanja, požigov 11n pretepanja.
Kovinar.
U proletarski literatin
Tl EK «0 VEIUEN inOM, SODRUOOH IN 10K1ŽUEMIK0M.
Pozivamo vso Usta ki aamorovajo sd Jo mati revijo .ZAPISKI-, oziroma. I m hotejo aarotili nanjo, da javijo I takoj in da vpozljejo naročnino I*. M. Ravnotako naj takoj aoinasrtjo sv pristop UaZZ ki nussorovojo postati da oltarji »KNJIŽEVNE ZADRUGE- Mr aaj vpeti Je je doloa L. M.-.
Poverjeniki »»Dola- ts v« tisti ki ae prejeli okroOntes, aaj nomadoma lav •ijo to kar Jim Jo bite nalosono
Cono. navedeno v prvih s kresnicah aaj so popravijo slodoM : dolet L 2» aarotaiaa revijo za osla teto L *—5 po\/imaral izvod 1». i.T
ODBOR ZA PROLETARSKI TISK
Glasovi z dežele
U dsl-ia pri VoltoS
V našem proletarskem časopisu čite-\ mo »lopise iz vseh vasi naše dežele. Po-, trebno je. da se tudi od nas kdo oglu si. Namen imam opisati nekoliko živ-j Ijcnje naše bližnje okolice.
Tudi nas pritiska današnji krivični red. z v no svojo krutostjo. Naš kmet vkdihuje in obupuje, tarejo ga neznosni davki, potrebščina dražijo vsaki! dan, nasprotno jm. kar ima kmet naj prodaj, mora dati zelo poceni.
Še slabše je za tiste, ki jih doš mača zemlja ne more rediti; in tah j^ pri nas največ. D,-la ni. zaslužka niči nekaj se jih je izselilo v Francijo
Dragi kmetje; Vi se pritožujete čred krivice, ki se vam godijo, ali kdo jp kriv dunašnjih krivičnih ■razmer, alt ni kriv taga kapitalizem? la? ta nas ati* ska. samo »la na|x>lni svojo nenasilna žrelo. Mi plačujemo davke, služimo in delamo za tista, ki nam ukazujejo moramo jim biti hvaležni kadar na in mečejo drobtine. Da. kriv je taga ta krf vični red. ali krivi smo tudi sami. če več ne smo krivi v toliko, kolikor ga podpiramo. Koliko vas Je še med naniL' ki capljata sta|N» za hla|»ri kapitalizma. Zato (»u če hočemo, da bo enkrat žival tudi kmet in delavec »'doteka vredno življenje, se moramo tudi mi pridruži* ti armadi »ielovnega ljudstva, ker le kadar bomo »tvorili enotno fronto pro*j letnriata bomo zmogli vreči ta krivični red
Zavedni delavci in kmetje imamo’ svoje glasilo »Delo«. To čitajte tudi v kdor jn ga že čita. naj ga širi in pripoJ roča drugim, ker edinole ta zagovarja pravice kmetov in delavcev. Naš list naj čita vsak.
Vredno je omeniti, koliko dragega časa [x>trati posebno mladina po gostilnah. kjer si kvari zdravje in ubija duha. Koliko tolj koristno bj bilo. če bi si ob prost m času vsak vz«l v roke koristno čtivo. Vsak naj se izobražuje, kolikor more in naj si v prostem času ontisli kaj "koristnega. Saj že pregovor pravi, da več ko človek zna več valj«. Posebno ti mladina, ki ne veš kam za praviti svojih mladih sil vzemi si to |i srcu in sledi tistim, k gredo po poti izobrazbe m napredka. Mi pn dragTMNlrtf gi. zavedajmo se. kaj je naša »lolžnon. Širimo naš list »Delo* in 2 njim na® ideje, j« n»' le v domačem kro.ju, at* pak j k) vseli bližnjih vaseh, kjer le md-renio. Vzpodbujajmo posebno inladj-no. naj nam sledi in se tiči od nas.
Vj [hi dragi kmetje in sotrpini, nikar ne obupavajte, ampak na delo za proletarsko stvar, za našo osvobodite?, la* tako bonto prišli do svojih pr a Uk. kakor so prišli naši bratje ruski kmeti.
Edrn ki 2»t»j "trd vami.
Plutna pri Bovcu;
ta. naše vasice pride malo ali nič V* svet in naši sodrugi gotovo niti ne vedo. da tudi pri Bovcu eksistira vas s tem imenom, ki šteje čez 00 številk. Mi smo vsi proletarci ali žalibože v našo vas pride malo časopisov ali pro-tetarsko »Delo« ali pa sploh nobeno.
Zalo* naši vaščani kolebajo setu in tja. Kar jim kak goopod natveze, lo verujejo. Pa en »'-as »o se močno držali komunistične ideje. za»'*eli so |ia nekateri omahovali. Po počasnem raz|iada-nju fašistične glorije, se zopet vračajo
vrste naših »impatizantov.
Kakor povsod, tako jc tildi našo ras (torusila vojna. Imeli smo prej peč hišo. kot vsi -revni proletarci ki so »i morali iskati svoj kruh po svetu. Mi tudi nismo zahtevali palač, nismo nikomur ulfazali vojne da nam portKi domove. Res, naše hiše so nove. ali'v Hjih je šo več revščine kot v prejšnjih Oosjvd Rejder. ki se je izrazil proti »-nemu gospodu, »la sni«) imeli prej bajte ali *e<lkj da imamo jtalače. naj pomiali. Ja je njega vojna »iprostila vseh dOi gov m si je se»laj v resnici napratil lepty paleč-ood prej, ter zida še lrelž>. Pa š katerim denarjem, »te ne o»l ravnili trpinov kateri mu že zmirom vlačijo denar v njegovo nenasitno kašo.
•Delavci naše vasi. spoznajte vendar enkrat, kje je vaše mesto, mesto trpi nov in llattenov. Ootovu ne v stranki, kamor »|*<lajo goejiodjc a la Rejder. Vi vesta koliko vas tirjajo razne zadruge z« nenapravljeno delo. Vi vesta, d« se morata tožiti »teravno ata »lab hito proti vojni o»lško<lnini. Znate dobro, la kaj »losežete »te ne tuš let« skupaj Iržali. Marsikateremu je a«ivnkal Že (sižrl kravo m drugemu »lenar.	■*
Da bi svetovni proletariat zložen |e enkrat |>ognal v penzijon vse te pijavke. ki so »talavstvu in kmetom ne INdrebni. — Potem bi bili rešeni raeh teh spak tar tudi odrešetb tah »lavkov ki jih »*daj plačujeta Zatorej, kje je vaše mesto če ne pri revolucionarnem proletariatu.
Vas pozivam, do se naročita vai na vaš list »Delo-, glasilo vseh zatiranih Namesto »la neseta vee »lenar v goMil-ki »lela z ražim denarjem propa-gamlo proli vam. Ostanita lepo doma
pri družini tar posvetita se bolj |>ro-svetnemu delu da postanemo svetovno znani. Vas Plužna je vas ki ne čita in ne ve na prosvetnem (»lju ničesar.
Delavci, še enkrat vam kličem, združita se ter naročite vsi »Dek>. ker edino ta list je za vaš in vaše koristi. Opustita gostilne in naročite knjige. Seveda vas narodnjakarji silijo \ g»} stilne, ker dobro vedo, da kadar ista pridno obiskujete ste gotovo njihovi.
Živela proletarska prosveta '
Živelo naše »Dek>»!
Živela jiroletarska revolucija '
Komunist.
Voglarji
Drogo «D«lo»!
Minulo j« »tiri tata, odkar prihajat v nato hrlltovsko vasico. Vsnkikral t« težko pričakujemo, zalo, ker nam knje* pravo pot in tudi dmgafc mnogo k»>-rislncgn nauči* nas, delavce in kmete. Skoraj iz vsake vasice se cujejo glasovi o tlačenju, su*no»ti Itd. Tudi pri nas ni kar lako gladko. Marsikateri si misli, da živimo lahko iti lepo v mlro. redu in svobodi, ker ni duha ne sluh« o nas. Je pa ravno nasprotno. Kar se lice svobode. j»i ne jMiznanio in sploh nottenih ugodno ali. primorani pa wno nositi breme, kn tero nam nalaga kapitalistična družba lahkozivcev. To brem« Je zgulilo na*e oCete In praded«, zato |>a j« ca s. da ga vsaj ml vržemo raz s»>be. Drugju« ga n« vržemo, kakor da s« združimo delavci in kmetje celega »veta, kajti I« z združenimi močmi lahko zlomimo ta jarem, ki nas pritiska k tlom in duti. Dokler <•> ne »lotimo, n« bomo re*«ni. Ne zodoetuj« pa samo združitev. m«>ra-mo bili tudi ilobro organizirani na proletarskem tmrhenem polju. Prepri.nni moramo biti. da brez trnja n« bo zmagi*, ker družba lahkoživ cev n« klon« zlepa, treba Jo je premagali v boju. V tem pa bomo podrli In razrutili krivični kupim listljtnl sistem. Fdino ml. delavci in kmetje, smo zmo/nl to storiti, ker nas v tem boju vodi zavesi, da I« v delavsko-ktnecki državi Je naM. proletarska svoboda.
živel boj za pnrvtce delavcev in kmetovi živeln delavsko-kmcckn država) ^
Živel komunizem!
lar.
Steverjan
Marsikateremu citateljii -l)«ln ne Čudno zdi. da ni glasu iz na*e vasi v nazein listu. Ali kaj hočemo pisati, suj zfeinio tukaj kakor v Afriki. Sedaj nam zidajo »e veliko cerkev, ki bo prav moderno in luksuriozno urejena. In kaj hočemo *^’ec?
1’re.i nekaj tetini nas j« obiskal ..u-rodni' itosloziec Ib-s^ftijnk in je jiregl«-dal nekaj b^rak. Čtnlil se je la človek kako morajo živeti ljudje v takih ha rakah: in v «r.or. Straži* Je v dolgih člankih p«>rocal. kaj je videl pri nas. Potem je sedel na brzovlgk in Zel pove dati vladi, kaj je vse videl. Se«laj je vs«
rodu in proti mrazu »mo tpjli zavarovani...
Vsakemu Slovencu v Jul. krajini j« gotovo znan Steverjan zn pravo narodno tntnjavo. Kdo »e n« spominja velik« narodne slavnosti v letu IHSfi,*.. kateri J« načeloval znani velenarodnjsk in mn gnat Likar* Ko si Je |>a ta človek z izkorizcanjnm v bog ih kmetov nakopičil dnnarja, je vzkliknil: »Denarci, denarci, ne narodi* in Jo pihnil crez mejo.
I*ri zadnjih občinskih volitvah so dobili seveda narodnjaki večino In tako je tudi župan narodnjak, razume se. tudi poemdnlk, gostilnfrar in trgovec. BU Je Zupan tudi pred vojno. Nekaj pred zadnjimi volitvami so se zaceli fatlsti gibati in ta maček se Je zbal za zujienski stolček. Tedaj hajdi In ae Je vpisal v fattstovako stranko. Seveda (»od pretvezo. da ako ae tje ne vpit«, da razpustijo občinski ra »to p ter da bo prižel komisar. To so njegovi Izgovori. Pred nekaj ca-i Je videl da Je njegov prijatelj, vitez Peternel brez službe. Hitro ga Je poklical k nam In ga noetavil aa občinskega tajnika Ta prejema ptaco tajnika, v občinski pisarni pa ga ni nikoli videti. Taki so torej narodni magnati.
Imamo tukaj tudi gnnpoda kurata Sedeja. ki se Je prav odebelil v Steverjanu Ker mu pa predobro gr«, se pri vsaki pridigi huduje nart nami. mesto da M razlagal kracanaki nauk. Pretekle nedelje Jo Je Imel n. pr. s novoporocenct. Očital Jim Je. da se vodjo v avtomobilih in »ta se oblačijo v mehka ohtaCila Po em tolmačenju a« ml Bdi. da Je nekako nevoščljiv, ker se mu zdi. »la revel nima pravire da bi sr vozil v »Motno hilu nili ne enkrat v življenju. Te pravite Je dal bog menda samo spoclltm bogatinom. Era vee 'ega pa sem prepH Can. da gospod kurat ni ptecal vordj«. EMo mu svetujem, da v cerkvi opravlja svojo dolino* in ljudi naj pusti pri mi nt. ker Je an plačen od nas In n« mi od
Št. Peter na Krasu
Pred nekaj tedni so karahinerji aretirali mizarja Fcrrlmandk Bizjaka, k je delal v Nada njem selu. Ovadba je menda prišla zaradi goepodarakih nasprotij. glasita pa ae je. da imenovani dela nevarno propagando. Moža so gnali \ Postojno, pa to ga po nekaj dneh izpustili, čtel je »lomov v Sežano in o«J tu spet delat v Nadanje selo. Delal |»a je samo dva dneva. ®. t. m. zvečer so prišli spet karahinerji in so ga zahrali., Zdaj pa ga niso gnali v Postojno. amitak so gu v št. Petru do črnega -pretepli. T«> se je zgodilo na komando kr marešala. ki ga je sam lastnoročne pretepal. OlHlrtali so ga par dni v št. Petru »ta bo«lo izplahnila znamenja u»lareev. Bizjak je šel nato v Sežano. |« je mora) ostati v postelji radi hudih u»larcev. Ko je vstal, mu je zdravnik na|iravil spričevalo. Za to spru-cvalo mi si- zanimali sežanski ka rabinerji in so ga prišli iskat. Mislimo. • la bodo naredili kazensko ovaitbo (»roti oni t*eštiji kraljevemu marešalu iz Št Petro na Krasu. Pa (»ravijo. »ta ni pravi«-«-. Razprava bo na sodniji — v Št. Petru, zanuli hitrejšega (»»»stopanja.
Tiskovni sklad
I*n zadnji in predzadnji objavi luk. »klada *r pomoloma ni dala pravilna
»vola.
Ho današnja objave je bilo pravilno izkazanih I■ 7671.60.
Lokev in liorrnjr na Krasu. \’ab. pola 276: Boljševik, N. N.. Alojz Sila po 5: Franc s Polja 4; Ivan Primga. An-»Irej liOviga, Od Kala. Rdečg srajca Josip M» jak po 3; »teni od zunaj — rdeči znotraj Z.40; Dolge hlače. Zeleni kader. Zori tri Vremske. Ru-»lolf Kopito. Zvesti komunist do smrti. Zv«-št1 l^nlnd »to smrti. Zvest« komunističen o»te. Jožef Gerželj. Frač Žagar. Stric boljševizma, nift veseli save«lnoat delavstva |>o 2; O. M na straži 1.40; Raztrgani hlačnik rtleči fašist, živel Lenin, živela svoboda Avgust Prankovič. Luka Božeglav Seralin Mirko. Andrej Bizjak. Viktor Meč. Siric boljševikov. Rdeči pra(K»r ne zabint t« zaveden delavec, živela svobo»la. Mussolini bis |s> t\ (teh Viktor 0.50. ker nisem fašist 0.40; Gorenjska straža 000; F« Maleduna &H|	L	77.00
Prosek: Nabrano med so»irugi lir 13. da se razdela me»l »Delom* in »Rdečo
|M)ino«'-jo*.................L	0.50
Bovec: Nabrano med veselo družin* A .< Z T Z J. po 10; K A H; M A. Z A. A Svoboda. H M. N N. F F. K R. za osvobojen je proletariata. K P Š A. C' A R A. Z F. S Š (»o 5; Fr K Z K. J K. G J. po 3; Z A 2: Skupaj L 122 — Opfine: N N	... L	5.—
Bar ko v!jr: Jo« Miklavec L 0.20 Bojan: Nabrano ua bloke L 25.
Cipinj. Kab. /uda MO: Poštena levica :t; mladi komuntsl. mladi proletarec, za nlečo svtdtodo. dobro misleči, rtleči (Mihanan. niečt trpin, zakrknjen boljševik. žejen pravice, učenec Leninov. rdaftj knu-t. ()|>azovalno ok«». lrpe»’i kmet. zatiran in izkoriščan (»o t; veseli fantje pri rileči mizi 5; zavedni proletarec 1.50: za j>roletar-sko udruženje mlad boljševik po 2: Mladi rdeči kmet 2.ti0; . L 2m. Ajdovščina Obhajajoč Vil. obletnico ruske revolucije 5; nabrali boljševi ki \ »gostilni (tri Sli koti h 7; N. P. 000: težak no |io«taji. ker je neverni Tomaž fi; nekdo z vzklikom »živel duh Leninov». .tol s buržuji. živel razredni boj. ker je predsednik Hu bel pil 2 imkalici. ker ni tantovšne pil (»o 2: več zavednih trpinov 4; nekdo z željo da bi živel komunizem; hodimo trezni po i; L 3200 Kobarid \ah. pola 166. Vesta cvetke na grob J. Pertotu. vrlemu borcu za stvar utiranih: Dreja na svoj imen dan 20: v obrambo Mičce. Rdeči Bo mi In jak. N. N.. Devetak po ID. 8tt žiiioki pevci na sv. Andreja dan. da bo »Deio> živelo •; da ae strinja. Iv Mtraa; N. N.. voaeU m«, rdeči kmri A. Krien Andrej pod Rt)bont. J. Ko-mžr. M Miklovič. uvetlni kmet iz I«terskega (** 5; Janez Valaver Ider sko. Ponočnjak, prostovoljno, poma gaj da ho več. jo sv Andrej. Sivec J. Kokole po T. mevža, da bo več. A Rutar po ; zadnja dva 2-50 Skupaj L 112.50 Bol junec. Mesto crežke na grob našemu nepnuhnemu JožHu Pertotu -.mo nabrali lir «0 - polovico -Delo*, polovico u žrtve reakcije L ~
\
Podpora, ("tani obr. st. (»»draalih) »G.
Kerrero. K; Obr. st »Fakin* 7; po a M Batističu 10.45; skupina aodru-gov 10; A. Del|iin. N. N. po 2: N. N.
1; J. Ipavec, A. Bufulin po 0.40; vesela družbo pri polni mi«i taotenin.
0 B. V., O. A., in kar je še povrhu »v. Andrej: B. J.. H. S.. T. A J.
Skupaj L 4825
Vaapa »kupuj L *I9XU
im lin znt
Lfkange (Pranrija). Sabrali zavedni izseljenci za »trote r razrednem boju ieidhh prolriarcev. A- Borštnik,
1 Kralj. Deskle: A Stergar. Ovšje:
Rdeča srajca Valič. Fr. Božič, IMj*
|k» 2: Nemec Franc 3; Fr. MozetK-,
Bilje; A. Valušč-ek. Zapotok; »N*k.
Praček, Bu«lanje (b 1: cku|tej IS frankov kar da . . L 1035
Bavinjsko »rlo. IT vjeri da si hude ae- » Ijak i radnik dosežno svoju praviru i »IoImmIu j«mImo u komunizmu, aa-brali smo za drugove koje kapitali- * za m preganja, ppšto so ae za to borili: šinte Zovič 3. Ne»ljelko Bura to.
Ant Brajkovič (»o 2; Udavac Matej 5. i*»»krajac Antuu. Pokrajac Ai-me, jtarburo Juraj. Zovič Ivan. Iskra Ivan. Geržina Juraj. Matoševič Bože. Revelanl« Ivan. Iskra Sime po I: Brajnovič Sime 1.10; Fornizar Ivan
0.20;	 L	2230
Renče: Za -smrt* komunizmu *e je nabralo v gostilni pri Lukežičih za »M. R. P.* .... L 1720
Ajdovščina: X. Y.............L 5.—
Trsi. Ferjančič, mesto cvetke na grob sodr Jož»-lu Pertol . . L 25 — Ivrre-Slivnv: Rdeča kapa. Leban. Milič. Sardoč l>o t; Mokole. Pirjevec.
<k)li z reakcijo. Ker je stari »liven-»ki (»slžupan i-ostal fijakar ara-, inokolnico po 2; Pirjevec iv enknd 3: J. Valič 2.50; živela revolucija in tovariši v Kolomcju 18.20. N. N.
0.20;	..................L 32.90
Bo!junec: Nabrali zavedni delavci in kmetje v »pouiin J. Portota 24; Iz bo-Ijum-kega gnezda 5: Mihelčič 1;
L 30 —
Dekani: Razn dno-zave»lni Dekančan. nieča žena. nleči trombetač. živela srp in kla«lvo. Avg. Košane. Pr. Sik,
Iv. Kjurmau. živjo Sadoul po 2; za »voimdo 3; Avg. Gregorič. Avg. ftte-fanči«'-. rde«’-i topni<’-ar. S. Nikola. Mussolini (»»nižaj sr »t in mi povzdignimo se ’. /.utiraj nleči. Ank Me-mon. Pri. Zahar. Jož. l»vrilia. Viva Trocki. «k)l z reakcijo, rdeči nttade-nič. rdeči agitator, živel delavec, živela r»le«'*a pomoč, Iv. Dicer. Avg..
.Malim«'-. Fr. Kaligarič, maniok P. Prašnikar, živjo Lenin, refri nas ou
arttgtfcre rotoo * ot%sro reg d fascio IiW. Prašnikar. Iv. Fortdna, (»ozdravljam Trockega. Vez»l. Iljlč njanov. živel Rikov. živel duh.l»e-ninov. živel komunizem. Ivan. Karel Ste farank', živel Marty |x» I; kar premorezn 0.40. trpin o.oo L 54.—
Ilirska Bistrica. Marxov evangelist, ker rad poslušam novo pridigo, ker komuniste rad vidim po 5; G. J. ker je prejel novi krst, N. F. ker ae bo križal po novem, ker sem se bal fašja m rajiore po 3; kar ja grešil aopar V. zapoved in je pri ten doseg«! 70.
J. .0- ker prolaja dobro blago. A. š. ker bom tudi tam kjer drugi, ker bom sinu komunizma »tevlje zastonj templjal. ker sem v petek meao je-del. ker v koprivo strela ne udari, ker h«Mtent postati vrtnar komunizma. k«r imam nesrečno številka ker sva jaz in bral enaka. k«r ae 1*0-■ k* moje sanje uresničile, da bom svojim bratom ječe odpiral, ker no- / čem izitati sina komunizma, kar slišim klic bratov is ječe. ker nimam drugera kol sveto jezo po ti ker bom skala komunizmu, ker nisem kot pra. vijo. ker sem tušna Micka, ker nimam bolezni sv. Valentina, ker l-mam rad dekleta. k«r sanjam boljše-vike. ker sem brat sanjača, ker a nami kapitalist greto dela. ker ninern Tomaž Krajcar, ker me dekleta rade imajo, ker imam brata boljževika. ker sva s luterjo ©ne misli, ker (»riča-kujem -Dela* sv. Dutia. ker niaem hudič am|»ak sanat komunte^. ker >«m iz Aleksandrije, ker sem prišel do pravega Boga. ker kupujem ■Deli**, sv Duha. ker niaem rojen ra
princa......................L 7G.—
Gorica. Goriški omlad. okr. olbor
zbran na seji proslavljajoč spomin	,
J. Pertala 12. Cmlvik it Rojana 2:	.4
L 14—	|
Oorllki pododbor „M. R. P*
Pr e, ukazmmk L e»»JU /iorira: Slanica »tl Osbat* pevajoč • InUrnacionato*. K. M po 10; Ch.
A. vedno rdre i. N. N.. M. Tpo 5; I*.
C. Punzul. P«pi po 2; B. L. 3: Angelo 1 50: »Iva brata -faširia* 25 L 7RM /Wj*m. Skupina komumsLn* proslav-Ijajoč rusko revolucijo IR; nabrano med -»mišljen»ki 1085.	. L 28.65
V »epa »kupa j L dtk}.«9
UITAU.
/ahvaljujore ss »sem driavreai na
■noola v obratu gosp. Cakartja aa nabrano *»o»o. Ur IIK-. ki as tak Mie » i»m<* v «1«tgi <• težki holmi moja ga sina. k tesarskega vajenca.
«»dgevorai urednik Te kotlov Rot an
M,— (ktgovorai urednik Te kotlar Rovan
t«« <*»«•
> i