Na julijskem zasedanju be-žigrajske občinske skupščine so delegati predlagali, naj vse bežigrajske organizacije združenega dela izdelajo po-sebno analizo učinkovitosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi, gibanja produktiv-nosti ter izkoriščenosti de-lovnih zmožnosti ter delov-nega časa bežigrajskega go-spodarstva v obdobju od leta 1977 do 1981, da bi v prihod-nje lahko še bolj učinkovito izrabili sleherno notranjo re-zervo v poslovanju za izvaja-nje protiinflacijskega progra-ma. Rezultate, ki jih je zbral občinski komite za družbe-noekonomske odnose, je ko-nec oktobra obravnaval beži-grajski izvršni svet. Rezultati so zajeli podatke 164 beži-grajskih delovnih organizacij od 180, v katerih dela več kot 90 odstotkov vseh zaposlenih v bežigrajskem gospodar-stvu.
Produktivnost bežigrajske-ga gospodarstva je skozi obravnavano petletno ob-dobje kazala znamenja stag-nacije, so ugotovili na občin-skem komiteju za družbe-noekonomske odnose. V teh letih je produktivnost narast-la za 5,2 indeksne točke -bolj sicer nominalno kot real-no. Bežigrajsko gospodar-stvo kljub temu posluje, po oceni strokovnjakov, vse bolj neekonomično in nerentabil-no. V veliki meri so temu krivi objektivni zunanji vzroki -nesorazmerja med cenami surovin in reprodukcijskih materialov ter končnih izdel-kov, nesorazmerja med za-mrznitvami cen izdelkov in storitev trgovine, administra-tivna politika odpravljanja tržnih zakonitosti poslovanja in splošna neustrezna in neu-činkovita naložbena politika.
Eden glavnih vzrokov, da produktivnost ni takšna, kot bi morala biti, pa je nezado-voljiva stopnja izrabe proi-zvodnih zmogljivosti - saj so te izkoriščene samo od 50-do 70-odstotno. V celoten si-stem bi morali vgraditi merila ekonomske prisile, so menili
člani bežigrajskega izvršne-ga sveta. Administrativni ukrepi namreč nehote od-pravljajo tudi tržne zakonito-sti poslovanja, brez njih pa ni ekonomske prisile niti pove-čanja produktivnosti dela. Problema produktivnosti za-to ne moremo obravnavati lo-čeno od ostalih gospodar-skih gibanj. Analiza je poka-zala, da izkoriščenost proi-zvodnih zmožnosti po letu 1980, ko je dosegla svoj vrh, pada in skupaj z njo rast fi-zičnega obsega industnjske proizvodnje. Tudi podatki o neizkoriščenosti delovnih ur na zaposlenega, o bolezni-nah, ki so daljše kot 30 dni ter o številu delovnih in strojnih izmen, kažejo da bežigrajsko združeno delo delovni čas še zelo neracionalno izkorišča.
delavec, na katerega v letu 1981 povprečno odpade 174,5 neopravljenih delov-nih ur, samo za 8 delovnih ur povečal svojo prisotnost na delu, bi povprečno bežigraj-sko gospodarstvo ustvarilo za preko 50.000.000 dinarjev dohodka več, brez vseh ostalih koristi za posamezno organizacijo združenega de-la in vso družbo!«
Člani izvršnega sveta so zato ugotovili, da se bodo morali v organizacijah zdru-ženega dela opreti predvsem na notranje rezerve. Z bolj-šim odnosom do dela, boljšo delovno moralo, realnejšo politiko zaposlovanja, zmanj-ševanjem vseh vrst porabe, boljšo organizacijo proizvod-nje, realnejšim načrtovanjem
PO SLEDEH DELEGATSKIH VPRAŠANJ
Zamujena minuta se ne vrne
Lani so imele najbolj izko-riščene časovne zmožnosti Ljubljanske mlekarne tozd Mlekarne, Belinka tozd Per-kemija in Opekarna Črnuče, najnižji delež izkoriščenosti časovnih zmožnosti pa so za-beležili v Mercatorjevi Embi, IMP-jevi delovni organizaciji Klimat ter v Podjetju za vzdr-ževanje cest. Seveda pri takš-nem naštevanju ne smemo prezreti pomanjkanja repro-dukcijskih matenalov in su-rovin ter nujnost nepretrga-nega proizvodnega procesa
Tudi itevilo neopravljenih delovnlh ur na zaposlenega se z leti veča, sa| |e lan! vsak zaposleni delal povpretno 6 ur manj kot teta 1977. števllo boleznin do 30 dni je v minu-lih petih letlh zrastlo za pov-pračno 2,2 odstotka. Pa 4e z enim, sicer teoretičnim in abslraktnim izračunom, so »postregli« na bežigrajskem izvršnem svotu - »če bi vsak
naložbene politike, izboljša-njem kvalifikacijske strukture zaposlenih, z raznimi oblika-mi stimulacije, večjim pou-darkom na raziskavah trga, izboljšanjem delovnih in živ-Ijenjskih pogojev delavcev ter z boljšim izkoriščanjem delovnega časa in uvajanjem več izmen, bo mogoče pove-čati tudi učinkovitost gospo-darjenja. Vendar vse kaže da se bežigrajske organizacije združenega dela še premalo zavedajo resnosti sedanjega gospodarskega položaja, saj je do konca oktobra bežigraj-skemu izvršnemu svetu samo osem organizacij združenega dela (Geološki zavod, Smelt Dinos, Montažno podjetje In-stalacija, Jub, Labod. Zavod SRS za produktivnost dela ter Podjetje za vzdrževanje cest) poslalo svoje programe za izboljšanje učpnkovitosti gospodarjenja oziroma ukre-pe za izvajanje gospodarske stabilizacije Kje so ostali?