Nadaljevati revolucijo
Še pred »roško ofenavo« smo se načelno odločiG, da bomo čimprej začeli izločati brigade iz naraslih teritorialnih odredov. Na to so nas usmerile pozi-tivne izknšnje iz Srbije in Bosne, kjer je tovariš Tito formiral prve brigade na-rodnoosvobodiine vojske. Pravzaprav je bOa že II. grupa odredov formirana kot brigada. Toda zadržaU smo ime »draga grupa odredov« zaradi cilja, ki smo ga takrat postavili tej brigadi, namreč, da naj bo nosilka organizadje odredov na Štajcrskem, je zapisal Edvard Kardelj. To nalogo je pod vodstvom koman-danta Franca Rozmana-Staneta tudi uspešno opravila, čeprav je morala enota namesto po krajši poti prek Save pri Litiji čez Gorenjsko na Štajersko.
(Nadaljevanje na 2. strani)
¦(NADALJEVANJE S 1. STRANI) Vodslvo narodnoosvobodilnega gibanja, ki je pripravljalo načrte za ustanovitev brigad med spomladan-sko vstajo, je svoje delo moralo pre-kiniti. Zato jebila julija ustanovljena le ena brigada, in sicer Toneta Tom-šiča v vasi Cesta. Preostale tri brigade so bile ustanovljene: 4. seplembra Matija Gubca, 28. septembar Ivana Cankarja in 6. oktobra Ljuba Šer-cerja. Brigade so skupaj štele 1400 borcev, njihova organiziranost je pripomogla, da so /e novembra za-čele z napadi na italijanskega oku-
patorja in proti vedno močnejšim belogardistom. Tako je Cankarjeva brigada s pomočjo Vzhodnodolenj-skega odreda napadla poslojanko na Suhorju pri Metliki. Še pomemb-nejša pa je bila marca leta 1943 zmaga Cankarjeve in Gubčeve bri-gade v Jelenovem žlebu.
Med narodnoosvobodilno vojno in revolucijo je bilo ustanovljenih 39 slovenskih udarnih brigad, ki so se združile v divizije, korpuse in skupaj z drugimi jugosiovanskimi narodi osvobodile Slovenijo.
T. KLEPAC