V.b.b.
ŠL 44.
Lelo X. V.b.b.
Dunaj, dne 29. oktobra 1930
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. ia gospod, društvo, Klagenfurt, Vlktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25*—; celoletno: Din. 100—.
Slovenci in Slovenke!
Deževalo bo papirja med vas. Obilno lepih in sladkih obljub boste spet brali in slišali. Najbolj zagrizeni naši nasprotniki bodo spet znali slovenski, kakor trg	r
č u t i j o, da jim Slovenec prinese denarja.	____
Bridka izkušnja zadnjih 10 let je nas naučila, da ne smemo verjeti sladkim obljubam, s katerimi nam hočejo izvabiti naše najboljše orožje iz rok: naše glasovnice.
Naučili smo se gledati na dejanja. Sveto pismo pravi: ..Varujte se lažnivih' prerokov, ki pridejo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njih delih jih boste spoznali.*''
Ne na besede, ampak na dela moramo gledati.
Iz del bomo spoznali svoje nasprotnike in prijatelje. Tri velike skrbi imamo: Naše domove ohraniti verne, narodne in gospodarsko močne.
Vera nam je najdražji zaklad in najboljša obramba za naš obstoj, najhujše pa jo potrebuje mladina. V deželnem zboru se je letos sklepalo o tem, ali naj se vpelje za nadaljevalne šole za fante veronauk ali ne. Silna potreba bi bila. A kaj se je zgodilo?
Vsi socijalni demokratje, vsi landbiindlarji in vsi vsenemci so glasovali proti, le naša dva poslanca in krščanski socialci so glasovali za veronauk.
Hrvati na Gradiščanskem (Burgenland) imajo katoliške šole še iz časa, ko so bili pod Ogrsko. Ali veste, kdo jim je hotel vzeti te katoliške šole? Socijalni demokratje in nemški Uberalni poslanci v državnem zboru, ki so jim hoteli vsiliti take posvetne šole kakor jih imamo mi. Katoliške otroke izročate učiteljstvu po naših krajih. Na prstih lahko seštejete učitelje, ki dajejo otrokom lep vzgled glede vere. Ali si upate, dati svoj g la s. za eno brezverskih strank? Nikoli, če imate količkaj vesti in kotičkaj uvidite potrebo vere.
Naša »Koroška slovenska stranka'1 je še vselej povzdignila svoj glas za ohranitev vere med našim
ljudstvom
in dela za to z vsemi silami, zato volite za deželni zbor le to stranko!
Oče in mati sta nas učila govoriti slovenski. Pri vseh narodih je prepričanje, da mora šoia ta pouk staršev nadaljevati in šele potem, ko otroci dobro znajo brati in pisati v materinem jeziku, se sme začeti učiti druge jezike. Kaj pa delajo pri nas? Že prvo šolsko leto začnejo otroke mučiti s tujim jezikom, namesto da bi jih prej naučili dobro materni jezik in potem šele začeli z nemščino. Še nikoli nismo bili proti znanju nemškega jezika, a začne naj se ne z njim že v prvem letu, ko otrok še ni zmožen za tak pouk. Ves nemški narod, posebno pa nemške manjšine, ram pritrjujejo,
le Koroški Nemci nam niso hoteti preurediti naših šol.
Nemške manjšine so^ pritiskale pri deželni vladi v Celovcu, vdala se je ta v toliko, da je vložila postavo o kulturni avtonomiji, à do danes si niso upali javnosti niti poročati, kaj je z avtonomijo. Naša poslanca sta prD tiskala julija, sta pritiskala še oktobra, a
deželni zbor se je zbal javnosti, molčal je, ker se boji sodbe javnosti, ker se boji zamere pri nemških manjšinah, ki stojijo na naši strani, ker vidijo, kako pravičen je naš boj za boljšo šolo.
Zato bomo pa sodili mi na dan volitev. Dali bomo glasove naši ..Koroški slovenski stranki**, da spet dobimo poslance, ki se bodo borili naprej za boljšo izobrazbo naših otrok, ker dobro vemo, da z boljšo izobrazbo dobimo boljši kruh, da zboljšamo svoje gospodarstvo in za svoje ljudi dobimo boljših služb. Po zasebnih pisarnah, po trgovinah, pri obrtih sprejemajo najrajši ljudi, ki znajo slovenski in nemški. Lahko bi se dobro naučili oba jezika. Kdo je kriv, da se ne naučimo? Koroški deželni zbor, ki je pred 10 leti nam obljubil Jezikovno izobrazbo, v desetih letih pa nič naredil. — Pač nekaj je naredil. Sklenil je, da morajo naši otroci boditi osem let v šolo, četudi bi kateri že bil 15 let star. Dosedaj so otroci hodili do izpolnjenega 14. leta, sedaj bo najmanj Polovica otrok hodila v šolo še v petnajstem letu. Tako rabimo otroke za delo, ko poslov toliko primanjkuje, a naši močni fantje in rdečelična
dekleta bodo posedali po klopeh in dolg čas prodajali, ker se naučiti itak ne bodo mogli ničesar novega, ko sedijo že sedaj po tri, štiri in celo pet let v enem in. istem razredu. Kdo je kriv temu? Glasovali so v deželnem zboru za to postavo vsi sociialni demokrati, vsi vsenemci in poslanec Feinig Od Sv. Neže pri Velikovcu. Vse se je čudilo, da je ta poslanec, ki pravi, kako za kmete skrbi, glasoval za osemletno šolo. Zagovarjal se je v šolskem odseku deželnega zbora s tem. da se v slovenskih krajih otroci še le z osmim letom naučijo — nemško. Kmetje in kmetice, dobro si zapomnite to! Sedem let se otrokom ubija nemščina v glavo, še je ne znajo, morajo še osmo leto hoditi. Ali nima naša stranka prav, da so naše sedanje šole za nič in nas stanejo toliko denarja. AH more le eden od Slovencev dati svoi glas za Landbund ali socijalne demokrate? Po njih delih jih sodite, a ne po sladkih besedah na volilnih shodih!
Silno težko se borimo za svoj gospodarski obstoj. V vseh naših hišah je revščina. Po 14, 16, ja 18 ur na dan se trudimo ko črna živina, skušamo na vse mogoče načine, da se vzdržimo na hišah, ki smo jih dobili od svojih staršev, da bi jih mogli zapustiti svojim otrokom, varčujemo, si pritrgujemood ust, štedimo pri obleki, a vse zastonj, vsako leto bolj lezemo v dolgove. Obrtniki, rokodelci, delavci nimajo dela, ker kmetje nimajo denarja, marsikdo mora zapustiti svoj domači kraj in se pridruži veliki armadi brezposelnih. Živeti pa hočejo vsi, zato vedno večji davki in te naj spet kmet iztrga iz zemlje. Kako jih bo iztrgal, ko pa za žito nič ne dobi, za živino malo in za les tudi malo in že lesa skoro nima nič?
< Gospodarsko povzdigo so nam obljubljali, dali so nam gospodarsko beraštvo. Ir: zraven imamo po naših občinah že po 200, 300, celo 500% občinskih doklad. Pri takih razmerah pa
gre še deželni zbor sem in jemlje občinam še od tega, kar država nameni občinam, 15%, a še ni dovolj, še posebej mora vsaka občina od vsake osebe dati 1*50 S deželi.
Le naša poslanca sta bila proti temu, zato pač vidite, kdo zastopa vaše koristi.	. ^ i • j	|	'' •*'«$!
Letos so Nemci sami pripoznali, da smo najrevnejši del cele Avstrije in da se z nami po mačehovsko ravna. Da nam storjeno krivico vsaj malo popravi, je država dala za naše kraje 3,000.000 šilingov. Razen poprave dveh cest, kar bo stalo en milijon, vse drugo se porabi proti nam, le ubogih 200.000 šilingov dobi 26 naših posojilnic
posojenih,
torej na eno okoli 7600 šilingov posojila, nemška Pliberška hranilnica pa dobi sama 100.000 S in velikovški ,,'Kredit-v e r e i n“ celo 150.000 S p o s o j i 1; a, pre cej dobijo žganjarne itd. Taka je skrb za najrevnejši del cele Avstrije. Kako boste na to odgovorili?
Zdi se nam, da nas hočejo imeti revne, da drug za drugim obupa na očetovi hiši, jo proda, se preseli v mesto in pomnoži armado brezposelnih. Na njegov dom pa pridejo protestanti.
Se nikoli ni bilo med Slovenci protestantov, zdaj
jih imamo.
Povsod okoli jih išče Heimatbund, to je prejšnji Heimatdienst, celo iz vzhodne Prusije prihajajo. Samo domače katoliške, slovenske sosede smo imeli po naših vaseh, samo katoličane smo imeli v naših farah, sedaj imamo protestante. Navadno pokupijo večja posestva; prej so vsa posestva skrbela za cerkvene poprave, sedaj odpadejo največja ir vse poprave pridejo na naše male posestnike. Tako varuje Heimatbund našo domovino, tako varuje vero naših domov, tako izgleda »Karaten den Karatnem**! Sedaj vidimo, kdo je nam odkritosrčen in kdo je nam pravi prijatelj in kdo je vedno nas opominjal na to nevarnost iz Celovca, edino naša »Koroška slovenska stranka**. Če je količkaj ponosa v nas, če količkaj ljubimo svoje kraje, če je nam količkaj sveto, kar smo dobili od svojih staršev, tedaj se moramo združiti na dan volitev vsi Slovene! in dati tako mogočen odgovor, da ga bodo v Celovcu trajno pomnili.
Da b: tem lažje branili naše kmete in posle na deželi, smo zahtevali vsako leto kmečko zbornico, kakor imajo delavci svojo delavsko in trgovci svojo trgovsko zbornico. Zakaj je še nimamo? Edino zato, ker se Landbund boji za svoja lepa mesta in svoje
lepe zaslužke pri deželnem kulturnem svetu. Deset let je imel priložnost skrbeti za gospodarsko povzdigo naših krajev. Po desetih letih more pokazati samo na shode in tečaje, s katerimi je podpisal nemštvo in delal konkurenco našim gospodinjskim tečajem. S takim delom se ne povzdiguje gospodarstvo, ampak odbija tisti del, ki je gospodarske pomoči najbolj potreben. Zato vidite, kako je potrebno, da zahtevamo kmečko zbornico, da bodo naši kmetje zastopali naše potrebe.
Iz vsega tega vidite, da se moramo sedanjih volitev veseliti, ker nam dajo priložnost, da damo duška svoji nezadovoljnosti. Prepričani smo, da bo vsak zaveden Slovenec in Slovenka porabil ves svoj vpliv, da odpira oči vsem tistim, ki so desedaj volili ali Landbund ali socijalne demokrate, da zvedo, kako ti z nami po mačehovsko ravnajo.
Sedaj je dana priložnost, obsoditi vse, kar nam škoduje v verskem, narodnem in gospodarskem oziru.
Prepričani smo, da se bo vsak poslužil te priložnosti in sé na novo združil okoli svoje edine zagovornice, ki je le
Koroška slovenska stranka.
Veliko število glasov ji bo dalo novo korajžo in močno zaslombo v vas, da se naprej bori za naše najdražje svetinje: za dedščinp naših o c e t o v.
Zato bo dobila naš glas za deželni zbor le
Koroška slovenska stranka

Imamo pa tudi volitve za državni zbor.
Tu bi nam pa bilo treba za enega samega poslanca toliko glasov, da ne moremo pričakovati, da bi v kratkem času zbrali dovolj glasov. Ker se pa gre vendar za silno važne reči, zato je naša dolžnost, da porabimo vsaj nekako svoje glasove.
Avstrija je na nevarnem razpotju: Pri teh volitvah se bo bil boj, ali
bomo imeli na Dunaju krščanstvu prijazno ali pa sovražno vlado, ali se bo zabranila ločitev zakona ali ne. ali bo detomor dovoljen ali ne, ali še bo križ v naših šolah ali ne, ali še bo zasebna last ali pa komunizem itd.
Ker je tako velika nevarnost, zato razumemo, zakaj so se združili vsi avstrijski škofje in nam izdali celo pastirski list. Vzbuditi hočejo vest katoličanov. Do 90% je Avstrija katoliška, a je imela nad polovico brezverskih poslancev. Ta madež se mora oprati, zato mora vsak, ki ima kaj
srca za vero, tudi za državni zbor storiti svojo dolžnost. Ker pa svojega
poslanca ne moremo izvoliti, a je nevarnost tako velika, bomo oddali svoje glasove za državni zbor tisti stranki, ki vero enako zagovarja, kakor naša stranka in ki — kakor vidimo iz njenega volilnega oklica (v zadnjem listu!) — vsaj zanaprej nam obeta biti pravičnejša, to je stranka :
Christlichsozial.
Za deželni zbor torej volimo ,,Koroško slovensko stranko64, za državni zbor pa volimo „Christliehsozial44. Tako bomo iz-* polnili svojo narodno in versko dolžnost.
Vsem našim voliltem!
Zaupniki Koroške slovenske stranke so postavili za volitve v deželni zbor sledeče kandidate :
1.	Starc Ivan, župnik v Hodišah.
2.	Dr. Franc Petek, zdravnik v V elikovcu.
3.	Ogris Janko, posestnik v^Bilčovsu.
4.	Casti Anton, posestnik v Štebnu pri
Maloščah.
5.	Medved Janez, posestnik v Spodnjih
Krčan j ah.
Vodstvo Koroške slovenske stranke.
Ka) so siortli za nas?
Socijalni demokratje?
V	spomin mi prihajajo lepi govori Gròger-ja, Falleja in Laggerja, v katerih so povdarjali potrebo boljše skrbi za nas. Na te svoje govore so se potem sklicevali pri volilni agitaciji in slikali sebe za najboljše prijatelje Slovencev. Veliko, zelo veliko Slovencev jim je verjelo, mnogo glasov so dobili po naših krajih. Kaj so storili za svoje številne slovenske volilce? Ničesar, nasprotno ! bili so proti nam kakor Landbund. Pokazali so, da so ravno takšni nemško-nacijonalci kakor Landbund. Kjer bi imeli Slovenci kaj dobiti, so bili proti. V razpravi za kulturno avtonomijo, kateri predlog so vsi soc. demokrati podpisali, so bili ti hujši Nemci kakor vsenemci. Njihov duševni vodja, dr. Zei-nitzer, bi kot poročevalec o kult. avtonomiji lahko zastopal stališče svojega strankinega programa, ki pravi, da so soc. demokrati internacionalni, za vse narode enako, a zastopal je ozkosrčno nemškonacijonalno stališče in pomagal pokopavati avtonomijo.
V	verskih rečeh so bili vedno proti veri. Na shodih pač govorijo, da je vera zasebna reč. Ce bi jim bila vera res zasebna reč, bi jo morali pustiti pri pokoju, a jo vedno napadajo — razun na volilnih shodih.
Veliko so obljubljali storiti za male posestnike; lahko bi storili, ker so bili v državnem zboru skoro najmočnejša, v deželnem zboru pa sploh najmočnejša stranka, a niso nič storili , nasprotno, ti so krivi, da naši pridelki nimajo cene, ker skrbijo samo za mesta, ti so krivi, da pride toliko žita, živine, mleka in
masla v našo državo, kar potem tlači cene domačih pridelkov.
Delavce hujskajo proti gospodarjem, zato je tako malo poslov. Marsikateri bi ostal na deželi, bi imel tam kruh in obleko, bi nekaj prihranil, bi bil zadovoljen, a omamile so ga lepe soc. demokraške obljube, šel je v mesto, tu pomnožuje armado brezposelnih, se potika po mestnih kleteh in preklinja svojo usodo, da nima dela. Zgubljen je za narod in vero.
Socijalni demokratje nimajo srca za naše delavno in kmetiško ljudstvo.
Landbund?
Landbund je bil v deželnem zboru za soci-jalnimi demokrati najmočnejša stranka. On ima v svojih rokah deželni kulturni svet. Kaj je storil za nas?
Landbund je onemogočil kulturno avtonomijo za nas. Komaj je bila postava vložena, je priredil veliko protestno zborovanje v Velikovcu in s tem začel boj proti avtonomiji, pridružili so se mu vsenemci in ti so boj letos na svojem občnem zboru za enkrat končali s pogrebom avtonomije.
Naša mladina potrebuje verottauka. Landbund je onemogočil veronauk za nadaljevalne šole. Ce bi on glasoval za veronauk, bi naši fantje od 14. do 18. leta imela verski pouk. Rajši je z brezverskimi vsenemci glasoval proti.
Landbund ima v rokah ves gospodarski pouk. Ta pouk je dozdaj vedno zlorabljal v politično propagando za svojo stranko. Zato so naši kraji gospodarsko tako zaostali. Vzgojil je nekaj Herrenbaurov, ki znajo po gostilnah sedeti in „Heil“ vpiti, gospodariti pa ne. Tako izgleda delo Landbunda za nas.
Žene! če hočete, da bodo možje dobri gospodarji, skrbni očetje in pridni delavci, če hočete dobro vzgojene sinove, skrbite, da vaše družine ne volijo z Landbundom!
Heimatblock?
To je najnovejša stranka, ki je nastala šele pred volitvami. Hoče varovati domačijo, vero in šege domov proti razdiranju socijalnih demokratov. Heimatblock je politično ime za Heimwehr. Njen prejšnji načelnik dr. Steidle je hudo obsodil raznarodovanje, g. Schumyja je imenoval „windischer Emporkdmmltng“, kar je v Celovcu naredilo silno hudo kri. Deželna vlada je čutila potrebo, da pere svoje raznarodovanje in gg. Feinig in Ferlič sta naenkrat našla, da sta slovenska poslanca. V svojem zagovoru je dr. Steidle povdarjal, da je neznačajno, če si kdo svoje narodnosti ne upa
tudi javno zagovarjati. Če bi po tem sodili, bi Heimatblock bil nam prijazna stranka. Toda če si ogledamo ljudi, ki so v tej stranki, pa nam čelo postane resno, ker so to sami ljudje Heimatschutza, ljudje, ki sedaj vodijo med nami raznarodovanje, ki v Heimatbundu prodajajo naše kmetije protestantovskim Prusom, ki so še 10. oktobra vpili „Horuk čez Karavan-ke“. Dokler ima Heimatblock take ljudi v svo^ jih vrstah, nam ne more biti pravičen. Pa tudi v svojem volilnem oklicu nam ne obeta nič dobrega: pravi namreč, da je „gegen Volks-und Rassenfremde“. Ker mi nismo Nemci, ampak Nemcem tuje ljudstvo, je torej ta stranka očitno proti nam vsem Slovencem, tudi proti tistim Slovencem, ki so v Heimatschutzu ah Heimatwehru. Le to dobro ima, da nam vsaj očitno pove, da je proti nam. Zato pač nobenega glasu tej stranki, če hočemo samemu sebi dobro!
Komunisti?
Letos so se vrgli na naše ljudstvo še komunisti. Posebno v spodnjem Rožu silno agitirajo. Izrabljajo našo revščino, posebno pa dejstvo, da so nemške stranke za nas imele samo obljube, storile pa niso ničesar. Obljubljajo nam v številnih letakih narodne pravice, celo posebno sovjetsko Slovenijo. Strašna obsodba bi bila za naše oblasti, če bodo komunisti med nami dobili glasov, le obup nad pravičnostjo more koga gnati med komuniste.
Nočemo še obupati nad pravičnostjo, zato se bomo rajši ramo ob ramo borili z združenimi močmi v svoji Koroški slovenski stranki za svoje pravice. Komunisti bi jih nam nikoli ne dali, pač pa bi nam prinesli razmere sovjetske Rusije, vzeli bi našim kmetom posestva in zemljo, razbili bi družine, ženam in dekleton1 prinesli nečast, cerkve nam odvzeli, duhovnike pomorili, delavce pahnili v bedo, iz otrok naredili potepuhe in roparje. Takšnega raja nočemo. Varujmo se pred komunsti!
Nacijonalni sociiallsti?
Tudi ti' že silijo med nas, pač mislijo, če že vse druge nemške stranke lovijo glasove med Slovenci, zakaj bi jih mi ne? Kaj pa so ti? Kat so v Italiji fašisti, to so med Nemci nacijonaln1 socijalisti. Lepa reč. če bi taki ljudje dobili 'f naši državi moč, če bi z nami začeli ravnah-kakor ravnajo fašisti z goriškimi Slovenci; Zato mislimo, da nam ni treba zgubljati vec besedi o njih, ker takim prerokom, upamo, ne bo nasedel nihče med nami, če je količkaj zm°' žen, pametno soditi in se zavedati, da so volitve važna reč.
O naravnih pravicah naroda.
Po dr. Mahniču;
..Kakor imamo neopustno pravico, da ohranimo, gojimo in izpopolnjujemo vse, kar smo od Boga prejeli, tako nam nihče ne sme kratiti pravice, da gojimo svoj jezik in z njim narodnost z vsemi nje svojinami. Kdor bi hotel to pravico narodu odrekati ali prikrajševati, bi bil krivičen. Grešil bi proti volji Stvarnikovi. Kratenje narodnih pravic je pravi greh proti pravici. Da bi se pač narodni zatiralci zavedali tega greha!
V volji Stvarnikovi utemeljene narodne pravice dajejo vsakemu narodu svobodo, da goji svoj jezik in svoje narodne posebnosti, ter da se na podlagi teh duševno izomika in izpopolni.
Narodovo svobodo moramo ravno* tako spoštovati kakor svobodo posameznega človeka. Nedotakljivo in sveto je vsakega človeka pravo (pravica), da odločuje o samem sebi. Bog je dal človeku kot neoddatno pravo, česar mu Bog sam ne krati: svobodo volje. Tako je tudi z narodi.
Ima pa vsak narod naravno pravico izobraževati se na podlagi narodnega jezika. Ima torej pravico terjati, da se mu osnujejo šole, kjer se deca izobražuje na podlagi materinskega jezika. Gojiti, ohraniti in razviti narodnost je narodova sveta pravica. Da bi kak narod moral sprejeti tujščino (tuj jezik) — k temu siliti in tega določevati nima pravice ne državna, ne kaka druga oblast.
Vsi narodi morajo biti res enakopravni, t. j. vsakateremu se mora dovoliti popolno svoboda, da se izomika na podlagi materinščine ter da vse stori, kar je potrebno, da ohrani svoj značaj in svoje narodne posebnosti, po katerih se kot narod razlikuje od drugih narodov. Zakaj božja v o 1 j a j e, da se je človeštvo različilo po narodnostih. Ista božja voljh tudi hoče, da vsak narod biva kot tak, da ohrani torej svojo narodnost, da se razvija, razcvita, napreduje in se izpopolnjuje.
Svoj jezik in svojo narodnost moramo torej in tudi smemo — od Boga samega imamo to pravico — ohraniti in gojiti. Ne smemo pa svoje narodnosti tako ljubiti, da bi pri tem druge narode prezirali, sovražili ali zatirali. Taki pretirani narodnjaki so bili farizeji. Ni jim bilo mar za duše — da bi le vse narode obrezali in pojudili, pa naj bodo vsled tega še slabši — zato jim je šlo! V to jim noben trud ni bil preveč. Tako jim tudi Gospod očita: „Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci; morje in zemljo prehodite, da pridobite enega, kateri se pojudi. In ko se je pojudil, naredite iz njega peklenskega sina, dvakrat hujšega od sebe!“ (Mat. 23, 15.) Pač podobni so bili današnjim narodnim fanatikom, ki žrtvujejo toliko denarja, toliko truda, da bi izpreobmili k svojemu jeziku enega samega človeka, češ, s tem se je pomnožilo število rojakov, povišala narodna slava, četudi ni s tem njih spreobrnjenec niti postal boljši človek, niti si zagotovil večnega zveličanja!
Tako dr. Mahnič.
Svojih naravnih narodnih pravic se torej hočemo poslužiti, svoje narodne pravice hočemo braniti, svojemu narodu in svoji narodnosti hočemo zvestobo ohraniti, a pri vsem tem tudi druge narodnosti ljubiti s pravo krščansko ljubeznijo.
Po glasovalni slavnosti v Celovcu.
Glasovalna slavnost je bila velikanska. Le nekaj manjka vsemu: nikjer se ni zglasil ah mogel zglasiti Slovenec. In ko so si merodajni 'krogi prizadevali dati stvari na zunaj neki znak sprave, morajo čutiti, da slavnost ni mogla imeti utiska spravne akcije.
Ogromna množica udeležencev se je delila v dva dela: prizadeti krogi in drugič radovedneži, ki hite k vsakateri veselici. Prizadeti krogi, to so nemški učitelji v slovenskem o-zemlju in nemško uradništvo. Zdaj, ko je zanje minula nevarnost, se zavedajo, kolika je bila. Ko bi se bil za slovensko ljudstvo vpostavil slovenski režim, bi se seve vsa ta gospodaj morala umakniti. Bog ve kam? To bi bilo hudo, tu čutimo z njimi in razumemo zadovoljstvo,
ki jih navdaja. Rešila se jim je eksistenca. O radovednežih ne govorimo.
Kot odgovor na slavnost moramo sosedom stvar pojasniti tudi od naše strani. Slovenec je glasoval za Slovenca. Imel je k temu pravico in da je glasoval tako, ni noben zločin. Zvestoba do naroda je dolžnost vsacega. Kakor je dolžan biti zvest svoji rodbini, tako spada človek k temu ali drugemu narodu in je v vesti dolžan spoštovati svoj narod in delati zanj prej kakor za druge. To je načelo, ki ga pripoznavajo vsi olikanci. Samo človek na najnižji kulturni stopinji narodnosti ne pozna tega, ter gre slepo za tistim, ki ga pita.
„Koroški zvesti!“ Tako se zdaj ponašajo. Take obveznosti ne poznamo. Po vojni in po glasovanju so koroški zastopniki Slovencev slovesno izjavili, da bodo zvesti avstrijski državi. To je postavno in moralično. »Koroški zvesti,11 to je puhlica. Državi zvesti, to je več in vsebuje drugo v sebi.
Ko zahtevamo, naj se koroškim Slovencem pripoznava, da so delali pravično, ko so glasovali za svoj narod, ne zamerimo Slovencem, ki so se pridružili Nemcem. Da so bili ti »Koroški zvesti11 — je smešno. Glasovanje na Koroškem ni bila priprosta stvar. Tu 'je učinkoval narodni moment, učinkoval verski moment in učinkoval gospodarski moment. Troje velepomembnih vprašanj si je moral vsakdo staviti. Potem pa je prišla ljudska množica, ki po razlogih sploh vpraševala ni, ki je glasovala za tistega, 'ki ji je dal več denarja, usnja, soli in drugega blaga. Koroško ljudstvo je le deloma narodno zavedno, in radi tega ni čuda, da je šlo za tistim, ki mu je več ponudil, in ki je imel več agitacije, za katerega je bila seve tudi še tradicija. Korošec je bil Avstrijec iz po-četka svoje zgodovine, zdaj kreniti na novo pot, kar tako čez noč, to ni mogoče in se od ljudske mase ne more zahtevati. Vsa ta vprašanja so za nas — lanski sneg. Vse to je bilo in je minilo. Svet je poizkusil napraviti nov red, ki bi države zagradil po narodnostnih mejah. Ta poizkus je zadel tudi koroške Slovence in je zadel Nemce na Tirolskem, v Jugoslaviji, na Češkem in drugod. Dobro je, da Nemec čuti sam, kako je trd kruh manjšine, kako je trdo in hudo, če se manjšinski narod prezira in zaničuje. Nastala so manjšinska vprašanja in ta se bodo nekako razvozljala splošno, pov-vsod enako, in to bo koroškemu Slovencu v prid. Narodnega vprašanja ne bomo reševali v Celovcu, marveč drugod, in radi svojih manjšin se bo moral Nemec ukloniti in bo moral pojenjati. Vsaj je že pojenjal. Čimbolj bo Nemec postajal pravičen, tem lažje se bomo razumeli, brez sile. Slovan je mehak, Slovenec pa kot skoroda neznatna manjšina biva v naših krajih že 1000 let brez svojega plemstva. Dandanašnji skoroda brez vse inteligence, brez slovenskih uradnikov in učiteljev. Ljudstvo se je držalo svoje cerkve in duhovščine, obdela-valo je svoja medla polja, živelo skromno, a nič slabše kakor nemški sosed in zlasti boljše kakor tisti nesrečniki, ki so prešli in se pogreznili v tujem narodu ter so tam povečini gospodarsko precej propadli. Koroška prvači z nezakonskimi otroci daleko najslabšim mestom. Ponemčene pokrajine štejejo do 70% nezakonskih otrok. Družinsko življenje je temelj kulture, koder se je družina tako razdrla, izgubila se je kultura in da bi v vsaki vasi zgradili visoko šolo. Razmere na Koroškem so hude, bilo bi treba ljubezni do ljudstva, da se ga dvigne in drži kar še stoji.
Izmed vseh govorov se moramo seve najbolj zanimati za tisto, kar je povedal deželni glavar dr. Lemisch. Dva stavka sta nam posebno pomembna: »Volja pretežne večine se ne bo uklanjala neutemeljenim zahtevam neznatne manjšine.11 Te izjave naj bi ne bili slišali. Nam se zdi, da v tako važnih stvareh, kot so narodne pravice, ne more biti volja kake večine merodajna. In na voljo večine se sklicevati je sicer morebiti demokratično, ali ta demokracija pelje k diktaturi slučajne večine. Volja večine se mora uklanjati pred naravno pravico. Če bo pri nas merodajna le volja večine, bo morebiti tista merodajna tudi za Nemce v južni Tirolski in v Jugoslaviji. Potem govori deželni glavar o neutemeljenih zahtevah. Kar skromni koroški Slovenec zahteva, se lahko pove v par besedah : on hoče, da se otrok v ljudski šoli vzgaja na podlagi materine besede in v drugo hoče, da se zanj gospodarski skrbi kakor za Nemce. Narodne avtonomije nismo mi izmislili, prišla je od drugod, in koroški de-
želni zbor je v stvari že nekaj obetal, kar se je razblinilo medtem v prazen nič. Potem deželni glavar še zahteva, da naj s svetovno oblastjo dela tudi Cerkev. »Eine klug geleitete Kirchen-verwaltung muss mitwirken.11 Tale želja deželnega glavarja se bo težko izpolnjevala. Ves svet je pripoznal junaško obnašanje katoliške nemške duhovščine na južnem Tirolskem, ki svojega ljudstva ni zapustila. Če koroška slovenska duhovščina stoji na strani naroda, se ji tega menda ne more šteti v zločin. In menda noben škof naše dobe ne bo mogel prezreti, da je slovenski del dežele, in sicer čimbolj je udan svoji duhovščini, tem bolj udan veri in Cerkvi. In v nevarni politiški borbi med krščanstvom in boljševizmom ne bo mogel noben nadpastir prezreti, da se slovensko ljudstvo z raznarodovanjem vodi najprej v Landbund in potem trumoma v socijalno demokracijo. Na podlagi tujega jezika se ljudstvo ne more izobraževati. Ljudstvo, ki je hodilo v nemške šole, ne bere. in kjer mladina ne bere, zahaja na veselice ter se pokvari do dna duše. Ljudstvo ostane nevedno. Koder človek danes ne bere nobene knjige, verjame vsakemu agitatorju. In koder se ljudstvo ne vzgaja, postane lahkomiselno. Vzgaja se narod z verskimi resnicami, vsaj katoličan je tega prepričanja, in verske resnice se bodo ukoreninile le tam, kjer jih ljudstvo razume. Od nemške pridige bo ljudstvo v par letih popolnoma izostalo, nemške molitve doma ne bo molilo, nemško se ne bo spoveda-valo. Naša predmestja so nam menda očiten dokaz za to. Ali se bo dajala ljudstvu kultura na podlagi materinega jezika, ali pa bo sploh zamrla. Naravno zgodovinsko kulturo ljudstvu jemljemo in mu dajemo ne kruha, marveč kamenja. Vsa ta vprašanja zahtevajo preudarka, zahtevajo, da Nemci poslušajo tudi Slovence in da hočejo ljudem dobro. Ni pa nobena dobrota, da se sili ljudstvo v nemščino. Ta nesmiselna narodna borba traja na Koroškem že 80 let, skoro tri rodove, in menda še ni upanja, da bi se našim ljudem dalo, kar je njihova naravna pravica.
M POLITIČNI PREGLED ~|
Proračun za prihodnje leto. Zvezna vlada je predložila predsedniku razpuščenega parlamenta kot predsedniku stalnega parlamentarnega odbora proračunski načrt za leto 1931. Ta proračunski načrt zagotavlja proračunsko ravnovesje za prihodnje leto, ker znašajo skupni dohodki 2166 milijonov S, izdatki pa 2130 milijonov S. Od celokupne vsote državnih investicij pride na pošto in zvezne železnice 136 milijonov. Od celokupne vsote izdatkov pride na osebne izdatke 1337 milijonov S, ostalo pa na materijalne izdatke. V primeri s proračunom za leto 1930 so se dohodki in izdatki povečali. Celokupni dohodki od davkov so zrasli za 185 milijonov S. Od skupne vsote izdatkov pride na izdatke za podporo poljedelcem 145 milijonov S, 33 milijonov za zvišane izdatke za brezposelne delavce, naposled pa so se povečali tudi upravni izdatki.
Avstrija. Major Pabst, ki živi v Benetkah v izgnanstvu, je izjavil novinarjem, da se bo v kratkem vrnil v Avstrijo. Kar se tiče krize pri nas, je pripomnil, da je položaj tako zelo zamotan, da na parlamentarno rešitev sploh ni misliti. Zunanji minister dr. Seipel je po njegovem mnenju pravi državnik, ki vživa velik vpliv v državi. On je pač v prvi vrsti državnik in šele v drugi vrsti strankar. — »Frankfurter Zeitung“ objavlja poročilo o nameravanem heimwehrovskem puču. V strahu pred volilnim porazom, ki bi pomenil konec Heimvvehra, hočejo baje v vodilnih heimwehrovskih krogih izrabiti moč, ki jo imajo trenutno v rokah, posebno še zaradi tega, ker sloni na orožništvu in policiji, ki jim poveljuje notranji minister Starhemberg. Zvezni kancler in vojni minister Vaugoin bi bil s tem postavljen pred izvršeno dejstvo. Tako bi si Heimwehr ne zagotovila samo pomoči orožništva, temveč tudi armade. Veliki množici heimwehrovcev s Štajerske so bile baje že razdeljene puške in strojnice, do-čdm se vodstvo nižjeavstrijskega lieimwehra trudi, da bi dobilo orožje s Tirolske. Za 2. november je menda že organiziran sestanek
30.000	heimwehrovcev na Dunaju. — Zvezni kancler pravi k temu, da je treba že enkrat nehati z besedičenjem o puču. .V Avstriji je revolucija sploh nemogoča, ker ima vso oblast v rokah vlada sama.
Iz ItalHe. Italijanski listi objavljajo vest, da je prefekt v Bocnu dovolil nemškemu prebivalstvu na južnem Tirolskem, da si lahko otvori privatne nemške šole. Dosedaj Nemci niso imeli nikakih šol. Sedaj pa bodo Nemci v južni Tirolski na svoje stroške spet mogli vzdrževati lastne nemške zasebne šole. — V Meranu so bile velike nemške svečanosti, ki se jih je udeležilo kakih 10.000 Nemcev s svojimi zastavami s tirolskim orlom in v narodnih nošah. — Nasprotno pa skušajo Italijani, da bi Jugoslovane v Julijski Krajini popolnoma uničili. Znan je atentat na italijanskega učitelja in napad na tiskarno «Novega lista“. Fašisti zahtevajo, da oblasti zabranijo nadaljnje izhajanje tega slovenskega tednika. Poleg tega je faši-stovski tajnik v Gorici prijavil državnemu pravdniku urednika in sotrudnike tega lista, da niso novinarji po poklicu ter da niso vpisani v organizaciji fašistovskega novinarskega udruženja. «Novi list“ je obsodil atentat na vrhpoljskega učitelja in pravi, da krivci niso izvršili samo zločina proti človeku, nego so se tudi težko zagrešili proti narodni manjšini. Italijanski listi so uprizorili tudi močno gonjo proti slovenskim duhovnikom. Fašistovski poslanec je vložil celo interpelacijo, v kateri zahteva, da se morajo energično odstraniti neodpustne zlorabe slovenskega duhovništva in odstraniti slovanski propagatoci ter nadomestiti s pobožnimi italijanskimi duhovniki. Nemški tisk utemeljuje lepše postopanje z nemško manjšino v Italiji kakor z jugoslovansko s tem, da polagajo Italijani veliko na zbližanje z Nemčijo. —- Italijanski tisk nadaljuje gonjo proti Jugoslovanom v Italiji. «Popolo di Trieste" priporoča naselitev italijanskih kmetov v Julijski Krajini ter iztrebitev domačega življa, ki se sovražno vede napram fašizmu. List ve povedati, da so na tem ozemlju že nekdaj prebivali Italijani, ki pa so polagoma prepuščali zemljo Slovanom in se umaknili v mesta. Italijanski tisk si bo upal polagoma še trditi, da je bil Dunaj recimo pred 1000 leti italijanski.
Politične vesti. Boji z vstaši v Braziliji trajajo dalje. Na meji države Sao Paolo se je vršila večdnevna bitka. Število mrtvih in ranjenih gre na stotine. Federalne čete so se morale umakniti in vstaši so vkorakali v Sao Paolo. Bojna sreča se menjava med vstaši in vladnimi četami. — Nemški državni kancler dr. Briining je dobil za svoje predloge večino 318 k 226 glasovom. Nato je bilo zasedanje odgodeno do 3. decembra. — Pretekli teden se je vršila v Bukarešti nova poljedelska konferenca, ki so se je udeležili delegati Romunije, Poljske, Estonske, Madžarske, Letve, Bolgarske, Češkoslovaške in Jugoslavije. Konferenca je sprejela pravila stalnega odbora za kmetijska prouča-vanja, kateremu bo naloga, da vzdržuje zveze med državami, ki so sodelovale na konferenci, da se briga za izvršitev sklepov, sprejetih na konferencah, da spravi v sklad te sklepe z odredbami tehnične komisije, da predlaga vladam svoje predloge, da vpliva na enako zadržanje držav, ki so se udeležile konference, da sestavlja dnevni red teh konferenc in se briga za predstavnike zainteresiranih vlad. V vseh teh državah se ustanovijo posebni zavodi za izvoz, kakršne imata že Poljska in Jugoslavija. — Heimwehr je preložila na 2. novembra nameravani pohod na Dunaj na poznejši čas, ker je izvedela, da bo dunajska policija z vsemi sredstvi nastopila proti kršitvi zakonov. — Dr. Schober je pravil na nekem volilnem zborovanju, da so ga v Londonu m Parizu vprašali, zakaj gradi Avstrija strategične ceste in železnice, posebno cesto čez Pack. Dr. Schober je odgovoril: «Vrnite nam Maribor, pa bosta Koroška in Štajerska imeli zvezo in cesta čez Pack ne bo potrebna!" «Jutro" komentira to izjavo in pravi: «Vrnite nam Celovec in Koroško, pa bo «Packstrasse" res odveč!" «Freie Stimmen" imenujejo to izrazito predrznost. — Nekateri neodgovorni ljudje se še vedno igrajo z vojno pri nas in drugod. Novoimenovani pruski notranji minister Ševering je v tej zadevi izjavil: „Ce se nasilja zadnjih dni ne bodo kmalu končala, potem bomo tem nasilnikom pokazali, da nimajo samo oni moči. Do znosnega razmerja z vsemi državami sveta moremo dospeti samo tedaj, če bomo prijatelji miru. Hočemo biti dobri Nemci, hočemo gojiti narodno enotnost nemškega naroda, toda preko tega hočemo biti dobri svetovljani. Nova vojna bi pomenila konec vse kulture." Pri tem je mislil predvsem na narodno sodjalistično stranko.
ffl DOMAČE NOVICE |fl
Važno!
3.	oktobra so bile razpisane volitve.
31. oktobra se zaključijo volilni imeniki.
4.	novembra je zadnji dan za prijavo prič.
9. november dan volitev.
Sporazum za volilni boi 1930. Politične stranke so imele na povabilo deželnega glavarja dne 21. oktobra 1930 razgovor in so se domenile v svrho neoviranega volilnega boja sledeče: 1. Opustijo se nasilna motenja zborovanj. Organiziran obisk nasprotnih zborovanj se načeloma opusti. 2. Odvračanje od zboro-valnih prostorov ali medsebojno odvzemanje zborovalnih prostorov ali predhodno zasedanje teh po pristaših nasprotnih strank in na ta način onemogočenje zborovanj naj izostane. Če je druga stranka naročila prostor prej, ima ta prednost. 3. Trganje, prelepljenje in oneČedenje nasprotnih plakatov in nasilno zabranjevanje razširjanja letakov, glasovnic in drugega agitacijskega materijala naj se opusti. Volilni boj v besedi in pisavi naj bo stvaren. Vsak oseben napad na zasebno družinsko življenje volilnih kandidatov se izloči. Ta sporazum so podpisale naslednje stranke: socijaldemokrati. avstrijska ljudska stranka, narodni gospodarski blok in Landbund, krščanski socijalci. Koroška slovenska stranka, domovinski blok. Komunisti se sporazumu niso pridružili, zastopnik narodnih socijalistov pa je manjkal. S to stranko se bodo pogajanja vršila posebej.
Zapomni! Volitve so tajne, zato nihče ne-izve, kako si volil, Če tega sam ne poveš. S tajnostjo volitev ti je dana možnost, da voliš po svoji vesti. Vest ti pravi: «Spoštuj očeta in mater, spoštuj njihovo vero, njihov jezik, njihov dom!" Poslušaj ta glas in volil boš svojo domačo krščansko Koroško.slovensko stranko.
Za našo čast! Ob vsakih volitvah vidimo, kako se vsujejo agitatorji najrazličnejših strank v naše kraje. Vse stranke vedo, kako smo zavoljo naših slabih šol zaostali v izobrazbi, in zato se zanašajo, da naši ljudje vse verjamejo. Veliko Slovencev res nasede na sladke limanice in odda svoje glasove za stranke, ki še niso našle dobre besede, še manj pa dobrega dejanja po volitvah za nas. Šole so krive naši pomanjkljivi izobrazbi, proti tem šolam se bori že 60 let edino naša «Koroška slovenska stranka". Zato podpirajte jo v tem boju! Če jo podpirate, se borite le za sebe, za svojo čast. Na dan volitev pokažite, koliko je vam vaša čast vredna! Svoji k svojim!
Mir hočemo! Sekretarijat udruženja «Joint Peace Council" na Dunaju je izdal razglas proti obrambni dolžnosti in vojaški vzgoji mladine. Vse države so podpisale Kelloggov pakt ter s tem zavrgle vojno kot sredstvo nacionalne politike. Kljub temu pa se skoro v vseh državah pripravlja za vojno in sicer z uvedbo vojaške službe ali pa, kjer je milica prepovedana, z izvežbanjem mladine v vojaških strokah. Udruženje zavrača obrambno službo, ker vodi ta posameznika k militarizmu, in vojaško izvežbanje mladine, ki uči umetnost moritve in pomeni vzgojo za vojno. Apelira na vse vlade, da ooustijo priprave za vojno in če tega niso zmožne, morajo računati z odporom vseh tistih, katerim je glas notranje vesti in udanost človeštvu najvišji zakon. Udruženje ima v vseh večjih državah sveta svoje organizacije, ki štejejo znane učenjake in velmože za svoje člane in sotrudnike. Manifest pravi proti koncu: Proč z militarizacijo! Proč z vojno obveznostjo! Vzgajajte mladino k človečanstvu in miru! Mirovno gibanje podpirajo vsi znameniti možje sveta, pritlikavci pa se igrajo z orožjem. Tudi pri nas se ljudstvo oborožuje in mladina vzgaja v vojnem duhu. Landbund ima svoje Bauem-wehren, socijaldemokrati svoj Schutzbund in poleg tega obstoja še Heimatschutz ali Heimwehr, ki so jo do nedavnega podpirale vse druge meščanske stranke. Te oborožene organizacije vzgajajo mladino v vojnem duhu m ogrožajo mir. Naša «Koroška slovenska stranka" je miroljubna, kakor je miroljuben naš narod, in hoče, da se vzgaja tudi mladina v tem duhu. Zato nobeden naših volilcev ne more voliti stranke, ki vzdržuje oborožene organizacije in je proti miru v državi. Voliti more samo «Koroško slovensko s t r a n k o", ki hoče miren političen in gospodarski razvoj.
Kako so delili? Parlament je zvišal letos davek na pivo in sladkor, da bi se dobil denar, s katerim bi se pomagalo na tleh ležečemu kmetijstvu s .hitro in izdatno podporo. To je takozvani «Notopfer". Podpora kmetijstvu v znesku 96 milijonov S se bo izplačevala v novembru in aprilu 1931. Parlamentarni pododbor je sklenil, da razdeli kmetom 77,39 milijona S za pridelovanje žita, 6,5 milijona S mlinom in 12,11 milijona S gorskim kmetom. Denar dobijo deželni kulturni sveti, ki z njim razpolagajo. Premije za pridelovanje žita se bodo delile po s pšenico, ržjo, ječmenom, ovsem ali tudi koruzo obsejano površino zemlje. Do 50 ha obsejane površine se izplača polna podpora, do 150 ha 80%, do 250 ha 60% in preko 250 ha 40%.. Razdeljeval bo denar deželni kulturni svet. Od vsote, ki je namenjena za gorske kmete, odpade na Koroško 1,848.000 S. Deželni kulturni svet je ta denar, ki je bil namenjen za enkratno pomoč v sili, še razdelil, in sicer je določil 400.000 S za pospeševanje prodaje goved in svinj, 400.000 S z mlekarne,
400.000	S za izboljšanje hlevov in gnojišč,
200.000	S za krmila in umetna gnojila, 100.000 za zimsko šolo v Šmohoru, 50.000 S za prodajo krompirja in pridelovanje krmil, 50.000 S za zadružništvo in z 48.000 S bo razpolagal deželni kulturni svet. Tako so prišli gorski kmetje ob denar, ki je bil namenjen za trenutno silo in ne za posojila in dolgoletno uporabo. Naši gorjanski kmetje so mislili, da bodo imeli od tega denarja posebne koristi; denar pa bo prišel v korist predvsem landbundovskim pristašem. Izključno besedo v deželnem kulturnem svetu imajo landbundovci. Za volitve so se združili z vsenemci in drugimi manjšimi strankami v «Nationaler Wirtschaftsblock und Landbund", katerega nositelj je dr. Schober, bivši zvezni kancler. Pravijo, da so združeni v tem bloku vsi liberalci. Pri takih razmerah pač nobeden gorskih kmetov ne more voliti te stranke, temveč našo Koroško slovensko stranko, ki hoče, da se pomaga tudi gorskim kmetom in se jim da, kar jim spada. Zahteva pa tudi, da se ji da zastopstvo v deželnem kulturnem svetu.
Volilno gibanje. Imeli smo prav, ko smo poročali, da bo volilni boj oster. Za Koroško je bil sklenjen volilni sporazum in zato doslej še ni prišlo do resnejših spopadov na volilnih shodih. Brez prerekanja pa nikjer ne gre, dokler je toliko različnih mnenj. Drugače je v drugih deželah, kjer razbija Heimwehr tudi shode meščanskih strank, predvsem Schobrovega bloka. Prišlo je tudi do spopadov med narodnimi socialisti in komunisti. Mrtvih vendar še ni zaznamovati. Heimwehr ne nastopa samo samostojno pod imenom Heimatblock, temveč agitira celo proti krščanskim socijalcem, s katerimi je v vladi, in pravi, da naj heimwehrovci ne volijo krščanskih socijalcev, kakor dogovorjeno, da ne bodo agitirali proti njim, ampak narodne socijaliste, ki se v ničemer ne razlikujejo od radikalnejšega krila štajerskega Heim-wehra. Drugače pa Heimatblock poživlja vo-lilce, da ne smejo voliti socijaldemokratov, ne pove pa, katero meščanskih strank naj volijo. Dogovorjeno je namreč bilo, da bo stranka Heimatblock postavljena samo za one vOlilce, ki niso zadovoljni z nobeno obstoječih strank. Tudi naša stranka je v širšem pomenu besede meščanska stranka in se člani Heimatschutza nikakor ne pregrešijo proti Heimatblocku, ako volijo za deželni zbor našo stranko, ki je tudi domovini zvesta, bolj zvesta nego vse druge stranke, ker hoče, da Avstrija ostane Avstrija, in se bori istotako proti boljševizmu in korupciji. Različnih sredstev se poslužujejo stranke v volilni borbi. Celo takih, ki jahko škodujejo celotnemu gospodarstvu. Nekatere razširjajo vesti, da je naš denar v nevarnosti. To je seveda brez vsake podlage in je ost tega načina propagande obrnjena, proti vladajoči stranki. Takih sredstev se mi ne bomo posluževali. V koroški deželni zbor kandidira 7 strank, in siicer krščanski socijalci, Heimatblock, Nationaler Wirtschaftsblock und Landbund, narodni socijalisti, Koroška slovenska stranka, socijaldemokrati in komunisti. V državni zbor kandidira na Koroškem istotako 7 strank; odpade naša stranka, zraven pa pride avstrijska ljudska stranka, to je stranka malih vložnikov. Na Dunaju samem kandidira 10 strank. Skupno pa je vloženih za državni zbor 13 kandidatnih list različnih strank, 13 strank se tedaj poteguje, da bi dobile svoje državnozborske poslance. Gotovo je, da toliko strank v pariamen-
tu ne bo zastopanih. Na volilnih shodih v Celovcu so govorili že razne znane osebe, kakor ■ dr. Hueber, Seitz, dr. Schober itd. Dunajska ženska organizacija je izdala oklic, da obstoja za katoliške ženske volilna obveznost. Tudi dunajske ženske se zavedajo važnosti letošnjih volitev. Mogoče bi ne bilo slabo, če bi se tudi .za naše ženske in moške vpeljala volilna obveznost. ker je na našem ozemlju najmočnejša ;stranka nevolilcev, to je volilnih upravičencev, ' ki ostajajo doma in se nočejo poslužiti ene naj-jvažnejših pravic. Tudi predarelski deželni zbor je sklenil volilno obveznost. O volilnem izidu prerokovati bi bilo prezgodaj, zakaj glavno agitacijsko delo, od osebe do osebe, pride šele prihodnji teden.
Učiteljska imenovanja. Deželna vlada je imenovala za glavnošolskega učitelja v Borovljah dr. Josipa Schmida in Franca Langa;
. za glavnošolsko učiteljico istotam Marijo Virbnik; za glavnošolskega učitelja v Velikovcu Otona Kleine in Josipa Triebniga in za pomožnega učitelja istotam Friderika Woldri-cha. Nadučiteljem v Grebinju je bil imenovan nadučitelj Rok Bauer, dosedaj v Dobrli vasi. Učitelji so postali: v Trdnji vasi Mihael Sihler, v Št. Jakobu v Rožu Ferdo Siile, v Slovenjem Šmihelu Ernest Cerjak, v Št. Petru na Vašinjah Hans Medved; učiteljice: v Ledincah Vilfrida Sames, v Št. Lenartu pri Sedmih studencih Ana Poppr, v Vogrčah Josefina Pickert. Preklicnim učiteljem so bili imenovani: Gustav Srebernig na Radišah, Oto Tarman v Šmarjeti v Rožu, Hans Germ v Dobrli vasi, Feliks Grešonig v Malem Št. Vidu, Hans Kofer v Kneži, Josef Meglič na Djekšah, Ignac Oraše na Pustrici in Alojz Popatnik na Suhi.
Sprejemanje v vojsko se prične 17. novembra in traja do 12. decembra. Pogoji: popolna sposobnost, velikost najmanj 164 cm, ‘ neoporečenost, samski stan, starost 18 do 26 let. Izključeni so: ki so bili doslej izključeni, iz vojske odpuščeni, za nesposobne spoznani, oženjeni ali ločeni, predkaznovaui. Prijaviti se je osebno in prinesti s seboj : domovnico, rojstni list, nravstveno izpričevalo, pri mladoletnih dovoljenje varuha ali očeta, dokazilo o obrtni zaposlitvi, odpustnico in potrdilo o cepljenju proti kozam. Kolkovne pristojbine: prijavnica 1 S, priloge 20 g. Sprejemanje se vrši v Celovcu in Beljaku od 18. do 22. novembra. Za vzorec pisave mora napisati vsak prosilec kratek pregled vajeniške ali delovne dobe od 13. leta naprej: način zaposlitve, ime delodajalca, naslov 'krajev zaposlitve. Podatke naj prinese že vsak s seboj.
Iz Podjune. (Volilcem v premislek.) Udeležencem prvega landbundovskega shoda v Sinči vasi, ki so ga preprečili heimatšiclerji, je še gotovo v spominu, kako se je razburjad neki govornik, češ, da se bojuje že celih 32 let proti slovenskemu klerikalizmu, ki ga je on že skoro popolnoma strl. Ne bo škodovalo, ako se pred volitvami to otme pozabljivosti. Torej kaj pomeni: boj proti klerikalizmu? To pomeni: boj proti koroškim Slovencem, veri, cerkvi in duhovnikom. In temu geslu je ta gospod tudi zmi-raj ostal zvest in se po njem ravnal. Ampak kadar so volitve, takrat si nadene krščanski plašč, ko gre med naše dobrb katoliško ljudstvo lovit glasove. Ampak, dragi volilci, ko pridejo sedaj ti volkovi v ovčji obleki se vam hlinit in obljubovat vse mogoče in nemogoče, povejte jim, da svojih obljub še nikoli niso izpolnili ter da jim je slovenski volilec po volitvah deveta briga, ter da delajo po volitvah ravno nasprotno, kar prej obetajo. Posebno gospoda višje vrste se valja v izobilju in neverjetnem razkošju, medtem ko uboga para, kmet in delavec, stradata vsega najpotrebnejšega. Torej slovensko ljudstvo voli edino le našo Koroško slovensko stranko.
Bilčovs. (Volitve.) Že so se zgibale sile in volilna borba je v razmahu. Daši še bolj tiho in prikrito, vendar se oči tuje, da je število nam nasprotnih strank naraslo in tako marsikateri od nasprotnikov ne ve, kam in komu dati svoj glas. Nam pa, ki smo stali vedno trdno v vrstah naše Koroške slovenske stranke, ta izbira ne dela skrbi. Mi vsi bomo šli in volili s stranko, ki je naša, ki edina zastopa po svojih poslancih naše težnje. Naj vpijejo naši nasprotniki kakor hočejo, mi jim jasno povemo, da so zaslepljeni, ker niti ne vedo, kako slabo je bil kmet po njihovih poslancih zastopan, prav posebno pa še slovenski kmet, četudi je imel na sebi kinč pavovega perja, imenovanega: Deutschfreundlichkeit, Heimattreue itd. Ne
! oziraje se na to, ali je komu prav ali ne, sta j naša poslanca nastopala vedno za naš blagor,
! da lahko pred vsemi strankami pokažemo na nju in rečemo: Kdo je bolj pošteno zastopal j svoje volilce nego poslanci Koroške slovenske stranke? Nas torej v tem prepričanju nič ne ! more motiti, zakaj naš boj se bije za narodnost, vero in pravo gospodarsko zastopstvo naših teženj v deželnem zboru. Dne 9. novembra gremo volit vsi in oddali bomo naše glasove za deželni zbor Koroški slovenski stranki in za državni zbor krščansko-soci-jalni stranki.
Rikaria vas. (Volitve.) Bliža se nam 9. november. Sladkarili bodo okoli nas pristaši na-cijonalnega gospodarskega bloka in socijal-demokrati in nam vsiljevali svoje glasovnice. Pokažimo jim vrata! Če pa nočemo biti tako neprijazni, jih pa opomnimo, da so imeli 10 let časa, da bi nam dokazali svojo skrb za nas. Nam vsem, celo našim zapeljanim bratom, se že dani, da nas Slovence poznajo prejšnji land-bundovci samo ob času volitev. Pred plebiscitom so pisali: Za les, živino, žito in vse druge kmetske pridelke boš dobil veliko denarja. Železo, orodje, obleko, leder, mašine in druge industrijske pridelke boš dobil doberkup. Kmeta čaka srečna bodočnost. Prosto boš prodajal živino in žito. In kako je sedaj? Prosto lahko prodajamo živino in žito, ali za les, živino, žito in vse druge kmetiško pridelke ne dobimo veliko denarja, ampak samo toliko, da se prodaja sploh ne izplača in ima kmet pri prodaji naravnost škodo. Železo, orodje, obleko, leder, mašine in druge industrijske proizvode pa moramo plačevati zelo drago, ker so tovarne povečini kartelirane. Pa tudi o prostem zemljiškem davku skozi več let nismo ničesar občutij!, pač pa so davki že tako visoki, da jih kmetje ne zmoremo več. Bili so v vladi v Celovcu in na Dunaju, a za naše kraje niso storili ničesar. Imajo v rokah deželni kulturni svet, ki je storil za slovensko ozemlje toliko, da je najsiromašnejše in najnazadnjaško cele Avstrije. Niti od onih treh milijonov S, ki jih je podarila k desetletnici zvezna vlada od davkov, ki smo jih tudi mi plačevali, ni odpadlo na našo občino niti ficka. Pač, zmotili smo se. Govorilo se je svoj čaš — ne vemo sicer, se je to že zgodilo ali ne — od one vsote, ki je namenjena za prosveto, da bi imeli dobiti naši nadučitelji za nemška društva (Sàngerrunde ifd.) dosti lepe vsote. Moramo protestirati proti temu, da se uporablja denar, h kateremu smo sami prispevali, v ponemčevalne svrhe. Pa ne samo radi tega, ker po mačehovsko ravnajo z nami, bomo zavrnili heimatblokovce, temveč tudi radi narodnostnega in verskega programa. Program namreč pravi, da vodi Heimatblock boj proti tujcem po narodnosti in plemenu. Na verskem polju se oni srečavajo s socijalisti. Mi bomo storili svojo dolžnost in oddali svoj glas za deželni zbor Koroškislovenskistranki. Ker pa ne samo, kar moraš, temveč kar m o r e š si storiti dolžan, boš dragi naš pristaš tudi tvojim znancem in znankam, ki ne čitajo našega lista, odpiral oči, da si boš po volitvah v svesti, da si storil za slovenski dom in vero, kar je bilo v tvojih močeh. Pri tej priliki tudi ne pozabi poagitirati za naš list. Priborili si bomo svoje pravice, če bomo pokazali, da se ne pustimo uničiti. Pokažimo, da naše preproste besede pri agitaciji več zaležejo, ker vsebujejo resnico, nego besede učiteljstva, ki jih plačujemo za šolo in ne za prodajanje naše kože in duše, in besede onilu ki so jih ti preslepili. Pokažimo, da izdajo naše besede več nego besede socijalistov, ki obetajo po zmagi nebesa na zemlji. Torej vsi pogumno v boj za našo »Staro pravdo**!
BotovHc. (Tatvina.) Tukajšnji puškar J. Pagitz je dne 20. okt. za par trenutkov zapustil svojo delavnico. Ko se je čez nekaj časa vračal proti hiši, je zapazil, da prihaja iz hiše neki postopač in se oddaljuje. Malo nato je pogledal v omaro in v svoje največje začudenje zapazil, da je izginila iz njegove suknje denarnica z večjim zneskom. Takoj je obvestil žan-darmerijo in kmalu nato so ga prijeli, ko se je že krepčal pri mastni pečenki in glažku žganja. Bržkone mu ne bo prišlo več na misel, da bi hodil k temu puškarju v delavnico.
Železna Kapla. Mihael Urančič oskrbuje že 25 let planinsko kočo in pota na Ojstercu. Ob 251etnici je dobil kot odlikovanje od deželne vlade 1 zlato uro in verižico in od zveznega predsednika veliko srebrno medaljo. K temu odlikovanju mu tudi mi čestitamo!
Gorenče. Firma Pfundner na Dunaju nam je vlila še en zvon z glasom e, težek 137 kg. Posvečen je angelom varuhom. Zvon je, kakor poprejšni, krasno izdelan ter ima čist, jasen glas.
Drobne koroške novice. Celovški list piše
0	mladinski plebiscitni proslavi v Beljaku: Samo šola Bela pri Beljaku je bila zastopana brez voditelja. Nje nadučitelj Franc Aichholzer, bivši jugoslovanski šolski nadzornik, ki je storil vse, da-bi zopet mogel jesti koroški kruh, in kateremu je koroška dežela pri zopetni namestitvi dovolila celo doplačilo, je manjkal. To dejstvo govori jasno besedo, ki naj bi jo slišala tudi merodajna mesta. (Vsaj eden s svojim prepričanjem, ki noče biti samo orodje v rokah drugih. Predstavlja vsaj moža in ne samo: lutko, kakor skoro vsi drugi.) — Ky>lan Josip Bošt-iančič je bil prestavljen iz Železne Kaple v Smarjeto v Rožu, kaplan Ljudevit Jank pa iz Smarjete v Rožu v Tinje. Župnijski izpit je napravil Pliberški kaplan Franc Fertala. Do 27. novembra 1930 sta razpisani fari Krčanje in Kneža. — Dne 18. t. m. so zabeležili na Koroškem 3059 podpiranih brezposelnih. Število se je v enem tednu pomnožilo za 346. — Občinske volitve na Otoku so bile zopet preložene na 9. novembra in se vršijo skupno z deželno- in državnozborskimi. Edini namen tega koraka more le biti, da se vrste volilcev še bolj zmedejo. Volilci bodo izgubili vse zaupanje v legalno postopanje Vlade, ker volilni red točno predpisuje roke, kdaj se morajo vršiti volitve. Oblasti si same izpodkopujejo ugled. — V noči na 17. t. m. so neznanci vlomili v pisarniške prostore Schleppejeve pivovarne pri Celovcu in odnesli 6870 S v gotovini. — Sejmi na Koroškem v novembru: 3. v Podkloštru, 10. v Pliberku, 11. v Borovljah in Bistrici na Zrli.
Bilčovs. (Smrt.) Dne 14. t. m. je preminul Janez Rajhman, p. d. stari Lesjak v Bilčovsu. Rajni je bil najstarejša oseba v naši župniji, rojen 1844. Naj tukaj omenimo, da je stal on do zadnjega v naših vrstah in da v tem oziru ni poznal nobene omahljivosti. Ko je bil še posestnik Štrtinjakove hiše v Dragožičah, je bil član tamošnjega krajnega šolskega sveta, v katerem je neomajno branil pravice slovenskega jezika na ljudski šoli v Podgorjah. Kadar nas je^ koroške Slovence klicala dolžnost na volišče, je naš rajni, dasi že star in upognjen pod l težo let, storil vsakdar svojo dolžnost in tako vselej pomagal k našemu častnemu številu. Naj počiva mirno v Gospodu!
11 GOSPODARSKI VESTNIK II
Gospodarsko iz Nemčije. Dolgo vrsto let je Nemčija skušala dokazati, da ne more plačati reparacij ter je navajala podatke iz njene visoke pasivne trgovinske bilance. Razvoj lanske, zlasti pa letošnje trgovinske bilance sedaj dokazuje, da so imeli prav oni, ki so zatrjevali, da bo trgovinska bilanca Nemčije postala aktivna, čim bo gospodarski razvoj prišel v prilično normalni tok in nemško privatno gospodarstvo za nove investicije ne bo več potrebovalo velikih inozemskih kreditov. In res se je zlasti letos potreba po novih inozemskih posojilih in kreditih za nemško gospodarstvo občutno zmanjšala, nazadoval je uvoz kapitala, ki redno povzroči poslabšanje trgovinske bilance in letos izkazuje nemška trgovinska bilanca za prva tri četrtletja že prebitek od skoro
1	milijarde mark, čeprav je obseg zunanje trgovine manjši nego je bil lani. Uvoz je namreč znašal v tem razdobju 8144 milijonov mark (lani 10.159), izvoz pa 9128 milijonov (lani 10.018), tako da sledi iz teh številk aktivni saldo od 984 milijonov mark (lani pasivni saldo od 141 milijonov). Če hočemo pravilno oceniti pomen teh številk, tedaj je treba še navesti, da je pasivnost nemške trgovinske bilance še leta 1927 dosegla 3924 milijonov mark ali skoro 4 milijarde. Po nedavnih, za gospodarsko ravnovesje neugodno izpadlih volitvah, je opažati v Nemčiji znaten pobeg kapitala v inozemstvo, zlasti v Švico. Nemški kapitalisti, ki so imeli po vojni prav slabe izkušnje, smatrajo, da jim pri sedanjih nejasnih političnih razmerah naložbe v Nemčiji ne prožijo dovolji sigurnosti. Švica pa se močnega dotoka nemškega kapitala malo veseli, ker ta dotek povzroča nezdravo in pretirano možnost izplačil švicarskega denarnega trga, obenem pa leži v nemških naložbah nevarnost za švicarski denarni trg v trenutku, ko bi Nemci zopet pričeli odpovedati svoje vloge in jih dvigati. Švicarske
banke imajo trenutno mnogo skrbi, kako naj same plodonosno naložijo obilno pritekajoča sredstva, ki jih morajo imeti vsak trenutek zopet na razpolago. Poznejši odtok nemškega denarja more na švicarskem denarnem trgu povzročiti občutne težkoče. Zato je obrestna mera v zadnjem času padala in znaša povprečno le še 1 in tri osminke odstotka. Pod vplivom stalno nazadujoče obrestne mere na denarnem trgu so v zadnjem času tudi hranilnice in hipotekami denarni zavodi znižali obrestno mero za prve hipoteke na 4% od 5%.
Konj ali avto? Z naših cest izginjajo konji iti na njihovo mesto je stopil stroj —■ avto — hitrejši ko konj. Mislili smo, da cenejši, ko ne žre ničesar. Kaj potem s konjerejo? Ali tudi tu kmet ne bo nič več zaslužil? Veščaki se zgla-šajo in polagoma pridemo na to, da stroj konja le ne bo izpodrinil. Stroj ni vselej cenejši kakor roka ali živina. Vse tisto blago, ki se izdelava s stroji, je dražji nego tisto, ki se je izdelalo z rokami. Ko je mizar delal z roko, so bili izdelki cenejši nego izdelki tovarne. Tudi konja avto ne bo izpodrinil. V Nemčiji je bilo 1. 1913 3,800.000 konj, 1. 1928 jih je bilo 3,720.000, torej le malo manj. Od teh konj dela na kmetih 2,900.000, 600.000 se jih potrebuje v mestih, 40.000 konj potrebuje vojaščina, 100.000 jih je za ježo. Fijakerjev v mestih pa res skoro ni več, da bi vozili s konjem. Razna podjetja: pivovarne, mlekarne, trgovci s premogom in živili so prišli do prepričanja, da jim je konj cenejši kakor avto. Iz pivovarne se vozi pivo gostilnam : voz stoji pri prvi, oddaja sodčke, pelje se k drugi in zopet odklada ter stoji nekaj časa: tu očividno hitrega avtomobila ni treba, isto velja za premog in druge življenske potrebščine. Par dobrih konj stane 2000 S in če se z njimi lepo ravna, bodo hodili dalje kakor avto, ki stane 200 do 300 milijonov, vrednost lepega posestva. Kjer je treba z vozom postajati in razdalja ni velika, je boljše ostati pri konju. Tudi vojaščina konj ne bo mogla pogrešati, zlasti za poizvedovanje. Tako tedaj vidimo, da kmet konjereje ne sme opuščati. Zdaj je ljudstvo napadlo na avto: ko je ta ropotec v petih letih strt, se bo šele videlo, kako je drag.
Vellkovški trg. Živina: biki 1,10—1,30, pitani voli 1,40—1,60, vprežni voli 1,20—1,30, junci 1,10—1,30, molzne krave 1,20—1,40, pitane krave 0,9—1,20, teleta 2—2,10, plemenski prašiči 2—2,20, ovce 0,80—1,10 S za kg žive teže. Jajce 18—28 g, sirovo maslo 4—5,60 S, pšenica 23, proso 18—21, konoplje 45, fižol 30, letošnja ajda 23, krompir 5—8 g, apno 7 g kg.
RAZNE VESTI
Drobno vesti. Avstrija: Po izjavi nekega kandidata na' Dunaju ima glavni ravnatelj zveznih železnic dr. Strafella 1800 S temeljne mesečne plače in premije 2200 S, skupaj na mesec 4000 S. Pokojnine ima že po 6 mesecih službe 1500 S na mesec. Znano je, da je davčna administracija v Gradcu odpisala dr. Strafelli osebnega davka 58.000 S z zamudnimi obrestmi vred. Pri nas pa se rubi kmet še za par šilingov. To je lep zaslužek in lep denar. — V nekem dunajskem predmestju sta se zaletela dva tramvajska voza, pri čemer so bile 4 osebe ubite, 17 pa ranjenih. — Nemčija: v Alsdorfu pri Aachenu je zletelo v zrak upravno poslopje in glavni izvaževalni stolp rudarske družbe. Zasula se je jama, v kateri je delalo 667 delavcev. Le par sto teh se je rešilo. Skupaj je okrog 300 mrtvih in 92 težko ranjenih. Eksplodiralo je 5000 kg dinamita. Vzrok eksplozije pa še ni pojasnjen. Dne 18. t. m. je prišlo^v Berlinu do spopada med komunisti in narodnimi sooijalisti. Težko ranjenih je bilo 6 oseb, več lažje ranjenih, 45 pa aretiranih. Tudi streljalo se je in na neki trgovini so bile pobite vse šipe. Policija je morala rabiti gumijevke, ki so jih pred časom Nemci, posebno koroški, odklanjali kot nekulturno sredstvo za vzpostavo reda in miru. Zdaj vidijo, da je pendrek tudi za Nemce potreben in priporočljiv, osobito kadar se gre za komunist, ki so tudi Nemci. — Jugoslavija: Pred 14 dnevi so na ljubljanski carinarnici' 3 neznanci ustrelili blagajnika Panteliča. Nekaj dni navrh sta 2 orožnika na Jezerskem zapazila 3 sumljive osebe m jih ustavila. Prišlo je do strelja-nja, zakaj banditi so bili dobro oboroženi. Vsak
je imel po 2 samokresa. Pri tem sta bila ranjena oba orožnika in baje eden neznancev, drugi pa je bil na mestu ubit. Ranjeni in zdravi sta zbežala v temno noč. Poznejša poročila pravijo, da so enega teh videli pozneje v Železni Kapli, drugega pa so ustrelili jugoslovanski o-rožniki. — 100 ljudskih šol bodo gradili prihodnje leto v vrbaski banovini. — Ostale države:
V	kraju Taragone na Španskem je nenadoma narastel potok v taki meri, da je poplavil vso dolino. Ljudje so se v silni paniki zatekli na strehe in na visoka drevesa. Zaznamovati je 14 mrtvih in 20 ranjenih. — Romunska policija je razkrila široko razpredeno vohunsko organizacijo, ki je imela svoje zaupnike po vsej deželi. Aretiranih je bilo 133 oseb. Med njimi več uradnikov, politikov in častnikov. Z denarjem je oskrbovala vohunstvo Rusija. — Ukrajinski tisk poroča, da je stopilo 141 političnih kaznjencev v poljskih zaporih v Brecaniju v gladovno stavko. Aretiranci zahtevajo takojšnjo preiskavo, zvišanje števila preiskovalnih sodnikov in pospešeno preiskovalno postopanje. —
V	Bratislavi na Čehoslovaškem je zletela v zrak smodnišnica. Ubitih je bilo 15 delavcev, 20 pa jih je bilo ranjenih. — Ribiči, ki jih pogrešajo od zadnje nevihte na bretonski obali na Francoskem, se še vedno niso vmili, tako da je treba računati s tem, da je vseh 200 ribičev našlo smrt v morju. — V bližini' mesta Vučanga na Kitajskem je izbruhnil v plavajočih restavracijah na reki Yangzekiang ogromen požar, ki se je z bliskovito naglico razširil na druge čajarne. V celem je zgorelo okoli 30 ladij. Po vesteh je našlo pri tem smrt okrog 600 oseb. — Madžarska vlada namerava znižati uradniške prejemke, da štedi v državnem gospodarstvu.
Gotica izginja. V Nemčiji izberejo iz ogromnega letnega prirastka na knjigah vsako leto 50 najlepše grafično opremljenih knjig, ki jih postavijo za vzor vsem drugim. Tudi lani je poslovala komisija za pospeševanje lepe knjige. Tekmovanje ni bilo lahko, tudi ne odločitev, saj je tekmovalo preko 60.000 knjig. Zanimivo pri tej izbiri je to, v kakem razmerju je gotica do latinice. Od petdesetih nagrajenih knjig je samo ena stavljena v čisti gotici, osem jih je z gotici sorodnih črk, 41 pa v latinici. Vidi se torej, da se tudi v Nemčiji vedno bolj oddaljujejo od težko čitljive gotice in uvajajo — posebno velika založništva kakor Ullstein, Scherl in dr. — v svoje publikacije latinico, ki s svojim krasnim rezom, lagodno zaokroženo linijo daje lepi knjigi posebno vrednost in lahko čitljivost. Tako bo v nekaj letih latinica povsod izpodrinila gotico in le kak ljubitelj specijalnih tiskov bo še kupoval knjige, tiskane s staro-nemškimi črkami.
Za tiskovni, oziroma volilni sklad so darovali: Ožbolt Ferjan, Celovec, 50 g; Filip Dra-gašnik, Gozdanje, 30 g; Matevž Rainer, Loga vas, mesto venca na grob rajnega dr. Zwitterja 10 S; Josip Vintar, Šmihel pri Pliberku, 20 S; Franjo Katnik, Bistrica na Žili, 90 g; neimenovan Slovenec v Celovcu 50 S; Josip Wutej, Bela, 1 S: neimenovan v Podkraju 1 S; Anton Grilc, Celovec, 2 S; Jakob Mošic, Št. Jurij na Žili, 10 S; Vinko Zwittier, Celovec, 2 S; Anton K re wa Id er, Strpna vas, 1 S; Štefan Bayer, Loga vas, 3,50 S; Marija Jelen, Gornje Libuče, 1 S; Sofi Sori, Šmarjeta nad Pliberkom, 50 g; Hranilnica in posojilnica Želinje 10 S; Anton Schittelkopf, Vodmet, 2 S. Neimenovan v o-brambo materinega jezika 10 Din.; nabrano v Slovenskem klubu, Sarajevo, v spomin lOlet-nici plebiscita 210 Din. Vsem darovalcem naj-prisrčnejša hvala! Pripomniti pa moramo, da je odziv izredno slab.
Slovenci, pomnite, da smo mi že nad 1300 let na Koroškem!
Suhe gobe ali kravjake)
kupuje trgovina z mešanim
raM&tabšSžVflHHI blagom
F- Mory
v Sinči vasi._____________________j32
Izšla le Blasnikova
Velika Pratika
za navadno leto 1031,
ki ima 365 dni.
-VELIKA PRATIKA” je najatarejši slovenski koledar, ki je bil že od naéili piadedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki* najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan : Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnlmi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji ; — solnòne in lunine mrke ; — lunine spremembe ; — koledar za pravoslavne in protestante ; — poštne določbe za Jugoslavie ; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani InZagirbu;—- vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v fnlijski Benečiji ; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih ; — popis vseb važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; —življenjepise važnih In odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec In žena v hiši. — Cena S Din.
.VELIKA PRATIKA* se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni J. Biasnika nasi. d. d. v Ljubljani.
__________________________________146
Večje, lepo urejeno posestvo
se da v najem za več let
Tìaslon n upravi lista.	156
Oblastveno dovoljena
razprodala!
Približno 1700 komadov klobukov, 1230 parov čevljev za gospode, dame in otroke se prodaja, dokler je kaj v zalogi, za vsako ceno, tudi pod nakupno vrednostjo.
HUT - HODENHAUS SCHLICHTINGER Celovec, Wienerg. 4
Najcenejša nakupovalnica za obleke, plašče, perilo in pletenine.
149	Govorimo slovenski.
(Siam d e kIo ali zakonski par, eventuelno z otroci ,M za opravila pri živini. Naslov v upravi lista.
Kdo hoče kupiti posestva v Kotljah in pri Dravogradu v Jugoslaviji? Imam na prodaj lepa posestva v ravnini in nekoliko v hribu. Cena 300.000 do .'50.000 Din. “*
Pavel Sedovnik, p.d. Duler, Vič. Dravograd.
Za jesen in zimo
priporočam
Ilanele, barhenle za obleke, žamet, volnene jope vseh vrsl, flanelaste odeje, volno, nogavice, trikot perilo, copate itd.
Velika izbira !	Solidne cene !
Josef Luschin, trgovec, 153 Šmihel pri Pliberku.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu-
Varno naložen denar, dobro obrestovanje!
Uraduje se v četrtkih im dopoldne v Pavličevi ulici 7 v Celovcu.
Taka Lidavi tiskaraa Ant Mactiat in
(«a thk
k: Žiakavakf Jon
f). Dmm. V.