štev. 15.
V NoTtMn Mostu I avgusta 1892. VIIL lebiiV.
Izhajajo I. in 16. vsacega meseca. Cena jim je za ceJo I gld,, za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise sprejema J. Krajec v Novem Mestu.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" nir tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrato 8 kr. m enki-at, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Gospodarske stvari
Obiranje Ustja trtam, naprava rudećega vina.
Prav pog-ostokrat vidimo po Dolenjskem, da vinogradniki trtam pred trgatvijo listje (perje) obirajo, čeá, da bo grozdje prej in boljše dogorelo Kako napaino je to postopanje, uĚi nas pač žal v preobilni meri strupena rosa ali oeJTonospera. Ker vsled peronospere trtam listje odpade, tam noče grozdje dozoreti. ono ostane nœn'elo, hislo in daje dosledno teom tudi kislo vino. No mvno tak nasledek ima obiranje listja na trtarb, Zato, naj vsak to opusti. K večem se sme listje, katero se pod grozdjem prav nizldh trt tik zemlje nahaja, obrati, nikdar pa ne ono nad, ali med grozdjem. Prvo olirati se ame pa zato, ker prviè zdravi trti še vedno dovolj listja ostane, da zamore groiídje dozoreli, in drugič z obiranjem listja pod grozdjem poveča se ogrevanje zemlje po diievu in po noči izhlapeva tam ložej toplote iz zemlje, kar zorenje grozdja jako pospešuje
Obiranje listja trtam opiietilo naj bi se torej, kjer se je do zdaj nespametno vršilo, za naprej popolnoma, ker je to velika napaka.
Druga nič manjěa napaka, katero po Dolenf akem ob trgatvi Se skoraj splo.?no nahajamo, je pa ta, da se še vedno mdeče (siikasto) vino naprav-Ija, namesto rumenega ali Črnega, Res je; da se je nekdaj v starih časih povsod po vseh vinogradnih deželah le Tudeče vino napravljalo. O tem poučujejo tias najstarejše slike zadnje večerje itd., na katerih se vidi vino v kozarcih rudeče barvano; o tem poučujejo nas tudi najstarejše latinske pesni o vinu. Toda moda in iyo spremljajoč okus spremeni marsikaj na svetu in tako spremenila je tudi po druzih naprednjih vinogradnih deželah ï,e zdavno napravo rudečega vina. Po vseh najodliČnejěih vinogradnih deželah, kakor na Francoskem, Nem-ěkem, Ogerskem itd. napravljajo dandanes le bela (rumena) in črna vina, rudeča pa ne več. Vipavci «apravljali so še pred 25. leti skoríy izključyivo le rudeča vina, dandanes v Vipavi r dftřji vina amxin iáČeá, k v-ftčem za domačo rabt» ^a delajo.
No, po DolWij.skefn je pa naprava rudečega vk« še tdioraj splosna. To }e aiainenje zastanka vr napredovanju, je pa tudi v zvezi z odločno gospodarsko škodo Naj bode rudeČe vino èe tako dobro, ono ne doseže iste cene, lidkor jednako dobro rumeno ali pa črno. HudeČa barva dolenjskega vina je poglavito prvo aiiainetye nizkega vina — čvička Kakor hitro zagleda kupec rudeče vino, koj mu pride v glavo misel: čviček je, iii noče ga tako plařati, kakor bi plačal jednako dobro, toda rumeno vino, , skrajni Čas je toraj da se tudi po Dolenjskem naprava rudeČega v . opusti ter le rumeno in črno napravljati prične To je tem potrebnejži, ker stojimo pred prag uvažanja italijaiiekih vin, katera bodo ce ;e mačega vina golo^vo močiw jioHačile. Ne tlačimo )ih torej Še saun 7, nesrečno rudeČo barvo
Marsikdo bode pa rekel, kako naj pa iz črnega grozdja, katerega imam tako malo, tla mi ne izplača &no vino napravljati, belo napravljara? No, čisto priprosto, s pomočjo Uut> zvanega spoJlivanja mošta črnega grozdja, katero smo že v proslem letu priporočali. Spodiiva ™ jia mošt taKo-le; Najprej se pobeje belo gvozdjc ter zmasti in v kad spravi. Na to se pa pobere Črno grozdje, katero se koj, kakor hitro je pobrano, zrnasti, most odtoči, ter v kad z beiim grozdjem zlije, da ž njim vred pokipi. Tropine Črnega grozdja porabijo se laliko za napravo pijače za domačijo, ako se na nje nalije toliko vode, kolikor se .ie od njih mošta odteklo, in ako so dodá na vsakih lOi) litrov dodane vode, 10 do 12 kilogramov sladkorja, kakoršen je po naših prodajal-nioab dobiti. Kadar prvi naliv pokipi, napravi se lahko na ravno tistih neopreSanib tropinah drii^. Konečno se tropine sprešajo, preženina ee z za-dobljenem pokipelem umetnem moštom pomeëa in tako se dobi prav zdrava in ceno pijača za do-œaèyo. Čemu drago pridelano vino doma piti?
Kdor ima dosti tako zvanega izabelnega grozdja, stori pač najbolje, da grozdje zmasti, ter tropine koj opreèa, ne da bi se le količkaj ki-penja v lýih unelo. Na tropine izabele, tudi kaŽft kakor ravno povedano, vode in sladkoija djati, in tako se doseže na jedoi stimi iz grozdja ízdbelď
prav dobro belo víno, skoro brez,	vsega napaž- V Postojni ie bil v četrtek veliki shod družbe nega duha, na drugi pa lino temno	rudeco pyaÔo sv. Cirila tn Metoda. Družba ima namen varo-la domačijo,	vati. slovensko deco pred neoiěkim in italijanskim ----navalom na domacili tleh, ne pa kakor zto-
Razstava goveje živine v Novem ^^TÍ. ,„Schiilvereia" da med Slovane ® ^	nemscmo vsiljuje, Vsacega Slovenca dolžnost je,
to prekoristno družo podpirati I Minulo je okolo 18 let, kar je bila v Novem	Na Koroškem vstanovljajo po slovenskih
Mestu zadnjič razstava goveje živine. Živo se Se	planinah nemSke šole, pa tu ni najti èlena 191 spominjam, kako obilna je bila takrat udeležba Naà rfržavtli zbor se je v sredo 27. julij»,
od strani živinorejcev in s kako lepim vspehom	po sprejetju valute razšel na počitnice. Zopetno
$e je vršila razstava.	delovanje pričel bode koncem meseca oktobra.
Na predlog kmetijske podružnice v Novem	Msiogo dela je pač dala preustrojba naŠe valute
Mestu priredilo se bode letos z ozirom na veliko	v državnem zboru.
važnost, ktero imajo take razstave za povzdigo	V Zagrnil imeli bodo v kratkem volitve v
Živinoreje, zopet enkrat premovanje govede in sicer	mestni zasiop, katerega je vlada razpustila, o pn-
V Novem Mestu za cel politični okraj. Ker nam	liki 25 letnice kroimnja našega cesarja v Peští,
je pomen takih razstav, oziroma premovanj, pre-	Upanje je, da bode prava hrvatsko-domoljubna
dobro znan in ker potrebujemo ravno pri nađ na	stranka zmagala ne pa mažaronska. Dolenjskem še veliko spodbude k napredku, opo- Mažari se adlno repenčijo proti Rusiji in
zarjamo že danes naše gospodarje, da se v obil-	vBemu kar je druzega nego mažarsko. Vse šolske
nem številu vdeležé razstave in da pripeljejo ko-	učne knjige, v katerih veje drugi, nego pristni
likor mogoče obilno živine na ogled, kajti le tako bo-	mažarski duh, se bodo odpravile ter napisale pc
demo očitno in Častno pokazali, za koliko smo	izvestnem maéarskem okusu, napredovali od zadiye razstave (1, 1870) in za
koliko se je splob »boljšala reja goveđe pri nas. I^^aj je liOVCga po Širokem SVetU? K razstavi pa naj pridejo tuiU vsi drugi gospo- V Rusiji imajo jako mnogo posla z grozno darji i« živinski kupčevalci, ce tudi ne mislijo	kolero, katera ee po poročilih iz Rusije ne raz-ničesar razstaviti, da se saj prepričajo o doaeda-	širja tako zelň, kakor to njeni sovražniki vidijo njih vspehih dobre reje in (ta dobé s tem po-	jn trdijo; pač ne vemo komu bi verjeli; toliko trebno spodbudo k napredni živinoreji.	vemo, da je car dovolil vsakoletni velikanski sejm Za razstavo se je treba že sedaj priprav-	v Nižjem Novgorodn. kaj je gotovo znamenje, da Ijati; če tudi bo se le — kakor čujemo —	Se ni tako zeló razširjena, kakor bi jo naSi Mažari 26, oktobra t. 1. Ker namerava prirediti pri tej	in nekateri drugi radi videli, priliki kmetijska podružnica v Novem Mestu tudi Srbskega mladega kra^a bode baje obiskala srečkaiije (tombolo) in razdeliti tem načinom raz-	njegova mati Natalija v nekih angleških kopeljih. lično poljedelsko, sadjarsko in vinogradarsko orodje	Toraj je vse napenjanje bivšega kralja Milana med gospodarje, upamo, da bode zanimanje za raz-	zastonj, da hi ločil za vedno sina od matere, stavo toliko večje, da bode udeležba toliko živah-	Slaba mati in sin, katera nemata želje na sviđanje! nejša, vspeh razstave pa Se bolj syajen, y Zofjji „a Bolgarskem so usmrtili 3T. ju---Ilja štiri morilce ministra BelČeva.
Kig je novega po avstrijstem	, .. ^^
cesarstvu Î	Biamarkom, kateri se vladi dobro po robu po. . ^ .. „ ,	stavlja in baš te dni se je javno izjavil, da ne Za nas Slovence je najvaŽneji odlok visoke	bode Še molčal; v tej, za Nemce koČljlvej zadevi vlade kranjske, katera je sklep ljubljanskega mest-	ima sam cesar roko vmes nega zbora, da se imajo ulice in trgi v Ljubljani	Na Angleškem je pri volitvah v državni zbor zazuamenovati samo s slovenskimi napisi ovrgla	zmagala Gladstonova stranka, to je stranka pri-na podlil clena 19, m ker se je neMiko nem-	jazna katoliškim Ircem, katera jim ob jednem žeU ěkih davkoplačevalcev (! i !) pntozilo. Čudno, zoper	olajSati veliko gorje in bêdo.
nas Slovane je takoj pri rokah ilen 19; kako se	_
pa našim sosedom godi v Trstu, Gorici, Celju
in Mariboru, Iger so gotovo bolje zastopani po	PiSO se nam:
Številu nego ^ubljanski Nemci, dobro vemo; rse	Toplic pri Novom Mestu. Dne ly.julya imd^
je lažko in nemško. Enako se godi s Čehi v Brnu	^ j^o slavaoBt, namreč blagoslft«
in drugih mestih. Tudi loameuje od kod mrzla	^.«'ý^iotvoijeníe vodovoda V ta namen je prf.
Basa Tidfiel	^ ^ okrajnega glavarja pl. Veste-
necka in lyegove soproge in nečega vil^ega vojaâkeg^
oostpfftDStveolka iz Trsta, mnogo občinstva iz Novega Mtiata, međ katerim fio »e posebno odlikovali seveda vrti „Sokoli" se svojo zastàvo, „Dolerysko pevsko društvo" in oddelek gasilcev; pa ttidi je doilo mnogo ob-íÍDStva iz Žnžemlierka in drugod. — Kmalo po tretji ari prikorakala so prej omenjena društva z godbo na čelu v naš trg, kjer jih je pri slavoloku sprejel naa župan. Precej po dohodu vršilo se je blagoalarljenje po velečast. gospođu župniku, na kar so imeli tudi primeren goyor, posebno spominjaje se našega župana, kateri se je največ ti'udil za novi vodovod, dalje so omenili dobrotnike: slav. deželni odbor, kneza Auer-Bperga, vojaški erar in dr., kateri so pripomogli z materij elnimi sredstvi za prekoristno napravo.
Nato je sledilo petje in godba pi'ed gradom. Ob 5. uri bila je v hosti v istini ljudska veselica, koje se je ndeležilo obilo občinstva in so gg. pevci in gospice pevkinje z lepo »branim petjem jako ponašali. Gibčni „Sokoli" so jako dobro telovadili, posebno na drogu in zapazili snio jako spretne moči pri težavniii va.jati; melčanska godba je tudi svojo nalogo dobro izvršila, Vsts je bilo radostnega srca. Zvečer je bila v gradu zabava in okolu polnnoči razšli smo se dobre vo^je.
Z vodovodom storile ao naše, v kraj potisnene Toplice jako vtilik korak; seveda še večjega priiaku-jeiBO od železnice, ker ako se še kaj pri uas pogreša napravilo se bode tako hitro, kakor Iiitro bode obisk našega kraja boljši in s tem seveda tudi potrebni zaslužek.
Iz Metlike. — Dne 2&. junija 1892, 1. je v Metliki po lu'atki in muĚni bolezni mimo v gospodu za-.spal v obče spoštovani Ivan Pečarič, posestnik in krčmar v Metliki, št. 35 v G6. letu svoje dobe; a due ]6. julija 1892. 1. pa je po trajni in mučni bolezni mirno v gospodu zatisnil oči na večno .Turo S i m o u ic, posestnik in vinski trgovec ter večletni občinski svetovalec- v Kosalnicah, št. 25 pri Treh Farah v 52. letu Bvoje dobe.
Kanjktt, oba doma iz vaai Drasič, Rta bila moža poštenjaka. Blag njima spomin !
Pri zadnjih volitvah občine Božjakovo-Eosalnice izvoljeni 80 bili v starešinstvo: .Jožef Matjašič iz Kadovič, žuiianom; Mi rko Nemanič iz Božjakovega, Martin Slane iz liosaliiic, Davorin Vukšinič iz liadoviČ in Ivan MatkoviČ izĆnri] pa svètnikom.
Iz Potsnika, dné 30. junija 1H&2. — Predzadnjo nedeljo dné líř. t. m. predaval je na Polšniku popotni učitelj g. Pire o ptiroaosperi in o kmetijtvu sploh. Predavanje je bilo kaj zanimivo in zelo smo hvaležni gospodu Pircu, da se je blagovolil k nam potruditi. Kako amo bili veseli poročila, da skoraj pride, kei' smo že par tednov prej sli.šali, kako lepo je poučeval kmete pri Sv. Križi, /celimo le, da bi nas gospod Pire blagovolil veČki'at obiskati in nas poučevati o našib stanovskih opravilih. Kečemo pa tudi mi, kakor jo dejal uadačitelj Sveto-Kiizki g. Jeglič, zahvaljeviye se tam g. Pircu: „Daj Bog, da padejo ti dobri nauki na rodovitno zeinljo in to bode izvestno najboljša zahvala ill naivečje veselje g. Pirc-a.
Da smo imeli pri nas v hribih to predavanje, je vse le zasluga naàega skrbnega, za občino nadomest-neg.i župana g. Zavrla (Autraovra). Ta je prosil g. Pirea, ta mu je olajšal težaven pot do nas in ta je privabil toliko poslušalcev. — Da bi pač bilo mnogo tacih županov!
I2 BanJili'Vc / Bosni, dné 20, jubja. — Obljuba sem, dá vaui bom k^ sporočil, ker bi vaši naročniki
radi brali. Bilo bi mnogo, jako mnogo; a ravno to je vzrok, da ne vem, kaj bi izbral? Letino? ljudi? njih nosiyo? navade? Mesto, ali kaj n^.j popišem? Nato nekatei-e drobce od vsake reči.
Prestopil sem bosniško mejo pri lepej Kostanjici ob reki Uni. Vže na Hrvatskem so hiše proti inťíii jako pi'votne, male in večinoma lesene ; ali stopivši v Bobuo, moraš pripoznati, da so hrvatske še jako lepe v primeri z bosniskimi kolupami. Le malo je his, ki bi zaslužile to ime, večinoma so tako male in slabe, da so pri nas večinoma boljša bivališča živaljska. Čudno to pa ni. Ne pozabimo, da je bil pod turško oblastjo kristjan vedno v nevarnosti, da se mu stan ne požge. Čemu torej lepega staviti? Če ga je pDStavil, ga mu je res kmalo upepelila kruta turška roka.
Zemlja je videti jako rodovitna — ali neizmerno slabo obdelana. Na polju vidiš pač malo pšenice, nekoliko ovsa, malo krompirja tu ali tam — a sicer je sama koruza, Nemec jej ne pravi zastonj „turška pšenica", f^b želtiznici je sadnega drevja jako malo videti — ckoli Banjaluke je sliv prav mnogo, a dru-zegft sadja malo, da-si je Bosna za sadjerejo izvrstna, Kedo ne pozna bosnišldh sliv in slivovice? Ti'ta bi rodOa brez dvoma bolje, kakor na Dolenjskem, ali doslej je malo sajenega trsja. Vzrok je iiač, ker Tui'ki ne pijo vina; vsaj kadar jih kdo vitli. Letina bi sicee ne bila slaba. Pri trapiatih, na samostanskem polju sester sv, Ki-vi v Nazaretu sem videl krasno žito ; dežja so imeli baje nekoliko premalo, ali na sedežih sa pač ne pozna.
Ljudje Bošnjaki so trojne vere, največ je Torkov, ali Muhamedanov, za njim pridejo razkoiniki, ki iioČejo pripoznati papeža za svojega poglavarja, najmanj ^e pa katoličanov. Posebno delavni doslej niso nobeni — a najbolj leni so Turci. Kar so pod Avstrijo, morajo vendar delati tudi ti, ker avstrijski žaudarmi ne puste ropati, videl sem mnogo Turkov v Banjaluki na cesti kamne razbijati. P. bosniški frančiškan mi je dejal, tega bi prej nikakor ne bili delali. Domačini katolike, Turke in razkolnike ločijo vže po obleki, kar pa jax tega tako natančno ne morem.
Obleka je jako čudna za nas, a ne bom je popisoval, povem le našim ženskam na ulio, naj Boga zahvalijo, da niso I'ojene Turkinje. Turško dekle ima proste ure samo do 14. leta. S tem letom z Bogom prostost ! zapro jo za omrežano okno ; možkemn razvea lastnemu možu ne sme nikdar pc^azati lica. Zato sploli redko gredo iz hiše; ako pa se to zgodi, so za^ vite v belo haljo tako, da imajo samo čez oči malo odprtino, da one vitUjo, a njili nÚiče ne. Turška „buia"^ (tako imeniyejo omožene) je prava sužiiya.
Trgujejo Bošnjakiradi, ali tudi ta trgovina je dni-gaČe kakor pri nas. Pravi Bošnjak, naj si bode Turk alj kdo drugi, nima take prodajalnice, kakor pri nas. Pro-dajalnice, dućani, so lesene ; odpre pa ti vso sprednjo st]'an, tako da mimo gredoči lahko z enim pogledom vidi, kaj ae dobi pri trgovca, ki leno a možat« aedi po „turški" s spodvitimi nogami sredi svoje ríA«;. Tudi rokodelci delajo sploh v tacih prostorih. Mesarji koljejo največ janjce; je pa tudi te drobnjavi v Bosni veliko. Ne ponujajo pa samo surovega mesa, ampak vedno tudi pečene^ janjca. Kakov mora biti „ovi jančič** ne vem — jaz in marsikateri drogi bi ga ne mogel jesti, ako bi gledal, kako poseda po takej pečenki množica muh po več nr. Tudi duh je neprijeten krog bosniških mesarjev ali Bošnjakom gre v«ndar-le meso dobro v slast,
Hesto Banjaluka ie jako razprostreno ob lei*»'
brt^ lepe rrtte Vrbaaii, vendnr prebivalter nima tako ▼elilto, menda okoli 15.000. Vzrok je, ker so koče le male, med njimi pa vrtori in zlasti mnogo turških pokopališč. TakoTe turske „groblje" ti ne kažejo nift druzega, kakor kviško moleč kamen. Videti pa je, (fa se ne brigajo po smrti mnogo za svoje; kajti po pokopališču se pase vse, kar ima Turek : konji, goveda, racj», goB — samo sviuja ne, ker teh Mohamedanci ne rede. — Drugič od drugod.
I2 Leadville v severni Ameriki, dné 17. jnn. 1892. — Blagovolite mi di-age „Dol. Novice" nekoliko prostora, da vam nekoliko opišem deželo, v kateri živim jaz, in tudi veliko mojih rojakov pa različnih krajih dežele Colorado, da si v potu svojega obraza, z žiilje-Vimi rokami služimo vsakdanji kruh. Dežela Colorado je večidel pusta in gorata; gevero-vzliodna stran je parna ravnina, kar mi po angleško „praire" imenujemo, 'ra ravnina ne razprostira do poglavitnega mesta Colo-rjide do Denverja in Še malo čez, in od tod proti mestu Colorado — Springs in še unkraj Pueblo. Zahcđua stran je pa gorata in hribasta; v teh liribih je silno bogatih zakladov: zlata, srebra, svinca in bakra; pa tudi obilo premoga ima v sebi ; posebno bogati so liribi okoli Aiiray, ("'reple Creek, Ci'eede, Breckeiiridge Hed Cliíe, Aspen in tudi Lt-advilla ne smem pozabiti, ^ ker zdaj ravno tu živim in delam. Kes mesto je precej ' vehko, ali ne prav prijetno; prijetno je pa nam delavcem na ta naČiu, ker si lahko tu Človek nekaj „evenka" na stran dene, ako pridno dela. Tu je dela mnogo; sila veliko je rud^ikopov in tovarn (fabrik), ki pre-tapljajo rudo. Plača je dobra: na deset ur, je 2 dolarja in 60 centov, na dvanajst mr pa 3—4 dolarje m dan _; >ieveda se more trdo delati.
Ljudi ae pa tudi ne manjka tukaj, namesto enega pridejo trije po delu vpraševati. — _Tii so ti pa de-Javci od Tseli štirih vetrov : Irci in Škoti, Angleži in Francozi; so Rusi in Prusi, Portugalci in Španci, Ijtihi in Čehi, Poljaki in Slovaki, Švedi in Norvežci; še celo iz vroče Afrike ao tisti črni, ki jih uigi'e imenujemo. Pred vsemi temi narodi je pa slovenski Kranjec na prvi stopinji ; zato ima tudi spoštovanje pri Amerikaîidh pred vsemi drugimi narodi. Drugi so namreč večidel leni za delo, in si le potrebni živež služijo ; za obleko ne porajtajo, dobro je, da je na videz obut, pa ga bosega slediš, in pokrit na glavi pa mu lahko lase po glavi strižes, ne da bi mu klubitk z glave vzel. Z nami ni taka, zato ker radi delamo, li'a ne bom rekel tega od vseh; dobe se tudi, ki ne pomislijo, kaj bo enkrat z njimi. Eesnica je, da delo se težko dobi, pa vendar, ako se človek potrudi, se dobi ; Bogu bodi livala, le malo je Kranjcev tu v Ltiadvîllu, da bi ne toteli delati, ker večina izmed nas jih je tacih, ki bi radi àe enkrat videli svoj lepi dolenjski kraj, kjer je tekla naša zibelka.
Tukaj je navadno zmiraj mrzlo; sneg se nam póflili rine, ko nadležni vrabec v sosedno žito; skorej vsak dan boče pobeliti, pa se mn toplo solnce vstavlja. Binkoštno soboto, to je 4. jnuija je padal celi dan tako, da ga je bilo se di-ugi dan, to je biukoštno nedeljo, Bkorej do poladné vsa belo in tudi danes, ko to pišem, * petek pó sv. Rešujem Telesu, je začel padati med fleveto in deseto uro zjutraj, Žili ni imel vapeha, Ko •e zmisJim na naš lepi gorki kraj ob tem iasu, me Beltóte solze polyejo; tukaj smo v puščavi, bode-li te pušcaTe «akr&t konec ali ne? — Poidrav oa vse iqlakel'
DomaČe vesti.
(Odlikdvanje.) Fresv. cesar odlikoril jb g, naduSitelja in vodjo ljudske Šole Jos. Eaktelja povodom njegovega vpokojenja a zlatim križcem xa x»> sluge, Ćastitamo!
(Novo mašo) bode letos v ljubljanski Sko^i obhajalo 21 ČČ. gg. bogoslovcev in sicer četertolet-niki: Jožef BenkoviČ, 24. jul. v Kamniku; Jožef Cegnar, 24. jul. v Stari Loki; Karol Čik, 24. jul. pri Sv. Jakobu v Ljubljani; Karol Dornik, 21. jul. v Tržiču; Jožef Gruden, 24. jul. pri Sv. Petm T Ljubljani; Janez Jelene, 31. jul. na Ovâisali pri Kropi; Martin Kerin, 31. jul. v Križevem pri Kostanjevici; Gustav .Kolar, 7. avg.^pri »v. Jakobu T Ljubljani; Matej Kos, 31. jul. v Št, Janžu (na Dolenjskem) ; Karol Lenasi, 24. jul v Trnovem v Ljubljani; Alfonz Le vični k, 31. jul. v Logatcu; Anton Medved, 31. jul. v Kamuiku (na Žalaii); ^Štefan Hihar, 31, jul. v Polhovem Gradcu; Franc Žvan, 31, jul. v Kamni Gorici; dalje gg. tretjeletuiki: Jo8, Kniťic, 31. jnl. v Smledniku ; Anton Kocijančič, 7. avg. v Tržiču; Jan. Kromar, 31. jul. v Dolenji Vasi pri Eibnicij Jau. Meršolj, 24. jul. v Radovljici; Matej Eihar, 7. avg. v Polhovem Gradcu; Alojzij Stroj, 31. jul. na Dobravi; Jan. Terpin; 24. jul. v cerkvi ČĚ. Uršulink v Ljubljani. — V kršJd škotiji pa je bil v Celovcu 19. julija v masnika posvečen ter je ondi prvikrat maševal naš rojak goap. Matej Germ, rojen v Adlešicah.
(V Š mi lie lu) so dobili faraní za bodočega kapelana čast. g, J. P olj a k-a.
(Dolenjska železnica.) Proga od Grosupljega do Novega Mesta je razpisana. Meseca septembra pričela se bode gotovo graditi železnica tudi sem do na.sega mesta. — V obče delo jako vspešno napreduje, ker po vsej progi od Ljubljane do KoČevjA kai mrgoli delavcev,
(Požar). V torek, dne 26. julija pogore v IjOČni pri Novem Mestu in pri tem opekel se ^ deček smrtno nevarno. JllatiČi so ravno mlatili stili tobak, pip in žveplenke ; te je steknil deček," se igral ž njimi in zapalil.
(V Vavti Vasi) stepli so se v nedel 24. julija fantje in imeli opraviti z nožem, ter nevarno ranili. Najostudneja je pač pijanost s te])ežem in kak sad rodi to: jednemu zapor, drugemu prezgodnji grob, našemu národu pa tujci surovost ])ri-pisujejo
je pôd e 41etni in pu-
0, dnđ eďnega v zvezi
:i0s) je pretečem in psov ogli zel,
(Stekline zelo sumljiv teden v mestu in okolici več ljud ne da bi se posrečilo ga vloviti in pokončati. Pa do danes je vže poginil, ker vstekli psi žive navadno samo 4—6 k, večemu do sedem dni. Vgrizneni ljudje so se podali v Budim Pest, da bodo ondi cepljeni po Pasteurjevem načinu in tako obvarovani grozne bolezni. — Da se pomanjša nevarnost vgrizenja po steklih psih in zabrasii razširjenje stekline, je c, kr. okr, glavarstvo ukazalo v vsem sodnem oki-aji novomeškem tedaj v občinah : Rudolfovo, Šmihel-Stopiče, Brusnice, Toplice, Poljane, Črmošnjice, Prečna, Mirna Peč, Sv. Peter in Bela Cerkev, do preklica strogo pasji kontumac ali zaprtyo in bodo vsi psi, kateri se brei trdne in varne torbe na gobci zasačijo, brez izjeme polovljeni in pokončani, njih lastniki pa ostro kaznovani. Županstva naj skrbe, da se število nepotrebnih psov ksi* jfl mogoče zmanjša s tem, dá strogo pobirajo visoki pa^ davek in vse nepotrebne pse pokončajo, — Opomnimo
tadi, da dobi oni, kí vRteldega ^sa ];>of£on7A, nftífratV-od 6 gold.
(Umrl je) 29. junija po aoèi gospod J&kob pl. Lenk, umirovljeni c. in kr. stotnik-audjtor in Boposeatnik grajSČine Raka na Dolenjakem. Bil je velik dobrotnik siromakom in prijazen gospod z vsemi sosedi, kateri smrt rajnega i-es srčno obžalujejo,
(Vrata porotnih obravnav v Novem Mestu): dné 1. avg. Anton Kočjaž, radi tatvine; 2. avg. Jože Bentina, radi uboja; 3. avg. Pavlina Fritz, radi tatvine; 4. avg, Alojzij Jonke, radi uboja; 5. avg. Terezija Rožii in Frančiška Uorenc, radi z&vratuega, umora oziroma deležnoati ua taistem ; 6. Franc Jerouc, radi prostega umora.
(Podružnica društva sv, Cirila in Metoda v Kostanjevici) bo imela dne 8. avgusta po-poludne ob 2, uii v prostorili bralnega draštva avoj občni zbor. K obilni udeležbi udov in pristopu k diužbi vabi	Odbor.
(V Mokronogu) imeli so 31. julija sklep on-dotnje Cveterorazreduice. Šolo je obiskovalo 154 dečkov in 121 deklic, v ponavljalno šolo je hodilo 23 dtsčkov in 30 deklic. Učiteljskih moči .so imeli 6. Jako lepo Be nam vidi vatanovitev šolarsfce kuhinje, katera v Mokronogu jato vspešno deluje; v ti'eh letih se je razdelilo 310ii porcij v znesku 186 gld. 12 kr. in poleg teh so Še nekateri dobrotniki dajali otrokom gorko hrano; seveda to o zimskem času, ker otroci ne morejo v anegu in mrazu daleč hoditi h kosilu. Povrni Bog vsem tem blagodušnim darovate^em iu ljubimcem nače mladeži I
(Abiturijenti slovenskili in hrvatskih nčiteljiáč) prirede v četrtek 4 avg. v Ljubljani veselico na korist družbi sv. Cii-ila in Metoda iu Narodni âoli. Vstopnina 50 kr.
(O letini) po nekaterih krajih ljudje dobro govori in se hvalijo o lepem pridelku žita; seveda ao hila žita po nekaterih ki'ajih od viharja poležana in rja se jih je pojirijela, toda žetev se je vršila večinoma pri lepem vremenu. — Krompir in koruzo pa uničuje zelo — črv, pa ne povsodi, kjer ga ni. jako lepo kaže. Sadja ne bode dosti, pose\>no če3]»elj bo jako malo ali skoraj niS, jabolk malo. Grozdje pa kaže jako lepo, posebno na Trski gori. Bog dal, da nas ne «biâ&B kaj zlega!
Rnzne vestf.
*	(Ponarejene petdesetake) «o zasačili, katere so izdajali Italijani in sicer nekaj v Ljubljani, ïrstu in na Štajerskem. Več osob so vz« zaprli, tod» ategne jih biti Še več, ker mora biti cela tropa iio-lai-ejevalccv. Pazite, kedar ste v kupčyi z Italijani posebno ua petdesetake!
*	(Pridelki letosnj ega leta) kažejo, kakor poročajo časopisi, povsod dovo^ dobro. Pšenica je bila zlasti na Ogrskem ekr^a prav lepa; le poslednji ^ jo je jelo nadlegovati slabo vreme in rja. Vse-kako pa se je žetev lapoznila za 2—3 tedne. Na (^erskem bodejo pridelali pšenice okolo 35—38 milijonov metr. stotov. Kaj dobro je obrodila pšenica Ha Češkem, v Gorenji Avstriji in Nemčiji. Na Frai>-CTiskem in Angleškem pâenica ni tako krasna, toda tam imajo se veliko lalogo stare pSenice, lato se je ^iekaj ne bo veliko izvaž^o, zlasti ker je pšenica tain po ceni. Ječmen se na Ogrskem ni obcewl đotso; bo^ pa je obrodil po dru^ krojiti. Posedela pci-
Čakiýejo, da bodo izvažali ječmen na Nemško, ne p« na Angleško, kjer je bila letina za ječuien nenavadno dobra. Oves seje obneael na Ogrskem posebno dobro; nekoliko slabeje je obrodila rž. Poročila iz Busije pripovedujejo o kaj dobri letini; posebno dobro se je obnejsla ozimina, pa tudi jariua ni slaba. Mednarodni tržni dan ae bode vršil na Dunaji dné 29, in 30. avgusta t. I.
*	(Kolera) zelo razsaja po Rusiji, vsaki dan jih po več omrje in iz perzij.ske meje v Aziji se tndi zopet čuje o kugi, kjer je imela izvir tudi kolera. Vse države si prizadevajo, da jej ubranijo vhod.
*	(PomoČek proti odpiranju piaem.^ Nihče nima rad, da pride njegovo pismo v tuje rbké, da ga čita oni, komur ni namenjeno. Hotei temff priti v okom, rabyo Jta Angleškem kaj priprosto sredstvo- Namesto na prednej, napišejo naslov na zadnej strani, kjer je pismo zalepljeno. J3nano je, da gumi spusti, če zmočil zalepljeno mesto z vodo; pismo, kj nosi naslov na zalepijenej strani se torej ne more odpreti, da ee to ne bi poznalo. Treba je samo pisati oaslbv še le takrat, ko je pismo že popolnoma suho,
*	(Za kristjansko kri) vršila se je pred nedavnem obravnava v Ksautenu na Nemškem. Zatoženec bil je Žid Bušhof, kateri je bil pred porotniki zatožen-radi umora 6letnega fanta. Dne 29. junija lanskegs leta. ao našli ^juJje popoludne ob fî, uri otroka mrtvega s prerezanhn vratom na skednju, kakih dvajset korakov od pivnice omenjenega žida. Ker pa o krvi nis® aašli kacega sledu, jell so ljudje takoj sumiti, da g« je umoril líošhof radi kristjanske krvi, ki_jo židi rabijo pri svojih velikonočnih opresnib knihih, Še-le čez Štiri mesece se je začela preiskava, katera pa ni dosti od-kiila. PrebivaLjtvo pa se s tem ni dalo pomiiiti in ker ao pritožbe prišle celo v Berlin, začela se je pred kratkem preiskava znovič, ki je spravila na dan, đ& res ni moglo biti drugače, nego da je fanta umoril Bušhof in njegova hči, ker je več prič videlo otrok» igrati se pred židovo kuhinjo, kamor ga je naposled neka roka potegnila in zvečer je bil že mrtev najden. Toda vkljub jasnim dokazom bil je žid naposled vendarle oproščen, kar je tako razburilo prebivalstvo, da je jelo ropotati pi-oti Židom. Bušhof se je moral izseliti in nekaj uemških velikašev, med njimi celo Virhov v BeroUnu, so razglasili poziv za nabii'anje milodaror v podporo proganjeiiej rodbiui židovskej. Vsi večji listi ao obširno opisali to obravnavo iu celo najpo-hlevnejši med njimi trde, da je pri tem igral denar glavno vlogo, in da židi učinijo najbolje, če ne pri-livajo še olja na ogei:^. Pač alaba tolažba za slavlijeti9 „deutsche Gj-Undlichkeit . .
(Posvečevanje nedelje.) V Ameriki sft mnogo pomišijevali, ali bi bila razstava v Čikagi, katera bode prihodnje leto, v nedelo odprta aU zaprta; posleđnjič so sklenili, da razstava bode sicer ob nedeljah odrta, zaprta pa bodo ta dan vsa gledališča iu sploh vsi prostori za veselice. Bazna tega bode slednjo nedeljo v veliki dvorani služba božja. i
*	(MrtvaSki spomenik iz sira). NekAmr rikanec je naroČil, da mu dajo napraviti po smrti sp<r menik iz aira. D&-si dovo^ Dova, vendar ta misd ii> ravno napačna. Ko se l^ndje ittpomenlka dovolj nagledtým mor^ si potem tuđi ptňtr^i i njim, kakor se je t» zgodilo X slavolokom, ki ga j« dala napraviti tovam T Eobum (Čoln) iz same Č(ď[oÍ&de>.
(Pri odvetnika). Odvetnik: ,9tB gOMpni ta£ raiSu) ssojotOD doUnika?" — TnÉoflfc::

.j^tvreda, pa že dayno". — Odvetnik: „In kaj je rekel ■s to?" — „Rekel je, naj grem k slotlju ž njim". PĆF6tnik: „A kaj ste yi učinili na to?" — „Uboprati WKQ ga moral napo^iJed".
* (EftztreaeDost,) „Povejte mi, gospod to-IHrtž, k(1o je bil oni mladi ('človek, ki je naju ravnokar večal in pozdravil?" — „Bil je vaš starejši sin, go-ilpod profesor". — nTako, tJiko, zato pa se mi je MU Bdelo, da sem ga že nekje videl".
W sieeeou junijti v Novo Mesto vračujoča so pisma: J. Derkopec, N. York (rec.) — Kramer, N. York
St.) — Anna Ďeželati, Aurora — Primuž Stra;ar, veland — Muren Joli., Calumet — Klopčai' .T>ib., Aorora — Franz KovaćiS, 111. — Franz Staniša Als-ïra — Johann ŠimiS, Amerika — Zure Audreja,
fiifton — Pimper Julie, Graz ~ Ivan T>uàit, M^^Mika očs JeriĆek, Sokolovac — Silvester Ambrožić, Oiiiu-3&et (rec.) — And Matzelle, Birkfeld — Mik()l'>3 Sn-l»«ti£, Prag — Josef Jakaić, Gradaz — Lonrtinz Kii-Belovar — Ana Šetina, Youngstow»« — T>r. Taučar — Anton Žagar, Pernegg — J. T. IÍ. St, lieonharđt — Nikolaus Novak, Leoben — A^olwiia Berna, Agram — Michael Jakove, Karlovac — Matevž Kwren, Dauphin — Jakob Pauliè, Dauphin — Matevž Somi, Dauphin,
Poslano.
Povodom nekega Članka v nemskeuj . juUt^ntiu Snevniku „Tagespost", izhajajočem v Gradcu, v katerem se z nečuveno smelostjo grdijo dijaki novome-ike gimnazije in pred dvema lutuma odišli obče spo-Ittfvam ravnatelj gospod A. Senekovič brez vsake .podlape; izreka občinski odbor v Novem Mestu svojo globoko indignacijo nad tem ziobnostnem člankom, ki j« Uottsl imeti nemara le namen, coii zavod obrekovati tt ga spraviti s časom v Kočevje, kajti tri različne preiskave in sicer pred c, kr. okra,ini[n glavarstvom, •{md C. ki', disciplinarno oblastjo na gimnazij aamej IB pred občinskem predstojništvom, — dognale so, da di}^ 8 podiranjem slavoloka, postavljenega povodom .prihoda njega vzvišenosti knezo-škofa ljubljanskega, — liiw> T nobeni zvezi.
Novo Mesto, dné 19, julija 1392.
Mestni zastop,
Zahvalil.
Povodom odlikovanja z zlatim križcem, kojega •o mi presvitli cesar, naâ predobrotljivi vladar Franc Joief podelili, in katerega mi je preblagorodni gosp, okrajni glavar pl. ïhoman 27, t. m. na prsi prip^ doâlo mi je toIÙco čestitek, da se ne morem vsacemu fiMtUcn posebej zahvaliti. Sprejmite blagovoljno vele-tutiti gospodje in gospodičine ter vsi moji mili pri-Jate^i, mojo srčno zalivalo tem potom! Bog Vas Živil Eibnica, dné 28. jnlya 1393.
_i08. Rakteij.
Zahvala^
Slavnem« društvu „Dol. Sokol", dol pov-ekemu društvu in slav. gasilnemu društvu -novomeškemu, kakor tudi p, n. gospodi iz Novega Mesta in od drugod, kateri vsi so pripomogli, da se je slaTOogt otvorjenja vodovoda v Toplicah tako liiajno Trčila, izreka 8t4Ío najsrčnejšo zahvalo
vodovodni odbor.
Pi'oïiija.
Odlior „Dol. Sokola" uljudno prosi vse gospode, kateri imajo izposojene ročke, da blagovolijo iste vrniti, ker bode v teku meseca napravljen zopet inventar; dalje se obrača do gospodinj, katere so imele ua stanovanju dijake, da bi iste blagovolile pogledati, ak(i se v stanovanju nahajajo železni ročki iz nase telovadnice in bi nam naznanile, da po nje pošljemo. Novo Mesto 24. julija 1892.
Odbor „Dol. Sokola".
Loterijske srečke. Gradec 16 julija	82 68 36 77 26
Trat 23 „	4fi 62 47 38 .36
Siluiia opravuika (vavpia)
je na držrhii vinar»M. sadjarsM Í7i poljedelski ëoîî na Grmu p7Í Xovem Mestu za oddali. Plača zuaia 360 gld. a. v. na leto. Razun tegt uživa opra-vTiik prosto stanovanje in svečavo, ter mali vrt. Za tiurjavo dobi pa 20 gld. na leto.
Služba je nastopiti s 1. septembrom tekočega lets. Pismene prošnje vlože naj prositelji pri vodstva sol» do 20. avgusta t, 1.	(177—1)
Vodstvo dEželne vinarslte, sat^arske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu,
dne 31. julija 1892.
Dobri delalci kopači,
zaahižijo si lahko prav lep denar, ako pri podpisanemo vodstvu prekopavanje 5000 metrov zemQe v akord* (na čez) prevzamejo.	(178—1)
VjJstvo deželne Tinarske, gadjarskc in polje-deljsko éoití ua Grmu pri NoTom Moiàtn,
dné 31, jnîija 1892.
\leč tisoč dobro žgane opeke
imam na prodaj na Dol. Straži na južni strani poleff druzih opekai-n, kjer sem napravil sycyo lastno op* karno. Priporoćam se alav, občinstu ter spr^emM» tudi pismena naroČila in na ista odgovarjam,
Jnrij Springer»
Çnirrl)	opekar, Doleiija Straža pri Novem IÇetta.
"'"I " '	-	..—i i^fu^
V neki graJŠčini na Dolenjskem dobi tafcpj «ItiUO
velikega hlapca
oîenjen, posten, priden in trezen človek, imajo taki, ki so brez otrok, ali pa z odrasluni otrođ^ kateri bi tudi za dninarje delali.Več pové oprav nistVO nPol. Novic". _. (175-1>
Mr Dei^ek
12. do 14, let star, lepega zaibžwija in poštenih sj^ risev se takoj sprejme v Poiekovo peteirijo v Mefl^ I^vno tam se tudi spršme priden in poátas
gCJ* lilapoc
h konjem v službo.


štev. 191 y Ozki ulici poleg Bruntierja je iz proste roke takoj na iirodaj. Vei pové Alojzija Deltiunija v hiši éter. JÍ43 v Novem Mesto.__
Vozniki -'WÊ
marljivi in za de!o zmožni, sprejemajc se pri građenja
dolenjske železnice
in sicer s plačo ca dau, ali v akord. Poprašati je pri inženirja Krause na Grosupijem.	(iR-l;
Na prodaj sta dva bika,
jeden je moiitafolski polkrvni, meri 140 cm star 2 teti; drugi mmicidolski, meri 147 cm, star 2 iu i)ol leta. Poterjeni so za pleme. Prodajo se iz proste roke ter BO zdravi in lep . Cena se „izvé pri posestniku Janezu FraniS!č-u v Stari Vasi pri Št. Jerneju.	(1H5)


	Pil	PP
.b		n
ki se hoče učiti (liiiiiiikarFtva, fb takoj sprejme v poduk pri Fran Honigman-u, dimnikarju v Novem Mestu št. 60. „iCa Î šolami".__ii5t-a)
UĚenec
Lepo posestvo na prodaj!
v Šent-Jurju pri Franc Zupančiču je na profiaj hiša na lepem prostora in v dol)rem stanu, četrt ure od železničue postaje ; dalje 2 orala travnikov, isuo^ sežnjev vinograda, 7 oralov 177D sežujev gojzda, »kupnega zemijišča je 5fi oralov, vue je prve vrste. Kdor želi to posestvo kupiti uaj se oi^lasi pii lastniku Fran Zupančiču v Sent-Jurju iiis. štev. 19, posta .Kirna peiS, kjer se izvé tudi cena.	(las-i)
Čistilni stroj za žito (trijer), stroj za robkiinjo tairSice
(najnovejše sestave)
in nekaj druzega orodja
Eff^ íní»a na prodaj
kmetijslta poárnžnica î Hoveni Mestu.f,49-3)
jpo pesestvo
se ali pa proti doplačilu zamenja,
v večjem kraju, obstoječe iz prostorne Iiiáe, za vsa-Wero obrt in prodajainico pripravne, leže'e m glavnem trçu, na najlepšem meetu, polef? sodišča iu davčnega nracia, z lepim vrtom, kegljiščem in ledenico, 9 î)roBtornim konjskim hlevom itd, ; tu je tudi najlepša prilika za zidanje, ker je stavbent-ga prostora bliïo 700 kvadratnih metrov. VeČ o tem se i^vó pri uprav-ništvu „Dol. Novic",	(154-2)
v prodalatno s špecerijskim in železninskim blagom w
takoj sprejma
Fran Kaatelic,
(167-1)	Eaudija pn Korem Meatg.
ProstoToljno se proda
hiša štev. 179 v Žužemberku, v prav dobrem, niîvem stanu, obstoječa iz treh sob, kuhinje, prostorne kleti ter majhnega vrta, pripravna za krčmarski obrt ^ prodsjaluico, stoječa ob cesti nasproti novega sodniškega poslopja, — za prav nizko ceno.
V zakup odda sa mesnica z vsemi dotičnimi prostori, pri mostu, obstoječa že čez 35 let — lastnin» Jože Jergetove zapuščine. Več natančno^ pojasnuje 071-1)	!van Jerae v Žužemberka.
Janez Kahtigal iz Brega štev. 3, blizo trga žemberka, zagradske tai-e, proda svoj
mlin
s petimi tečaji, petimi stopami, žago, dalje 4 orale in 522 štirj. seĚujev zemljišča, 9 minut od deželne cestcv eno uro od trga: vse je v dobrem atanu. Cena se aré pri lasttilku_(160-1)
Eazglas.
Posojlintea v Žužemberku registrovana zadrags z neomejeno zavezo, naznanja, da se od začetka avgusta t. I. uradni (tan od torka 1,—2. ure popoludno preloži na iietrtek od 8.-9. ure dopoindne.
Posojila dajitla in hranilne vloge vzpreijamale se bodo od sedaj naprej le ob nedeljah in četrtkih od 0.-9. ure dupoludne. (170)	Načelništvo.
Na prodaj ima Jožef Kline na Gorenjem Polj«
rozlîôno debelosti ÍD različnega lega.
Turbine ia kolesa za na vodo, l)avne maáine, parne kotle, kakor Indt za obdelovanje lesa in prav posebno Jobre žage, ponuja po jako nizkib cenah	{ao-.ft>
Toíiíiíeson \Mh n meJine \ LjaMjanl.

Na prodaj je iz proste roke hiša
v Kandji poleg Novega Mesta; hiša ima dve sobi, tri kleti, hlev zà živiuo in prešiče in pôd, yse je pod Jedno streho ; na koneu hiše je vrt g češpljami zasajen in ograjen, k bisi sjiada njiva z 8 meraikov posetve; proda se z letino vred. Več se izvé pri lastniku Jožefu Stanisa Štev. 34 v Kandiji	(172-1)
V vojvttda Auerspergovih gozdih v Posterici (Stemwand) pri Toplicah, prodajajo se drva siksmeter po I gld. 50 kr.
celi navadni meter po 25 kr. proti gotovi plači. — Veô se poizvé pri vojvodovem logarju v Posterici (Steinwand) p. Toplice.

o«
Naznanilo
zaradi
prodajanja strojev.
Izvedela Bern, da razšiijajo agentje, kateri ilDtnjé nabirajo naroČila na stroje, veat, da De vodim vefi mojega pokojnega aoproga g. Frana j Octter-j'a trgovine s stroji.
To je poyse neresnična vest in zategadelj Daznanjam, d* botlei» tudi še nadalje vodila trgovino 8 stroji in se triidUa postre&i p. n. kapo-valcem z izbornimi stroji vsake vrste.
V Ljubljani, dnó 12. jnnija 1892.
Ana Better udova.
(157-1)


ÍMM0G90»M»»MM»»»MM*0«W>MMMa9
Velika zaloga
železnienih sin
2A obokaiije pri stavbah itd. pripravne se dobijo po nizki ceni pri
Franc Kastolic, (162-2)	v Kandljl pri Novem Mestu.
Na prodaj posestvo!
obstoječe iz staniSča, kozolca, hleva, svinjaka in íiiz 8 oralov zemyiáža, blizo ceste na Bučki. Već pové [152—3] gospod gostilničar Selak ravno tam.-*
Vino od leta 1891
150 veder in sis' v	^
ima na prod^ grajščina Rakovnik, pošta St Rnpert. ~	.(ibo—s)
(opalisCe in vodno'zdravišCe
v Kamniku na Krai^sïtero, (postna lokalne želemlce Ljnbljana-Kamnik).
Zdraïljenje po načina žapnika Kneippa
pod vodstvom specijalnega zdravnika, ki je dalje časa praktikoval pri veleč. g. župnika Kneippu ter ima od lyega spričevalo sposobnosti in si je bil tekom dveb let kot vodja nekega dobro oblikovanega Kneippovega zdravisča stekel mnogo priznanih iavratnili zdravilnih vspebov; dokaz temu 30 mnogotere javne zahvale od leta 1891 T listih: „Vateriand", dunajski „Volksblatt", linški „Volksblatt", linška „Tagespost", „Weíser Zeitung", „Kneiiip-Bliltter" itd.
O zavodu ÍD staaovapjih daje potrtbua na-tanĚneja pojasnila
I	i!dravi§čno vodstvo.
ma
P '--	^iiň■.-'■:.Íi^if/ÁÍM-I.
(172-1)
ZACHERLIN
jo nójboy slOToiSe sredstvo proti mrîosn.

Ztiamanja občudovanja vrednega delovanja Zacherllita
80: i. zapečatena stehlcnica. 2. ime „Zacherl", Novo MoBto: Ailnlf Psuser. Mokronog; B. Sbil. Utija: Lebitiiftr in liorgmaau. Kostanjevioa: AJfjzij Gaucîj.
Vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo
mlatihiico, čistilnice za žito,
trijérje, slamore^nice, mlitw za aa^e, atiêkalnice xa sadjCj vino in grozote,
Sukiir tiïili vse rJruge stïuje m priptavp,
za kmetijstvo, vinarstvo in sadjerejstvo itd.
jiriporoiii v uajimveiĚi in uujlmljši olilki, po eeni;
IG. HELLER, DUNAJ,
'% PHATERSTRASSE 78.
Ihtlfí-ovani napianiki tn pohvalna pisma v tUntntkom, Íiř-Boíítem, »«»tJfeitH in luShem Jttiliu po lahtentnj« L. piainů iw franko. — Ca» »a po»kuif[}e — garancija, Hffodni pogoji,	Zopet inliane cene.	(.bJ-tí)
ťrifeyffl?»! Wnžlfl^. VTj°*''Í in saluiuk I. kr^D.
Noiroanceto. Hatti&U J.