So podražitve upravičene? So bile visoke podražitve toplotnega ogrevanja v minulem letu upravičene? So upravičene kritike uporabnikov teh storitev ? Odgovore na vprašanja ponuja pogovor z direktorjem Komunalnega podjetja Velenje Marijanom Jedovnickijem. Stran 5 HHHHH^HHHHH^^HIH^HIHHlHHHHHIHiH Zdaj zapletajo Avstrijci Kakšna tri desetletja so trajali napori z menjajoči-mi se sprenevedanji z avstrijske in tedanje jugoslovanske strani, da bi mejni prehod na Pavličevem sedlu v Matkovem kotu spremenili v mednarodni prehod za motorni promet. Obe strani sta si v resnici nagajali: enkrat je bilo vse urejeno na eni strani meje, drugič na nasprotni, nikoli pa na obeh hkrati- in neljuba zgodba se kot kaže ponavlja. Dalje na 2. strani Radarji Kje lahko v prihodnjih dneh pričakujete radarsko kontrolo prometa? V ponedeljek, 2. marca dopoldan v Velenju, popoldan v Žalcu in Mozirju; v torek, 3. marca dopoldne v Velenju; v sredo, 4. marca dopoldne v Žalcu in Mozirju; v četrtek, 5. marca popoldne v Žalcu in v petek, 6. marca popoldne v Velenju in Mozirju. Konec tedna bo vreme spremenljivo in hladneje bo. PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 ZAVAROVALNICA STROPNIK IGOR s. p. M^m A D I R n D tel.: 063/854-626 H M H I D U l-J mobitel: 0609 629-086 Konec neresnih dni Pustni karneval iz Stare vasi je hipoma privabil veliko radovednežev. Na včerajšnjo pepelnično sredo je bilo konec nekajdnevnih pustnih norčij. Na velenjskih ulicah je bilo manj norčavosti kot prejšnja leta, pa vendar ne povsem. Za presenečenje so v torek popoldne poskrbeli Starovaščani in Toni Hercfeler s "1. pustnim karnevalom" in tudi spraševali, kdaj bodo v mestu priložnosti spet "staknili skup glave" in končno pripravili 30. velenjski pustni karneval. Od zadnjega je minilo že pet let. Nekaj pustnih utrinkov tudi na zadnji strani. ■ vos Zimske počitnice letos spominjajo na "pomladovanje". Namesto, da bi se mladi, ki so si teden dni oddiha zagotovo že želeli, predajali zimskim radostim, se mnogi grejejo na toplem soncu, uživajo v sprehodih, ali pa se po mestu sprehajajo "kar tja v en dan". Tudi prav! Če je že narava pohitela z letošnjo pomladjo, zakaj bi morali oni čakati na maj! Zakaj se ne bi pomladnim sanjarjenjem, ljubeznim in sproščanju, prepuščali že sedaj? Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki Prehitro po Šaleški v Velenju? Alfo ustavilo drevo Napolnili dvorano Šmartno ob Paki, 20. in 22. fe- najbrž njegovim besedam pri- uri v dvorani šmarškega kul- trdilo. Komedijo bodo ponovi- turnega doma. li še jutri (v petek), ob 19.30 ■ jp V petek, 20. februarja, popoldne, jih ni bilo malo, ki so se ob Šaleški cesti (nasproti Name) v Velenju spraševali, kako seje vozniku osebnega avtomobila Alfa Romeo 19-letnemu Draže-nu S. iz Velenja uspelo tako zagozditi ob drevo, kot seje. Voznik je vozil od tunela v Saleku, kot kaže prehitro in ko je po tistem, ko je pripeljal čez križišče s Kidričevo, želel zamenjati prometni pas, je vozilo pričelo bočno drseti čez pločnik in se zagozdilo ob drevo. Voznik menda pravi, da mu je v križišču nekdo izsiljeval prednost. V nesreči ni bil poškodovan nihče, nastala pa je precejšnja gmotna škoda. Sreča, največja v tej nesreči pa je, da tistikrat na pločniku bi bilo kakšnega pešca ali, bog ne daj, pešcev! ■ mkp, foto S.Z. bruarja - Jože Krajnc, režiser komedije zmešnjav Marca Ca-molettija Boeing - boeing, s katero so se pred domačim občinstvom predstavili člani Gledališča pod kozolcem iz Smartnega ob Paki, je v gledališkem listu med drugim zapisal, da je "Kozolec prav tak, kot je bil, pod njim je prav tako prijetno domače, prijazno, toplo, vedro Lepo pa je tudi pravočasno sesti na pravo linijo. Pripnite pasove, ugasnite cigareto in srečno pot!" Občinstvo, kije ob premieri in nato prvi ponovitvi igre Boeing - boeing ali Mednarodni harem napolnilo dvorano, je ISSN 0350-5561 9770350556014 26. februarja 1998 v enm>k Prah še kar duši NAZARJE - Dolgoletne težave in zagate glede onesnaževanja zraka v Nazarjah in okolici so znane. V tamkajšnji lesni industriji, zlasti v proizvodnji ivernih plošč, so sicer že veliko postorili s čistilnimi napravami in veliko še nameravajo, vendar lesni prah krajane še vedno duši in krepko onesnažuje okolje, v določenih primerih celo ovira normalno proizvodnjo v obrtno-podjetniškem delu Nazarij. Zato je nazarski občinski svet posebej za ta primer imenoval poseben odbor. Na občini seveda zatrjujejo, da ne nameravajo nikogar prikrajšati za delovno mesto, zahtevajo pa, da tudi glede na jasna zakonska določila v lesni industriji poskrbijo za čist zrak najkasneje do preloma tisočletja. ■ jp Čistilna naprava do junija GORNJI GRAD - V spodnjem delu središča Zadrečke doline že dober mesec pospešeno gradijo čistilni napravo, pri čemer je izvajalcem seveda v prid zelo ugodno vreme. Gradnjo naprave z najsodobnejšo opremo naj bi sklenili do junija. Polovico od potrebnih 46 milijonov tolarjev je že zagotovil slovenski ekološki sklad, za drugo polovico pa imajo v gornjegrajski občini zagotovilo ministrstva za okolje in prostor iz letošnjega državnega proračuna. ■ jp Gradnjo je pospešilo zlasti lepo vreme ZŠAM ima novega poveljnika VELENJE - Na sobotnem letnem zborovanju članov ZŠAM Velenje so se dogovorili, da bodo letos organizatorji državnega tekmovanja voznikov in avtomehanikov Slovenije. To bo poleg rednih, preventivnih dejavnosti v cestnem prometu osrednja naloga tega aktivnega šoferskega združenja. Po odstopu dosedanjega poveljnika uniformirancev ZŠAM so imenovali novega. To je dosedanji namestnik Peter Praprotnik. Člani ZŠAM pa bodo letos sodelovali tudi na tradicionalnem srečanju voznikov ob 13. juliju na Rogli, priredili bodo parado ob stanovskem prazniku, udeležili pa se bodo tudi srečanja ob evropskem kongresu voznikov v Franciji. ■ JM LAS o drogah v šoli v naravi ŠOŠTANJ - Tri občine, Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, so se pred približno dvema letoma povezale v lokalno akcijsko skupino za boj proti odvisnostim, imenovano LAS, v okviru katere pripravljajo različne aktivnosti. Vodi jo Zdenka Jerič iz Zdravstvenega doma Velenje. Pod okriljem te skupine je osnovna šola Karla Destovnika Kajuha Šoštanj v šoli v naravi na Golteh, pripravila za učence delavnice, kjer so se seznanili z nevarnostmi drog. Delavnice sta vodila Branka Drk iz referata za zdravstveno vzgojo v ZC Velenje in Jože Ograjenšek, s Policijske postaje Velenje. ■ mkp Telefonska centrala ŠMARTNO OB DRETI - Jutri, v petek, popoldne bodo v dvorani gasilskega doma v Smartnem ob Dreti pripravili slovesnost, na kateri bodo namenu izročili novo digitalno telefonsko centralo in s tem uradno sklenili obsežna dela. Slovesnosti se bo udeležil tudi minister za promet in zveze Anton Bergauer, pričeli pa jo bodo ob 15.00. - ■ Nova mrliška vežica? PAŠKI KOZJAK - Na vrhu Paškega Kozjaka so se prejšnji teden zbrali številni krajani in župani mejnih občin Velenje, Vojnik in Mislinja. Krajani, ki prihajajo iz vseh teh treh občin, si namreč že dolgo želijo dobiti mrliško vežico, na tem sestanku pa so se dogovorili, da bodo k uresničitvi želje pristopile vse tri občine. Še letos naj bi pridobili vso potrebno projektno dokumentacijo, drugo leto pa naj bi vežico tudi postavili. To bo hkrati drugi skupni projekt treh občin mejnic, saj so v lanskem letu že uspešno sanirale in razširile šolo v kraju. ~ ' m bš Nadaljevanje s prve strani. V lanskem letu so prehod končno res prekategorizirali, vendar za zdaj le formalna odločitev dejansko nima prave vrednosti. Urediti je treba še marsikaj, med drugim cesti na obeh straneh državne meje. Potezo zavlačevanja so konec lanskega leta potegnili na avstrijski strani. Znova so se namreč zaostrile zadeve s kmetom Pavlicem in lastnikom zemljišč, po katerih je speljana sedanja cesta, ki naj bi jo seveda posodobili. Menda ima lastnik tudi za Avstrijo nesprejemljive denar odloči la tud te vnj v strm pa pri hod in K nihče, pa naj tično i državi dala ž je, da O, predpust, ti Naš pesnik je zapel: "O, predpust, ti čas presneti!" Mi bi se (tudi) letos kar strinjali z njim. A kaj, ko nam letošnji predpust še zdaleč ni prinesel le takih težav, kot jih je pesniku. Je že res, da mnoge od nas zaradi težav stiska pri srcu, ampak vzroki so čisto drugačni. Veliko, veliko manj pesniški. V letošnjem predpustnem času so nas namreč prizadejale mnoge že kar prave katastrofe. Odstopanje obrambnega ministra, želja po še večji drobitvi Slovenije in predvsem se nam je zgodil Nagano. Z rezultati, kot so ga tam dosegli naši olimpijci, je bil močno prizadet narodni ponos. Ko že pri nas pri vsem drugem šepa, smo se znali Slovenci nasloniti na šport. Posebno na zimske športe. In med njimi še posebej na smučarje in skakalce. Ko smo videli, da različnih tegob pri nas noče in noče biti konec, smo oči uprli na Japonsko. Tokrat od tam nismo pričakovali kakšne njihove pomoči. Pričakovali smo, da nas bodo v deželi vzhajajočega sonca s kolajnami obsijali naši zimski olimpijci. Stavili smo na Peterko, upali na Hrovatovo in Pretnarjevo, pričakovali uspeh vsaj Koširja in Miklavca. In obrambnice Grašičeve. Pipravljeni pa smo se bili pustiti presenetiti še kje. V ognju smo imeli več železja kot za rešitev naših železarn. In olimpijci so nas res presenetili Zanje smo darovali mnogo noči, zaradi njih smo hodili na delo nenaspani, vse v upanju, da bomo budno doživeli njihov uspeh. Toda vse, kar nam je ostalo od zimske olimpijade, je bilo to, da smo bili malo bolje pripravljeni na pust. Imeli smo dolge nosove. Se sreča, da so nas zaradi olimpijskega bedenja ponoči držali pokonci obrambni dogodki. Znova se je izkazalo, da se nekaterim ministrski stolčki močno nalepijo na riti in jih le težko zapustijo. Naš obrambni minister kar ni mogel popustiti svoji stranki, ki ga je hotela hitro zamenjati. Pa čeprav so mnogi pričakovali, da bo že sam ravnal skladno z načeli LJUBLJANA - V minulih tednih je v Sloveniji dvignil veliko prahu zakon o osebni izkaznici, ki naj ne bi dovoljeval uporabe tujih črk. Panika je bila odveč, nastala pa je predvsem zaradi pomanjkljive razlage posameznih členov. Upravne enote pri pisanju priimkov torej ne bodo uporabljale samo 25 latiničnih črk slovenske abecede, amjjak tudi črke W, X, Y, C in druge, torej Wagnerji ne bodo Vagnerji, res pa je, da te in podobne tuje črke niso zakonodajno opredeljene. TROJANE - Sredi prejšnjega tedna so prebili prvega od petih predorov pod Trojanami, ki je hkrati z 286 metri tudi najkrajši, njegova vrednost pa je 510 milijonov tolarjev. Vseh pet predorov bo skupno dolgih več kot 11 kilometrov, ostale štiri bodo pričeli graditi jeseni, med vsemi pa je edini eno-cevni z dvema pasovoma. LJUBLJANA - Slovenski turistični prihodki v lanskem letu so znašali 1,18 milijarde ameriških dolarjev, kar je za 4 odstotke ali za 47 milijonov dolarjev manj kot leta 1996. Na potovanjih po tujini smo Slovenci lani zapravili 544 milijonov dolarjev. LJUBLJANA - Vlada je prejšnji teden povišala svinje prometnega davka zal naftne derivate, s tem podražila goriva povprečno za 5,2 odstotka, državni proračun pa bo s tem bogatejši Vfflš j li za :to- čas presneti stranke in odstop ponudil sam. Je že res, da ni sam poslal obveščevalcev na izlet čez mejo (čeprav taki namigi s sosednje strani celo prihajajo), ampak za svojo četico je odgovoren in mu ne more biti vseeno, kje se potikajo njegovi delavci. Mnogi se celo čudijo, kako da sta jo odnesla tako poceni, kot se govori. Če je namreč res, da sta zaradi tega incidenta, ki dobiva kar široke razsežnosti, "utrpela" le suspenz. Saj se vse bolj kaže, da se Hrvati na našem "prisluškovalnem" avtomobilu ne bodo le učili, kot je ironično dejal naš prvi obrambnik, ampak ga bodo kot trofejo kar zadržali. Predpust je bil tudi čas, ko sije hotela naša deželica nadeti še bolj zakrpano oblačilo. Se kar nova in noa območja se pojavljajo, kjer mislijo, da bi s samostojnostjo lažje zaživeli in dosetfi hitrejši razvoj. Bolj ko po nekaterih občinah tarnajo, da z denaijem, ti ga dobijo in ga imajo, skorajda ne morejo živeti, bolj so drugi prepričani, da bi kot samostojna občina dosegli vse tisto, česar zdaj, ko so združeni še s kakšnim sosednjim območjem, ne morejo. Res pa je tudi, da po občinah le tarnajo, da z denarjem ne morejo preživeti, še nobena pa ni predlagala, da se zaradi nemogočih razmer odpoveduje samostojnosti Predpust nas je tudi atomsko udaril: ne le, da bomo z novim uparjal-nikom zagotovo podaljšali življenjsko dobo naše nuklearke, zeleni so nekje zvohali, da naj bi naša nuklearka ne bila več dolgo edinka. Da seje naš premier med obiskom v Franciji pogovarjal tudi o tem. Ta nori čas je priložnost, da se na več javnih mestih prepričamo, koliko težav imamo, koliko napak delamo, kako ga skratka kronamo. Tisti, ki se odločajo za karnevale, nimajo nikakršnih težav, da najdejo primemo temo za karnevalski prikaz. In niti ne bojijo se, da bi jim tem kaj kmalu zmanjkalo. Zal, bi rekli tisti, ki bi si bolj od karnevalskega žigosanja želeli lepših dni. | (k) 2 MS cas DOGODKI 9 Je gripa pred vrati? V ambulantah zdravstvenih domov v širši celjski regiji je iskalo pomoč precej več ljudi kot običajno. Tiidi v velenjskemu ugotavljajo precej povečan obisk. Je gripa pred vrati? Mag. Alenka Skaza - Maligoj, specialistka epidemiologije Zavoda za zdravstveno varstvo Celje nam je ob koncu prejšnjega tedna zatrdila, daje gripa že stopila skozi vrata. V mikrobiološkem laboratoriju Zavoda so namreč odkrili v brisih nosu, odvzetih pri bolnikih z značilno sliko prehladnega obolenja, prisotnost virusa Influenze A, kar pomeni, da pri teh bolnikih povzroča zdravstvene težave virus gripe. Število obolelih je višje kot v enakem lanskem obdobju. Bolniki prihajajo v polne čakalnice zdravstvenih domov s povišano telesno temperaturo, splošnim slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom, otežkočenim požiranjem. Med akutne respiratorne infekte (ARI) oziroma prehladna virusna obolenja uvrščajo še vnetje zgornjih dihalnih poti, ki potekajo s podobno klinično sliko. Zato le na osnovi kliničnega pregleda težko ugotovijo povzročitelja, saj ta obolenja povzročajo različni virusi. Za etiološko-vzročno razjasnitev ARI-ja je potrebna laboratorijska diagnostika, preiskava krvi in (ali) brisov nosu in žrela. Samo v dneh od 1. do 20. februarja so prejeli 795 prijav obolelih za ARI, največ iz Celja. Najpogosteje obolevajo otroci, stari nekaj dni do 6 leta starosti. Virusi, ki povzročajo prehladna obolenja, se prenašajo kapljično - po zraku. Pogost je vnos virusov v telo tudi preko okuženih rok, na katere so se virusi pri raznih opravilih prilepili. Čas od okužbe do izbruha bolezni je pri ARI v povprečju dva dni, sama bolezen pa traja v povprečju teden dni. Za omejitev širjenja povzročitelja zdravstveni delavci priporočajo nekatere ukrepe: prezračevanje prostorov, umivanje rok, izolacijo obolelih, počitek, tople napitke, blaga sredstva za znižanje telesne temperature. Nada Hribar, vodja splošnih ambulant v velenjskem zdravstvenem domu priporoča, da se oboleli prve tri dni zdravijo sami in pri tem upoštevajo prej omenjene ukrepe. Nikar naj ne pridejo v ambulante takoj, ker zaradi gneče vsi ne bodo prišli tisti dan na vrsto. Tudi v primerih, ko rabijo potrdilo o bolniškem staležu ne, saj težav pri uveljavljanju tega za dva, tri dni nazaj ne bodo imeli. Če pa morebiti telesna temperatura po treh dneh ne bo nižja, se morajo obvezno oglasiti v ambulantah. Osebe, cepljene proti gripi, so proti tej zaščitene. Vsi, ki bi se želeli cepiti proti gripi, lahko to še storijo v ambulanti epidemiološkega oddelka Zavoda za zdravstveno varstvo na Ipavčevi 18 v Celju. ■ Tp Mejni prehod Pavličevo sedlo Zdaj (spet) zapletajo Avstrijci ne zanieve, zaio so se na avsinjsKi sirarn li za novo traso, ki pa bo stvari močno zaplet-i na slovenski strani meje. Prestavitev ces-enem zadnjem delu pred prehodom bi bila linah hud in drag poseg v prostor, poleg tega imernega nadomestnega prostora za pre-i objekte na njem praktično ni. akšen bo nadaljnji razplet trenutno ne ve ne glede na to pa na slovenski strani lahko >rajo) pričeti posodabljati cesto. Od Logarske : do prehoda meri 7,5 kilometra, posodobili bi jo v treh delih. Za prvega v dolžini je prakse pripravljeno. Mozirska upravna enota je li direkciji za ceste lokacijsko dovoljenje iz-;e leta 1996, po zagotovilih iz lanskega no-a pa je direkcija aktivnosti zelo pospešila. Vsa nentacija je izdelana, zemljišča že zdavnaj od-:na, sedanjo cesto bi le razširili, tudi obstoječi >vi so še dovolj trdni, najpomembnejše pa je znaten del sredstev tudi zagotovljen. V Koroški deželni glavar Zernatto in predsednik slovenske vlade Drnovšek ob lanskem odprtju prehoda. letošnjem državnem proračunu bo za to cesto 250 milijonov tolarjev, dodatnih 91 milijonov bodo dobili iz programa Phare, sicer pa je celotni projekt ocenjen na 440 milijonov in cesta naj bi bila v celoti posodobljena že prihodnje leto. Dodatno bo seveda treba urediti prehod sam z vsemi pripadajočimi objekti. Dela bi torej lahko pričeli, pa seje malo zapletlo tudi v Logarski dolini sami, torej na začetku ceste, vendar zaplet ni iz trte zvit. V Logarski dolini si namreč prizadevajo, da bi jo postopno zaprli za motorni promet, torej je treba ob vstopu vanjo zgraditi večja parkirišča in primerne objekte, zato seveda terjajo spremembo gradbenih načrtov. Te zadeve v tem času pospešeno urejajo in po zagotovilih naj bi posodobitev ceste vendarle pričeli še letos. Kaj in kdaj bodo storili na avstrijski strani seveda v tem obdobju ne ve nihče. ■ jp za 11,8 milijarde tolar LJUBLJANA - Za RTV Slovenija je v zad treh letih stalno v izgubi, pa so to izgubo zmanjša! petkrat ali za 804 milijon! larjev. Svet RTV Slove seveda meni, da je reš pred izgubo in propac višja in po novem sistemu brana naročnina. MARIBOR - Na m borskem pokopal Dobrava pospešeno gra prvi krematorij (upepelje nico) za področje Marib Zgradili jo bodo do zači maja, veljala pa bo 145 r jonov tolarjev. 26. februarja 1998 AKTUALNO naš čas 3 OBVESTILO Napovedi do 31. marca! Dohodnina Poprečna plača zaposlenih v Sloveniji je leta 1997 znašala 1,731.012 tolarjev in na tej osnovi je finančno ministrstvo določilo lestvico za odmero dohodnine za preteklo leto in zneske olajšav, na podlagi katerih si lahko izračunate koliko boste, če boste, še dolgovali državi ali dobili nazaj. Obrazci za napovedi so že v prodaji, izvod pa stane 15 tolarjev. Olajšave Splošna 11-odstotna olajšava znaša 190.411 tolarjev in ni obdavčena. Za enega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana je olajšava 173.101 tolar, za dva otroka 432.753 tolarjev, za tri 778.955 tolarjev, za štiri 1,211.708 tolarjev, za pet 1,731.012 tolarjev. Olajšava za motenega otroka znaša 865.506 tolarjev, invalidom s 100-odstot-no telesno okvaro je priznana olajšava v viši celotne poprečne plače, torej 1,731.012 tolarjev, učencem in študentom, ki so delali preko študentskih in mladinskih servisov pripada 692.405 tolarjev olajšave, vsem zavezancem starejšim od 65 let pa 138.481 tolarjev olajšave. Komu napovedi ni treba oddati? Tistim, ki v letu 1997 niso dobili nobenega obdavčljivega dohodka; tistim, katerim obdavčljiva osnova ni presegla neobdavčljivih 190.411 tolarjev; učencem in študentom, ki so z delom preko mladinskih ali študentskih servisov zaslužili manj kot 692.405 tolarjev; upokojencem, ki so dobivali le pokojnino in jim med letom niso obračunavali akontacije dohodnine, če pa so imeli še kakršen kcli drug obdavčljiv dohodek, pa morajo napoved izpolniti in jo pravočasno oddati. Lestvica za odmero dohodnine Ce znaša osnova SIT Znaša davek nad do 860.487 SIT 17% SIT 860.487 1.720.973 146.282 + 35% nad 860.487 1.720.973 2.581.461 447.452 + 37% nad 1.720.973 2.581.461 3.441.947 765.833 + 40% nad 2.581.461 3.441.947 5.162.920 1.110.028 + 45% nad 3.441.947 5.162.920 1.884.466 + 50% nad 5.162.920 Zavod za gozdove Slovenije, krajevna enota Šoštanj Še enkrat toliko črnih sečenj Vremenske razmere naravnost kličejo lastnike gozdov, da v zaveterju krošenj listavcev in igralcev opravijo za ta čas predvidena dela. Zal, je med njimi kar nekaj takih, ki mislijo, da lahko v gozdovih delajo kar hočejo in z nestrokovno sečnjo ter sečnjo na črno siromašijo gozd, naravo in nenazadnje žagajo vejo tudi samemu sebi. Milan Pogorelčnik, vodja krajevne enote ta gozdove Slovenije v Šoštanju, je povedal, da so v minulih letih gozdarji v januarju in februarju opravljali bolj pisarniška dela. Aktivnosti lastnikov, ki se ne zavedajo bogastva gozdov, pa jih vse pogosteje kličejo na teren tudi v tem času. Lani so gozdarji v zasebnih gozdovih opazili 15 nedovoljenih posegov v celem letu, v letošnjih prvih dveh mesecih že 20. Med njimi so nedovoljeni poseki v tako imenovanem zelenem pasu na območju mesta Velenje, kar je zaskrbljujoče. "Sečnja na črno je v porastu, aktivnosti lesnih trgovcev so očitne, posledice nestrokovne in nenadzorovane sečnje v gozdovih pa bodo lastniki opazili čez nekaj let. Gozd namreč ni samo les, kot menijo brezvestni lastniki. Gozd je dobrina splošnega pomena, kjer so rekreativne, socialne in ostale varovalne vloge precej pomembnejše kot sami kubiki lesa. V zadnjih primer- ih nedovoljenih sečenj je bilo posekanih precej listavcev, ki so za stabilnost gozda še kako pomembni. Takšno opustošenje gozda predstavlja veliko nevarnost za dnige škodljivce (podlubnike), da ne omenjam posebej vetrolomov, snegolomov in drugih obolenj. Vedeti je treba, da je za rast drevesa potrebnih več desetletij." Lastniki gozdov, ko hočejo sekati, morajo - po besedah Pogorelčnika -prijaviti svojo namero na krajevni enoti Zavoda za gozdove, revirni gozdar pa mora v 14 dneh v sodelovanju z lastnikom gozda in v skladu z gozdno-gojitvenim načrtom označiti drevesa za posek. Lastniku mora izdati še odločbo v upravni zadevi. Da je letos sečenj na črno nenormalno veliko v primerjavi z lanskim letom, je zatrdil tudi gozdarski inšpektor za območje žalske občine, bivše občine Velenje in občin Zgornje Savinjske doline Jože Zvir. Lani je poslal 12 predlogov za sodnika za prekrške, v prvih dveh letošnjih mesecih pa več kot lani celo leto. "Mi lahko ukrepamo v skladu z Zakoni o gozdovih, višina denarne kazni pa je odvisna od sodnika za prekrške, ki določen primer Nekateri lastniki gozdov delajo s tem naravnim bogastvom kar hočejo. Ne zavedajo se posledic in pomena gozda. Kazniva ni le sečnja na črno, ampak tudi nered v gozdu. obravnava. Najnižja kazen znaša 15 tisoč tolarjev, zgornja meja ni določena." Zvir je še povedal, da je število sečenj brez odkazila v porastu tudi na območju Zgornje Savinjske doline in občine Žalec. ■ Tp Turistično informacijski center Velenje Turizem je velik izziv Velenje, 19. februarja -Prejšnji teden sta se v Sloveniji mudila priznana irska strokovnjaka s področja turizma Brendan Russell, specialist za inovacije v turizmu ter Willyam P. Lewis, direktor regionalnega podjetniškega centra Ballina. Njuno prisotnost so v sodelovanju s podjetjem Alp Peca izkoristili tudi pri Turistično informacijskem centru Velenje in gosta povabili v prostore tukajšnjega Mladinskega centra. Tema, o kateri sta spregovorila udeležencem srečanja, je bila razvojne možnosti turističnih območij oziroma kaj je danes za uspeh v turizmu potrebno storiti. Med drugim sta poudarila, da je turizem velik izziv, od ljudi v določenem okolju, njihovih sposobnosti, zmožnosti in tudi hotenj pa je odvisno, kako se bodo nanj odzvali. 57 izkušenj je potrebnih za podobo dežele, v katero gredo turisti. Za začetek novega posla je pomembno, da je izvajalec drugačen, da se loči od Utrinek s srečanja oziroma izmenjave izkušenj na področju turizma drugih, da ponudi nov izdelek. Tako so storili na Irskem in uspeli. Slavko Hudarin, vodja TlC-a Velenje, je povedal, da omenjena strokovnjaka niso povabili v Velenje po naključju, kot tudi ne predstavnikov turističnih organi- zacij in turističnega gospodarstva na srečanje z njima. Poleg tega, da so iz prve roke slišali o sodobnih smernicah na področju turizma, pričakujejo, da jim bosta strokovnjaka pomagali tudi pri pripravi in kandidiranju na mednarodnih natečajih za sofinan- ciranje razvoja turizma. Konkretneje naj bi se o oblikah sodelovanja in pomoči dogovorili na posvetu, ki ga bo pripravilo podjetje Alp Peca, čez približno tri mesece. Na vprašanje, kako da sta irska turistična strokovnjaka zbranim turističnim delavcem v Velenju predavala o tem, kje so, kaj bi morali še storiti, kako se razviti in organizirati za dosego željenih ciljev, je Slavko Hudarin odgovoril:"7b ni bilo predavanje, ampak izmenjava izkušenj. Irci so namreč prva evropska država, kije znala izkoristiti program pomoči, ki ga je ponudila Evropska unija. Že od leta 1992 to pomoč vneto koristijo in jo spreminjajo v vsebine ter ponudbo v turizmu Irske. In to več kot uspešno." Mimogrede Občina Velenje seje na področju turizma že vključila v mednarodni program Phare. Eden projekt je prijavila lani in že teče, letos pa dva. Po zadnjih informacijah so tudi od slednjih enega že potrdili. ■ Tp 0 Vse poslovne partnerje in druge osebe, ki so v kakršnemkoli poslovnem razmerju z Ljubljansko banko - Splošno banko Velenje d.d., obveščamo, da smo spremenili ime firme, s katerim bomo odslej poslovali. Novo ime firme se glasi: BANKA VELENJE d.d.f VELENJE Bančna skupina Nove Ljubljanske banke. S spremembo imena firme se v dosedanjih poslovnih razmerjih ničesar ne spreminja, saj je banka še naprej popolnoma samostojen pravni naslednik Ljubljanske banke - Splošne banke Velenje d. d.. V bodoče si želimo le še boljšega poslovanja z našimi dosedanjimi in bodočimi komitenti in upamo, da bomo tudi z novim imenom ostali banka vašega zaupanja. banka velenje Banka Velenje d. d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke PUP Velenje Podražitve - zasledovanje inflacije Tako pojasnjuje višje cene za odvoz smeti direktor Podjetja za urejanje prostora Velenje Jože Mraz. Med datumi, ki so vplivali na višji znesek na položnici, je najprej omenil 1. november, leta 1996. Takrat je v Sloveniji začel veljati novi tarifni sistem za obračun omenjene storitve. Od takrat dalje te ne obračunavajo več po m2 poslovne ali stanovanjske površine, ampak po količini odpadkov oziroma po praz-nenju posod. "Primerjava s prejšnjim tarifnim sistemom (izmislili so si ga v slovenskem vrhu) ni mogoča, razen po znesku na položnici. Slednji je boljši. Prej gospodinjstva namreč niso imela vpliva na ceno, po novem sistemu ga imajo. Ce steklo, papir in biološke odpadke namesto v sivo odložijo v zanje predvidene posode, si s tem mesečni strošek odvoza smeti zmanjšajo. Izhodiščno ceno - 342 SIT za eno praznenje 120 l posode - je hkrati z dnem uveljavitve novega tarifnega sistema določilo republiško ministrstvo za ekonomske odnose in raz\>oj. Tri četrtine gospodinjstev na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki se je odločilo za štirikratno, četrtina za dvakratno praznenje posod na mesec. Ob tem moram poudariti, da v stanovanjskih blokih v Velenju še večina nima urejenega ločenega zbiranja odpadkov, ker ni prostora za ureditev ekoloških otokov za postavitev posod. Da zadeve niso urejene, so v večini primerov krivi neaktivni upravniki večstanovanjskih hiš." Mraz nam je zatrdil, da od dneva določitve izhodiščne cene za odvoz smeti niso uveljavili nobene podražitve, ampak samo uskladili ceno z v Uradnem listu objavljenim indeksom rasti cen, in sicer lanskega 1. aprila za 1%, štiri mesece kasneje pa za 3,6%. Ali iz 342 SIT na 357,80 SIT za enkratno praznenje 120 1 posode. "To je zasledovanje inflacije, nikakor pa do-hajanje. S to ceno pokrivamo stroške dejavnosti: gorivo, vzdrževanje vozil, plače zaposlenih na tem področju, amortizacijo, najemnine za posode, ki smo jih kupili na dolgi rok. Nekaj malega namenjamo tudi za nakup novih avtomobilov." Ce bi želeli, poudarja Mraz, doseči višjo raven na tem področju, bi bila seveda cena za odvoz smeti toliko višja. Kolegiju županov vseh treh občin so predlagali povečanje cene za 10% ali za 200 tolarjev na mesec, da bi lahko gradili ekološke otoke v Velenju, štirikrat na leto oprali posode in podobno. Po novih odredbah namreč lahko občina (na osnovi mnenja države) odloča o ceni in o urejenosti ali neurejenosti svojega območja. ■ t p 4 ms vas GOSPODARSTVO - 26. februarja 1998 Na kratko Pognali drugi agregat DRAVOGRAD - Po prvem vrtenju agregata v HE Mariborski otok, 10. decembra lani, je izvajalec obnovitvenih del pri prenovi Dravskih elektrarn Esoteeh iz Velenja, v torek, 17. februarja, izvedel tudi prvo vrtenje agregata na HE Dravograd. Gre za drugega od devetih agregatov, kijih bodo zamenjali na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok. Montaža kljub začetnim zamudam pri dobavi turbin poteka po načrtu. Prvi agregat z močjo 26 MVA v HE Mariborski otok bodo na elektroenergetski sistem priključili v začetku marca, drugega v HE Dravograd z močjo 12 MVA pa bodo pred priključitvijo preizkušali mesec in pol. V tem času naj bi prvič izvedli tudi vrtenje tretje turbine moči 26 MVA v HE Vuzenica in se potem lotili agregatov 2 na hidroelektrarnah Mariborski otok in Dravograd. ■ mkp Esotechova vstopna točka Interneta VELENJE, 19. februarja - Na sedežu podjetja Esoteeh v Velenju so predstavnikom podjetij, tistim, ki se v njih ukvarjajo z informatiko, predstavili internet vstopno točko. Z njo bodo Savinjsko - Šaleška gospodarska zbornica ter podjetja in fizične osebe na tem območju imele ugodno in dobro priložnost za kakovosten dostop do interneta. Ta točka jim bo omogočala, da bodo v omrežje prišla hitreje. Gre za majhen, a perspektiven program modernih informacijskih tehnologij, ki ga bosta sestavljala videokonferenčni sistem in internet vstopna točka. To v denarju ne pomeni veliko, ampak zelo malo, s tem se v podjetju ukvarja malo ljudi, lahko pa na daljši rok, s širjenjem interneta, predstavlja zametek novega programa. ■ Kovinotehna podpisala pogodbo s Searsom CHICAGO, 16. februarja - Generalni direktor Kovinotehne Celje Aleš lic je v Chieagu podpisal pogodbo o sodelovanju s svetovno znanim ameriškim trgovskim podjetjem Sears. Na leto ustvarijo v tem podjetju za 40 milijard dolarjev prometa, njegove osnovne blagovne skupine pa so tehnično blago, tekstil, pohištvo in oprema za avtomobile. V tridelni pogodbi, sklenjeni za dobo 5 let in z možnostjo podaljšanja, je Kovinotehna zapisana kot ekskluzivni distributer za Slovenijo, države nekdanje Jugoslavije, Albanijo, Bolgarijo, Češko, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovaško in vse države nekdanje Sovjetske zveze. ■ Tp 80.000 telefonskih priključkov CELJE - Celjska poslovna enota telekoma Slovenije je na svojem območju dosegla izredne uspehe pri izgradnji in modernizaciji telekomunikacij, saj je letos zgradila 80 - tisoči telefonski priključek. Zlasti velik je v zadnjem času napredek na področju Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, zato ni naključje, da je tudi jubilejni priključek na tem območju. Najprej so v Mozirju zgradili novo digitalno vozliščno centralo, nato pa so celotno območje posodobili z digitalnimi centralami in optičnimi kabli, vzporedno pa gradili nova telefonska omrežja. V ta namen bo Poslovna enota Celje Telekom Slovenije jutri, v petek, s pričetkom ob 12.00 na sedežu v Celju pripravila novinarsko konferenco, na kateri bo javnost seznanila z delom in uspehi na svojem področju. ■ Stečaj Toplotnih črpalk VELENJE - Okrožno sodišče Celje je konec januarja izdalo sklep o stečaju podjetja Gorenje Toplotne črpalke, kjer je bilo zaposlenih 17 delavcev. Za ta korak se je zaradi velikih težav v poslovanju odločila skupščina podjetja Gorenje Servis, katerega hčerinski del je bilo to podjetje. Prvi narok za preizkus terjatev bo 6. maja, stečajni postopek pa bo vodil Rudi Satler. ■ mkp Manj štipendistov kot lani VELENJE - Na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje so v šestih upravnih enotah, ki jih s svojo dejavnostjo "pokrivajo", v decembru izplačali 4.604 štipendij, od tega dijakom 3.214 (med njimi je 485 Zoisovih štipendij) in študentom 1.390 (553 Zoisovih). V primerjavi z decembrom leta 1996 je število štipendij v poprečju manjše za 5,2 odstotka, več štipendistov kot pred letom dni imajo na območju le v Dravogradu (za 4,8 odstotka več) in v Mozirju (za 3 odstotke več). Poprečna štipendija (brez Zoisovih štipendistov) je v decembru za dijake znašala 19.500 tolarjev, za študente pa 27.600 tolarjev. ■ mkp Poslovne novice GZS organizira obisk slovenske gospodarske delegacije v Jordanijo in jPalestino v času od 15. do 18. aprila. Prejeli smo januarske ponudbe in povpraševanja domačih in tujih podjetij. Sejem Fensterbau (okna, vrata in fasade) bo v Nurnbergu med 26. in 29. marcem. Občina Mozirje Smeti in odpadki v Celje! Nova in zaostrena smetarska bitka se je razvnela v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, tokrat z žariščem v občini Mozirje; vojna za smeti in odpadke se torej nadaljuje in ji skoraj ni videti konca. Ali pač. Za osvežitev spomina; pet zgornjesavinjskih in zadrečkih občin je brez zares velikih težav opravilo delitev premoženja bivše skupne občine Mozirje, zapletlo pa se je pri zapuščini Javnega podjetja komunala Mozirje z vso njegovo dediščino, vse skupaj pa je ključnega pomena za skaljene odnose med (nekaterimi) občinami. V Gornjem Gradu so ustanovili lastno komunalno podjetje, ki med ostalim upravlja odlagališče smeti in odpadkov za vseh pet občin; v Mozirju so tudi ustanovili novo komunalno podjetje Okolje, ki naj bi na zapuščini še obstoječega nadaljevalo ravnanje z odpadki za obe dolini; občini Gornji Grad in Nazarje sta koncesijo za odvoz odpadkov zaupali velenjskemu podjetju PUP; zaradi nerešenih, takšnih ali drugačnih računov, je občina Gornji Grad že nekajkrat zaprla odlagališče za Javno podjetje Komunala; številni dogovori ne dočakajo uresničitve in v mozirski občini so temu sklenili narediti konec. Odbor za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo pri občinskem svetu je izdelal poglobljeno oceno stanja in svetnikom ponudil predlog, da občina Mozirje sprejme ponudbo občine Celje, da bi smeti in odpadke iz mozirske občine poslej odlagali na celjskem odlagališču. Svetniki so predlog temeljito obravnavali in pooblastili župana, da podpiše pogodbo. Med ostalim so menili, da država majhnih odlagališč ne bo več podpirala, da imajo prednost regijska odlagališča kakršno je celjsko, ki pokriva območje z do 150.000 prebivalci. Dodatni razlog naj bi bil, daje odlaganje v Celju cenejše in bolj pošteno, saj gre za dejansko težo odpadkov, ne pa za površno oceno. Prekiniti pogodbi s PUP-om! To seveda ni vse v zvezi s tem. Mozirski svetniki so namreč sprejeli tudi sklep, da ostalim občinam pošljejo zahtevo po določitvi skupnega kriterija za delitev premoženja JP Komunala z rokom do konca februarja. Še bolj "vroč" je sklep, s katerim mozirski občinski svet zahteva od občin Gornji Grad in Nazarje, da prekineta pogodbo z velenjskim PUP-om. Občini po njihovem mnenju na ta način povzročata škodo ter zmanjšujeta prihodke in bilanco JP Komunala, ki je seveda zaenkrat še v skupni lasti vseh petih občin. Mozirski občinski svet torej od ostalih občin zahteva, da do dokončne razdelitve premoženja in ukinitve JP Komunala, to podjetje upravlja vso komunalno infrastrukturo, katere del naj bi si nekatere občine nelegalno že prisvojile. Naj se ne vtikajo v zadeve drugih! Razumljivo je, da so takšni sklepi povzročili vročo kri vsaj v občinah Nazarje in Gornji Grad, temu primeren je tudi odziv obeh županov. IVAN PURNAT, župan občine Nazarje: "Mozirski občinski svet naj se ne vtika v zadeve in pristojnosti ostalih občin in njihovih občinskih svetov. Naj raje pomete pred svojim pragom in sprejema pozitivne odločitve za svojo občino. Očitno se v Mozirju še vedno ne morejo sprijazniti z dejstvom, da niso več vladarji Zgornje Savinjske in Zadrečke doline." TONI RIFELJ, župan občine Gornji Grad: "Takšni sklepi pomenijo vmešavanje v zadeve in pristojnosti ostalih občin, v Mozirju očitno še vedno ne poznajo občinskih mej. Zakon o lokalni samoupravi je glede pristojnosti posameznih občin popolnoma jasen in tega se v Mozirju še ne zavedajo. Našega komunalnega podjetja gotovo ne bodo uspeli zrušiti, izpad iz njihove občine bomo na našem odlagališču zanesljivo nadomestili, pogodba s PUP-om pa nepreklicno velja. Osebno menim, da mozirski občinski svetniki niso dovolj pretehtali odločitve za Celje in so jo sprejeli prenagljeno, ali pa so jim bila predstavljena pomanjkljiva dejstva in niti "izkušenj" celjskih sosedov glede njihovega odlagališča ne poznajo. Seveda jim ne zapiramo vrat, naj pridejo, dogovor je možen." Ujp Obisk z razlogom club na jug V času modnega sejma smo z razlogom obiskali sejemski prostor velenjskega tekstilnega podjetja M club, si ogledali njihove izdelke in direktorju Marjanu Gaberšku zastavili nekaj vprašanj, ki pravzaprav pod vprašaj postavljajo tudi možnosti razvoja v zadnjih letih močno zapostavljene slovenske tekstilne industrije. V M clubu so po dolgih letih ponovno zadovoljni s svojimi poslovnimi rezultati, saj so, izgleda, rdeče številke že preteklost. To, kako uspešni bodo pri uresničevanju bogato zastavljenih načrtov, pa je resnično močno odvisno tudi od pomoči države. M club je letos na sejmu predstavil precej novosti. Največ v stalnem programu oblačil za prosti čas, kjer izdelujejo visoko kvalitetna oblačila za smučarje, tokrat pa so prvič predstavili kombinezone za veleslamom in smuk. Zanimivi so tudi izdelki iz 100% puha, ki nastajajo v kooperaciji s tujimi partnerji. Kot novost so predstavili žensko linijo M Desire, ki stopa v korak s svetovno modo, v M clubu pa so prepričani, da bodo z njo dosegali dobre poslovne rezultate, saj so ponujeni kostimi in plašči resnično dobri. Obnovili so tudi moško linijo Agent, veliko pa stavijo na sodelovanje z ital-jansko modno hišo ALMA. M club se je na sejmu predstavil z lastnimi znakami in Almino linijo Spazzio. Na to stavijo v prihodnje. In na trge bivše Jugoslavije. "Odločili smo se, da bomo skupaj nastopali pri prezentaciji in prodaji linije SPAZZIO. Nekako je ta najbolj po meri slovenskih potrošnikov, zato računamo, da bomo tukaj dosegli lepe rezultate, saj je zanimanje v odnosu na prejšnja leta nad pričakovanji, " nam je povedal Marjan Gaberšek. Tudi on si želi, da bi bil modni sejem bistveno drugačen, predvsem po^pvni, kot jih pripravljajo v tujini, sploh, ker se počasi odpirajo meje proti jugu. In koliko si od tega obeta M club? "Jaz na to gledam zelo optimistično. Ravno v teh dneh smo imeli prve kupce iz Hrvaške. Presenečeni smo nad naročili. V kratkem bi radi obnovimo naši trgovini v središču Zagreba in v Splitu, tik pred koncem so tudi razgovori za odprtje trgovine v Umagu. To bodo trgovine na jranšizen sistem, s tem pa bomo pokrili za nas najzanimivejši del Hrvaške. Upam, da se bodo zadeve začele premikati tudi še južneje, v Srbiji." ■ Bojana Špegei VEC POSLOVNIH PROSTOROV V VELENJU ODDAMO SUPER LOKACIJA, VELIKO PARKIRIŠČE TELEFON: 063/497-6300 Poljsko partnersko mesto Piotrkovv Trybunalski vabi na sejem regionalnega gospodarstva in gospodarstva partnerskih mest (med njimi je tudi Velenje), ki bo od 5. do 7. junija. Samostojnim podjetnikom in malim podjetjem nudimo brezplačne poslovne, pravne in fi-nančno-davčne informacije po tel.: 856-920. ■ B. Lednik Sindikat Premogovnika Velenje Pozornost ob dnevu žena Sindikat Premogovnika Velenje je doslej svojim sodelavkam vsako leto ob 8. marcu poklonil šopek spomladanskega cvetja in čestitko. Letos, ko pade dan žena na nedeljo, bi to težko izvedel, pa tudi sicer so se odločili za drugačno potezo. "Letos smo se odločili, da bomo dan žena obležili s humanitarno akcijo," je dejal predsednik sindikata podjetja Jože Kožar. "Sredstva bomo namenili za izgradnjo varstveno delovnega centra Ježek v Velenju. Menimo, da bomo s tem naredili nekaj dobrega za žene, pa tudi za vse nas. 8. marec je eden od praznikov, ki bi ga nekateri želeli izbrisati, s tem pa izbrisati tudi del zgodovine, ki je ta praznik ustvarila. V našem sindikatu na to nismo nikoli pristajali, saj je tudi naša dolžnost, da varujemo skoraj 90 let staro tradicijo ženskega boja proti diskriminaciji, vojni, za mir in enakopravnost, za boljši položaj žensk v družbi in za druge vrednote, ki so vedno bile tudi del sindikalnega boja. Verjetno nihče nima nič proti materinskemu dnevu, s katerim bi nekateri radi ta praznik nadomestili, vendar je treba upoštevati vsaj dve stvari: da vsaka ženska, žal, ne more biti tudi mati in da materinstvo tudi ni edina vloga ženske. Zato tudi menim, da je prav, da na dan žena še vedno izkažemo pozornost ženam in jim zaželimo, da bi v teh prelomnih časih tudi še kaj pridobile in ne samo izgubljale z nami vred," je dejal Kožar. ■ Diana Janežič 26. februarja 1998 POGOVOR S TEŽO NAS CAS 5 Komunalno podjetje Velenje Ali in kdo živi neupravičeno na veliki nogi? Na zadnji seji sveta Mestne občine Velenje seje svetnik Tone Lovrec med drugim vprašal: "Kam gre naša komunala? Čeprav so cene ogrevanja med najnižjimi v Sloveniji, ne vem, čemu takšne podražitve za individualno (široko) potrošnjo: ogrevanje prostorov za indeks 1,37, zagotovljena moč pri ogrevanju za kar 6,33 indeksnih točk?" Vprašanje terja odgovor, poiskali smo ga pri najodgovornejši osebi javnega Komunalnega podjetja Velenje Marijanu Jedovnickemu. So navedbe svetnika točne? Marijan Jedovnicki: "Primerjava cene za obdobje 1. januar 1996 in 1. januar 1998 kaže, da je cena porabljene toplotne energije v tem obdobju porastla od 1384, 82 SIT/MMi na 1902,60 SIT/MWh oziroma, da je v dveh letih višja za 28%. Pri tem moram opozoriti še na spremembo cen dobavljene energije: od 1346,11 SIT/MWh na 1713 SIT/MWh. Iz tega je jasno, da je večina podražitev šla dobaviteljem in proizvajalcem toplotne energije - Tešu in Premogovniku. Prav tako smo 1. julija lani uskladili naš sistem z veljavnim sistemom obračuna priključne moči v Sloveniji. Namesto zagotovljene smo prešli na obračun priključne moči. Do uveljavitve novega sistema je cena zagotovljene znašala 245 SIT/MWh, od omenjenega 1. julija dalje smo obračunavali priključno moč po 995 SIT/MIV. Lanskega 1. decembra smo ceno povišali na 1290 SIT/MVV. Skupna podražitev priključne moči toplotne energije je znašala 31,4%. Cena ogrevanja je torej sestavljena iz dveh elementov: porabljene energije in priključne moči. Količina porabljene energije je odvisna od temperaturnih razmer oziroma zunanjih temperatur, priključna moč pa je fiksni znesek, ki ga uporabniki plačajo po dvana-jstinah." Je logično, daje cena ob prehodu iz enega na drug sistem obračuna toliko višja? Marijan Jedovnicki: "Pri tem moram najprej pojasniti razliko med zagotovljeno in priključno močjo. Zagotovljena pomeni izračunano vrednost iz priključne moči, število obratovalnih urna leto (lani je znašalo 2150) in faktorja odjema 0,84. Priključna moč pa je vsota moči vseh priključenih grelnih teles. Tu prihaja do razlik. Novega sistema obračuna si nismo izmislili mi. Zakaj smo to storili? Zato, da smo se približali cenam toplotne energije, ki veljajo drugje v Sloveniji, si tako zagotovili del denarja za amortizacijo in s tem za nujno potrebna vlaganja v obnovo v večini 20, 30 let starih omrežij. Namreč kakšnih rezerv nimamo, edini vir prihodka je za zdaj cena energije. Ta je pri proizvajalcih tako narasla, da z razliko med njihovo ceno in našo ceno za široko potrošnjo komajda pokrivamo izgubo toplote v omrežju in strošek električne energije. Ostale stroške (vzdrževanje, prispevki, davki, plače, amortizacija, materiali), ki so prav tako hitreje naraščali kot cena toplotne energije, smo delno pokrivali iz cene industrijske potrošnje, ki je v povprečju več kot dvakrat višja od cene za široko potrošnjo. Pa še nekaj. Zamrznitev cen toplotne energije v državi je Komunalno podjetje Velenje doletela prav v trenutku, ko so bile cene Komunalnega podjetja Velenje najnižje v Sloveniji. Zato so kasnejše podražitve podjetju prinesle zelo malo prihodka. Če bi ostali pri tem, bi to pomenilo nadaljnje siromašenje podjetja natančneje še manjša vlaganja v obnovo omrežij, kar bi dolgoročno za posledico imelo večanje izgube toplotne energije, dodatne stroške, ki bi jih morali pokrivati iz cene in nezanesljivo oskrbo." Ali novi sistem obračuna oziroma cene spodbujajo tiste, ki so vgradili števce? Marijan Jedovnicki: "Jih, ker del stroška za porabljeno toplotno energijo plačajo po dejanski porabi in ne po pavšalnem obračunu." So sedaj te cene že dosegle vrh in kaj je s "popustom" dobaviteljev in proizvajalcev energije? Marijan Jedovnicki: "Vsem podražitvam navkljub z današnjo ceno ne pokrivamo vseh stroškov na široki potrošnji. V prihodnje bomo morali iz cene, predvsem za vlaganja, pridobiti še več denarja kot ga danes. Po ceni priključne moči in porabljene energije smo še vedno med najnižjimi v Sloveniji. Marijan Jedovnicki, direktor Komunalnega podjetja Velenje:" Nadaljnje podražitve so nujne, sicer v prihodnje ne bomo mogli več zagotavljati nemotene in kakovostne oskrbe." Splošno razširjeno mnenje o subvencionirani toplotni energiji pri nas žal, ne drži več oziroma so popusti res malenkostni, skorajda niso vredni omembe." Je ob povedanem na obzorju novi dvig cene toplotne oskrbe? Marijan Jedovnicki: "O cenah odločata vlada in skupščina podjetja. Mi smo izdelali ocene potrebnih vlaganj in te nam narekujejo nadaljnje povišanje cen energije. Mimogrede tudi pri oskrbi z vodo in pri odvajanju ter čiščenju odplak. Približati se moramo povprečju cen v Sloveniji." Ta pa je koliko? Marijan Jedovnicki: "Najvišja cena toplotne oskrbe v Sloveniji znaša približno 6500 SIT/ MWh, naša 1900 SITIMVVh. Po izračunih bi se morala cena za široko potrošnjo približati od 3800 do 4000 SIT/MWh." Ste kolegiju županov že predlagali kakšne odstotke povišanja in kdaj? Marijan Jedovnicki: "Za toplotno energijo imamo pripravljen predlog. Glede na to, da je postopek povišanja cen vezan na odločitev skupščine podjetja in vlade (pri čemer sodelujeta tudi ministrstvi za ekonomske odnose in razvoj ter za okolje in prostor), bo zaradi dolgotrajnih postopkov predlog povišanja visok, uveljavljali pa bi ga postopoma v naslednjih treh, štirih letih." Kam gre torej naša komunala? Kdo živi na veliki nogi? Marijan Jedovnicki: "Ob vsem spoštovanju in zavedanju položaja, v kakšnem živijo naši občani, moram vendarle poudariti, da so podražitve nujne, ker nam samo te zagotavljajo uresničitev skupnih ciljev. Mi ne živimo na veliki nogi in to tudi ne nameravamo. Želimo pa uporabnikom zagotavljati zanesljivo in kakovostno oskrbo s komunalnimi dobrinami. " ■ Tp Mlečna proizvodnja v Šaleški dolini Prehodni pokal v Ravne Najboljši med najboljšimi: od leve proti desni: Peter in Cvetka Napotnik, Marjan Jakob in Jožica ter Franci Rotnik Na prireditvi v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni so se pred nedavni m zbrali na-Jbo\jš\wved najboljšimi pridelovalci mlefca mlekarne Celeia iz Arje rasi. Med 24 zadrugami, ki organizirajo odkup za to mlekarno, je bila znova najboljša Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Lani je mlekarni od skupnih 47,9 oddala 7 milijonov litrov mleka. Med 2000 kmeti, od katerih mlekarna odkupuje mleko, sta bili zapisani najvišje imeni kmetij iz občine Šoštanj. Na lanski tovrstni prireditvi sta zlati golidi, pokal za največ oddanih litrov in prehodni pokal, prejela Cvetka in Peter Napotnik iz Topolšice. Letos je ta lovorika v rokah lansko drugouvrščenih Jožice in Francija Rotnika iz Raven pri Šoštanju. In kaj so povedali o proizvodnji in pričakovanjih ob vstopu Slovenije v EU? Jožica in Franci Rotnik: "Pri nas se ukvarjamo z mlečno proizvodnjo že od leta 1970 dalje. V hlevu imamo približno 100 glav živine, od tega 52 molznic, ki so lani oddale 333.736 litrov mleka. Dolgoletno delo pri selekciji in vzreji črede se je obrestovalo, pa tudi skrb za pripravo kakovostne krme. Cela družina je vpeta v to proizvodnjo, kjer se pogoji zaostrujejo, merila so vse strožja. Vendar za nas druge poti kot vztrajanje na tej ni. Glede na to, kaj nas čaka ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, smo v tem trenutku kar malo zmedeni. Glede kakovostni smo že danes v Evropi, ne dosegamo pa drugih pogojev, od naravnih danosti dalje. Tu še precej zaostajamo in seveda pričakujemo za lažje premagovanje težav pomoč države." Cvetka in Peter Napotnik: "Nič hudega, če je prehodni pokal odšel v Ravne. 5 oziroma 6 let se na naši kmetiji intenzivneje ukvarjamo s proizvodnjo mleka. Lani smo ga oddali 323.403 l. Možnosti, da bi prihodnje leto pokal dobili nazaj, ni, ker nimamo doma takšne črede, s katero bi lahko koga prehiteli. 52 krav molznic in 33 plemenskih telic imamo trenutno v hlevu. Če se bojimo trenutka vstopa Slovenije v Evropsko unijo? Seveda se. Pa ne zaradi več dela, boljše kakovosti, ker vse to za nas ni nič novega. Skrbijo nas drugi pogoji in možnosti. Da bi država z drugačno politiko do kmetijstva, s spodbudami, s katerimi bomo lahko izpolnili večino pogojev za uspešno gospodarjenje in razvoj v novih pogojih poslovanja, so najbrž bolj naše želje kot realnost. " Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina: "Evropska merila kakovosti že imamo, tudi pogoji, ki jih postavlja mlekarna, so enaki evropskim. O tem med drugim priča podatek, da naša kmetija odda v povprečju 45 tisoč, slovensko pa znaša 16 tisoč litrov mleka. Najbližje evropskemu vrhu smo na tem področju torej prav mi. Kako in kaj bo v prihodnje s to proizvodnjo, bo v veliki meri odvisno od tega, za kaj se bodo politiki dogovorili. Upam, da pri tem ne bodo razmišljali o propadu dveh tretjin kmetij, ampak bolj o posebnosti slovenskega podeželja. " ■ Tp Končan ekološki projekt sedmošolcev o sanaciji Šaleške doline "Starejši rodovi so ti vzeli, mi ti vračamo!" Dvorana šoštanjske občinske sejne sobe je bila v torek dopoldne obsijana s soncem. Tistim, ki je pošiljalo svoje žarke od zunaj in tistim, ki so ga v prostor, ponavadi namenjen občinskim sejam, prinesli sedmošolci iz vse Šaleške doline, ki so ga ob zaključku projekta "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino" opremili s plakati na to ekološko temo. Tako domiselni so, da si jih le oglejte, če boste imeli možnost, saj bodo razstavljeni na osnovnih šolah in po tistih ustanovah, kjer bodo to želeli. Izmed številnih plakatov so izbrali tri najboljše, učenci, ki so jih izdelali, pa bodo za nagrado obiskali Bled. Predstavitvi nagrajenih plakatov, ki so jih pripravili v 7.b in 7.c razredu na OŠ Biba Roeck, sta bili izvirni in zabavni. Mladi pa so povedali, da so takšni projekti prava popestritev šolskega dela. "Lahko rečem le, da je ocena letošnjega ekološkega projekta, že četnega po vrsti, superpozitivna," nam je po simpatično zastavljeni in izpeljani okrogli mizi o ekologiji v Šaleški dolini povedala sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje Tinca Kovač. Tudi tokrat so ga pripravili pri tej otrokom namenjeni Zvezi, izpeljali pa mladi raziskovalci Inštituta za raziskovanje ERIC-o Velenje.^ Emil Šterbenk, vodja izobraževanja na raziskovalnem inštitutu ERIC-o, ki je tudi letos bedel nad izvedbo teoretičnega ter praktičnega dela projekta, nam je o njem povedal: "Projekt želimo vsako leto ne le nadalje- vati, ampka tudi nadgraditi. Če smo se v prvem in drugem letu več ukvarjali z zgodovino Šaleške doline, se sedaj vedno bolj s prihodnostjo. To odsevajo tudi plakati naših mladih sodelavcev, na katerih vedno najdemo kakšne nove ideje. Če sijih dobro pogledamo, iz njih kar veje pozitivna energija in mislim, da je to tako za otroke kot za nas zelo dobro. Letos smo prvič v projekt uvedli tudi naša prizadevanja za varčevanje z energijo, učenci pa so dojeli, da tudi tako lahko poskrbimo za manjšo obremenjenost okolje." Na ERIC-u pa so naredili še korak dlje in ustanovili izobraževalni oddelek, kij>a vodi prav Emil Šterbenk: "Skoda bi bilo, da izkušnje, ki smo jih pri- dobili v teh štirih, že skoraj petih letih, ne bi prenesli na širše območje. Naše okolje oskrbuje Slovenijo s tretjino električne energije, negativne posledice pa ostajajo tukaj. V zadnjem času smo jih uspeli veliko odpraviti ali vsaj omiliti, zato imamo slovenski javnosti kaj pokazati in naša us- meritev je, da bi v letošnjem letu pričeli prikazovati te pozitivne rezultate sedmim razredom po vsej Sloveniji," smo izvedeli. Smet ni za svet Tako se je glasilo eno izmed gesel iz razstavljenih plakatov. Posebna komisija je tretje mesto dodelila 7.c razredu iz OŠ Biba Roecka, drugo 7.c iz OŠ Livada in prvo 7.b iz OŠ Biba Roecka. Predstavniki obeh šoštanjskih razredov so pripravili izjemno zanimivo, drugačno, dramsko obarvano predstavitev plakatov in v projektu spoznanega. Mi pa smo poklepetali s po enim predstavnikom iz obeh razredov. Katja Švarc iz 7.b, OŠ Biba Roeck: "Mislim, da se onesnaženost Šaleške doline izboljšuje, vendar bi lahko 5 skupnimi močmi za naravo naredili še več. Projekt je bil poučen, zato smo tudi mi pričeli na ekološke probleme gledati z drugačnimi očmi, saj sem tudi sama spremenila mnenje o obremenjenosti okolja, v katerem živimo. Izdelave plakata smo se lotili tako, da smo si dobro ogledali okolico, naredili načrte, potem pa večino prostega časa namenili zato, da smo plakat čim lepše izdelali in z njim čim več povedali. To je naše sporočilo, kako je bilo v preteklosti, kako bi se dalo to popraviti in kaj si želimo za prihodnost." Nejc Kortnik, 7.c, OŠ Biba Roeck: "Projekt mi je bil res zelo všeč. Veliko smo se naučili o tem, kako varčevati z energijo in ohraniti naše okolje čim bolj čisto. Upam, da bodo v šoštanjski elektrarni hitro zgradili čistilno napravo. Zaupam v ljudi, ki so nam čistilno napravo obljubili, zato verjamem, da to ne bo ostala le želja. Upam pa, da bom lahko še kdaj sodeloval pri podobnih projektih. V razredu smo bili zelo veseli tretje nagrade, ki smo jo dobili za plakat in se že veselimo izleta na Bled." ■ Bojana Špegel 6 MS ČAS OBJAVE 26. februarja 1998 Opravičilo in razlaga - drugič Gospod Vlado Vrbič, ravnatelj Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje, v Pismih bralcev (Naš čas, 12. 2.1997) odgovarja na hudovanje bralke zaradi mrzle dvorane med predstavo. Pri tem našteva razloge za nedejavnost, vendar v prvi vrsti za svojo. Ne strinjam se z ugotovitvijo, da se vračamo »v ledeno dobo«. Po mnenju pisca smo celo v njej, kot je zapisal, »kar se tiče vlaganj v nekatere dele kulture«. Ker v nadaljevanju našteva, kako stara sta Dom kulture in Knjižnica, gre po mnenju pisca za ledeno dobo vlaganj, morda pa tudi za ledeno dobo vsebine in dela, predvsem pa za odgovornost kulturnega dogajanja. Gre pa tudi za to, da je med profesionalnim delom, ki bi ga morali opravljati tudi odgovorni v kulturi - in med odgovornimi je prav gotovo ravnatelj Kulturnega centra Ivana Napotnika -, preveč sanjarjenja. Z neverjetno lahkotnostjo nekateri (napačno) delijo kulturo in s tem delijo ustvarjalce. Tako ustvarjajo vtis, da sta kultura in ustvarjanje deljiva. Da, če ni vsega, kar si želimo in potrebujemo za ustvarjanje, potem kulture ni!? Pa vendarle na srečo ni tako. Kultura je bila in bo vedno, če si bomo odgovorni za kulturno ustvarjanje ustvarjalno prizadevali, malo manj zase in za svoje ho-bije ter več za naloge, ki jih zahteva služba. Če gre za konkurenco in tekmovanje za boljše programe in projekte, je to za kulturo dobro, če pa gre za nevoščljivost in iskanje koristi, pa se kulturi in ustvarjalcem ne piše dobro. Spominjam se Velenja v 50-tih letih. Takrat je bil Dom kulture edina tovrstna ustanova, a za tiste čase smo imeli resnično veliko »kulture«. Prireditve so bile organizirane le v Delavskem klubu in v Domu kulture, drugih primernih objektov, na primer šol, takrat ni bilo. Tudi Glasbena šola je gostovala v Domu kulture, prav tako Rudarska godba in še kdo. Ponosni smo bili na naše prireditve. Bile so odmevne v širšem slovenskem prostoru. Velenje se je razvijalo in z njim so rasle nove ustanove: Šolski center, Gimnazija, osnovne šole, vrtci, Zdravstveni dom, Lekarna, Glasbena šola ... Nastajal je Muzej (pravkar smo praznovali njegovih 40 let), skratka, z vsako stavbo je nastajala kultura - raznorodna po vsebini in ponudbi, v različnih prostorih, a vendarle Kultura. Mnogo Velenjčanov se je ukvarjalo z ustvarjanjem in »delalo kulturo«. Ponosni smo postajali na naše uspehe, prireditve in ustvarjalce. V podjetjih, šolah, vrtcih in mnogih krajevnih skupnostih so nastali pogoji za ustvarjanje in ustvarjalce na kulturnem področju. Podoben govor, kot je vsebina odgovora g. Vlada Vrbiča, smo poslušali na prireditvi v počastitev letošnjega kulturnega praznika, na prireditvi ob 40-letnici Muzeja KC IN, na otvoritvi razstave Šaleška dolina med roma-niko in barokom in otvoritvi obnovljene Zbirke Františka Foita na Velenjskem gradu. Tudi prisotnosti ministra za kulturo nismo znali prav izkoristiti. Dobra kulturna prireditev na proslavi »se je izgubila« v stokanju govornika iz kulturne ustanove, namesto da bi ministru in obiskovalcem pokazali pridobitve in bili ponosni na naše (po)ustvar-janje. V program je bila zajeta skoraj celovita »ponudba« kulturnega ustvarjanja, v čast kulturnem prazniku kot osrednji in vsebinski kulturni prireditvi. Ob vsebinsko bogatih in dobrih programih v našem prostoru torej ni razlogov za pesimizem. Veliko je uspehov, prireditev, to vedo povedati vsi, tudi kritiki. Ponosni smo lahko na naše ustvarjalce oz. izvajalce kulturnih programov v MO Velenje in na njihove uspehe. Nekaj jih želim (kljub pomanjkanju prostora) na tem mestu našteti. Mladinski center postaja kulturno središče z raznovrstnimi prireditvami in akcijami. Nenehno se nekaj dogaja v njem. Velenjsko založništvo je v preteklem letu izdalo preko 20 novih knjižnih naslovov. Likovne razstave so, poleg tistih v Galeriji, še v Premogovniku, v Gorenju, ERI, Vegradu, Zdravstvenem domu, v občinski stavbi, na Velenjskem gradu, skoraj po vseh šolah in vrtcih ter v marsikateri krajevni skupnosti. Pevski zbor Šolskega centra dosega zavidljive uspehe. Godba je zopet osvojila zlato medaljo. Glasbena šola in njeni ustvarjalci so znani zunaj meja naše države; skoraj ni srečanja v našem prostoru, ki bi minil brez koncerta ali predstavitve njihovega ustvarjanja. Tu so pevski zbori, manjše vokalne skupine, kulturna dogajanja v šolah, vrtcih, pevska zbora Gorenje in Kajuh, zbori upokojencev, okteti in manjše glasbene skupine, ples in izrazni ples, folklora in mnogi posamezniki in nenazadnje Amatersko gledališče Velenje, Kinoklub, likovniki, literarni ustvarjalci in še bi lahko naštevali. To so področja, kjer so podjetja, skupine in posamezniki ustvarili pogoje ter s tem kulturno ustvarjanje. Še pomembneje pa je, da so prireditve dobro obiskane in tudi to so rezultati dela. Upravičeno smo lahko ponosni na kulturne prireditve, predvsem na ustvarjalce, na naše mlade in manj mlade prebivalce. Zastavlja pa se vprašanje, ali je osrednja občinska kulturna ustanova, razen likovnih razstav ter likovnih delavnic in Muzeja KC IN , dovolj udeležena pri aktivnostih na kulturnem področju? In s tem vprašanjem smo pri srčiki našega problema. Nekako bo vendarle potrebno opravičiti obdobje obstoja, najbolje z razlago, da pogojev za delo ni bilo. A to ne more vzdržati. Z gotovostjo lahko trdim, da v KUD Franceta Prešerna v Ljubljani delajo v veliko slabših prostorskih in materialnih pogojih, kot jih ima Kulturni center Ivana Napotnika, pa vendar se o KUD Franceta Prešerna še kako sliši po Sloveniji. O projektih v kulturi, ki jih ustvarja, da ne bo pomote. Omenimo Dom španskih borcev, nič bolje ni urejen kot naš Kulturni dom, je pa v njem veliko vsebine. Ali pa dvorana v Šmarnem ob Paki. Vsi, ki smo jo obiskovali, vemo, kakšna je. Pa je veliko vsebine, »kulture« v njej. In če me spomin ne vara, je bilo v preteklih letih bore malo vsebine, prireditev v velenjski knjižnici. Prireditveni prostori v Knjižnici ali v Domu kulture ostajajo prazni, čeprav ponujajo prostor za prireditve vsaj petkrat tedensko. In še bi lahko našteval in spraševal. Spominjam se časov, ko s knjigami še nismo dosegali normati- vov oskrbljenosti velenjske knjižnice. V proračunu ni bilo niti toliko sredstev, da bi kupili predpisano število knjig, pa ni nihče niti ust odprl. Seveda pa ima ravnatelj Kulturnega centra Ivana Napotnika gospod Vlado Vrbič prav. Prostore za knjižnico potrebujemo in Dom kulture moramo obnoviti. Predvsem pa ga moramo vzdrževati. Zal ni mogoče vedno narediti vsega, kar bi želeli in morali. Preprosto za vse ni dovolj denarja. V Velenju smo najprej ustvarili pogoje za izobraževanje, s tem pa tudi za kulturo, vendar ne za kulturo po delih, pač pa za kulturo v podjetjih, ustanovah, šolah, vrtcih in v krajevnih skupnostih. Zagotovo je potrebno nadaljnje aktivnosti usmerjati v zagotavljanje pogojev za delovanje Knjižnice in za obnovo Doma kulture. Do takrat pa bodo morale vsebine najti prostor v tistih prostorih, ki jih v občini že imamo. In če je pred leti Glasbena šola gostovala v prostorih Doma kulture, potem ne vidim razloga, da ne bi vsebine, ki sodijo na »običajne« odre, našle svojega prostora v Glasbeni šoli ali drugje; saj za to gre, da »svoje« projekte uresničimo, mar ne? Morda bi bilo za »kulturo po delih« res najbolje, da bi jo organizirali tako, kot je Vlado Vrbič v razvojni strategiji predlagal. Muzej kot samostojno enoto in Knjižnico kot drugo enoto. Potem se bo dejavnost preostalega dela Kulturnega centra razvijala sama. In ta preostali del dejavnosti lahko povežemo tudi v Glasbeno šolo, pa ne zaradi Glasbene šole kot zgradbe in kulture po delih, ampak zaradi vodstva Glasbene šole, ki programe uspešno izvaja. li pravočasno, kot sem na primer osebno večkrat naročil krpanje stopnic pred Domom kulture. Seveda se, spoštovane občanke in spoštovani občani, zavedam, da se s pisanjem odgovora gospodu Vladu Vrbiču, ravnatelju Kulturnega centra Ivana Napotnika, izpostavljam ostremu in neizprosnemu peresu U. HRASTA. Želel pa sem pojasniti moje videnje kulturnega ustvarjanja. Prepričan sem, da smo sposobni, da moramo in bomo do obnove Doma kulture in do zagotavljanja prostorov za Knjižnico veliko vsebin kulturnega (poustvarjanja izvedli tudi v sedanjih prostorih. Če pa Dom kulture ali Knjižnica nista primerna, bomo morali najti druge prostore. Druge možnosti preprosto ni, četudi razlivali črnilo in črnili za . (.izpuhe druge. To da ni nove knjižnice in ne takšnega kulturnega doma, kot bi se ga želel ravnatelj (in tudi jaz), ni edini in ne največji razlog očitnega nereda in nedejavnosti v ustanovi z imenom Kulturni center Ivana Napotnika. Pravzaprav pa sem zaradi načina odgovora in iskanja krivde, predvsem pa zaradi vsebine dela v Kulturnem centru, v zadnjem obdobju žalosten. Uprava Mestne občine Velenje je tudi s podporo Sveta usmerjala in podpirala aktivnosti v Kulturnem centru Ivana Napotnika in vlaganje denarja v kulturo. Tlidi zato so skupni rezultati v kulturi dobri, četudi Knjižnica nima prostorov in Dom kulture ni obnovljen. Kulturna bera v občini je vendarle dobra. Zato sem ponosen in nisem razočaran. Saj človek dela, ne zaradi zahval ali priznanj; dela, kar misli, daje prav in za tisto, v kar verjame. In kakšna so bila vlaganja v kulturo iz proračuna občine Velenje in MO Velenje? v letu 1991 15 mio 3% prorač. v letu 1992 39 mio 5% prorač. v letu 1993 58 mio 4% prorač. merila 50 mio v letu 1994 70 mio 3% prorač. merila 77 mio v letu 1995 105 mio 6% prorač. merila 87 mio v letu 1996 111 mio 6% prorač. merila 86 mio v letu 1997 125 mio 6% prorač. merila 94 mio predv. v letu 1998 130 mio 5% prorač. merila 98 mio In na koncu. Proračun lahko »usmerja« in »daje« toliko sredstev, kot jih ima ali dobi »priznanih« iz državnega proračuna. In v »kulturo« se je precej vlagalo. Na razporejanje denarja v Kulturnem centru pa doslej občina ni imela vpliva. Danes je v Kulturnem centru Ivana Napotnika zaposlenih 37 uslužbencev, brez tistih iz javnih del. Od tega: v Knjižnici 15, v Galeriji 2, v Muzeju 10, na prireditveni dejavnosti 7 in v upravi 3. In četudi je lahko odgovornost deljena, je za delo Kulturnega centra Ivana Napotnika nedvomno odgovoren ravnatelj, pa to hotel ali ne. Ob problemih, ki jih je nanizal v odgovoru v Našem času, sem prepričan, da je klimatska naprava v kulturnem domu v preteklih letih dobro delovala. Torej bi ob primernem vzdrževanju lahko delovala tudi danes. Zato sem v petek, 13. 2. 1998, pri družbi ESOTECH že naročil pregled in predračun za popravilo klimatske naprave in aluminijastih plošč na fasadi Doma kulture. To bi storil že prej, če bi me odgovorni obvesti- Skupaj je za delovanje Kulturnega centra Ivana Napotnika -namenjenih 105 mio SIT več, kot je Mestna občina Velenje v letih 93-98 »dobila« iz Republike za financiranje kulture po merilih Ministrstva za kulturo. In ta denar, teh 105 mio, smo morali v Mestni občini Velenje »pridobiti« iz lastnih virov, ali pa jih »odvzeti« drugim proračunskim porabnikom. Usmeritev, da več vlagamo v področja, ki so danes pomembna za razvoj, kar so zagotovo izobraževanje, kultura in šport, ima podporo tudi v Svetu MO Velenje. Seveda pa velja, da moramo za kulturno (po)ustvarjanje v naši občini še mnogo narediti. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali sta Knjižnica in Dom kulture postorila dovolj, ali pa v kulturnih ustanovah manjka tistega duha, ki je bil pred leti gonilo kulturnega ustvarjanja in je zagotavljal pestro in bogato kulturno ponudbo prebivalkam in prebivalcem? | Zupan Srečko MEH KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE D.D., VELENJE UPRAVA VABILO Na podlagi 25. člena statuta sklicuje uprava KRS Kabelsko razdelilnega sistema Velenje d.d. Velenje, 6. redno sejo skupščine delniške družbe, ki bo v četrtek, dne 16. aprila 1998 s pričetkom ob 17. uri v sejni dvorani v domu KS Konovo, Konovska 21, Velenje DNEVNI RED: 1. Izvolitev organov skupščine Predlog sklepa: Sejo skupščine vodi predsednik skupščine, za preštevalca glasov se izvolita Marko Mraz in Igor Centrih, za sestavo notarskega zapisnika se imenuje vabljeni notar Jože Rozman 2. Letno poročilo o poslovanju družbe v letu 1997 Predlog sklepa: Potrdi se letno poročilo uprave o poslovanju družbe v letu 1997 s pozitivnim mnenjem nadzornega sveta, oboje v vsebini kakor sta navedeni v prilogi k temu sklepu. 3. Sprejem sklepa o uporabi dobička Predlog sklepa: Ustvarjen dobiček družbe v letu 1997, ki je z letnim poročilom ugotovljen v višini 268.391,00 SIT, se razporedi za rezerve. 4. Sprejem sklepa o povečanju osnovnega kapitala in o uskladitvi nominalnih zneskov delnic Predlog sklepa: a) Osnovni kapital družbe se od 104.486.400,00 SIT poveča na 326.520.000,00 SIT. Povečani osnovni kapital v znesku 222.033.600,00 SIT se zagotovi iz sredstev družbe, in sicer revaloriziranega popravka kapitala, ki je izkazan na pasivni strani bilance. b) Hkrati s povečanjem osnovnega kapitala se izvede tudi uskladitev nominalnih zneskov 32.652 izdanih delnic v materalizirani obliki, ki se glasijo vsaka na nominalni znesek 100,00 DEM, in sicer tako, da število delnic ostane nespremenjeno, nominalni znesek vsake delnice pa znaša 10.000,00 SIT. c) Delnice se ne razveljavijo. Uskladitev delnic s tem sklepom se izvede z žigosanjem po vpisu osnovnega kapitala v sodni register. Žigosanje izvede uprava na podlagi poziva delničarjem, da zaradi žigosanja družbi predložijo delnice. 5. Sprejem sprememb in dopolnitev statuta družbe Predlog sklepa: Sprejmejo se spremembe in dopolnitve statuta družbe v vsebini, kakor jih je pripravila uprava in so priloga k temu sklepu. 6. Sprejem poslovnika skupščine Predlog sklepa: Sprejme se poslovnik o delu skupščine v vsebini kakor ga je pripravila upravajn je priloga k temu sklepu. 7. Razrešitev in izvolitev članov nadzornega sveta Predlog sklepa: a) Razrešijo se naslednji člani nadzornega sveta: Bauman Marko, Brglez Viktor, Doberšek Jože, Geršak Peter, Krajšek Edo, Krašovec Janez, Krepel Peter, Meža Janko , Novak Rajko, Penšek Alojz, Ravljen Iztok, Sever Franc, Strahovnik Rudi b) V nadzorni svet se za štiri (4) letno madatno obdobje, šteto od 21.04.1998 dalje izvolijo naslednji člani: Bauman Marko, Brglez Viktor, Doberšek Jože, Geršak Peter, Krajšek Edo, Krašovec Janez, Krepel Peter, Meža Janko, Novak Rajko, Penšek Alojz, Ravljen Iztok, Sever Franc, Strahovnik Rudi. 8. Vprašanja in pobude delničarjev Letno poročilo, predlog sprememb in dopolnitev statuta in poslovnika so na vpogled vsem delničarjem na sedežu družbe, Prešernova 8, Velenje. Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo eno dvajsetino osnovnega kapitala družbe, lahko po sklicu skupščine zahtevajo, da skupščina obravnava dodatni predlog in navedejo namen in razloge. Uprava bo take predloge objavila v roku deset dni od objave sklica skupščine. Vsak delničar lahko družbi pošlje razumno utemeljene nasprotne predloge k predlogom, ki sta jih podala uprava oziroma nadzorni svet. Če delničar tak nasprotni predlog pošlje v roku sedem dni, ga bo družba objavila na enak način kot sklic skupščine, in sicer v roku deset dni od objave sklica skupščine. Uprava bo v dvanajstih dneh po objavi sklica skupščine delničarjem, ki bodo to zahtevali, poslala sporočila in gradiva v smislu 287.člena ZGD. Na zasedanju skupščine lahko sodelujejo vsi delničarji, ki se izkažejo z delnicami ali potrdilom o vplačanih delnicah, pooblaščenci delničarjev pa morajo predložiti tudi veljavno pooblastilo. Delničarji in pooblaščenci, ki želijo sodelovati na zasedanju skupščine, morajo svojo udeležbo najaviti v tajništvu družbe najkasneje tri dni pred zasedanjem. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje skupščine istega dne ob 17.30 uri v istem prostoru. Skupščina bo na ponovnem zasedanju sklepčna ne glede na višino zastopanega kapitala. Delničarje vabimo, da se skupščine udeležijo v polnem številu. Velenje, dne 20. februarja 1998 Uprava družbe Korenič Slavko - predsednik Kolenc Marijan - član 26. februarja 1998 REPORTAŽA NAŠ ČAS 7 V Vinski Gori bodo prodali kulturno dediščino u V Hiška, kjer so doma le se kace Zgodba o domačiji v Lipju 29, ki jo je pokojna lastnica Marica Gril po svoji smrti zapustila Mestni občini Velenje, zaenkrat še ni zgodba s srečnim koncem. Ker je veliko vprašanje, kakšen naj bi ta konec sploh bil. Dejstvo je, da na plazovitem predelu Lipja sameva z grmovjem obdana hiška, ki vidno propada, ob njej pa je še bolj propadel majhen hlevček. Do nje se spustiš po makadamski cesti, ki jo je s svojimi sredstvi pred leti uredila krajevna skupnost, kamor seje pokojna rada zatekala po nasvet in pomoč, saj je živela sama. Njena edina želja naj bi bila, da ji ne bi bilo treba umreti v domu za ostarele, da bi lahko ostarela doma. Zelja se ji je uresničila. Sedaj pa imajo dediči, izgleda, malce nasprotujoče si želje, kaj z domačijo, ki naj bi bila pod spomeniškim varstvom. Sklep o prodaji so svetniki že potrdili, ni pa še gotovo, ali to pomeni tudi rušenje objekta. O tem bodo odločali etnologi, ki bodo že v kratkem ocenili vrednost objekta. Hiška za zanamce? Na zadnji seji sveta MO Velenje je bil pod sedmo točko L dnevnega reda zapisan predlog | sklepa o prodaji podedovane domačije, ki obsega tudi precejšen kos zemljišča, kupnino pa naj bi nakazali krajevni skupnosti Vinska Gora za nadaljnji razvoj kraja, morda za izgradnjo avtobusne postaje. S tem se ni strinjal svetnik Borut Korun, ki tudi sam živi v Lipju, in je zadevo poznal podrobneje. Povedal je, da je Marica Gril pričakovala pomoč ožje ali širše skupnosti. Sam naj bi ji predlagal, da sklene takšno pogodbo z MO Velenje, pri tem pa je poudaril, da je hiška pod spomeniškim varstvom in zato predlagal, da se uredi kot muzej. Da tako kraj in občina naredita nekaj za kulturo, da bodo lahko tudi naši otroci videli kakšno staro hiško, kar bo nemogoče, če bodo vse porušene... Svetniki so imeli različna mnenja o zadevi, na koncu pa je 17 članov sveta glasovalo za prodajo, trije pa so bili proti. Je hiška res kulturni spomenik? Predsednik sveta KS in hkrati svetnik Franc Špegel je na tej seji za govorniškim odrom zatrdil, da so skupaj z velenjskimi kulturniki ugotovili, da hiša ni pod spomeniškim varstvom. Marko Vučina, odgovoren za prostor v upravi MO Velenje, pa je pojasnil, da objekt ni kulturni spomenik, ker ni zaveden v dolgoročnem planu občine Žalec. Ko smo šli po sledovih zgodbe, smo izvedeli, da sta imela pravzaprav oba prav, a ne v celoti. Hiška je zagotovo zaenkrat zavedena le kot kulturna dediščina. Na Zavodu za spomeniško varstvo v Celju nam je direktorica Anka Aškerc najprej povedala, da jih je o nameri prodaje domačije obvestil Borut Korun, ni pa nam mogla z gotovostjo zatrditi, da je hiša res zavedena kot kulturna dediščina, ker ji nihče ni znal povedati točne hišne številke. Obstajale so fotografije objekta iz področja Lipja, ker pa ni bila prepričana, da gre za hišo Marice Gril, so po prvem pogovoru z nami ( bilo je v petek pred tremi tedni), že dva dni po tem, v ponedeljek, opravili ogled. Ja, objekt je bil pravi. Zato so že poslali na občinski naslov obvestilo, da je hiša od leta 1987 evidentirana kot kulturna dediščina, kar morajo upoštevati pri prodaji in s tem seznaniti kupca, ki bo z nakupom prevzel zakonske dolžnosti za ohranitev dediščine. Sedaj so naprosili znanega etnologa Vita Hazlerja, da si hiško ponovno ogleda in določi njeno valorizacijsko vrednost. Šele po tem bo mogoče govoriti o intenzivnosti varstva, saj ima kulturna dediščina različne stopnje. Če bo strokovnjak ugotovil, da gre za visoko kvaliteten objekt, se bodo zavzemali, da se razglasi za kulturni spomenik. Lahko pa, da se bodo zaradi kategorizacije odločili, da jo obdržijo le v popisu in morda celo dovolili rušenje. Anka Aškerc nam odgovora na to vprašanje v začetku tedna, ko se je zgodba toliko razpletla, da je bila pripravljena dati uradno pojasnilo, še ni znala dati. Izvedeli pa smo, da je imel Marko Vučina prav. Občina Žalec namreč še vedno nima sprejetega odloka o kulturnih spomenikih, Velenje pa ima tak odlok že najmanj 10 let. Zato objekt do sedaj še ni bil spomeniško zaščiten, ampak le evidentiran. Razlika je velika! Zaradi velikih stroškov je hiška postala breme Tudi sami smo si ogledali "sporno" domačijo. Cesta do nje je slaba in res se ji pozna, da že nekaj časa sameva. Pod njo je še vedno veliko grmovja, v katerem se menda pridno plodijo le še kače, tu in tam pa so iz zemlje že poganjali prvi žefrani in narcise, ki so opominjali, daje nekoč tu bilo življenje. Prvi sosed nam je povedal, da je bilo lansko poletje tam pravo kačje leto, zato je sam očistil doberšen del okolice. "Tako ne more več ostati. Tudi sam si želim, da se odločila, da jo bo raje podarila nekomu drugemu. Podprli smo jo v nameri, da domačijo podari občini Velenje, če ta poskrbi za njo do smrti in po njej, saj smo se obvezali, da bomo skrbeli za njen grob, vse zadeve pa je od tu naprej urejal župan. Lahko Marica Gril je kmetijo, kije označena kot kulturna dediščina, zapustila občini Velenje. Svetniki so sprejeli sklep, da jo prodajo... domačija proda in parcela uredi, saj ni več podobna ničemur," nam je povedal. Franc Špegel nam je ob ogledu domačije povedal svojo plat zgodbe, tisto, za katero stoji krajevna skupnost Vinska Gora: "Gospa Marica Gril je umrla pred približno tremi leti, prej je zadnjih osem let na domačiji živela sama. Po smrti svojih staršev seje poskušala preživljati z majhno pokojnino, prodajala je sadje, imela pa je tudi nekaj kmetijskih zemljišč, ki jih je oddajala v najem. Nekako se je preživljala. Ko je zbolela, seje odločila, da mora nekaj narediti, sploh, ker ožjih sorodnikov ni imela. Ugotovila je, da bi bili sorodniki šele po njeni smrti pravi sorodniki, zato se je rečem, daje bil do gospe Marije, ki smo jo vsi klicali Marica, izredno korekten. Takoj ji je priskočil na pomoč, uredil ji je sobico, tako da je lahko živela udobneje kot je prej. Tudi sosedje so ji velikokrat priskočili na pomoč. Bila je družabna in dobrega srca. Ko je mestna občina po njeni smrti dobila domačijo v last, je takoj naredila pogodbo za upravljanje kmetije z našo krajevno skupnostjo. Mi smo se tega malo bali, ker smo vedeli, da bo vzdrževanje izredno drago, kljub temu smo poskušali. Najprej smo razmišljali, da bi res poskušali v Vinski Gori narediti Kavčnikovo domačijo, pod narekovaji seveda, dobili smo kulturnike, zgodovinarje... Vsi so rekli, da domačija ni dovolj stara in da nima neke posebne zgodovinske vrednosti. Še največ vreden naj bi bil pulšpan v grapi, ki je menda precej star. Potem smo se odločili, da bi domačijo dali v najem kakšnemu društvu, pa ni bilo interesa. Po dveh letih smo ugotovili, da domačija zelo propada, saj smo skrbeli le, da smo hišo malo prezračili, spustili vodo... To pa je tudi vse, kar smo lahko naredili. V svetu KS smo se potem odločili, da predlagamo županu, da domačijo prodamo. Zato, da ne bi še bolj propadla. Denar pa bi porabili za razvoj kraja, morda za izgradnjo avtobusne postaje, na njej pa bi postavili tudi zahvalno tablo Marici Gril." Izvedeli smo, da interesenti za nakup kmetije so. Težko pa je reči, ali jo bodo pripravljeni kupiti, če bodo kot novi lastniki, če bodo seveda strokovnjaki ugotovili, da je vrednost objekta visoka, morali poskrbeti za ohranjanje kulturne dediščine. Zato to še ni zgodba s srečnim koncem. Kakorkoli se bo zaključila, bo enim prav, drugim pa ne! ■ Bojana Špegel Kulturno društvo Nagelj z Lepe njive Vsi z dušo in srcem za kulturo V lepi in prostrani Lepi njivi, kjer se domačije "skrivajo" druga pred drugo, so ljubezen do nastopanja na odrskih deskah negovali številni rodovi, torej ni nobeno naključje, da jo ohranjajo in bogatijo še danes. Nekdanje prosvetno društvo in mladinsko organizacijo je leta 1992 nadomestilo Kulturno društvo Nagelj, ki danes združuje dramsko skupino in moški pevski zbor. Vsa Lepa njiva skupaj šteje okrog 110 gospodinjstev, veliko mladih in malo manj mladih deluje v dramski skupini in pevskem zboru, veliko jih pomaga pri nastopih in koncertih, prav vsi pa jih z dušo in srcem podpirajo pri njihovih ustvarjalnih naporih. Dokaz za to je med drugim dejstvo, da ob sleherni priliki napolnijo dvorano več kot do zadnjega kotička; tudi 140 se jih je že zdrenjalo na predstavo. V dramski skupini sodeluje različno število krajanov, predvsem mladih; odvisno pač od igre in njene postavitve. Z letošnjo komedijo "se igra" 16 igralk in igralcev, še precej jih pomaga za odrom in okoli njega. Posebej so veseli, da jim je v zadnjem času ljubeznivo priskočil na pomoč Bert Savodnik, ki seje po upokojitvi vrnil v Moziije in je kot strokovnjak z vsem srcem pripravljen pomagati. Njegova režiserska snovanja segajo najprej na višjo kakovostno raven, ki jo bo seveda prilagodil sposobnostim in možnostim vseh, ki v Lepi njivi radi igrajo. Dramska skupina gostuje po vsej Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, redno pa se pojavljajo tudi na šaleškem koncu, zlasti v Zavodnjah in Skalah, pa tudi v Lokovici so se že predstavili. Povsem razumljivo je, da so nepogrešljivi na različnih priložnostnih prireditvah, prva naslednja bo materinski dan. Pevski zbor šteje 19 odraslih mož in nekaj fantov, ki ubrano prepevajo dobrih pet let. Zlasti so pevci zadovoljni, da so po nekaj nedorečenostih vendarle rešili težavo z zborovodjem. Pravijo, da so veseli in zadovoljni, saj je nov zagon njihovim na-porom.prispevala zhotov.odkinja Klementina Rednak.izTlorjana. Letošnjo zimo navdušujejo s komedijo "Za stanovanje gre" pri Šoštanju. Zelo zadovoljni z njeno vnemo in znanjem, skromno upajo, da je tudi zborovodkinja z njimi. Sodelujejo na različnih revijah, nobena prireditev v kraju ne mine brez njih, delno se posvečajo cerkvenemu petju, predvsem pa širijo izbor pesmi in želijo vsaj samostojen koncert, ki bi bil prva potrditev njihovih prizadevanj. Najlepše pri vsem tem je, da z obojimi ivi ves kraj, da zanimanje med mladimi ne upada, celo narašča, kar je redek primer daleč naokrog. Pridno hodijo na vaje, pa so med njimi dijaki, študentje, delavci in kmeti. Ni jim žal časa in to je najlepše sporočilo z Lepe njive. Igrajo in pojejo za lepši kulturni in siceršnji utrip kraja, za dušo in srce. ■ JP Društvo upokojencev Šmartno ob Paki Iščejo delavoljne člane Šmartno ob Paki, 22. februarja- Na rednem občnem zboru društva upokojencev Šmartno ob Paki je njegov predsednik Franc Tajnšek med najpomembnejšimi uresničenimi nalogami iz lanskega delovnega programa še posebej omenil obnovo pročelja na stavbi, kjer domujejo. Denar za obnovo je prispevala občina Šmartno ob Paki, člani društva pa so prostovoljno uredili okolico, prepleskali okna in opravili še nekatera druga vzdrževalna dela. Bili so tudi med organizatorji srečanja starejših krajanov v občini, silvestrovanja skupaj s šmarškimi invalidi. Skrb za ostarele in socialno šibkejše člane sta med osrednjimi nalogami, uresničevali pa so ju po svojih zmožnostih.'Waš edini vir je majhna članarina, stroški so precejšnji, s pokrovitelji - upam - bomo letos še tesnejejodelovali. Lani smo pomagali omiliti stisko 28 našim članom." Zelo pestre so v društvu športno-rekreativne dejavnosti, izletništvo ter družabništvo. Prav tako so se tvorno vključili v delo Medobčinske zveze upokojencev oziroma v teden upokojencev. "Nekako se nam izmika ustanovitev pevskega zbora, pa tudi vse bolj ugotavljamo, da bo za vse naše dejavnosti treba poskati dela voljne člane. 470jih je društvu in prav bi bilo, da bi si bremena nekoliko bolje porazdelili." Za dobro počutje vseh bodo tudi letos precej pozornosti namenili že utečenim zadevam: družabništvu, izletom, športno-rekreativnim dejavnostim, aktivnostim Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje, delovanju literarnega krožka, nenazadnje tudi tvornemu sodelovanju z občino in ostalimi društvi v njej. "Prednostne naloge ostajajo prednostne tudi v tem letu. Brez truda in dobre volje bomo najbrž kar težko uredili še centralno ogrevanje ter opravili nekatera vzdrževalna dela v naših prostorih. " Poleg zapisanega si v društvu želijo boljšega sodelovanja tudi s sosedi. M T p Franc Tajnšek: "Ne sme nam biti vseeno, kako preživljajo jesen življenja naši upokojenci. Za to moramo vsi skupaj vložiti kar nekaj truda in dobre volje." 8 W ČAS 107,8 MHz 26. februarja 1998 RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Pust in gripa Malo so krive počitnice, malo pa gripa, ki seje prav v pred-pustnem času odločila, da krene na pohod, da tudi v naši redakciji, podobno pa najbrž še kje, letos s pustom ni bilo čisto pravega veselja. Z obveznimi krofi smo se malo sladkali, kaj več pa ni šlo. Vili Grabner in Danijel Vunderl, dežurna v nedeljskem pustnem popoldnevu na Radiu Velenje, sta se hvalila, da sta maskira-na. Menda jima ja niste verjeli? Sicer pa tudi pust letos ni imel pravega dela, saj zime, ki je še sploh ni bilo, ni bilo treba odganjati. Zato pa je Tatjana Podgoršek v četrtkovih Zdravniških nasve- tih poskušala odgnati gripo, pa se ji menda ni najbolje posrečilo, če verjamemo temu, da skoraj v vsaki drugi družini kdo "leži", in da se limone in aspirini odlično prodajajo. Če je dobro hiteti z deli na vrtovih, bo v sredinih Erinih nasvetih razlagal Slavko Zgonc iz Unicema Ljubljana. Kar nekajkrat je bil že naš gost, vedno ste ga zasuli z vprašanji in tudi v sredo bo odgovarjal (predvsem) na vaša vprašanja. Pripravite jih! Na Našem času pa smo vedno pripravljeni priti med vas, tja, kjer se kaj dogaja. Dogodkov brez novinarjev ni in tudi vam se bo čez čas, če ne bo ostal Kdo pravi, da ni gripe? Tatjana Podgoršek (preverjeno) trdi, da je tu! Sicer pa ta telefonska številka, 855 450, velja tudi za tiste, ki bi si želeli poštarja in Naš čas na dom. Pokličite in o vsem se bomo dogovorili! ■ mkp kje pribeležen zdelo, da se sploh ni zgodil. Kadarkoli lahko zato zavrtite telefon 855 450 in nas seznanite o dogajanju v vašem kraju, o zanimivih ljudeh, ki jih srečujete in o nenavadnih pojavih, ki jih opazite. KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... ERIC CLAPTON Po dolgem času je spet mogoče slišati nekaj več o Ericu Claptonu. Ta legendarni kitarist in pevec bo v kratkem izdal svoj novi album. Plošča bo nosila naslov "Pilgrim" in bo po av- torjevih besedah neke vrste nadaljevanje albuma 'Journeyman". Oba naslova imata podoben pomen, saj pilgrim v angleščini pomeni romar, journeyman pa popotnik. Po Clapto-novih besedah je album "Pilgrim" izrazito avtobiografsko delo, v katerem se je ozrl na bogato prehojeno pot ročk glasbenika, ki je v življenju doživel marsikaj in nakajkrat (zaradi drog) le za las ušel smrti. Medtem, ko lahko single "My Father's Eyes" že slišite, bo novi Claptonov album izšel 6. marca. Že konec istega meseca pa se ta legendarni rocker odpravlja na veliko turnejo po ZDA, Kanadi in Evropi, na katero bo vzel s sabo kar dvajset članski orkester. THE CORRS The Corrs so irska družinska skupina, ki jo sestavljajo Jim Corr in tri njegove čedne sestre (Sharon, Caroline in Andrea). Zasloveli so predvsem s skladbo "The RightTime" z albuma "Forgiven, Not Forgotten", ki jim je odprla pot na evropske lestvice. Medtem so izdali že nov album, ki se odlično prodaja in je v Veliki Britaniji in ponekod po Evropi že postal zlat. Trenutno sta najuspešnejša singla s tega albuma skladbi: "Only When I Sleep" in "I Never Loved You Any-way". Skupina se marca podaja na turnejo po Veliki Britaniji, sledile pa bodo tudi ostale evropske države. JAMES IHA Tistim, ki moderno ročk glasbo spremljate bolj površno najbrž ime James Iha ne pove prav veliko. Več pove šele dodatno pojasnilo, da gre za kitarista skupine Smashing Pum-kins, ki je pred kratkim izdal svoj prvi MF^l i J HL j samostojni album z naslovom "Let It Come Down". Za tiste, ki so vajeni ostrega zvoka skupine Smashing Pumpkins, bo solo album njihovega kitarista pravo presenečenje. S pomočjo producenta Jima Scotta, ki je med drugimi sodeloval tudi s Tomom Pettyem, je James Iha ustvaril album izven vseh trendov, na katerem prevladujejo umirjene skladbe in veliko akustičnega zvoka. Kaj bodo na to rekli oboževalci skupine Smashing Pumkins ni znano, že zdaj pa je jasno, da bo kritikom Jamesovo početje všeč. Album "Let It Come Down" je pri nas založila založba Dallas. DOPE CONTROL 28. februarja (to soboto) se bo v klubu Max prvič predstavila domača zasedba Dope Control. Gre pravzaprav za duo, ki ga sestavljata Mario Medvešek (keyboards & program-ming), sicer eden najbolj znanih velenjskih glasbenikov (DIG), ko gre za glasbo, kjer je prisotno veliko elektronike in Mitja Jelen (vokal), doslej bolj znan kot radijski moderator. Obeta se nam dober dance dogodek in naelektren večer, ki ga bodo popestrili še gostje Ali & horny dancers. Že danes bo gost v Maxu DJ Matjaž Ambrožič v že ustaljenem četrtkovem večeru "Street Jazz Netvvork". ZORAN PREDIN V petek, 27. februarja, bo v klubu Blah Blah v Velenju ponovno nastopil Zoran Predin. Glasbenik, ki ga ni potrebno posebej predstavljati, saj na slovenski glasbeni sceni deluje že dvajset let, tokrat ne bo nastopil sam, kot ob svojem prvem nastopu, ampak v spremstvu še dveh glasbenikov. Eden od njiju bo Saša Ole-njuk, odličen kitarist, ki je sicer po rodu Ukrajinec, že kar nekaj časa pa živi in dela v Sloveniji, kjer sodeluje s številnimi domačimi skupinami. V petek si tako lahko obetamo zani- miv večer, v katerem bo mogoče slišati stare Predinove uspešnice v nekoliko drugačni izvedbi. PUFF DADDY Puff Daddy, glasbenik, ki je zaslovel s svojimi predelavami uspešnic skupine Police ("Every Breath You Take" je prepesnil v Tli Be Missing You", predelal pa je tudi skladbo Roxanne), menda namerava nekaj podobnega narediti tudi z legendarno klasiko skupine Led Zeppelin, skladbo "Kashmir". Omenjeno skladbo so na novo posneli člani skupine Rage Against The Machine za film "God-zila", Puff Daddy pa je najavil, da bo v svojem remixu uporabil obe izvedbi, originalno, s kitarskim solom Jimmya Page in predelano, s solom Toma Morella, kitarista skupine Rage Against The Machine. UMiČ Študent naj bo V petek je potekal namizni mundial 98. Obširnejše napovedi, ki smo jo hoteli objavili v pretekli številki Našega časa, žal niste uspeli prebrati, ker nam je prostor zasedel kulturni minister. Vseeno se je na velikem stadionu zbralo 16 skupin, medtem ko so bile tribune polno zasedene in so bili radovedni gledalci in gledalke primorani spremljati nogometne spopade med dvojicami tudi iz sosednjega prostora. Takšnega mojstrstva nismo bili deležni že od uvedbe kralja športa, najbolj pa se je izkazala dvojica Gec/Ciro, ki je v finalu v tesnem dvoboju premagala borderja Čukur/Švigel. V malem finalu sta vlogo favoritov opravičila tudi Vaško in Korošec, vendar športna sreča ni hotela, da bi se lahko potegovala tudi za velik pokal. Žal je namizni nogomet tako izčrpal športnike, da je bila udeležba na sobotni rekreaciji okrnjena. Napoved za konec tedna: 27.2. ob 21. uri: Mladinski center Velenje - Tajska, diapozitivi, Vstopnine ni. Plač - Čisto navaden večer 28.2. ob 21. uri: Mladinski center Velenje - Jitterbugs in Feedback (koncert), cena 400 SIT ■ Peter Lojen Kulturni center Ivana Napotnika Velenje GLEDALIŠKI ABONMA V petek, 27. februarja, ob 19.30, za rumeni gledališki abonma in v soboto 28. februarja, ob 19.30, za beli gledališki abonma, bo v domu kulture Velenje gostovalo Gledališče »Španski borci« iz Ljubljane s komedijo Mira Gavrana: IŠČEM MOŽA S KULTURO SRCA. Režija Marjan Bevk, Igrajo: Irena Prašen, Vojko Zidar, Gojmir Lešnjak-Gojc in Bojan Jurjevič-Jurki. Vstopnice za izven 2.000 SIT! POZDRAVLJENA, HIMALAJA V četrtek, 5. marca, ob 19.00, bo v domu kulture Velenje predvajanje barvnih diapozitivov Francija Horvata »Pozdravljena, Himalaja«. Vstopnice 500 SIT! PO JURČIČEVI POTI Tudi letos bomo ob Jurčičevem rojstnem dnevu krenili po poti od Višnje gore do Muljave. Hoje je približno 3 ure in pol po prijetnih dolenjskih poteh in cestah. Odhod v soboto, 7. marca, ob 7.00 izpred avtobusne psotaje v Velenju. Vrnitev do 16.00. Cena 1.500 SIT! Italijani Jitterbugs v Mladinskem centru V soboto, 28. februarja ob 21.00, bodo v Mladinskem centru Velenje nastopili Jitterbugs iz Italije (Udine) in Feedback iz Slovenije. Koncert bo potekal v organizaciji Šaleškega študentskega kluba in Mladinskega centra Velenje. Jitterbugs so noise bend, katerega glasba je mešanica med glasbo Jane's Addiction, The Stooges, Butthole Surfers in Joy Division. Skupina je leta 1995 izdala svojo prvo CD ploščo z naslovom »Daily Cramps« pri založbi N. S. P Sodelovali so tudi na mnogih svetovnih kompilacijah. Jitterbugs so na svojih koncertih igrali z mnogo znanimi bendi, kot so Girls Vs. Boys, Youth Brigade, Motorpsycho, Uzeda, Chokebore, Burning Heads. Leta 1997 so na Metelkovi igrali kot predskupina slovenskih 2227 in popolnoma navdušili občinstvo. Obeta se zanimiv in dobrega noisa poln koncert, ki ga nikakor ne velja zamuditi. Vabljeni! Ansambel Ekart "Joj, tole je pa težko vprašanje!" se je prijel za glavo Jože Ekart, ko sem ga vprašal, v katero leto segajo začetki ansambla. Družno sva potem ugotovila, da so leta 1996 uradno praznovali 20. letnico delovanja, so pa kot trio igrali že veliko prej. Danes Ansambel Ekart zaokrožuje osem članov. Poleg vodje ansangb-la, Jožeta Ekarta, še pevki Barbara Kolarič in Blanka Akelič, potem Silvester Kolarič, Damijan Kolarič, Stanko Štuhec, Andrej Ekart in Renato Ka-pun. Ansambel Ekart ima tudi svoje oboževalce, ki so združeni v Fan club Ekart in če bi radi o njih izvedeli še kaj ali se jim pridružili, je tu njihova telefonska številka: 062/222-062. ■ Vili Grabner LESTVICA DOMAČE GLASBE (št 254) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 22. februarja: 1. ZUPAN: Vrh Trojan 2. FW: Bog hišo naj vašo živi 2. VESELE ŠTAJERKE: Lepo Pohorje 4. ZEME: Sinko sprašuje 5. KMETEC: Naprej se svet vrti Predlogi za nedeljo, 1. marca: 1. AVSENIKI: So mam'ca mi djali 2. GAMSI: Cegu 3. PETRIČ: Pohorje 4. SLAKI: V dolini tihi 5. VRTNICA: Zeleni gozdovi ■ Vili Grabner 8 glasov 7 glasov 7 glasov 5 glasov 3 glasovi um Presenečenje Mladinski center, 21. 2. 1998 Že res, da je bil pust. In da je bil koncert v Max-u. In skate žurv Mariboru. Res pa je tudi, da je bilo na sobotnem koncertu skupin Anonimus iz Ljubljane in Prohibition iz Pariza prodanih dovolj kart, da dvorana Mladinskega centra ne bi smela biti prazna. Pa je bila. Z nekaj hvalevrednimi izjemami, ki z menoj vred odprtih ušes in ust niso mogle dojeti, da se je to res zgodilo. Da so na čisto navadno soboto v čisto navadnem majhnem mestu (kjer se po mnenju mladih nikoli ničesar ne dogaja) za minimalno ceno lahko bile priča najboljšemu koncertu daleč naokoli. Anonimus so nas že s prvim taktom prepričali. Obudil se je spomin na koncert skupine Victim's Family pred leti na Metelkovi in utrdila že kar precej razmajana vera v kvaliteto in iz- virnost domače alternativne glasbene scene. Presenečeni smo bili vsi. Nt kateri pozitivno, večina pa negativno. Dvorana se je vztrajno praznila, pa ni motilo Ljubljančanov, ki so s prepričljivo ritem sekcijo, udarnim vo-kalom in dodelano glasbo navdušili. In to je bil le začetek. Emo-core, pomešan z neprestano menjavajočimi se ritmi v stilu Fugazi, je dajal prostor r domišljiji, Prohibition so nas dvigovali in spuščali, si med seboj podajali vodilno nit, vse skupaj začinili s saksofonom in ustvarili pozitivno vzdušje, ki' nas je napolnilo z obilico energije. F perfektno! Žal mi je le vseh tistih, ki v svojih ti. underground skupinah preigravajože neštetokrat slišano glasbo in z i mašijo ušesa sovrstnikom, ki potem ne znajo poslušati in res slišati. I certi Mladinskega centra pa so na-ipepje/ii prav njiiji.. , , , 26. februarja 1998 KULTURA, PORTRET W vas 9 Naših :%5p let Zaleščanski portreti 40 V letu 1956 je izšlo kar sedemnajst številk (samo novembra tri) Velenjskega rudarja. Odgovorni urednik je bil še vedno Franjo Kočar, časopis po 10 dinarjev pa je ves čas tiskala Celjska tiskarna Celje. 15. avgusta 1956 je bilo v glavi Velenjskega rudarja zapisano naslednje: "Kaj smo doslej napravili z uradniškim delom: Dom Svobode, Zadružni dom, jezero, osnovno šolo, ceste in nasade, smučarske skakalnice." 1. septembra leta 1956 so v deseti številki Velenjskega rudarja zopet pozivali Velenjčane na udarniško delo. V glavi časopisa so zapisali: "Velenjčani! Svojo enotnost in požrtvovalnost bomo zopet dokazali pri udarniškem delu na regulaciji Pake. Poziv Velenjčanom. SZDL Velenje - poziva vse prebivalce mesta Velenje, da se po uspešnem zaključku prve etape prostovoljnega dela na urejanju športnih in otroških igrišč v polnem številu udeležijo nadaljnega dela pri regulaciji Pake. Večenjčani! Regulacija Pake je velikega pomena za bodoči razvoj novega nastajajočega industrijskega mesta. Naj ne bo člana SZDL, ki ne bi tej izgradnji prispeval svojih prostovoljnih ur. Zato se 2. septembra ob pričetku del na Paki zopet vsi snidemo. SZDL Velenja." ■ dk Mladinski center Velenje Emcejev hora legalis v znamenju Tajske Jutri, v petek, bo v Mladinskem centru že tretji večer v seriji Emcejevih hora legalisov. Tematski večeri obsegajo predavanja (v prvem je Gregor Šeliga predstavil plezalno odpravo v Franciji, v Drugem Domen Bastič ZDA in ameriške narodne parke), okrogle mize in projekcije. Tokratni hora legalis je namenjen spoznavanju Tajske, kot sojo videli člani mariborske študentske odprave konec minulega leta. Spoznali boste plavajoče tržnice, sedem stopenjske slapove, visokogorska plemena, splavarjenje na bamusovih splavih in otok Koh Samui. Predavala bosta Primož Žerdin in Judita Mohr. Vstopnine ni, predavanje z diapozitivi pa se bo pričelo ob 21.h. V soboto bodo v Mladinskem centru nastopili Italjani Jitterbugs. ■ bš Razstava del mladih slovenskih arhitektov Zmerni optimizem v Velenju V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika bodo jutri ob 19. uri odprli drugačno, zagotovo vsem, ki jih zanimata arhitektura in prostor, zan-\mwo razstavo. Na njej se bodo predstavili mladi slovenski arhitekti, ki predstavljajo "nos-talgični, morda celo tragični pol spektra generacije, rojene v šestdesetih." Tako avtorje v predstavitvi razstave "Zmerni optimizem", ki je bila do sedaj razs- tavljena v kar nekaj znanih galerijah doma in po svetu, označi Miha Demšar, ki zagovarja stališče, da mladi arhitekti pri nas nimajo pravih možnosti za ustvarjalno delo. Iz zelo različnih razlogov. Tisti mladi avtorji, ki se predstavljajo na tej razstavi, so po njegovem mnenju kritični in uporni, kar jih vključuje v elito stroke, med velikokrat donkihotske viteze arhitekture. Med njimi je tudi Velenjčan Nande Korpnik, ki bo na razstavi predstavil poslovno stavbo A Fining, poleg njega pa še Tadej Glažar, Valentin Gorenčič, Marko Lavrenčič, Jože Peterkoč, Aleš Vrhovec, Ira Zorko, Maruša Zoreč, Robert Potokar, Ana Kučan, Sašo Uran, Marjan Zupane, Špela Kuhar in Aleš Bizjak. ■ bš Zgodilo se je... 26. svečana i .. .. Leta 1880 V Slovenskem gospodarju so 26. svečana leta 1880 opozarjali na težave s šoštanjsko pošto in njenimi poštarji: "Iz Šoštanja. (Naša pošta) ljubi prav mileno nemški jezik, posebno jeni poštar. Res ne vem ali se on s tem hoče Slovencem prikupiti, da vedno nemške uradnike nastavlja; pošten slovenski kmet brez tolmača ne more včasih ničesa na pošti opraviti. Če kdo kaj slovenski zahteva, odgovori se mu: "niks bindiš". In vrhu vsega tega je še pa g. c. k. poštar narodnjak, ali kali? Taka je pa tudi z našim pismonošo; časnike, katere on v roke dobi, so najprej od njega prečitani; naročnik še le potem ves umazan in pokvarjen list prejme. Tudi pisma pri njem mnogokrat zaostanejo, ako si jih lastnik sam ne poišče." Leta 1954 Natanko pred enim tednom smo v naši rubriki povzeli članek Savinjskega vestnika, ki je napovedoval predavanje o hmeljarstvu v Smartnem ob Paki. Že v naslednji številki tega časopisa pa so v članku z naslovom "Iz Šmart-nega ob Paki - Predavanje o hmeljarstvu" zopet poročali o tem predavanju: "Preteklo nedeljo je bilo pod okriljem Ljudske univerze poučno predavanje o hmeljarstvu. Predavatelj inž. Lojze Kač iz Žalca je v svojem predavanju navzočim poljubno razložil pomen in korist umetnih ■ gnojil ter njihovo uporabo. Govoril je tudi o zatiranju najhujših škodljivcev ter o pravilnem negovanju in oskrbovanju hmeljskih nasadov od zgodnje spomladi pa vse tja do obiranja in sušenja hmelja." Pri kmetijstvu se da danes že skorajda vse predvideti, le na vreme, ki pa vedno znova kroji usodo poljskih pridelkov, pa človek še vedno ne more vplivati (hvala bogu!?). Leta 1965 Leta 1954, torej v letu, ko je bil objavljen naš prvi današnji prispevek, se je Savinjski vestni preimenoval v Celjski tednik, enajst let kasneje pa je bil v tem časopisu objavljen članek z naslovom "Iz Belih vod": "Bele vode so oddaljene od kulturnih središč, vendar je življenje v vasi dokaj živahno. Prosvetno društvo je uprizorilo Maščevanje usode in gostovalo še v Smihelu, Lepi njivi in Paki pri Velenju. V vasi sta že dva televizijska sprejemnika in mladina redno spremlja spored." Šele, ko človek prebere takšen prispevek iz naše ne tako davne preteklosti, se zave, kakšno dragocenost je nekdaj predstavljal televizor, ki je danes zares povsem običajna zadeva. Pa bi velikokrat bilo bolje, če bi ljudje manj časa preživeli pred malimi zasloni in spremljanju (pre)številnih televizijskih programov, ki velikokrat prej poneumljajo, kot koristijo! ■ Damijan Kljajič MARIJA ZUPANC Pred dobrim stoletjem sta v Škalah pri Velenju eno leto skupaj službovala kaplan, znani slovenski pesnik, Anton Aškerc in učitelj Franc Pristovšek. Potem sta šla vsak po svoje, Franca je pot vodila najprej v Žalec in nato v Ljubljano, da bi se nekaj desetletij kasneje v Velenje vrnila njegova hčerka... V Žalcu se je vdovec Pristovšek poročil vdrugo - z učiteljico Viktorijo Goetzl iz znane ljubljanske pozlatarsko rezbarske družine. Ker nista bila več v rosnih letih, je 3. oktobra 1914. leta rojena Marinka ostala edinka. Že res, da je imela polbrata, a ta je bil toliko starejši, da zanjo ni bil prava družba. Zato je prijateljice za igro poiskala v bližini občinske hiše, kjer so stanovali. Najraje se je družila s policajevo hčerko Vero in Sonjo iz bogate Roblekove družine. Otroci so hodili po jabolka v Petrovče, na sprehode do Novega Celja in zgodaj začenjali obirati hmelj /vonj ji je ostal v nosu kot zoprn spomin, zato piva Marija nikoli ne pije/. Še raje kot na soncu so bili otroci med starimi, zaprašenimi in umazanimi vozovi v "ajnfu-ri" Kukčeve hiše... Marinka je bila majhno, debelušno dekletce, ki so ga starši zavijali v vato, strašansko so se bali zanjo, nakupili so ji igračk in oblekic; hčerka jim je njihovo skrb vračala s pridnostjo in ubogljivostjo. Skorajda raj na zemlji je odkrila že kmalu po tistem, ko je shodila - ko je mama igrala na klavir, je zlezla podenj in preplavljali so jo omamni zvoki glasbe... Ker mama ni imela vedno urejenega varstva zanjo, jo je dostikrat jemala s sabo v razred in Marinka je tako pravzaprav oropana za prvi šolski dan, še več: sploh nima spričevala za prvi razred, saj ga je napravila kar tako mimogrede, ko še ni imela šest let. Znala je vse in veselilo jo je vse, ona je imela veselje z učitelji in učitelji veselje z njo... Ta žalska idila je trajala do polovice petega razreda, ko je oče v Ljubljani dobil službo ravnatelja na deški osnovni šoli na Vrtači in so se preselili. Stanovali so v šolskem stanovanju, streljaj od Mestne ženske realne gimnazije, kamor se je Marinka tudi vpisala. Selitve v Ljubljano je bila vesela, kajti zdaj je imela pred nosom vse kar jo je zanimalo: glasbeno šolo, gledališče, opero, šolo... V njeni šoli, ki so ji rekli kar licej, ni bilo fantov, zato tudi ne tovrstnih skušnjav, imeli pa so izvrstne profesorje in profesorice, od katerih se je marsikdo ponašal tudi z doktorskim nazivom. Tako kot prej v Žalcu je bila Marinka tudi tukaj pridna in uspešna. Kolikor ni energije porabila za šolo, jo je potrošila v glasbeni šoli, ali v operi, na gledaliških predstavah in koncertih. Zašla je tudi na plesne vaje - toda strogo v spremstvu matere, potem pa, ko ji je ta pri šestnajstih letih umrla, je imela druge odrasle spremljevalke. Tudi sicer je bilo na šoli zelo strogo, profesorji so spoštovali dijakinje in one profesorje. Ob osmih zvečer so morala biti dekleta doma, čez dan jih niso smeli videti v lokalih. Še v osmi gimnaziji jo je razredničarka s težavo rešila, da ji niso znižali ocene iz vedenja, ker jo je profesor videl popoldan v slaščičarni s prijateljem... V zaključnem spričevalu iz leta 1933 se blestijo same pet-ice, razen štirice pri matematiki in fiziki, to sta bila edina predmeta, ki ju ni preveč marala... Ljubezen do jezikov in glasbe jo je popeljala kar v dva študija hkrati: vpisala je romanistiko na Filozofski fakulteti in solo petje na Glasbenem konservatoriju /ta študij je poleg solo petja vključeval še klavir, teorijo, intonacijo, operno šolo in dramsko šolo pri profesorju Osipu Šestu/. In še ji je ostajalo časa za obiskovanje opere in gledališča, ki ji je tudi sicer postalo drugi dom, saj je imela na konservatoriju vsako leto produkcije, ko so študentje skozi predstave pokazali svoje znanje. Še za prevajanje je bilo časa, zapela je že tudi na radiu, od ustanovitve leta 1938 je redno pela pri "Žapcah" - ženskem akademskem pevskem zboru Franceta Marolta, ki je imel edini koncert leta 1939... Ob vsem tem se je iz razvajene punčke razvila v živahno in duhovito dekle, ki je bilo vedno dobre volje in vedno pripravljeno držati družbo pokonci. In v tistem času je prijateljevala s Franom Milčinskim Ježkom, Milo Kačičevo, Franjo Boje - Bidovec, Greto Ložarjevo, Antonom Dermoto, Jelko Igličevo, Francetom Presetnikom... 1938. leta je - čisto jasno - v roku diplomirala na Filozoski fakulteti in postala profesorica romanistike / francoščina, primerjalna gramatika romanskih jezikov, latinšina in slovenščina/, profesorica glasbe pa je postala nekaj kasneje. Dobila je celo štipendijo za izpopolnjevanje italijanščine v Rimu in Firencah, ki ga je sicer prekinil začetek druge svetovne vojne, a je tudi iz italijanščine diplomirala. Času in vzgoji primerno je svojo prvo veliko ljubezen doživela šele v drugem letniku univerze in jo čez sedem let, 8. oktobra 1941, kronala z rojstvom hčerke Mojce. Skozi krute vojne čase sta se pretolkli z deklico sami. Službe ni bilo, tu in tam kakšno honorarno poučevanje, pa privatne ure jezikov/celo slikarja Gojimira Kosa je učila italijanščine in ji je zato podaril lepo sliko, ki še danes krasi njeno dnevno sobo/ in včasih darilce od dobre tete. Ne ve čisto kako, toda preživeli sta. Tudi po vojni. Prvo službo je v letu osvoboditve dobila na tretji gimnaziji v Ljubljani, potem pa, ko so šolski sistem spremenili /osnovna šola se je podaljšala na osem let, gimnazija skrajšala na štiri/je bilo gimnazijskih profesorjev preveč. Tako je dobila službo na osnovni šoli na Rakovniku, honorarno pa je poučevala jezike na gostinski in tehnični šoli, poučevala je jezike privat, občasno prevajala /francosko književnost, Dončevičeve Mirotvorce.../. Glasbo je takrat imela samo zase. 1949. leta je postala gospa Zupane in v petek, 13. januarja 1950 ob 13. uri se je rodil sin Uroš, ki ji je vsem trinajsticam navkljub prinesel srečo za vse življenje. Do konca petdesetih je bila potem razpeta med domom, šolo, honorarnim poučevanjem, prevajanjem in obiskovanjem opere/videla je vse opere in operete na slovenskih odrih, čez sto jih je bilo/, gledališča in koncertov... Dokler se življenje spet ni obrnilo in leta 1961 sta se sinom Urošem preselila na Tomšičevo 5 v Velenju /zdaj stanuje v isti ulici na številki 33/. Profesor Zupančeva je dobila mesto učiteljice na osnovni šoli v takratni konjušnici, ki se je leto kasneje preselila in postala osnovna šola Gustava Šiliha. Na tej šoli je Marija pustila petnajst let svojega življenja. Poučevala je slovenščino in srbohrvaščino, hkrati pa vodila številne obšolske dejavnosti, organizirala proslave, režirala igre, ustanovila je Kajuhovo bralno značko... Kot učiteljica je bila stroga in zahtevna, v razredu je imela red. Tudi roka ji je v skra- jni sili ušla in navadno je zadela, kajti učenci so nagonsko pričakovali zaušnico z desnico, profesorica pa je zamahnila z levico. A vsi so z njo delili srečo, ko je zmagala v TV Kvizu / žirija ji je priznala odgovor na vprašanje o številu Shakespearovih del šele na njen protest in telefonski klic samega Bratka Krefta/. V Velenju se je lotila poučevanja solo petja - enajst let let neprekinjenega poučevanja na velenjski glasbeni šoli in številni dijaki, ki se je še danes spomnijo vsaj s kartico. Ob tem še prevajanje / najprej za revijo Obzornik, kasneje kar petintrideset Dr. romanov - "za denar"/. Zimske počitnice je vedno izkoristila za obisk v Ljubljani, za uživanje kulturnih dobrin... 1976. leta pokoj, slovo od poučevanja v osnovni šoli in slovo od poučevanja solo petja. In težave z očmi. Za profesorico, ki je celo življenje presedela za knjigami je bil to hud udarec, z leti je ostal le še radio, gramofonske plošče in kasete, redko televizija, vsako poletje v zadnjem desetletju pa redna poletna srečanja s prijateljem Igorjem Ozimom med njegovo poletno šolo violine v Velenju. Nečesa si vendarle ne da vzeti - na domu še vedno poučuje ■francoščino, nemščino, italijanščino in latinščino. Vsak delavnik popoldan po dve uri. Marsikateri Zaleščan je tako že šel "skozi njene roke", zdaj magistra/tako ji pravijo nekateri njej ljubi učenci/ obiskujejo že njih otroci... Poučevanju je podrejen tudi dnevni ritem: ne prezgodnje vstajanje, zajtrk, v trgovino - če je treba, kuhanje, po kosilu malo počitka, da je pripravljena na učence, po "šoli" mogoče čajček in jabolko, potem pa navadno radio, vse do zadnjih poročil... Za obiske je čas bolj ob koncu tedna, v glasbeni šoli pa jo vedno čaka brezplačna vstopnica za koncert. Oči jo res dajejo, a sluh je izvrsten. In še nečesa si ne da vzeti - spomina in spominov. Ima prirojen spomin, ki ga je s trdim delom še izpopolnila. Brala je hitro in zapomnila si je hitro, dober posluh je bogatil izjemen spomin, pozna vse opere in operete /škoda, da v Velenju nima koga, "da bi se o tem lahko več pogovarjala!"/, polna je znanja iz književnosti, zgodovine, pravijo, da je prava enciklopedija. Kljub temu, da je veliko prevajala, se sama pisanja nikoli ni resno lotila. Pač, napisala je kar nekaj lepo rimajočih parodij, ki na hudomušen način bodisi opisujejo, bodisi švrkajo ljudi in dogodke. Uroš je odrastel, postal je rudarski inženir, se preselil v Kamnik. Ima otroke, ki imajo babico radi in jo obiskujejo, a vedno redkeje, saj tudi oni že počasi odraščajo v svoje življenje. Tako babica prenekatero uro preživlja sama, v čudovitem svetu glasbe, književnosti in spominov. In, ko v spominih pride do točke, ko se ji zdi, da ga je pošteno polomila, si v jezi reče "troti babji, če bi takrat...". 3. oktobra 2014 bo na Tomšičevi 33 v Velenju veselo, profesorica Marinka bo stala na vratih stanovanja ter goste v lepi francoščini vabila naj vstopijo v njen stoti rojstni dan. In gostje bodo dvignili kozarce, rekoč: "Salut, madam Zupane!". ■ U. Hrast io nas as V VASEM KRAJU Krajevna skupnost Lokovica 26. februarja 1998 Vse je v božjih rokah Krajani krajevne skupnosti Lokovica v zadnjem času namenjajo pozornost med drugim izgradnji toplovoda. V zadnjem času ta tema med krajani povzroča kar precej nezadovoljstva. Ideja o tej naložbi je stara že vsaj 10 let in kot pravi Leopold Kušar, predsednik tamkajšnje krajevne službe, so prav zaradi tega krajani izglasovali tudi zadnji samoprispevek. Do danes se lahko "pohvalijo" samo s projekti in anketo, s katero so ugotavljali zanimanje za izgradnjo toplovoda med krajani. Ta je pokazala, da se zanj ogreva 60% gospodinjstev. Po izdelanih projektih bi naložba veljala približno 20 tisoč nemških mark na hišo, po nekaterih informacijah pa naj bi bila menda precej nižja. "Dokler ne bodo imenovali gradbenega odbora bo zadeva stala, tako kot stoji že 10 let. Krajani bi radi vedeli pri čem smo, vendar odgovorni v občini zbora krajanov ne skličejo. Očitno si kaj takega ne želijo, saj vse od obstoja občine Šoštanj dalje niso dolžnosti." Na vprašanje, ali imajo kakšne informacije, kdaj bodo lahko pristopili k izgradnji toplovoda, je Kušar odgovoril: " Vse je v božjih rokah oziro- pripravili niti enega zbora krajanov. Ker se tako res ne da delati, ljudje pa so nezadovoljni, razmišljam o odstopu s te 101. občni zbor PGD Velenje Velenje, 21. februarja - V soboto popoldne so se v dvorani gasilskega doma Velenje zbrali številni člani PGD Velenje na vsakoletnem občnem zboru. To je bil že 101. občni zbor, na njem pa so uvodoma podoživeli lansko jubiljeno leto, ki je bilo v vseh pogledih uspešno. Tokrat so izvedli tudi volitve organov društva, ki so bile po dolgih letih spet tajne. Predsednik ostaja Boris Kovše, poveljnik pa Jože Drobež. Oba so "njuni" gasilci podprli z veliko večino glasov. Izvolili so tudi dva podpoveljnika. To sta Štefan Šuman in Boris Brinovšek. Na dnevnem redu so imeli tokrat člani PGD Velenje kar 18. zadev, zato so se jih lotili z vso vnemo. Že v uvodnih govorih predsednika in poveljnika smo izvedeli veliko o delu, ki so ga opravili v preteklem letu. To je bilo leto, polno sprememb in dela, ki so si ga zadali pred letom dni, plan pa so v celoti izpolnili. Tako so podpisali pogodbo z Upravo za zaščito in reševanje RS in tako pridobili sredstav za delovanje. Podpisali so pogodbo o opravljanju javne gasilske službe z MO Velenje (letos želijo podpisati še aneks k tej pogodbi, kar jim bo omogočilo nemoteno delo). Organizirali so poklicno jedro, ki je zaživelo s 1. januarjem letos, in dostojno proslavili 100. letnico obstoja. Še posebej ponosni so na dobro pripravljeno parado, v kateri je sodelovalo 650 gasilcev iz številnih gasilskih zvez. Kaj pa na operativnem področju? "V lanskem letu smo morali izvesti skupno 73 intervencij, od tega je bilo 33 požarov, kar je 29,8% manj kot leto prej. 25 je bilo tehničnih intervencij, kar je za 4,2% več kot leto prej. 15 pa je bilo ostalih intervencij, kar je za 6,6% manj kot leta 1996. Glede na leto 1996 se je število intervencij zmanjšalo za 14, ali za 4,5%," je povedal poveljnik društva Jože Drobež. Maja lani so uspešno izvedli tudi tradicionalno tekmovalno srečanje pionirjev gasilcev za pokal mesta Velenje. Udeležilo se ga je kar 37 desetin iz vseh koncev Slovenije. Tudi sicer so se udeleževali številnih gasilskih tekmovanj, z rezultati pa so bili zadovoljni. Tudi na področju izobraževanja so bili lani uspešni, saj so pridobili 6 izprašanih gasilcev, 6 članov pa je opravilo izpite za višje gasilske častnike. 5 članov je opravilo tečaj za nosilce dihalnih aparatov, 5 za tehnično reševanje na hidravličnem odru... V minulem letu so ljudem velikokrat priskočili na pomoč v sušnih obdobjih. Kar 408 tisoč litrov vode so prepeljali, največ na Paški Kozjak, pomagali pa so tudi pri veliki poplavi v Paki, ki je prizadela kar nekaj hiš. Tudi letos pravijo, da bodo zelo aktivni in vedno pripravljeni, da se odzovejo na klic "Na pomoč". ■ Bojana Špegel D redavanje o smrti v družini Velenjski področni odbor Slovenskega društva HOSPIC pripravlja jutri, v petek, ob 18. uri, predavanje dr. Metke Klevišar z naslovom "Smrt v družinP'. Predavanje bo v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje. ma v rokah svetnikov in občinskega plana naložb za leto 1998. Odvisno je torej od tega, kako se bodo dogovorili. Že kar nekajkrat, ko sem podrezal v zvezi s to zadevo v minulih letih, sem namreč izvedel, da je bil takšen dogovor. Upam, da bo letos ta nam v prid." Slavica Škrubej, v.d. tajnice in vodja financ v šoštanjski občinski upravi, nam je povedala, da zbora krajanov v KS Lokovica res v letih delovanja občine Šoštanj ni bilo, vendar ga tudi v drugih okoljih niso sklicevali, ker niso videli potreb. Da bi bilo glede toplovoda v Lokovica kaj hudo narobe, niso še nič slišali. Kdaj in kako pa nameravajo pokren-iti glede izgradnje toplovoda v Lokovici? "Ob obravnavi letošnjega osnutka proračuna na seji sveta občine bomo obravnavali tudi ta predlog naložbe. Ce bodo svetniki glasovali zanj, potem se bomo izgradnje vročevoda lotili, sicer ne," je še povedala Škrubejeva. ■ tp Petdeset let Dore in Ivana Rozenštajna Dora je na svet privekala 1931. leta v znani Koželovi družini, kjer je bilo kar osem otrok. Pri Koželovi domačiji je bilo vedno dovolj hrane, tudi v času druge svetovne vojne. Pri njih je bila pomembna partizanska postojanka, čeprav so tudi Nemci pogosto zašli h Koželovim. Naneslo je, da so bili pri hiši kar oboji, seveda so se v tem primeru morali partizani skriti. Ivan Rozenštajn se je rodil v Subotici leta 1926. Leta 1942 se je družina preselila v Velenje. Slavljenka Dora in Ivan, ali Jani, kot ga kličejo prijatelji, sta se poročila leta 1948 v Starem trgu v Velenju. To so bili časa večnega pomanjkanja. Ko seje poročil brat Ivan, seje zaradi cenejše poroke za to odločila tudi Dora, vendar so ji morali starši kupiti eno leto in nekaj mesecev do polnoletnosti. Danes sta slavljenca še prava korenjaka. Življenje jima lepša pet vnukov in en pravnuk. Ob zlati poroki so slavljencema kupili telefonski priključek. Kakšno presenečenje je bilo, ko ju je zjutraj zbudil telefonski klic z najboljšimi željami! Tudi mi jima želimo še na veliko let! ■ L.. O., foto: M.T. Šoštanjski obraz Zorana. Tako ji rečejo tudi otroci. Zorana Redko žensko ime. Že zato bi me moralo spomniti na kaj, pa me ni. Kakšno leto in pol bo od takrat, ko seje v šoštanjskem občinskem svetu razvnela razprava o tem, kdo bi si tisto leto zaslužil visoko občinsko priznanje. Omenjali so tudi Zorano Globačnik. Predlagali sojo starši, tisti, ki so ji svoje otroke leta in leta zaupali v varstvo. Vem, da so bile lepe besede, še danes pa ne vem, ali so jih na tisti seji zgolj brali, ali pa so tistikrat delili tudi zapisane. Pred dnevi sem jih iskala, pa jih nisem našla. Zorana priznanja ni dobila. Kaj vem, morda zato, ker je za politike, ti pa so povečini moškega spola, premalo, če vzgajaš otroke. Ali pa seje komu zazdelo, kdo bi si vedel, da njeni otroci pri risanju preveč uporabljajo kakšno barvo? Uporabljajo jih pa veliko. Risbe otrok iz tega vrtca, ne samo Zoraninih, občudujejo marsikje, celo na Finskem, pa v Cicibanu so se po-javkale, pa na festivalih Cici umetnij, pa v reviji Otrok in družina Ko sem kasneje, v takih spontanih pogovorih z ljudmi, v glavnem Šoštanjčani, ime Zorana še nekajkrat ujela, nazadnje pred dnevi, sem si rekla, zdaj je pa čas, da se spoznava. Poklicala sem jo v šoštanjsko Lučko, kjer dela že 20 let. Vzela si je čas za razmislek. Potem sva ugotovili, da bi se za pogovor lahko zmenili že zdavnaj, recimo takrat, ko sva skupaj na vlaku po Savinjski železnici premagovali kilometre do Celja in nazaj, ona je vstopala in izstopala v Šoštanju in bila vedno namenjena v vzgojiteljsko. Tistikrat je trajala pet let. Ista je, kot je bila, meje najprej prešinilo, ko sem jo uzrla, le daje danes bogatejša za dva krasna sinova, Timoteja, ki je bruc na fakulteti, in Tahija, ki je srednješolec, prvi letnik in vnet skakalec. Sedli sva na nizke stolčke, spominjali so me na pravljico o Sneguljčici in sedmih palčkih, v njeno igralnico. Bilje čas počitka in v vrtcu je bilo spokojno. Tišino je zmotil telefon v sosednjem prostoru, ki je zvonil za Zbrano. Mama enega od malčkov je želela slišati, kaj naj naredi, ker je njen otrok svoji velikosti nesorazmerno trmast, kako naj postopa, ko ga zgrabi? Zorana ima izkušnje, natrosila je mami nekaj nasvetov, jo potolažila in konec. "Dva in tri leta so stari otroci iz moje skupine, dvanajst jih je. Tako narekujejo novi normativi. Skupina je manjša in veliko več pozornosti lahko posvetiš vsakemu otroku posebej. Otroci pa so si tako različni! Natanko moraš vedeti, kako s katerim, da dosežeš, kar bi rad dosegel, bistveno pa je, da vsakemu pokažeš, da je zaželjen," je povedala. Razlikujejo se tudi generacije, nobena ni enaka."Pred dvajsetimi leti so bili otroci čisto drugačni, kot so danes, bolj mirni, tihi, manj vedoželjni, niso vedeli toliko, kot vedo danes. So pa tudi današnji starši drugačni, kot so bili nekdaj. Živo se zanimajo za otrokov razvoj, sodelujejo, sprašujejo, zelo dovzetni so za nasvete," je rekla. V pogovoru me je velikokrat spretno, tako kot večkrat tudi otroke, speljala natanko tja, kamor je želela: od pogovora o njej, na pogovor o njih. Govorila je o tem, kako lepo se razumejo in dopolnjujejo zaposleni v tem vrtcu, kako se ne bi dalo delati, če ne bi bilo tako, kako si pomagajo med seboj, kaj vse pripravljajo, kje vse hodijo, o čem vse se pogovarjajo, kako ustvarjajo in delajo, kako sodelujejo in kako ne ve, zakaj naj bi prav ona nastopala v rubriki Srečanje. Skoraj bi me prepričala, da bi bilo treba objaviti skupinski portret. A kaj, ko bi potem, če bi ji ustregla rekla, da so tudi v sosednjih vrtcih ... ■ Milena Krstič - Planine 1 Opazili ste jih Danes objavljamo še zadnji kupon za sodelovanje v novi akciji našega tednika "kdo bo naj delavec v gostinstvu?". V torek, 3. marca (do dneva, ko bomo v našem uredništvu preštevali še zadnje glasove), bo odgovor na zastavljeno vprašanje znan. Do takrat pa imate torej še čas, da nagradite tistega delavca v gostinstvu, ki ste ga pri naročilu pijače, dobre hrane opazili. Seveda tako, da izrežete kupon in ga pošljete na naslov našega uredništva: Naš čas, Foitova 10, Velenje. Kot smo že zapisali, bomo upoštevali kupone, ki bodo prispeli na naš naslov do torka, 3. marca. Kajti, takrat bomo akcijo "kdo bo naj delavec v gostinstvu?" zaključili in začeli novo. Sedaj pa še nekaj statističnih podatkov: v tednu dni ste poslali 143 kuponov, za naj delavca v gostinstvu se "poteguje" kar 22 imen. Čeprav je tokrat dobil največ glasov Tone Gračner (gostišče Storman Velenje), jih ima še premalo, da bi prehitel za sedaj prvouvrščenega Mija Marinoviča (Kava bar Gorica). Tretje mesto si trenutno delita Ivo Grazer (Klepetulja) in Andrej Ovnik (Bistro Vlasta). Če naštejemo še nekaj novih "sodelujočih " v igri, potem naj zapišemo imena Viki Jager (Lovski dvor), Milan Goršek (gostišče pri Vidi Zavodnje), Aleš Urlep (gostišče Don Juan Rečica ob Paki), Cirila Ošlovnik (Kava bar Cirila), Matej Sinigajda (Štorman Velenje). Ko bomo zapisali, kdo je po vašem izboru - dragi bralci in bralke -naj delavec v gostinstvu, bomo objavili tudi ime dobitnika praktične nagrade. KUPON Glasujem za............................................ . 1 Iz lokala..............................................1 ■ Moje ime in priimek..................................... Naslov ..........................Pošta................ Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas d.o.o., Foitova 10, p.p. 89,3320 Velenje. M K . februarja 1998 MS OS 11 REZANJE ŠOŠTANJA SMRECICA Se zgodi, da človek postane vesel kljub temu, da včasih, nima prav. To, vidite, se mi je zgodilo v soboto, ko sem na novem ostrešju šoštanjske graščine zagledal smrečico. Ta prosi za srečo po tistem, ko je bil pribit zadnji špirovec. Prav pa nisem imel, ker sem pred časom v tej rubriki cinično napovedal, da bo šoštanj ska graščina propadla. Tisto noč, ko je zagorelo, je bilo med zvedavimi ljudmi večkrat omenjeno, kako je pred leti šoštanjski pust 'Mreljal" na graščino in da je bilo to kot slaba šala in zlovešča napoved požaru, ki se je res zgodil. Toda graščina ni bila tarča posmeha zaradi svoje forme, ki jo te dni pridobiva nazaj, ampak zaradi ljudi, ki so v njej živeli. Ti pa niso bili problematični zato, ker so bolj ali manj nizko na socialni lestvici, ampak zaradi tega, ker je mnogo med njimi Neslovencev kljub temu, da so slovenski državljani. Nimam namena moralizirati o takšnih in drugačnih nacionalnih čustvih, hotel bi le opozoriti, da se bo mogoče zlovešča napoved šoštanjskega pusta nazadnje sprevrgla v izboljšanje bivalnega standarda tistih, ki na graščini živijo. V prvi vrsti pa bi to pomenilo, da bi morali poleg nove strehe v hišo nujno napeljati toplovod. In če se že komu zdi škoda denarja za "Bosance", naj pomisli, da ogrevanje s premogom za približno sto ljudi neprimerno bolj onesnaži ozračje kot denimo ogrevanje enega občinskega svetnika z Goric, ki tam sploh ne živi! Vprašanje je, kdo financira obnovo graščine. Možnih je več virov. Ali je to lastnik, kar bi bilo še najbolj logično - država torej. Morebiti je za obnovo prišel denar iz občinskega proračuna, v kar dvomimo, a v volilnem letuje vse mogoče. Skoraj gotovo pa sanacije ne financira spomeniško varstvo, saj ima samo zase komaj toliko denarja, da mu ne uspe drugega kot pisati odredbe, da se te ali one hiše ne sme spreminjati, ker je pod spomeniškim varstvom ... Kdorkoli že financira sanacijo, pa bi res moral razmisliti o izboljšanju bivalnega standarda v tej častitljivi zgradbi, saj sem prepričan, da kljub nekaterim idejam hiša še dolgo ne bo namenjena drugemu kot reševanju stanovanjske stiske socialno ogroženih ljudi. Karkoli pa se bo z objektom zgodilo, smo lahko prepičani, da bodo vsi, ki se danes tako ali drugače sučejo v občini, v času volitev s prstom kazali nanjo, češ poglejte, tudi to smo "zrih-tali". A je po naših informacijah za hitro sanacijo graščine najbolj zaslužen županov komunalni pribočnik, za kar mu izrekamo pohvalo. Enkrat za spremembo. Ko pripravljam ta prispevek, še ne vem, kaj bo šoštan-jski pust obdelal letos. Če se bo ponovila zgodba z graščino, nas mora poslej skrbeti za Pusti grad, ki so ga v Šoštanju tudi opravili v enem od minulih pustov. Takrat so ga prevezali z vrvjo, da se ne bi podrl. Kljub upanju, da se grad ne bo zrušil sam od sebe, pa ni več daleč čas, ko ga iz Šoštanja ne bo več videti. Ta starodavna škrbina, "ponos" Šoštanjčanovbo kmalu preraslo grmovje, pa tako ne bo videti drugega kot postavne geodetske točke, ki so jo na to dominantno lokacijo pred leti zabetonirali rudniški zemljemerci. ■ Perorez levo in desno Vsak nekaj Hotel Paka je v Velenju zrasel v času velike prodornosti Premogovnika. Zdaj za njegovo posodobitev skrbi Gorenje. Časi se očitno res spreminjajo. Na svetlejše. Iz črnega na belo! V Celje ne le slabo Mozirski Elkroj je poskrbel za ravnotežje. Iz Mozirja v Celje ne bo potovalo le najslabše, tudi najboljše. Odpadki na deponijo v Bukovžlak, kakovostni izdelki v novo prodajalno v blagovnici T. Dol in gor Banke se hvalijo, da kar naprej znižujejo obresti. Ko so jih višale, so bile tiho. Naj se vidi Slišali smo, da je možno, da bi velenjski nogometni stadion dobil ob polstoletni obletnici Rudarja celo razsvetljavo. Nekateri so prepričani, da se bo to zgodilo le, če se bo pokazalo, da igrajo nogometaši veliko bolje. Da bo res kaj videti. Obramba po naše Ob naši obrambni aferi se nekateri bolj ali manj uspešno branijo. Drugi pa napadajo. Simbol kraja V Nazarjah imajo res droben simbol kraja. Droben lesni prah! Zalit proračun Bencin se je (spet) podražil. Nekatere voznike je podražitev razjezila, državni proračun bo pa vendarle kar dobro zalila. Slovenski status Baje je v Velenju še vedno veliko "povpraševanje" po slovenščini. To kaže veliko zanimanje za opravljanje izpita iz našega jezika. Bojda je zanimanje le zaradi ureditve statusa, ne zato, da bi ta jezik v življenju res tudi uporabljali. Uspešna molža Še vedno velja, da so na območju Šaleške doline največji pridelovalci mleka. Smo pač navajeni molzenja. Pritožbe sem in tja Tudi nekateri Velenjčani se jezijo nad postopki policistov. Policisti pa nad postopki ■ Etnološka paberkovanja 55 0 pustu in debeli repi Piše: mag. Jože Hudales Za nami so razposajeni pustni dnevi, ki so našim prednikom še pred dobrim stoletjem pomenili precej bolj resno obredje, kot smo ga vajeni danes, ko lahko preko malih ekranov spremljamo pravo planetarno poplavo vseh mogočih pustnih karnevalov, ki pritegujejo milijonske množice turistov. Vsi ti karnevali in pustna rajanja pač najbolje odsevajo dejstvo, da imajo prav pustna praznovanja morda med vsemi prazniki letnega cikla šeg in navad zagotovo še najbolj posvetni značaj, predvsem pa je prav predpostni - torej pustni čas tisti, ki ga cerkev kljub dvatisočlet-nim poskusom skorajda ni mogla pritegniti oz priličiti za svoje bogoslužje. Se več, po ljudski veri, kije danes že precej pozabljena, v prejšnem stoletju pa je bila povsod pri nas še močno živa, je na pusta godoval ljudski svetnik - sv. Kurent, ki ga seveda ne moremo najti v nobeni pratiki, saj gre za "pokristjanjenega" totemskega demona (pač glede na njegovo dobro znano postavo oblečena v kožuh, z rogovi, dolgim nosom in visečim jezikom) medtem, ko bi po drugih teorijah Kurent prav lahko predstavljal poganskega Boga veselja, podobnega bogu Dionizu ali Bakhu. Tudi šaleško pustno izročilo, ki sega v čas pred drugo svetovno vojno nam še v mno-gočem ohranja staro strukturo praznika, ki se je prikazovala predvsem v obredjih prehoda iz starega v novo leto, iz zime v pomlad, s katerimi so poskušali povsod po svetu zase pridobiti duhove (zlasti duhove umrlih) in si z njihovo pomočjo zagotoviti dobro letino. Skoraj povsod po dolini so se pred desetletji še spominjali časov, ko so se šemili samo moški oz. fantje, ne pa tudi ženske in otroci, kar je pač spomin na nekdanje čase, ko so stike z duhovi rajnih lahko vzdrževale le posebne moške (fantovske) družbe, ki so bile posvečene v posebno obredje. Tudi obnašanje nekdanjih mask, med katerimi je bila v Šaleški dolini posebno starodavna košuta, je bilo še starosvetno, saj so pustne šeme so v teh obredjih predstavljale duhove rajnih, in so se tudi vedle tako, kot so si predstavljali vedenje duhov. Ti naj bi se živim najprej poskušali maščevati in nanje stresti vso jezo (posipanje s pepelom, mazanje s sajami, tepež ipd.), ter od njih zahtevali tudi odkupnino, dar, žrtev ipd. Pri tem so seveda strogo molčali, toda po drugi strani so z vsemi mogočimi zvočili, lonci, verigami ipd. zganjali kolikor mogoče velik hrup, pri hoji pa so posnemali duhove tudi z nenehnim poskakovanjem, tekanjem itd. Toda hkrati niso bili duhovi rajnih le zlobni, ampak tudi dobri; k hiši so prinašali tudi blagoslov, zdravja in srečo, zato 'so jih bili pri vsaki hiši veseli in so jih povsod obdarovali. To podobo veselja in razposajenosti, včasih celo sledov razuzdanosti, pač v mnogo bolj omiljeni obliki kažejo tudi pustna izročila Šaleške doline. Tako kot povsod po Sloveniji so se tudi nekdaj v pustnih dneh v vaseh in obeh trgih Šaleške doline vrstili plesi in maškerade in tudi pustni obhodi so vse do danes ostali običajni. Vinko Moderndorfer za predvojni šoštanjski okraj poroča tudi o celi vrsti iger, ki so se jih na pustni večer igrali v hišah po Šaleški dolini: Tkalci, Obrtniki, Čevljarji, Vojaki, Jakec kje si?, Bikli bakrli, Repo krademo, Gospodarja z grunta spravljamo, Rihteija slavimo, Kosci, Nože brusimo, Dinar iščemo, Slepa miš in Kmetski kino. To poslednjo igro so nekoč igrali tudi v ljutomerski okolici, kjer so v temi na stojalo obesili belo rjuho, za katero so bili igralci z lučjo, ki so poskušali napraviti najbolj pošastne sence in grimase. Za Šaleško dolino pa je bil značilen tudi običaj, ki je bil na Štajerskem precej redek. Tako so na skednju ali pod kozolcem na pusta otroci naredili gugalnico, nanjo pa so se potem prišli gugat tudi odrasli, zlasti pa pustne šeme. Podoben običaj je bil znan predvsem v Beli Krajini, le da so tam še vedeli, da se gugajo za lepo predivo in debelo repo. Poleg plesa in razposajene igre, ter razbrzdanih sprevodih našemljencev, ki pač kažejo še tradicijo rimskih saturnalij ob novem letu, pa je seveda še bolj zanimiv tudi ples ali guganje za debelo repo, korenje itd. ki pač kaže starodavni spomin na čaranja rodovitnosti, dobre letine v naslednjem letu itd, torej sama obredja, ki so vezana na začetek novega leta in nove rasti. V nedeljo se začne slovensko nogometno prvenstvo, spomladanski del. Napovedovati, kako jo bodo odnesli velenjski prvoligaš, šmarski drugoligaš in šoštanjski tretjeligaš, je tvegano početje. Vseeno pa so to na nevtralnem terenu v Mozirju poskusili, od leve proti desni: predsednik velenjskih knapov (tako se imenujejo navijači Rudarja) Zdravko Cvikl, Robi Doler in Ervin Polovšak (oba nogometaša Esotecha) in Matjaž Cvikl (nogometaš mariborskega Teatanica). Motite se, če mislite, da so trije aktivni velenjski upokojenci, od leve proti desni: Jože Zakošek, Martin Slatinšek, Jože Melanšek odprli razpravo o tem, koliko pri katerem znese 4,7 odstotka, kolikor bodo dobili več pri pri pen-ziji čez nekaj dni. Tema je bila veliko bolj zahtevna, pogovarjali so se o tem, kako v Velenje pritegniti vsaj za tak odstotek več turistov, kot jih je prihajalo doslej. Vsi trije se namreč ukvarjajo s turizmom, Melanšek pa je poleg tega tudi velenjski planine. Zobozdravnik Ivan Janežič (desno), sicer tudi svetnik v svetu Mestne občine Velenje: To, da imam privatno prakso sem že vsem povedal, večina teh je že mojih... Kako naj jim zdaj razložim še, da sem tudi velik delničar Radia Alfa, mi ni čisto jasno. Ampak na nek način jim bom moral povedati tudi to, saj bom s tem delom navsezadnje zase le polnil en steber za penzijo. OD TU IN TAM 26. februarja 1998 12 NAS ČAS Mnenja in odmevi Spoštovani bralci! Veseli smo vsakega vašega piispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Doslej so bili pogosto predolgi. Zato smo se odločili, da ne bomo objavljali prispevkov daljših od 40 tipkanih vrstic in ki bodo imeli več kot 80 znakov v eni vrsti, ali jih bomo krajšali po lastni presoji Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisan ih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegov številko. Včasih je potrebno kakšno stvar še pojasniti oziroma preveriti. ■ Uredništvo Upam, da zadnje pojasnilo g. Franju Bartolcu Že začeli ste z lažjo. Ne jaz (ker niti ne poznam vašega naslova) in tudi nihče iz tednika Naš čas vam ni pisal na vaš domači naslov. Če bi resnično spremljali zakonodajo na področju predšolske vzgoje, ne bi tako vehementno trdili, da gre za negospodarno ravnanje na tem segmentu. Veste, v tem času je bila sprejeta zakonodaja, ki je med drugim spremenila prejšnje normative glede vzgojnega osebja v vrtcih. Hkrati pa so bili zaposleni v vrtcih razvrščeni v nove plačilne razrede in "celo" napredovali so nekateri (nazivi). Kako je danes po Sloveniji s plačilom vrtcev, si lahko med drugim preberete v Nedelu z dne 15. februarja 1998. Tudi o bebavosti enega ali drugega bi se dalo kaj povedati. Bralci naj presodijo, kdo je bolj oz. manj bebast. Ali vi, ki ste konec 1992 ponudili odstop (kije pač bil sprejet) in se sedaj tako ihtavo zopet poizkušate povzpet na "oblast", ali jaz? Povedati je potrebno, da se z denarjem, ki ga občina dobi v zagotovljeni porabi (poleg prispevka staršev, kije bil za 15% povišan), da izvesti program. Seveda pa si bo potrebno naliti "čistega vina". To pa pomeni, da se bo potrebno točno držati pold-nevnega oz. celodnevnega programa, odvisno od želje staršev in polnosti teh skupin (vmesne variante v tem primeru odpadejo). Sočasno pa bi to pomenilo tudi ukinjanje nekaterih enot v izven-mestnih KS, kjer na žalost niso polno zasedene skupine. Tega pa si nihče od nas, niti od staršev, najbrž ne želi. Glede vaše naslednje trditve pa vam moram reči, da je resnično opaziti vaše nepopolno poznavanje te problematike. Ni namreč res, da Pravilnik, ki gaje izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport, določa le najvišji prispevek staršev (pozorno ga poglejte pa boste opazili tudi nižje plačilne razrede). Najbrž imate prav pri razlagi 305. člena, vendar pa tudi neplačevanje računov ni ravno "normalno stanje", ki bi stabiliziralo našo skupnost. Sedaj pa menim, daje potrebno razjastniti tudi nekaj dilem v zvezi z vašim namigovanjem glede mojega sodelovanja s službo državne varnosti. 1. Najbrž ne veste, da jaz nisem pretirano militantna oseba in kot takšnemu mi je bilo zelo mučno prenašati vsakoletne (ali pa še pogosteje) vojaške vaje. Zaradi tega sem sprejel ponudbo, da grem v rezervno policijsko enoto. Po vpisu v le-to sem opravil tridnevno urjenje (streljanje z lahkim pehotnim orožjem in orientacijski pohod). S tem sem se "rešil" daljših vojaških vaj. Moja obveznost so bile (in so še) enodopoldanske vaje (enkrat letno) na celjskem strelišču. Še danes sem član policije v rezervi. Menim, da to ni ne vem kako kaznivo dejanje. 2. Nadalje zagotavljam, da dam vam ali komur koli celoletni zaslužek, če mi lahko pokažete koga, ki se mu je zaradi mene zgodila kakršna koli neprijetnost (v zvezi z očitanim). Mamljiva ponudba, ne? 3. Če pa poznate kakršnokoli oteževalno okoliščino v zvezi s tem, pa ste kot lojalen državljan Naše države, takšno stvar dolžni prijaviti organom pregona. 4. Zagotavljam tudi, da še nikoli v življenju nisem posedoval kakršnegakoli orožja (kar za vas ni mogoče trditi). Le-tega nikoli nisem potreboval in upam, da ga tudi ne bom. 5. Pripravljen sem se tudi prostovoljno prijaviti za kakršno koli preverjanje v zvezi z lus-tracijskim postopkom (če bo seveda sprejet). Takšno blatenje ni niti najmanj prijetna stvar. Vendar pa jaz lahko vsakemu pogledam v oči in tudi spim zelo mirno. Svoje zadoščenje glede tega pa bom po vsej verjetnosti dobil tudi na sodišču. P.S. Kar pa se tiče klicanja Boga na pomoč glede "stvari" v hlačah, pa je čisto odveč. To je bilo napisano v prispodobi (večina ljudi to razume kot - ali si upaš?). Če pa vi to razumete drugače, pa to kaže na vašo sprevrženost v mišljenju ali pa je posredi celo kaj hujšega, kot npr. to, kar je vam padlo na pamet ob tem. ■ mag. Peter Kovač, predstojnik urada za negospodarske javne službe Nasvet Prizadevnemu mozirskemu politiku svetujem, da se med svojimi pogostimi potmi, ki jih zaradi velikih skrbi za predšolske otroke opravlja na relaciji Mozirje - Velenje, kdaj pa kdaj ustavi tudi v Šoštanju. Tukaj bi lahko svetoval županu, svojemu strankarskemu kolegu in v praksi pokazal velenjskemu ministru za družbene zadeve, kako se smotrno gospodari na področju otroškega varstva. Tega bi bili v Šoštanju zelo veseli, saj so tukaj, kjer za razliko od Velenja že vlada "Janševa" so-cialdemokracija, vrtci menda dražji kot v Velenju ... ■ Peter Rezman Nadzornemu odboru Mestne občine Velenje naslavlja predsedstvo koaliciji SDS, SKD in SLS javni poziv za ugotovitev gospodarnega ravnanja s sredstvi zagotovljene porabe na področju otroškega varstva v letih 1995,1996 in 1997. Spoštovani! Iz podatkov Ministrstva za finance RS je razvidno, da je Mestna občina Velenje po merilih Ministrstva za šolstvo in šport razpolagala v proračunskem letu 1995 s 336 milijoni, v proračunskem letu 1996 s 340 milijoni in v proračunskem letu 1997 s 326 milijoni tolarjev zagotovljenih sredstev za predšolsko vzgojo oziroma otroško varstvo. Glede na specifiko financiranja javne porabe v občinah v prvem letu lokalne samouprave (1995) in glede na način zbiranja podatkov o dejanski porabi Ministrstvo za leto 1995 ne razpolaga z natančnimi podatki dejanske porabe na posameznem področju-. Izjave župana g. Srečka Meha (ZLSD) in predstojnika urada g. Petra Kovača (LDS) o dejanski porabi na področju otroškega varstva kažejo, daje občina v letu 1995 porabila za 29 milijonov tolarjev manj sredstev, kot jih je zagotovila država. Poseben problem predstavlja proračunsko leto 1996, kjer je po podatkih Ministrstva za finance občina Velenje porabila za več kot 33 milijonov tolarjev manj zagotovljenih sredstev za otroško varstvo. Župan izjavlja, da je porabila več, kot jih je zagotovila država, njegov predstojnik g. Peter Kovač, da jih je porabila za 20 milijonov manj. Torej, samo za eno leto so na voljo kar trije podatki, ki se med seboj zelo razlikujejo. Za proračunsko leto 1997 Ministrstvo še ni obdelalo podatkov o dejanski porabi zago-tovoljenih sredstev. V čem je pravzaprav smisel in potreba, da se za pretekla leta natančno ugotovi dejanska poraba zagotovljenih sredstev. Iz podatkov Ministrstva za finance je razvidno, da je bilo za Občino Velenje v proračunskem letu 1996 zagotovljenih sredstev za področje predšolske vzgoje realno manj kot v letu 1995 oziroma nominalno za 1 % več pri 9 % I splošnem povečanju sredstev v RS z programe otroškega varstva. V letu 1997 pa le še 96 % I glede na leto 1996. Predsedstvo koalicije SDS, SKD in SLS meni, da je triletno zmanjševanje zagotovljenih sredstev, ki je hudo prizadelo program otroškega varstva, posledica nenamenske porabe sredstev I zagotovljene porabe v Občini j Velenje. Namreč, Ministrstvo za I finance pri izračunavanju potrebnih sredstev za naslednje proračunsko leto kot izhodišče ] upošteva dejansko porabo v tekočem proračunskem letu. Ta se je iz leta v leto v Občini I Velenje zmanjševala, kar je žal pri zagotavljanju potrebnih sred- J stev država tudi upoštevala. Proces zmanjševanja zagotovljenih sredstev za program predšolske vzgoje v Občini Velenje, ki je nesporen in evi- I denten iz podatkov, je treba ustaviti, preden se ne povzroči trajna in nepopravljiva škoda, Z oziroma na to, da se glede tega župan in predstojnik urada sprenevedata in nočeta odpravi- 1 ti razlogov, ki so sprožili ta pro- I ces, vas pozivamo, da ugotovite 1 pravo stanje stvari in o tem ob- I vestite javnost in Mestni svet. I Prepričani smo, da bo Mestni svet, v kolikor bo razpolagal s I podatki o nenamenski porabi in s posledicami, s svojimi sklepi preprečil nadaljnje povzročanje I škode na programu otroškega varstva. V pričakovanju poročila vas lepo pozdravljamo! ■ Predsedstvo koalicije SDS, SKD, SLS Agronom svetuje Kje si mlad, lasati fant, pesnik Kajuh Tisto usodno noč, 22. februarja 1944, je na pragu Žleb-nikove domačije, v Št. Vidu nad Šoštanjem, pokosila nemška strojnica življenje mladega, komaj 22 let starega Šoštanjčana, pesnika, revolucionarja in kulturnika štirinajste divizije, Karla Destovnika Kajuha. Mnoga leta doslej je bila obletnica Kajuhove smrti v Šaleški dolini praznik, spomin na njegovo pesem, revolucionarno, domovinsko in ljubezensko. Ne vem, toda Kajuh se nam je približal in postal naš. Postal tudi zato, ker je že v dneh pred drugo svetovno vihro čustvoval s človekom z dna. Se posebej simbolna je bila njegova pesem o nori Stefi. Kako že poje? "Majhna je, kruljeva, vajena dela in srečna, če kdaj ji pogledaš v obraz..." Ne samo ta pesem, tudi mnoge druge kažejo na never- jeten optimizem v prihodnost, na lepši in pravičnejši čas... Le kako bi danes sodili njegove pesmi? Kje smo? Ali je novi čas zopet odločno razdelil ljudstvo na bogate in revne? Ali lahko pričakujemo več socialne pravičnosti?! Upajmo s Kajuhom! Znamenja mladega ustvarjalca v Šoštanju so ostala. Kip bojevnika v neposredni bližini rojstnega doma, spominska plošča na njegovi rojstni hiši. In slednjič še Kajuhova spominska soba v šoli z istim imenom. Ne, ne morem se odreli veličini Kajuhovih pesmi! Njegovi ljubezni do matere in dekleta. Njegovi ljubezni do ponižanih in razžaljenih. Pa tudi njegovi veri v zmago pravice. V teh dneh se ponovno poklonimo njegovemu ustvarjalnemu delu in sklenimo, da ga ne bomo pozabili. ■ viš Na5e Vesele urice Naši starši zelo radi prebirajo svoj mestni časopis Naš čas. Zakaj svoj? Ker za nas, otroke, ni v njem skoraj nič. Torej to ni tudi naš časopis. In zakaj se vam oglašamo? Ker smo majhna skupina otrok, ki nas je združila krasna gospa, ki ve, kaj si želimo in kaj hočemo. Iz nas zna potegniti tisto najboljše, vse tisto, kar sploh nismo vedeli, da znamo, da zmoremo in smo sposobni narediti. Družijo nas vesele urice, ki jih prebijemo pri njej. Naši starši so večinoma strašansko zaposleni. Ob vikendih, ko naj bi bili skupaj, mama ponavadi čisti kot nora, oče pere avto ali obišče sejem, tu so še nakupi in milijon stvari, ki jih niso utegnili urediti čez teden. Potem je tu še zasluženi počitek pred televizorjem in največkrat slišimo samo še: "Samo malo miru mi daj! Pojdi ven, pa se igraj!" In tako smo prepuščeni sami sebi in ulici. Cisto po naključju smo vsi po vrsti spoznali gospo Bibo. Prijazno in vedno pripravljeno pomagati pri vseh naših težavah.-Ni* ji -težko -sesti za- mizo in nam pomagati pri šolskih nalogah, vedno ima čas, da prisluhne najstniškim težavam. Priznati moramo, da se nam je uspeh v šoli z njeno pomočjo močno popravil. Pomaga nam pri programih, referatih, ni ji težko z nami obiskati knjižnico, nas peljati na sprehod in nam razložiti tisoč stvari, ki nas zanimajo. Pa to še ni vse! Najlepše je, ko z njeno pomočjo ustvarjamo čudovite stvari, ki smo si jih vedno želeli, pa nikakor nismo imeli časa in volje, da bi se jih lotili. Še manj časa so za nas imeli starši, saj so prezaposleni. In kaj ustvarjamo? Vse mogoče stvari. Delamo okraske za praznike, šivamo copatke, punčke iz cunj, tapeciramo stole, izdelujemo čestitke, darila, slikamo, izdelujemo razne pripomočke za naše male ljubljence, kuhamo in pečemo, pišemo pesmi, pravljice, izdelujemo križanke in še mnogo, mnogo drugih stvari. Že res, da imamo v šoli tehnični in likovni pouk, pa gospodinjstvo, toda če bi naši učitelji znali pred- staviti svo- * je predmete tako zanimivo kot jih zna Biba, bi gotovo vsi hodili v šolo veliko večjim veseljem. Na koncu bi želeli povedati še, zakaj nam je Biba tako pri srcu. Vemo, da vedno ni najboljše volje, toda s tem nas nikoli ne obremenjuje. Nad nami nikoli ne vpije, če česa ne znamo, pomaga nam pretuh-tati in poiskati najboljšo rešitev. Ne nori, če za sabo ne pospravimo in nas ne kaznuje za slabe ocene. Samo pomaga nam, nas potolaži in se skupaj z nami potrudi, da smo boljši. Čisto na koncu si želimo še nekaj! Tako zelo radi bi našemu mestu pokazali, kaj znamo. Želimo si, da bi lahko okrasili kakšno trgovino, želimo si nekakšen svoj kotiček, kjer bi lahko predstavljali svoje izdelke, želimo si svojo stran v časopisu Naš čas, želimo si svojo delavnico, da ne bi vedno obremenjevali Bibe v njenem stanovanju. Za kaj takšnega nimamo denaija, zato smo ji toliko bolj hvaležni, da nas vedno sprejme nasmejana in z odprtim srcem, pripravljena pomagati ob katerikoli uri in času. Želimo si samo svoj prostor pod soncem. Sedaj nas je v skupini sedem. Če bi se nam izpolnile želje, bi medse lahko povabili še več otrok. In kaj o tem mislite vi, starši in otroci? Pišite nam na naslov: Vesele urice, p.p. 105, 3320 Velenje. Veseli bomo vaše pošte, potrudili se bomo, da vam bomo odgovorili. V dokaz vam pošiljamo srčke, saj smo sami Bibini srčki, kot nas kliče. Pozdravljamo vas otroci Veselih uric: Boštjan, Nataša, Emir, Karmen, Tomaž, Lea in Tamara Sadno drevje Čas je za predspomladansko škropljenje, s katerim se zatirajo prezimujoči škodljivci na sadnem drevju, kot so ka-parji, listne uši, pršice, jabolčni cvetožer in številni drugi. Za takšno škropljenje so najprimernejši oljni preparati: FOLI-DOL OLJE v koncentraciji 0,5 % oziroma 50 ml na 101 vode, BELO OLJE PINUS v 4 % koncentraciji (400 ml na 101 vode) za jablane in hruške ter v 3 % koncentraciji (300 ml na 10 1 vode) I za koščičasto sadno drevje in OLEO ULTRAC1D 100 EC v 0,3 % - 0,4 % koncentraciji. Za preventivno in kurativno škropljenje proti škrlupu na jablanah in hruškah ter breskovi kodravosti, cvetni moniliji in lukn-jičavosti koščičarjev uporabljamo bakrene pripravke, pri čemer se izognemo močnejšemu napadu rastlinskih bolezni v začetku vegetacije. Čebulnice Večina čebulnic dobro uspeva na toplih sončnih legah, v prosto ocednih tleh, ki se spomadi hitro ogrejejo in poleti osušijo. Nekatere vrste prenašajo težka tla, ki so med rastno dobo vlažna, | poleti pa se osušijo. Sadilna globina je odvisna od velikosti čebulnice. Pravilo pri sajenju je, da mora biti jamica 2 do 3 krat globlja, kot je višina čebulnice. Pred sajenjem čebulnice namočimo v 0,3 % otopino PEVICUR 607 SL v trajanju od 15 do 20 minut. Tako razkuženo čebulnico položimo na tla, zasujemo z zemljo in rahlo potlačimo. Krompir V trgovinah že dobimo zgodnje sorte krompirja. Velika ponudba nam omogoča, da izberemo najprimernejšo sorto, ki ustreza našim potrebam. Pri izbiri sadnega materiala upoštevamo rodnost (pridelek), odpornost proti bolezni, namen in možnost skladiščenja kot pomembne lastnosti. Saditev v dobro pognojeno in razrahljano zemljo lahko začnemo, ko se tla ogrejejo na 9 stopinj Celzija oziroma takole: ker se zemlja počasneje segreva od zraka, naj bi bile ustrezne povprečne temperature zraka nekaj dni med 12 do 14 stopinj Celzija. Sorte zgodnjega krompirja: JEAR-LA, ARKULA, MARIS BARD, PRIMURA IN ULSTER SCEPTRE so v naših pogojih vzgoje dale dober pridelek in so srednje odporne proti krompirjevi plesni in virusni bolezni. Svetovanje v Era Vis a Vis: Velenje - ponedeljek, sreda in petek od 7. do 15. ure. Šoštanj - torek in četrtek od 8. do 12. ure. M Pripravil: dipl. ing. kmet. Sašo Georgievski, strokovni sodelavec v Era Vis a Vis (862-817) 26. februarja 1998 ZA RAZVEDRILO NAS ČAS 13 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Veliko bolje se boste počutili le, če boste vsaj poskušali pozabiti na težave in problemčke, ki se jih je spet nabralo kar nekaj. Poskušajte se lotevati le reči, ki vam gredo dobro od rok, z novostmi pa raje še malce počakajte, saj vam zvezde trenutno resnični niso naklonjene. Ce se boste zvečer ozrli na minuli dan in sami sebe prepričali, daje bil lep in dober, bodo tudi naslednji takšni. Ce pa boste že zjutraj slabe volje, se ne čudite, če bodo dnevi še naprej moreči. BIK OD 22.4. DO 20.5. Zagotovo sedaj že veste, da vsega, kar si želite uresničiti, sami ne boste zmogli in da resnično potrebujete pomoč. Koga boste izbrali je vaša stvar, dejstvo pa je, da ste zadnje čase vse preveč nezaupljivi in da boste slej kot prej to morali spremeniti, sicer boste poleg vsega ostalega še osamljeni. Kar se financ tiče, boste še nekaj časa bolj poredko odpirali denarnico, sicer ne boste poravnali dolgov, ki se vlečejo še od preteklega leta. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Ce kdo še ni verjel, da znate biti trmasti kot le kaj, mu boste to dokazali v prihodnjih dneh. Prav nikamor vas ne bo mogoče premakniti, poleg tega pa boste še tako razdražljivi, da boste takoj eksplodirali, ko vam bo kdo le pokazal kriv prst. Seveda vas bo rahlo premetavala pomlad, ki je letos prišla vse prezgodaj. Čustveno življenje bo še nekaj dni zelo napeto, ko pa bo že vse kazalo, da se vam sanje ne bodo uresničile, bo prišlo do zanimivega preobrata. RAK OD 22.6. DO 22.7. Kor pogosto boste slabe volje, tudi spali boste bolj slabo. Preganjali vas bodo spomini in jezili dogodki, ki bi se morali, pa se niso zgodili. Ko bosfe nekomu lahko odpustili, vam bo veliko lažje, pa tudi spanec se bo povrnil. Zato preusmerite svoje razmišljanje na področje, ki vas najbolj črviči in se poslovite od preteklosti. Pred vami je še veliko lepega, res pa je, da bo moralo preteči še nekaj LEV OD 23.7. DO 23.8 Vse prevečkrat premalo zaupate ljudem, ki vam nočejo nič slabega in ki bi vam pravzaprav radi le pomagali. Zato vsaj poskušajte verjeti, da vas nihče ne misli prepeljati žejnega prek vode, pa čeprav imate že nekaj mesecev takšen občutek. Ko bosfe spet zaupoli ljudem, bodo fudi oni vam, prej pa nikakor ne morete pričokovati, da se vam bodo lahko uresničile sanje. Finančno stanje sicer ni zaskrbljujoče, bleščeče pa še nekaj časa ne bo. ludi zdravje ne bo najbolj trdno, zato uživajte več vitaminov. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Čeprav se bo vaše počutje občutno izboljšalo, še vedno ne boste v pravi formi. Veliko časa bosfe po nepotrebnem vrgli vstran, ker ne bosfe znali stvari spraviti v red. Organizirajte si življenje tako, da boste že zjutraj vsaj približno vedeli, kaj boste počeli, potem pa se skušajte tega tudi držati. Na ljubezenskem področju nikar ne bodite tako zahtevni, saj partnerja že krepko utrujate. Nekdo vas bo v naslednjih dneh spomnil na star dolg, ki ga še vedno niste poravnali, pozabili pa fudi ne. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. podnje čase ste nekoliko preveč samovoljni in prepričani v svoj prav. Nikar preveč na široko in dolgo ne razglabljajte, saj velikokrat, ne da bi to sploh opazili, vsiljujete svoje mnenje drugim ljudem. ludi partner potrebuje več svobode in si želi, da bi ga nekoliko bolj spoštovali, lo mu morate pokazati večkrat, ne le tu in tam, ko pač imate svoje dan. finančno stanje bo odlično. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Spet se preveč obremenjujete s tem, kaj si drugi mislijo o vas. Nihče ne pričakuje, da boste popolni. Ravno nasprotno, če boste ljudem pokazali svoje pomanjkljivosti, se bodo tudi oni odprli in povedali, kaj jih muči. Vsega denarja, ki ste ga privarčevali, nikar ne vlagajte v posle, o katerih nimate čisto popolne informacije. Potem bo bolje, če ga imate lepo v "štumfu". Ljubezensko življenje vom ne bo prinašalo pravih impulzov. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Vet kot sicer se bosfe posvečali zdravemu življenju, zato se nikar ne čudite, če bosfe kar pokali od energije. Vaše počutje bo odlično, zato se bosfe zakleli, da boste sedaj le še zdravo živeli. Ze ob koncu tedna boste zaobljubo prelomili, saj boste nepričakovano zašli v res veselo druščino. Če boste naslednji dan preganjali mačka, se nikar ne čudite, če ne bo šlo tako hitro, kot bi si želeli. lelo bo namreč ponovno zastrupljeno. KOZOROG OD 23.12. DO 20.i. Ze ob koncu tedna boste lahko rekli, daje vaše počutje odlično. fnergije vam bo sicer še nekoliko primanjkovalo, vseeno pa boste prav vse, kar si boste želeli doseči, tudi dosegli. Zato vas bodo občudovali fudi drugi, med njimi nekdo, ki ste ga vsekakor opazili, a veste o njem premalo, da bi lahko do njega čutili kaj več kof simpatije. Ze kmalu bo priložnost, da ga še bolje spoznate. Sodbo boste vsekakor morali izbrati sami, pri tem pa ne pozabite na posledice. Zal bo resničnost bolj kruta, kot bi se vi želeli in če se boste še tako trdoglavo zatekali k sanjarjenju, vam tokrat ne bo uspelo, ležav je krepko preveč, da bi vam lahko uspelo kar tako, brez truda in brez dobrih nasvetov, tokrat stvari raje prepustite strokovnjakom. Počutje ne bo najboljše, še sami ne boste prav vedeli, zakaj ste tako utrujeni. In tako bo ostalo, dokler ne razrešite vsaj jedra vaših težav. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Počasi boste pričali verjeti, da bo letošnje leto zelo uspešno, saj se vam bodo v naslednjih dneh dogajale same dobre in prijetne reči. lo vam bo vlivalo novih moči tudi za delo, ki ste ga v preteklih dneh že kar s težavo opravljali. Počutje bo boljše, kot ste ga vajeni, mnogi pa bodo do vas še posebno pozorni. Vračajte svoj čas in energijo le tja, kjer to znajo ceniti, nikar je spef ne izgubljajte po nepotrebnem. liharske 1 variacije Ribja rižota v grape fruitu Za 6 oseb potrebujemo: 30 dkg riža, 20dkg mesa morskih rib, 20 dkg rakovih repkov. 20 dkg škampov, 1 glavo čebule, naribano skorjo ene limone, 1 kozarček travarice, 1 kozarček vinjaka, 1 del sladke smetane. 4 žlice olivnega olja, sol. Ribje meso narežite na koščke. Čebulo drobno nasekljajte in popražite. Dodajte limonino lupino in skorjo limone. Ko zadiši, dodajte ribe, škampe in rake. Dušite in po potrebi zalivajte, dokler se meso ne omehča. Medtem na olju popražite tudi riž, da postane steklen. Zalijte ga z vinjakom, ko izpari, dodajte malo vode in kuhajte, da se napol omehča. Potem primešajte morske sadeže. Dušite, dokler jed ne bo kuhana, primešajte še sladko smetano in pustite še malo na ognju. Zmes napolnite v izdolbene polovice grape friiita, okrasite z repi rakeov in še kakšno zelenjavo. Odlična jed, če pričakujete obisk, sicer pa lahko rižoto postrežete kar na krožniku. Pokrovitelj križanke: Cetličarna "Iris" Velenje, Prešernova 7 - s pogrebnim podjetjem "TIŠINA" (dosegljivi 24 ur dnevno na tel.: 041/682-369). Nagrade: 1. drevesce v lončku, 2. in 3. nagrobna lučka. Rešitev križanke pošljite na naslov: Naščas d.o.o. Velenje, Foitova 10 - najkasneje do 9.3.1998 s pripisom "TIŠINA"! Tdm pogrebna služb/ L \ avtor križanke r. noč spoj, kontakt športnik, ki.igra košarko švicarski pra-kanton športna igra z žogico in loparji starogrški filozof in geograf rudi omota motorno kolo z majhnimi kolesi u ;....■» . ... bikoborec R 1 roman fr. pisatelja c. aneta SLOVENSKI PISAtelj in dramatik (1901-1949, -DOGODEK V MESTU G ofim udeleženka finala pisateljica vaste j igralka ... rina izbrana družba orig.ime irske umislj. krogla na kat.so nebesna telesa slov. pesnica n0vy delovno področje okrasna cvetlica E cotnza reševanje v gorah 1 stane ivanc. naziv janež (latin.) sp.pevka montiel igralec connery R elektr. merska enota (»n skurpo-suk.niti svinjska noga > E najet. navijač am.pevec zabavne glasbe (pat) igralka begovic pisateljica peroci olimpijske igre NEM.PISEC milhelm) zmečkan krompir številka ena, enojka koralni otok teža ovojnine slov. literarni zgo dovinar (alfonz) šol 6lEIN-sk£ ki?l. delavec v pekarni skrajni konec kopnega v morju smisel sale drago indihar bosanska pevka (neda) prostor v cerkvi za pevce st. amer. filmska igralka west M A E eisen-hovver krilo nekd.rim-ske konjenice Nagrajenci nagradne križanke Terme Topolšica objavljene v tedniku Naš čas dne 12. februarja. Rešitev križankinega gesla: PUST V TOPOLŠICI 1. nagrada (5 obiskov solarija): Margareta Polovšak, Skorno 1/A, 3325 Šoštanj 2. nagrada (obisk solarija s kopanjem in savno): Polona Skok, Šalek 86, 3320 Velenje 3. nagrada (kopanje s kosilom): Darko Strahovnik, Prešernova 6, 3320 Velenje 4. nagrada (biserna kopel): Anka Fricelj, Prešernova 14, 3320 Velenje 5. nagrada (kopanje s savno): Jožica Šumah, Jurčičeva 1, 3320 Velenje Kape, ki grejejo ušesa in srce! Letošnja zima res ni bila mrzla, vsaj do sedaj ne, a najmlajši morajo imeti pokrita ušesa že ob najmanjšem mrazu. Kape, ki 'jim grejejo ušesa, so lahko narejene tudi doma, morda so tako samo še bol j izvirne in jih imajo še raje. Res pa je tudi, da lepih kap ni težko dobiti v otroških trgovinah. A če ste spretne pletilje, otroška kapa ne bo prevelik zalogaj za vas. Kakšna naj bo, da bo všeč vam in vašemu malčku, ki ima seveda tudi svoj okus? Predlagamo pisano, v živih barvali. Lahko jo spletete kot palček kapo, a res dolgi repki, ki segajo daleč na hrbet, so že preteklost. Zato ne pre- OBVESTILO Center za socialno delo Velenje obvešča vse prejemnike otroških dodatkov in vse tiste, ki bi želeli pravico do otroških dodatkov uveljavljati na novo, da je ostal Zakon o družinskih prejemkih nespremenjen, zato vas vabi, da OD 2. MARCA 1998 DO 31. MARCA 1998 predložite VLOGE ZA UVELJAVITEV OTROŠKIH DODATKOV ZA OBDOBJE OD 1. 5.1998 DO 30. 4.1999. VLOGE ODDAJTE NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO VELENJE (2. nadstropje Zdravstvenega doma) vsak dan od 8. r 16. ure, razen v petek od 8. - 13. ure K vlogi, poslani po pošti, priložite vsa ustrezna potrdila, ki so navedena v navodilih. Vloga naj bo odposlana priporočeno. tiravajte. Cofke takšna kapa naj le ima! Ce ste še bolj spretne, se lotite norveških vzorcev ali malih kar, pri čemer menjujte le dve kontrastni barvi. Kapa pa je lahko tudi eno- cofom, pa naj ostane vaša odločitev. Pa veliko ustvarjalne zabave vam želimo! barvna, pletena v re-brastem vzorcu. Zelo topla bo, če j o , l h k? t e, • 9 k ra^s il i s 14 NAŠ ČAS TV SPORED 26- februarja 1998 ČETRTEK, 26. februarja SLOVENIJA 1 08.30 Risanka 08.45 Telerime 08.50 Vidkova srajčica, plesna slikanica 09.25 Briši piši 09.35 Pridi pome, tu straši, češki igrani film 10.30 Oddaja o kulinariki 10.55 Naj naj naj, 6/6 11.30 Grace na udaru, 24/25 12.05 Nash bridges, 8/14 13.00 Poročila 13.10 Vreme, š port 13.30 Zadeva makropulos, opera 15.05 Spoznavajmo naravo in družbo 15.25 Gibljive slike 15.50 Osmi dan 16.20 Slovenski utrinki, madžarska tv 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno 18.20 Resnična resničnost 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Vrtinec rož, 5/14 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Opremljevalke, 3/21 23.20 Polnočni klub 00.50 Resnična resničnost SLOVENIJA 2 09.00 Moesha, 6/14 09.20 Trdno v sedlu, 22/65 09.45 Iz dobrega gnezda, 4/13 14.25 Vprašanje zakonitosti, 7/7 14.55 POMP 16.35 Sestre, 14/22 17.30 Trdno v sedlu, 23/65 18.05 Doktor Sylvestre, 5/12 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Največji kaskaderji, 1/3 20.50 Sestre, 15/22 21.40 CB postaje, amer. film 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.45 Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. Acapulco, nan. POP kviz Na zdravje! Razprtije, nan. Muppet TV, nan. Esmeralda, nan. Senca, nad. Pop kviz Roseanne, nan. Acapulco H.E.A.T. 24 ur Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim Melsore plače, nan. Prijatelji, nan. Na zdravje!, nan. Odpuščena, amer. film 24 ur, ponovitev 09.25 09.30 10.00 10.45 10.50 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 21.35 22.20 22.25 22.30 22.35 22.40 NAJ SPOT DNEVA SVET ŽIVALI; ODNOS ČLOVEKA DO ŽIVALI VIDEO TOR glasbena oddaja, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM W IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU NITTI IZTERJEVALEC (1988) KARTE USODE, kontaktna oddaja; vedeževanje iz tarot kart REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 27. februarja SLOVENIJA 1 08.30 Risanka 08.45 Telerime 08.50 Škratje, ang. dokum. oddaja 09.20 Duovec na morju, risanka 09.30 Peklenski načrt, mladinski tv film 10.30 Resnična resničnost 11.30 Opremljevalke, 3/21 12.05 Vrtinec rož, 5/14 13.00 Poročila 13.10 Gledališka predstava 14.15 Zgodbe iz š koljke 14.45 Polnočni klub 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.30 Lahkih nog naokrog 18.20 Novi raziskovalec, 8/13 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.05 Operacija Cartier, tv film 21.40 Iz kuhinje Iva Ivačiča 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Profit, 8/8 23.45 Koncert simfonikov RTV 00.45 Novi raziskovalec, 8/13 SLOVENIJA 2 09.00 Moesha, 7/14 09.20 Trdno v sedlu, 23/65 09.45 Dr. Sylvestre, 5/12 10.30 Zlata šestdeseta 14.05 Največji kaskaderji, 1/3 15.00 Lov za zakladom, kviz 16.00 TV prodaja 16.35 Sestre, 15/22 17.30 Pasje življenje, 6/22 18.05 Ana Marija - ženska gre svojo pot, 13/14 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Jubilejnih 40 in 70 let RTV, 1. del 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, 13/26 22.00 Brez kože, ital. film 23.25 V dvomu za ...,1/8 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Acapulco H.E.A.T, nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Na zdravje!, nan. 14.00 Dinastia Monroe, nad. 15.00 Muppet TV, nan. 15.30 Esmeralda, nan. 16.30 Senca, nan. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Acapulco, nan. 19.30 24 ur 20.00 Prva izdaja, nan. 21.00 Dosjeji X, nan. 22.00 Hči teme, amer. film 00.00 Nebečko tvoja, erotični film 02.00 24 ur 09.00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10.00 NITTI IZTERJEVALEC (1988) 11.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.35 KARTE USODE, ponovitev oddaje; vedeževanje iz tarot kart 12.20 TV IZLOŽBA 12.25 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 PRIZNANJA (1993) 21.35 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 6. oddaja 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.10 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.40 NAJ SPOT DNEVA 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 28. februarja SLOVENIJA 1 08.30 Radovedni Taček 08.55 Pod klobukom 09.40 Jasno in glasno 09.45 Ob jezeru, franc. nad. 09.50 Darilo, avstral. film 11.20 Koncert ob soju sveč na ljubljanskem gradu 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.10 Vreme, š port 13.20 Zgodbe iz školjke 13.50 Čarobni šolski avtobus, 9. del 14.20 Opera, balet 15.20 To je tisto, amer. film 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Naša pesem'97 in domžalski komorni zbor 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Ljudje in njihovo mesto, nemška dokum. oddaja 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.10 Ema'98 - slovenski izbor evrovizijske melodije 21.15 Razvedrilna oddaja 21.45 Homo turisticus 22.05 Kaj je tvoj strup?, 1/5 22.40 Poročila, vreme 22.50 Šport 23.10 Nočni zalezovalec, amer. film 00.20 Na vrtu SLOVENIJA 2 09.00 Indaba, 8/25 10.30 Koncert skupine Avtomobili 11.55 SP v smuč. poletih 15.15 Košarka NBA action 15.45 SP v alp. smuč. VSL (M), posnetek 17.55 Rokomet: 2. tekma 1/4 F EV.P iz Celja - PIVOVARNA LAŠKO:ADEMAR LEON 16.55 Nogomet - pred nadaljevanjem lige prvakov 19.30 Videoring 20.00 Lady Jane, amer. film 23.00 Valencia: EP v atletiki 23.30 V vrtincu 00.10 Sobotna noč: koncert slovenske skupine Dan-D in Hootei and the blowfish, koncert MTV 07.00 Dobro jutro, Slovenija 08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Iran man, ris. serija 09.00 Bojevniki prihodnosti, ris. 09.30 Zverinice, risanka 10.00 Vrnitev v prihodnost, risanka 10.30 Mlajši bratec, nan. 11.00 Povratno, mladinski film 13.00 Morska deklica, nan. 13.30 Roseanne, nan. 14.00 Super pop s Stojanom Auerjem 15.30 Tekvvar, nan. 16.30 Highlander, nan. 17.30 Pop party, glasbena oddaja 18.30 Beverly hills 90210, nad. 19.30 24 ur 20.00 Umri pokončno - brez okelvanja, amer. film 22.30 Teksaški mož postave, nan. 23.30 Clarino srce, amer. film 01.30 Playboy special 02.30 24 ur, ponovitev 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 12.50 10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.55 10.35 PRIZNANJA (1993) 12.05 KAKO BITI ZDRAV IN 13.25 ZMAGOVATI; S.E.M. - 6. od. 12.35 TV IZLOŽBA 12.40 VIDEOSTRANI 14.25 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 14.55 19.30 TV IZLOŽBA 16.00 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 16.30 20.05 665. VTV MAGAZIN 18.00 20.25 GLASBENI LABIRINT; nova zabavnoglasbena oddaja 18.30 domače glasbe 21.25 NAJ SPOT DNEVA 21.30 HOROSKOP 21.35 TV IZLOŽBA 19.00 21.40 665. VTV MAGAZIN, ponovitev 19.50 22.00 VIDEOSTRANI DO 24.00 19.55 NEDELJA, 1. marca SLOVENIJA 1 09.00 Ferdi, ris. nan., 9/13 09.20 Telerime 09.25 Zvezdica, lutk. serija, 6/26 09.50 Ozare 11.00 Dogodivš čine iz divjega zahoda 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.10 Tujec v družini, amer. film 15.45 Ema'98, ponovitev 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Gala večer z Avseniki, 1. del 18.35 Spoznavanje narave in družbe: galebov let 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.10 ZOOM 21.40 Večerni gost 22.35 Poročila, vreme 22.45 Šport 22.55 Nelligan, amer. film SLOVENIJA 2 09.00 Indaba, 9/25 09.30 Pravi biznis 10.20 V vrtincu 11.05 Neustrašni medvedki, am. f. 11.55 SP v smuč. skokih 15.15 SP v alp. smuč. SL (M) 16.25 Teniški magazin 16.55 Četrtfinale lige prvakinj v rokometu (Ž) PODRAVKA: KRIM ELECTA, prenos 18.25 SP v alp. smuč. SL (Ž), 1. tek 19.30 Videoring 20.00 Strici so mi povedali, 4/7 20.55 SP v alp. smuč. SL (Ž), 2.tek 21.15 Stoletje ljudstva, 7/10 22.00 Šport v nedeljo 22.55 Slovenski magazin 23.25 V New Orleansu, 8/22 00.15 Napovedniki 08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Iron man, ris. serija 09.00 Klop, risana serija 09.30 Maček Felix, risana serija 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Parker Levvis, nan. 11.00 Beverly hills 90210, nan. 12.00 Melrose plače, nan. 13.00 Tekvvar, nan. 14.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim 15.00 Radijska postaja, nan. 15.30 Kako zabaven je bil divji zahod, amer. komedija 17.30 Prezgodaj oče, amer. film 19.30 24 ur 20.00 Super POP s Stojanom Auerjem 21.45 Športna scena 23.00 Sveta vojska, amer. film 01.00 24 ur 10.00 10.20 10.40 11.00 11.20 11.50 PONOVITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 664. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST 665. VTV MAGAZIN GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; JOŽE STANIČ, predsednik Uprave Gorenja d.d. EPP/VABIMO K OGLEDU GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO GLASBENI LABIRINT; nova zabavnoglasbena oddaja domače glasbe GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 6. od. NITTI IZTERJEVALEC(1988) SVET ŽIVALI: ODNOS ČLOVEKA DO ŽIVALI IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE; ODDAJA TELEVIZIJE IMPULZ KAMNIK TO TRAPASTO ŽIVLJENJE; nadaljevanka, 12/19 HOROSKOP VIDEOSTRANI SLOVENIJA 1 09.00 Lahkih nog naokrog 09.45 Novi raziskovalec, 8/13 10.45 Ljudje in njihovo mesto, nemška dokum. oddaja 11.35 Na vrtu 12.05 Homo turisticus 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ljudje in zemlja 14.00 Večerni gost 14.50 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroš ka 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.45 Očividec, 14/15 18.15 Oglasi 18.20 Recept za zdravo življenje 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Savannah,9/34 21.05 Ronald Šega - slovenska kri v ameriški zvezdi, dokum. oddaja 22.00 Odmevi, vreme, univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.35 Vreme, šport 22.45 Oglasi 22.50 Pisave 23.20 Judita iz Betulije, amer. nemi film 00.20 Recept za zdravo življenje PONEDELJEK, 2. marca SLOVENIJA 2 09.00 Moesha, 8/14 09.20 Pasje življenje, 6/22 09.50 Ženska gre svojo pot, 13/14 12.55 CB postaje, amer. film 14.30 Slovenski magazin 15.05 šport v nedeljo 16.15 Strici so mi povedali, 4/7 17.30 Trdno v sedlu, 24/65 18.00 Rodbina Mogadorskih, 10/12 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 21.00 POMP 22.00 Alfi Nipič, 2. del 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Studio city 07.00 10.00 10.50 11.00 11.45 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.45 01.00 Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. Športna scena POP kviz Parker Levvis, nan. Obalna straža, nan. Muppet tv, nan. Senca, nan. Esmeralda, nad. Pop kviz Roseanne, nan. Acapulco H.E.A.T. 24 ur Wayneov svet, amer. komedija Tom Sawyer, amer. film 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informa- 09.30 tivno-razvedrilna oddaja 10.30 10.35 10.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.05 665. VTV MAGAZIN, ponovitev 11.20 18.55 19.00 10.25 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 20.05 POSLANSKA PISARNA, kontaktna oddaja 21.05 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, ameriška nadaljevanka 20.25 13/19 20.45 21.50 REGIONALNE NOVICE 21.55 GOST ODDAJE DOBRO 21.10 JUTRO 21.15 22.25 NAJ SPOT DNEVA 21.20 22.30 HOROSKOP 21.25 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 21.45 TOREK, 3. marca SLOVENIJA 1 09.00 Radovedni Taček 09.20 Očividec, 14/15 09.45 Recept za zdravo življenje 10.35 Po domače 12.05 Savannah, 9/34 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 15.00 Ronal Šega - slovenska kri v ameriški zvezdi, dok. oddaja 15.50 Pisave 16.20 Belladonna, evropski ženski magazin 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.30 Mejniki naravoslovja in tehnike 17.45 Ob jezeru, franc. nad. 18.15 Oglasi, napovedniki 18.20 Besede 19.10 Risanka 19.20 Dobra je vedeti 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Gimnazija strtih src, 9/26 21.05 Proetcontra 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.45 Kdo je glavni, 14/22 23.15 Carfos Fuentes, ang. dokum. oddaja 00.15 Svet poroča SLOVENIJA 2 09.00 Moesha, 9/14 09.20 Trdno v sedlu, 24/65 09.55 Pokljuka: SP v biatl., 20 km 12.00 Rodbina Mogadorskih 12.55 Pokljuka: Sp v biatl., 15 km 14.30 Šport 15.05 Studio city 16.35 V New Orleansu, 8/22 17.25 Trdno v sedlu, 25/65 17.55 Grad Hohenstein, 6/6 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.05 Šport 20.55 Tretja skala od sonca, 1/20 21.30 Sestre, 16/22 22.15 Moja mala Mirni, franc. drama 23.50 Van Morrison, dokumentarec S 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.00 09.25 Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. POP party POP kviz Policisti, nan. Obalna straža, nan. Muppet TV Esmeralda, nan. Senca, nad. Pop kviz Roseanne, nan. Acapulco H.E.A.T. 24 ur Boj za pravico, amer. film Bolnišnica upanja, nan. Na zdravje!, nan. Lisice, amer. film 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA POSLANSKA PISARNA, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU TO TRAPASTO ŽIVLJENJE; ameriška nadaljevanka TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA IZ PRODUKCIJE ZDRUŽ. LTV; ODDAJA TELEVIZIJE NOVO MESTO TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 666. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST: BRANKO FLORJANIČ NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 666. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 4. marca SLOVENIJA 1 09.00 Ob jezeru, 2/7 09.25 Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan. 09.40 Risanka 09.45 Besede 10.35 Profit, 8/8 11.30 Kdo je glavni, 14/22 12.00 Gimnazija strtih src, 9/26 13.00 Poročila 13.10 Nelligan, amer. film 15.00 Svet poroča 15.30 Proetcontra 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice, kviz 18.20 Zaročenca, 9/10 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.00 Nash bridges, 9/14 21.00 Osmi dan 21.30 Cukrarna, dokum. film 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Grace na udaru, 25/25 23.20 Koncert orkestra SF 00.50 Osmi dan SLOVENIJA 2 09.00 Moesha, 10/14 09.25 Trdno v sedlu, 25/65 09.50 Grad Hohenstein, 6/6 10.40 Stoletje ljudstva, 7/10 12.45 Sobotna noč 14.45 Alfi Nipič, 2. del 15.35 TVpšrodaja 16.05 Sestre, 16/22 16.55 SP v smuč. skokih 18.55 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.05 Muenchen: nogomet lige prvakov četrtfinale Bayern:Borussia 23.35 Sestre, 17/22 00.25 Šport - posnetki asps * 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Bolnišnica upanja, nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Na zdravje, nan. 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Muppet TV, nan. 15.30 Senca, nan. 16.30 Esmeralda, nad. 17.30 Pop kviz, nan. 18.00 Roseanne 18.30 Obalna straža ponoči, nan. 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Pravila strasti, amer. film 21.45 Newyorška policija, nan. 22.30 Na zdravje, nan. 23.00 Taksist, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev 09.00 10.00 10.20 10.25 10.45 11.50 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 21.35 21.40 22.10 22.15 22.20 22.25 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 664. VTV MAGAZIN, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU ŠPORTNI TOREK, ponovi ŠPORTNI GOST: BRANKO FLORJANIČ TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI . NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT, glasbena oddaja Gost: ZALOŽBA MEGATON REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SO, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.' Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, J ure Beričnik; telefon (063) 855-450, te lefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: SUJPO MREŽA - Naščasd.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 26. februarja 1998 MODRO © m KRONIKA ms i as is Pogovor s komandirko Policijske postaje Mozirje Olgo Kladnik - Fajmut Ima policija preveč ali premalo pooblastil? Policijska postaja Moziije ima pod okriljem pet zgornjesavin-jskih občin: Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Nazaije. Lani so se veliko ukvarjali s preventivnim delom in rezultati niso izostali: ugotavljajo manj kršitev javnega reda in miru, bilo jih je 159, leto pred tem 175; rahel za 3,2 odstotka porast kaznivih dejanj, iz 156 kolikor so jih beležili leta 1996 so jih lani zabeležili 161; varnost cestnega prometa pa je bila približno taka kot leto pred tem, obravnavali so 288 prometnih nezgod, 2 sta se končali s smrtnim izidom, leto pred tem je bilo nezgod sicer številčno manj, 217, vendar so v njih umrle 3 osebe. Na čelu mozirske policije je komandirka Olga Kladnik -Fajmot in z njo smo se o delu policije pogovarjali v začetku tega tedna. Ali ste lani na področju kaznivih dejanj opazili tudi takšna, kijih pred tem ni bilo, ali pa jih je bilo bistveno manj? Olga Kladnik - Fajmut: "K sreči tistih najhujših, umorov ali poskusov umora in tistih z obeležjem nasilja, ni bilo. Med "novimi" kaznivimi dejanji pa se pojavljajo kaznivo dejanje zapustitve slabotne osebe, posilstvo, zloraba položaja ali pravic, davčne utaje, napad na uradno osebo, nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem in tudi, kaznivo dejanje obremenjevanja ali uničenja okolja." Kako uspešni ste bili pri raziskanosti kaznivih dejanj, tistih, pri katerih se ni točno vedelo, kdo so storilci? Olga Kladnik - Fajmut: " Storilci so bili znani v 36 % g ^ Komandirka PP Mozirje Olga Kladnik - Fajmut: "Letos želimo še izboljšati kakovost dela." primerov, naknadno pa so bili odkriti v 51,7 % odstotka. Neraziskanih je ostalo nekaj več kot 17 odstotkov kaznivih dejanj, kar je vseeno bolje kot leto pred tem." Kaj pa kršitve javnega reda in miru? So bile množične in kje do kršitev najpogosteje prihaja? Olga Kladnik - Fajmut: "Množičnih kršitev ni bilo, obravnavali smo tudi manj kršitev z elementi nasilja. Pretežni del kršitev pa se zgodi v zasebnih stanovanjih." Promet? Sli tudi pri vas beležite prometne nesreče s pobegi? Olga Kladnik - Fajmut: "Tega je podobno kot po vsej državi, vsako leto več in to je podatek nad katerim bi se bilo treba zamisliti. To, da udeleženec odpelje s kraja nesreče govori o stopnji kultiviranosti voznika in ta je, glede na število pobegov, očitno zelo nizka. Lani smo obravnavali 27 takih nezgod, od tega tri, kjer so bili udeleženci poškodovani. Štirih nesreč s pobegom še nismo uspeli razrešiti, ostale smo." Vzroki za prometne nesreče pa so tudi pri vas najbrž "klasika": neprilagojena hitrost, nepravilna stran vožnje in neupoštevanje prednosti. Olga Kladnik - Fajmut: "Kot sekundarni vzrok pa alkohol. Tega smo zaznali v 20 prometnih nezgodah s telesnimi poškodbami, skupaj pa je bilo takih prometnih nesreč 53." So se občani lani kaj pritoževali nad postopki vaših policistov? Olga Kladnik - Fajmut: "Vedeti morate, da je veliko oškodovancev, ki so nezadovoljni zaradi slabe zaščite njihovih pravic in interesov, ki jih nudi zakonodaja, svoje nezadovoljstvo pa izražajo na račun policije, ki jo ocenjujejo kot neučinkovito, ker ne ukrepa zaradi premajhnih pooblastil, ki jih ima. Na drugi strani so, rekla bom, storilci, ki policijo spoštujejo še manj, ker menijo, da so žrtve policijskih postopkov in da imajo policisti preveč pooblastil. Taka ocena je prisotna odkar policija obstoja, vendar se to stanje slabša. Lani je bilo na naše delo podanih 11 pritožb, v kateri so se pritoževali občani bodisi kot storilci, bodisi kot oškodovanci, bodisi zaradi neukrepanja bodisi zaradi nepravilnega ukrepanja policije. V vseh primerih smo zadeve v obravnave odstopili pristojni službi UNZ Celje, kije samo v 1 primeru pritožbo spoznalo kot delno upravičena, vse ostale pa kot neupravičene." ■ Milena Krstič - Planine cigaret in več manjših čokolad. Nečednih poslov so policisti osumili 21-letnega Simona Š. Vlom v Saloon Konec minulega tedna je neznanec vlomil v leseno barako športnega društva Saloon na Konovski cesti v Velenju. Odnesel je žoge za nogomet, odbojko in košarko, mrežo za tenis in mreži za gole malega nogometa. Vlomil je tudi v pisarno gostinskega lokala Saloon in odnesel nekaj reklamnih napisov. Vrednost ukradenih predmetov znaša okoli 140.000 tolarjev. Rop na Cankarjevi V ponedeljek, 23. februarja, okoli 22.30, se je 56-letni Anton Z. vrača.\ proti domu po Cankarjevi cesti v Velenju. V bližini tržnice j sva ga fizično napadla dva mlajša moška in mu iz žepa vzela denar-nico v kateri je imel 2.000 tolarjev. Vlomilec znan? V nedeljo, 22. februarja, so mozirske policiste obvestili, daje nekdo v Rečici ob Savinji vlomil v dva osebna avtomobila ter v bistro A & S. Iz enega avtomobila je izginil avtoradio, iz drugega gorivo. Lastnica bistroja je pogrešala menjalni denar, nekaj zavojev Huda prometna nesreča pri Ljubiji Umrl 19-letni Velenjčan V soboto, 21. februarja, seje ob 2.15 na regionalni cesti zunaj naselja Ljubija zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl voznik osebnega avtomobila 19-letni David C. iz Velenja. Vozil je iz smeri Mozirja proti Letušu in zunaj naselja Ljubija zapeljal levo v času, ko je iz smeri Letuša z osebnim avtomobilom pripeljal 25-letni Janez Č. iz Solčave. Da bi preprečil trčenje, je ta zapeljal levo, takrat pa je tudi David C. zapeljal nazaj na svoj vozni pas. Vozili sta silovito trčili, v nesreči pa sta se hudo poškodovala tudi sopotnika v vozilu Davida C. 19-letni Gregor P. in 16-letni Uroš J. iz Velenja, voznik Janez C. in sopotnik v Davidovem vozilu 18-letni Tomaž K. iz Malega vrha pa sta se lažje poškodovala. Huda nesreča v Veliki Pirešici V ponedeljek, 23. februarja, se je ob 6.35 na magistralni cesti v Veliki Pirešici zgodila prometna nesreča v kateri se je hudo poškodovala voznica osebnega avtomobila 19-letna Damjana D. iz Velenja. Iz smeri Velenja proti Aiji vasi je vozila osebni avtomobil, ko jo je v desnem preglednem ovinku na mokri in spolzki cesti zaneslo na levo stran. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila 29-letni Gorazd V. iz Mozirja. V silovitem trčenju je voznica padla iz avtomobila, z reševalnim vozilom so hudo poškodovano odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Policist ravnal kot je treba Župana ovadili Posebna komisija, ki so jo po "dogodku", kije v javnosti dvignil veliko prahu, do katerega je prišlo 17. januarja v bližini stanovanjskega bloka na Tomšičevi med policistom PP Velenje in svetnikom v Mestni občini Velenje, obenem pa podpredsednikom Republikancev Darkom Zupanom, imenovali na UNZ Celje, je končala delo. Zaključila je, daje policist ravnal kot je treba, in da v postopku legitimiranja Zupana ni namerno poškodoval, kot je ta trdil. Policistu v civilu je bil tisti večer sumljiv moški, zanj se je šele kasneje izkazalo kdo je, ki naj bi izza grmovja opazoval blok, v katerem je večer pred tem prišlo do poskusa vloma v eno izmed stanovanj. Želel ga je legitimirati, moški pa naj bi ga udaril, brcnil, preskočil živo mejo in v peskovniku v bližini padel. Tam ga je policist dohitel in vklenil. Darko Zupan je dogodek opisal drugače: med sprehodom gaje napadel policist in ga poškodoval. Darka Zupana so osumili storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in ga bodo, kot nam je v torek povedala tiskovna predstavnica UNZ Celje Irena Gorenak, ovadili državnemu tožilstvu zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. O ugotovitvah do katerih je prišla posebna skupina, so Zupana že seznanili. Kako hitro vozimo? Če smo dovolj samokritični, moramo priznati, da ponavadi vozimo prehitro. Seveda to pravilo ne drži za vse voznike, saj nekateri vozimo prehitro, drugi prepočasi, vsi pa smo prepričani, daje naša vožnja boljša in varnejša od drugih. Ne zagovaijam divjakov na cesti, a zame so nevarnejši tisti, katerih otroci se hvalijo: "Moj ata je pa najboljši šofer, saj je vedno prvi v koloni!" Pri vožnji so najbolj obremenjene oči, saj moramo imeti pod stalnim nadzorom cesto pred seboj, opazovati okolico in občasno pogledati še na instrumente. Človek žal nima vgrajenega merilca hitrosti, zato pa ga ima naš avto. Če drvimo po avtocesti, če vozimo v megli ali ponoči, bo naša pozornost usmerjena predvsem na cesto, pogled na instrumente pa bo predstavljal že trenutek nepozornosti. Ne glede na omejitve hitrosti, ki jih moramo vsekakor upoštevati, bomo informacijo o hitrosti dobili tudi na drug način. Pri velikih hitrostih se nam vidno polje zožuje. Če se bomo kdaj vprašali: "Kaj neki je pisalo na tisti tabli, mimo katere smo peljali?", je to znak, da vozimo prehitro. Naše oči jasno zaznavajo le še sliko daleč točno pred nami in zdi se nam, kot bi se peljali v tunelu. Zmanjšajmo hitrost do te mere, da bomo lahko opazili tudi dogajanje levo in desno od nas in naša vožnja bo postala prijetnejša, predvsem pa varnejša. V megli je lahko naše vidno polje še tako široko, pa ne bomo videli skoraj nič. Dolge luči ne pomagajo, zasenčene pa posvetijo komaj nekaj metrov pred vozilo. V tem primeru nam bo naša drža za volanom pomagala določiti hitrost. Če smo se pričeli z očmi podzavestno približevati vetrobranskemu steklu, to ne pomeni, da bomo bolje videli, ampak da vozimo prehitro. Popravimo svoj položaj za volanom tako, da bomo sedeli lepo pokonci in zmanjšajmo hitrost toliko, da bomo obvladovali vozilo. Pri sodobnih avtomobilih ropota motorja skoraj ne slišimo, na instrumente pa si skoraj ne upamo pogledati. Tu si pomagamo s starim trikom. Malce odprimo okno in že bodo naša ušesa dodaten vir informacij o hitrost, morda pa še o kakšnem drugem dogajanju okoli nas. Prihodnjič: Pazi se strica s klobukom I________________________I 107,8 MHz FM 88,9 MHz FM STE R EO ROS Praznovanje v Kovinotehni ! Prodajni center v Velenju Nagrada za največji nakup dneva in darila za vse kupce nad 5.000 sit! Mmmmm Nemogoče je mogoče 16 NAS vas ŠPORT 26. februarja 1998 Nogometni prvoligaši spet za točke ■v,- Se zadnjič po štirikrožnem sistemu Konec tedna bodo v prvi nogometni ligi nadaljevali prvenstvo. Pred uvodnim spomladanskim krogom je na najboljšem Mura, ki je jesenski naslov osvojila s sedmimi točkami (ima jih 39) prednosti pred jesenskim podprvakom Primorjem in tretjeuvrščenim Maribor Teatanicom (31). Nogometaši velenjskega Rudarja so prezimili na sedmem mestu, kar je vsekakor manj, kot so pričakovali v klubu, v nedeljo pa bodo gostili zadnjeuvrščeno ekipo SET Vevče. Slabi jesenski izidi - šest zmag, štirje neodločeni izidi in kar osem porazov - so povzročilii nove spremembe v klubu. Odletel je trener Miloš Šoškič, na veliko zadovoljstvo ljubiteljev nogometa v Velenju so v klubu spet dali trenersko palico v roke domačinu, Dragu Kostanjšku, ki naj bi Rudar popeljal med (naj)boljša slovenska moštva. Pri tem je treba vedeti, da tudi novi (stari) trener ne more delati čudežev čez noč in da bo potrebno predvsem več strpnosti, kot jo je bilo v minulih dveh, treh sezonah, in to povsod - v vodstvu kluba, kot med ljubitelji nogometa. No eno drži: v Rudarju so spoznali, da nenehno menjavanje trenerjev ni porok za takojšen uspeh, kaj šele na daljši rok, enako velja tudi za nenehno menjavanje igralcev, zato so začeli ekipo pomlajevati. Torej je moštvo že doživelo nekaj sprememb. Že pred koncem jesenskega dela je odšel Rad, nato še Miškič, v zimskem domoru pa sta klub zapustila tudi Breznik in Kokol. Pripravam za spomladanski del se je pridružil Hudarin, ki so ga lani posodili trboveljskemu Rudarju, vendar bo svojo nogometno pot nadaljeval v Rusiji. Trener je v vadbo prvega moštva vključil kar pet igralcev iz Rudarjevega podmladka (Mujakoviča, Merčnika, Hojnika, Dragiča in Milanoviča)," dokaj redno trenirata tudi "vojaka" Jeseničnik in Borštnar, tik pred pred dvanajsto" pa je v Velenje prišel še Podvinski, prej Korotan, igralec, ki je znan po NK ESOTECH Šmartno Dobre prijateljske tekme Po vrnitvi s priprav v Ankaranu so šmarski nogometaši v nedeljo odigrali prijateljsko tekmo s celjskim prvoligašem Protonavto Publikumom. Čeprav so igrali zelo dobro, so tekmo izgubili z 0 :1. Na pripravah v Ankaranu pa so odigrali tri tekme, na katerih je trener Tomažič preizkusil vse igralce. Odmevna je bila zmaga s Koprom, ki sojo z zadetkom Grobelška dobili z 1:0, z Zagorjem so igrali 2:2, strelca sta bila Smajlovič in Puckmeister, v Renčah pa so se z Goriškimi opekarnami razšli z 1:1, zadel pa je Vodovnik. V torek so se doma pomerili z državnim prvakom Maribor Teatanicom, do konca tedna pa bodo odigrali še dve tekmi. ■ J. G. Vegrad Velenje - Izola 21:17 (10 : 8) Tretja prvenstvena zmaga Velenje, 20. februarja - Predvsem po zaslugi izvrstne Grudnikove, kije bila s 23. obrambami najboljša igralka tekme, so si domače priigrale pomembno zmago. Le v prvem polčasu je bil izid dvakrat izenačen ( 3 : 3 in 5 : 5), sicer pa so vseskozi vodile, dvakrat pa so imele v drugem delu prednost petih zadetkov. Po 14. krogu so Velenjčanke na 8. mestu (6 točk), pred predzadnjo Burjo (4), pri kateri bodo gostale v naslednjem krogu, in zad-njeuvrščenim Mlinotestom (2). Vegrad: Tadič, Jukič 4, Lekič, Dešman 2, Koren, Rodič 4, Nojinovič 1, Krajnc 2 (1), Notersberg 4 (2), Ibralič 4, Osmanovič, Grudnik. ■ Elektra Šoštanj : Nova Gorica 73:64 (44:35) Elektra še naprej v vodstvu Elektra: Brinovšek 6, Kovačevič, Rupreht, Rizman 23, Ručigaj 13, Divjak, Mirt 15, Maličevič, Memič, Medvešek 16, Nikolič. V 2. krogu nadaljevanja prvenstva v 2. SKL so košarkarji Elektre še drugič zmagali, tokrat doma proti ekipi Nove Gorice. Začetna postava Soštanjčanov je začela slabo, tako daje moral trener Vezjak prvo minuto odmora zahtevati že v 4. minuti, pri vodstvu gostov 2:11, le-ta pa ni kaj prida pomagala, saj so gostje povedli tudi za 10 točk (6:16). V sedmi minuti je stopil na parket Žiga Medvešek, dosegel 10 zaporednih točk in povedel Elektro v vodstvo. Skoraj do konca polčasa smo nato gledali izenačen boj, v zadnjih dveh minutah pa so si domačini priigrali nekoliko vidnejšo prednost in odšli na odmor pomirjeni z vodstvom 9 točk (44:35). Od gostov je Elektri v tem delu največ . težav povzročal Primož Bačar, 208 Almir Sulejmanovič: Ustalil se je v prvi enajsterici. zelo močnem udarcu. Med pripravami pa zaradi poškodb ni vse teklo po trenerjevi želji. Najdlje so te pestile (in še) Javornika, Breziča in Mernika. Od omenjene trojice bo verjetno le Brezič zaigral v prvem spomladanskem krogu. Od Rudarja se je v začetku tega tedna za pol leta poslovil tretji vratar Vučenovič, ki je postal član tretjeligaša Unioija iz Zreč. Pred nedeljskim nadaljevanjem je trener Drago Kostanjšek dejal: "Prizadevali smo si, da smo čas od novega leta kar najbolj izkoristili. Pred nami je znova dolg in naporen drugi del in forma igralcev mora biti enakomerno porazdeljena vse do zadnjega kroga 14. junija. Radi bi, da bi bili gledalci čim večkrat zadovoljni z našimi predstavami, upamo, da bodo že v nedeljo. Na vsaki tekmi si želimo tudi močno njihovo podporo, zato jih vabim, da že uvodno nedeljsko popoldne preživijo v čim večjem številu ob igrišču." ■ vos Po novem Liga 12 LJUBLJANA - Na ponedeljkovi skupščini NZS so spet spremenili tekmovalni sistem, ki bo zečal veljati že jeseni. Sedanjega štirikrožnega bo zamenjal trikrožni. Prva liga bo imela dvanajst članov, v enotno drugo ligo (še naprej 16 članov) bosta izpadli dve najslabši moštvi, vanjo pa napredovali dve najboljši iz druge lige. Po novem bodo kar štiri tretje lige. Le en poraz V pripravljalnem obdobju so nogometaši Rudarja odigrali devet tekem s samimi drugoligaškimi ekipami. V nedeljski generalki pred nadaljevanjem prvenstva so namesto Jedinstva iz Bihača gostili vodilno enajsterico druge lige Živila Triglav iz Kranja in zmagali z 2 :1 . Strelca za Rudar sta bila Vidojevič in Balagič. Izgubili so le tekmo s Koprom (0 : 1). cm visoki center, ki je dosegel skupno 16 točk - od tega 3 trojke, nabral kar 11 skokov in dobro pokrival Rizmana, domačinom pa preprečeval mete z blokadami. V 2. polčasu je z dobro igro nadaljeval Medvešek, Ručigaj pa je dobro skakal, svoje sta, kot po navadi, dodala še Rizman in Mirt, tako da je Elektra vodila v 12. minuti že za 17 točk (64:47). Do konca tekme so se Novogoričani sicer približali, vendar kaj več kot poraz z "le" devetimi točkami niso mogli doseči. S to tekmo je Elektra ostala na 1. mestu s 15. točkami, sledijo ji Rogla 14, Nova Gorica, Kamnik in Cerknica, vsi 12 točk. Naslednjo tekmo igra Elektra v soboto v Medvodah. Po spodrsljaju pretekli vikend, ko so oboji v gosteh izgubili, so kadeti in mladinci Elektre tokrat popravili vtis in zmagali doma proti Rušam oziroma Murski Soboti. ■ Tjaša Rehar Športnica - športnik meseca V uredništvu smo se odločili, Izbirate samo enega, ne glede da bomo na športni strani poseb- na to, ali je športnica ali športnik, no pozornost namenili športni- pač tistega, ki se je po vašem cam in športnikom Šaleške do- prepričanju najbolj odrezal na line, ki so se še zlasti izkazali v posameznem tekmovanju v posameznem mesecu. Zato bomo tekočem mesecu, odslej izbirali športnico - šport- Za lažjo odločitev vam bomo nika meseca, in to z vašo vsak teden ponudili nekaj po naši pomočjo, z vašimi glasovi. Danes presoji najuspešnejših, še zadnjič objavljamo kupon za Za športnika(co) meseca jan- športnika(co) januarja. uarja predlagamo: Katarino Kaj morate storiti? l^o^KJ^t Izpolniti spodnji kupon, ga at)etika), Jerneja Ocepka izrezali m poslati ah prinesti v (piavaleC); Davida Adamiča uredništvo Našega časa, Foitova (nordijska kombinacija). 10, Velenje. r t ————————-j i Športnica - športnik januarja I Glasujem za » I športnico(ka).................................................................... I I I | Naslov glasovalca............................................................ | I I I ............................................................................................... I L. —'— .— —'—— — — — — '—'ari — — — — — J Prevent - Gorenje 33:27 (13:13) Usodne minute po odmoru V14. prvenstvenem krogu so rokometaši v koroško - šaleškem derbiju izgubili s Preventom. V športni dvorani v Slovenj Gradcu so si gostitelji zmago zagotovili v prvih minutah drugega polčasa. Prvih 30 minut je bila igra enakovredna, takoj po odmoru pa so Velenjčani zaigrali zelo nezbrano in kmalu izgubili možnost za boljši izkupiček. Gostitelji so namreč hitro povedli za 5 in v nadaljevanju celo za 9 zadetkov, tolikšne razlike pa igralci Gorenja seveda niso mogli nadoknaditi. Rokometaši Gorenja so sedaj na 7. mestu s 14 točkami, torej samo s polovičnim izkupičkom, v Rozman in Cvetko (še ni razloga za veselje) naslednjem krogu pa se bodo v soboto v Rdeči dvorani srečali z ekipo Trebnjega, ki je trenutno na 5. mestu, pred Velenjčani pa ima 5 točk prednosti. GORENJE: Tamše 2, Ojsteršek, Plaskan 1, Sovič 4, Tome 5, Senica, Rozman 5, Cvetko 5, Krejan 3, Khimtchenko, Bedekovič 2, Lainšček. | Streljanje Zmaga za drugo mesto V 9. krogu prve državne strelske lige pištoljarjev je ekipa Mroža gostila strelce Slovenskih Konjic. V derbiju za 2. mesto so bili boljši domačini z rezultatom 1676:1665 krogi. Za Velenjčane so nastreljali: Veternik 563, Klančnik 557, Sterman 556. V ekipi Konjic pa je bil najboljši reprezentant Slovenije Ljubič s 576 krogi. Po 9. krogu je 1. Olimpija s 26 točkami, 2. Mrož 23, 3. Slovenske Konjice 21 točk. V drugi državni ligi je ekipa Mroža izgubila srečanje s Kopačevi-no iz Škofje Loke s 1613:1564. V ekipi Velenja je največ nastreljala Suljičeva 542, pri Kopačevini pa Robičeva - 552 krogov. V povratnem srečanju hrvaških in slovenskih strelcev so zmagali strelci Hrvaške s 5:3. V ekipi Slovenije so nastopili tudi strelci Velenja: Veternik, Durakovičeva, Suljičeva in Matijevičeva. Članska ekipa pištoljarjev z Veternikom 565, Ljubičem 572 in Bučanom 565 so premagali Hrvaško s 1702:1697. Izkazala seje tudi Durakovičeva s 365 krogi v konkurenci mladink in z osvojenim 3. mestom, nekoliko slabši sta bili Suljičeva 357, Matijevičeva 346 krogov. V polfinalnem delu državne strelske lige nacionalnega programa je velenjskim ekipam pionirjev in veteranov pripadlo 4. mesto, s tem pa tudi uvrstitev v finale, ki bo 15. marca v Postojni. Pri pionirjih je zmagal Leskovec s 536 krogi, Velenjčani pa so nastreljali: Kok 169, Blagovič 164, Sušeč 163. Pri veteranih je zmagal Kranj s 532, za Velenje so nastreljali: Žučko 179, Trebše 176, Rek 171, v finale se je zvrstila tudi veteranka Jehartova s 160 krogi. ■ F.Ž. Ljutomer - Šoštanj Topolšica 3:2 Zaostanek za vodilnima že velik V 1. B moški odbojkarski ligi so igralci Šoštanja Topolšice gostovali pri Ljutomeru, ki na lestvici deli zadnje mesto, in žal spet tesno izgubili. Domači so zmagali s 3:2 (-8, -11,8,10,11). Šoštanjčani so bili sicer na pragu pomembne zmage v gosteh, saj so povedli z 2:0 v nizih, nato pa so popustili in dovolili domačinom, da so dobili naslednje tri in šele drugič zmagali. Po 8. krogu odbojkarji Šoštanja Topolšice delijo 3. mesto z ekipo Hoteli Simonov zaliv z 8 točkami, vendar za vodilno krko zaostajajo že za 6 in za drugim Granitom za 4 točke, prav z vodilno novomeško Krko pa se bodo v soboto srečali v šoštanjski športni dvorani. | Namizni tenis Poraz kljub dobri igri V petek so odigrali odigrali 14. krog 1. slovenske namiznoteniške lige. Igralci Ere so gostovali v Murski Soboti pri ekipi Moravske toplice. Igralci Ere so prikazali dobro in borbeno igro, kar dokazuje, da se pripravljajo na derbi z ekipo Petovie. Končni rezultat dvoboja je bil 5:2 za ekipo Moravskih toplic. Rezultati: Unger: Vodušek 2:0, Nekhvedovič: Slatinšek U. 1:2, Horvat: Slatinšek J. 2:0, Unger, Nekhvedovič: Slatinšek, Slatinšek 2:1, Unger: Slatinšek U. 1:2, Horvat: Vodušek 2:0, Nekhvedovič : Slatinšek J. 2:1. Pretekli teden je Športna zveza Velenje organizirala področno prvenstvo za osnovnošolce. V Rdeči dvorani so se srečali najboljši učenci iz koroških, zgornjesavinjskih ter šaleških osnovnih šol. V ekip nem tekmovanju je zmagala OŠ Radlje ob Dravi pred Koroškimi I jeklarji in velenjsko Livado. Med učenkami je zmagala domačinka Ilona Jerič (Livada) pred Nino Stropnik (K. Jeklarji), 3. mesto pasta delili Nina Rupnik (Radlje) in Tamara Jerič (Livada). Med učenci je zmagal Primož Mesner (Mjuta) pred Mitjo Luknerjem (Radlje), 3. | mesto pa sta delila Matevž Žgank (A. Aškerc) in Matic Kus (Radlje). ■ A. V Smučarski skoki Najmlajši na poti uveljavitve Minuli vikend je bilo kar pet tekem za mlajše kategorije. Večino so jih organizirali na skakalnicah z umetnim snegom. Zato se posebno v letošnji suhi zimi pozna, da tekmovalci klubov, ki imajo skakalnice umetno zasnežene, dosegajo zelo dobre rezultate, I V soboto je bilo na Pokljuki ekipno državno prvenstvo za dečke' do 15 let. Zmagala je ekipa SSK Triglav iz Kranja. Ekipa SSK Velef I v sestavi Marko Šteharnik, Marko Perše, Marcel Klemenčič in Denis Safran je zasedla 8., ekipa SSK Velenje II v sestavi Andrej Podlipnik, Luka Smagaj, Grega Kotnik, Andrej Pertov pa 12. mesto. Naslednji dan, v nedeljo, je bila na isti skakalnici še tekma posameznikov v kategoriji do 15 let. Zmagal je Uroš Vrhovec iz SSK Ilirija Center Ljubljana. Perše je zasedel 34., Šteharnik pa 39. f mesto. V popoldanskem času je bila na manjši skakalnici tekma za dečke do 13 let. Zmagal je Simon Vegelj iz SSK Alpina Žiri, 5. mesto je zasedel Dejan Plevnik iz SSK Mislinja, skakalci SSK Velenje pa so se uvrstili na naslednja mesta: 25. Andrej Petrov, 29. Luka Smagaj, 46. Aljoša Čutuk in 54. Grega Glušič. Prav tako v soboto je bilo v Kranju na 25 m skakalnici državno prvenstvo za dečke do 11 let, kjer je nastopilo kar 105 skakalcev iz vseh slovenskih klubov. Zmagal je domačin Matevž Šparovec pred Anžetom Obrezom iz SSK Mislinja. Mladi skakalci SSK Velenje so dosegli naslednja mesta: 11. Aljoša Cutuk, 18. Nejc Kokolj, 43. Igor Žižek, 58. Žiga Urlep, 76. Denis Omladič in 79. Robi Hrgota. V kategoriji dečkov do 10 I let je bil Kokol 6., Žižek 22., Urlep 33. in Hrgota 49. V nedeljo je bila v Ihanu tekma za pokal MlP-a za dečke do 9 let. Zmagal je Luka Bernot iz SSK ILC Ljubljana pred Tadejem Slemenikom iz SSK Mislinja, Klemen Omladič je bil 49., Grega Javoinik 52., Gašper I Berlot 54. in Rok Pečovnik 76., vsi SSK Velenje. '-*-*.*.*.*..*.*.*. *.*.*_*.*iJože■Ograjeniek • 26. februarja 1998 ŠPORT IN REKREACIJA, OBJAVE KilS vas 17 atroen.s! Alpsko smučanje Spet lepe uvrstitve Mlajši dečki in deklice so v nedeljo na Rogli tekmovali v slalomu na državni tekmi za pokal Radenske. Velenjski upi so med 200 tekmeci iz vse Slovenije dosegli solidna mesta. Najboljša je bila znova Ana Drev, ki je osvojila 2. mesto, 21. je bila Tina Zager in 30. Tanja Tomažič, pri mlajših Vojaki in policisti s pištolo dečkih pa sta bila Jernej Voršič in Marko Prkič 22. in 23. Cicibani in cicibanke so se v ponedeljek na Arehu pomerili na 2. superveleslalomu za pokal vzhodne regije. Uvrstitve ci-cibank velenjskega smučarskega kluba: 2. Špela Osterc, 7. Sara Stefanovič, 8. Alenka Vaši in 16. Anja Višček; cicibani: 5. Matija Plazi, 24. Luka Prašnikar in 34. Nejc Lenart. ■ Atletika Jolanda na evropskem prvenstvu V španski Valencii bo od 27. februarja do 1. marca letošnje člansko evropsko prvenstvo v dvorani. Med samo osmerico slovenskih atletov in atletinj bo tudi Jolanda Čeplak, ki je še pravočasno izpolnila zahtevno normo v teku na 800 metrov. KREKOVA BANKA MESTNA OBČINA VELENJE Komisija za priznanja Na podlagi Odloka o priznanjih Mestne občine Velenje (Uradni vestnik M0 Velenje, št. 2/97) objavljamo OBVESTILO o zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 1998 l. Pobude za podelitev priznanj lahko vlagajo: - občani Mestne občine Velenje; - združenja občanov, ki delujejo v Mestni občini Velenje; - pravne osebe s sedežem v Mestni občini Velenje. II. Priznanja so: 1. Častni občan Mestne občine Velenje 2. Grb Mestne občine Velenje 3. Plaketa Mestne občine Velenje 4. Priznanje župana Mestne občine Velenje Pogoji za podelitev so zlasti: Častni občan Za častnega občana Mestne občine Velenje je lahko proglašen posameznik, ki je izjemno zaslužen za razvoj občine in njeno uveljavitev v državnem ali mednarodnem merilu. Priznanje se podeljuje le izjemoma. Grb Mestne občine Velenje Grb Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom za življenjsko delo in izjemne rezultate na kateremkoli področju. Podeli se lahko tudi združenjem občanov ali pravnim osebam, ki so bistveno prispevali k razvoju, ugledu in prepoznavnosti Mestne občine Velenje. Vsako leto se lahko podelijo največ tri priznanja. Finančni del priznanja je nakazilo v denarnih sredstvih v višini petih povprečnih bruto plač v gospodarstvu Republike Slovenije v zadnjem trimesečju pred podelitvijo. Plaketa Mestne občine Velenje Plaketa Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom, združenjem občanov ali pravnim osebam, ki so dosegli vidne dosežke na področju organizacije, delovanja obstoja ali razvoja posamezne ali več dejavnosti, ki združujejo občane ali so kakorkoli zaslužni za razvoj in krepitev ugleda Mestne občine Velenje. Vsako leto se lahko podelijo največ tri prizanja. Finančni del prizanja je nakazilo v denarnih sredstvih v višini dveh povprečnih plač v gospodarstvu Republike Slovenije v zadnjem trimesečju pred podelitvijo. Priznanje župana Mestne občine Velenje Priznanje župana Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom, združenjem občanov ali pravnim osebam za enkratne dosežke na kateremkoli področju, ki ima pomen za razvoj ali prepoznavnost občine. K listini je priložen spominski stekleni grb Mestne občine Velenje ali protokolarno darilo. Priznanje župana ni vezano nato javno obvestilo, ker je pobudo možno vložiti pri županu vse leto. III. Pobuda za podelitev priznanj mora vsebovati naslov predlagatelja pobude in naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv pričakovanega priznanja in utemeljitev. IV. Pobude je potrebno poslati na naslov Svet Mestne občine Velenje, Komisija za priznanja, Titov trg 1, 3320 Velenje do vključno 30. aprila 1998. Komisija za priznanja si pridržuje pravico, da po tem roku dospelih ali nepopolnih pobud ne bo obravnavala. Predsednik Komisije za priznanje Sveta Mestne občine Velenje Anton LOVREC, s.r. Zgodilo se bo čisto blizu vas - ---vilriT^ • :y 3if iN mB^BM K'' »H 27. in 28. februarja vas Citroen vabi, da si pri pooblaščenih prodajalcih ogledate in testirate novo Xantio. v. ' AVTO MURŠIČ, Velenje, 063/856-852 in 497-6690 Avto, ki vam zleze pod kožo Rekreativna odbojka Odprto prvenstvo za ženske ŠRZ Rdeča dvorana in Športno društvo Šoštanj bosta 8. marca izvedla 5. odprto prvenstvo Velenja v odbojki za rekreativke. V Rdeči dvorani sprejemajo prijave do 2. marca, prijavnina je 9.900 tolarjev, poravnati jo je možno na blagajni zavoda ali na ZR: 52800-603-38589, dodatne informacije pa nudijo na telefon 855-741 (Klepec). Za prva tri mesta bodo pripravili denarne nagrade in pokale. ■ Squash - Rekreativna liga Squash klub Velenje bo tudi letos izvedel rekreativno ligo. Prijave sprejemajo do 6. Marca na telefon 854-688, od njih pa je odvisen tudi začetek in način tekmovanja. Najboljša slovenska igralka Petra Vihar bo sicer šele jeseni zapustila mladinske vrste, vendar bo že od začetka leta nastopala med članicami. Na prve nastope se pridno pripravlja in upa na čim boljšo uveljavitev, posebej seveda v mednarodnem merilu. ■ Slovenjgradča ni odlični Konec minulega tedna je bilo v Ljubljani odprto prvenstvo v streljanju s pištolo, ki se ga je udeležilo 18 ekip Slovenske vojske in Ministrstva za notranje zadeve, odlične uvrstitve pa so dosegli strelci ekipe UNZ Slovenj Gradec. Ekipno so osvojili 4. mesto, med posamezniki pa je v konkurenci 52 strelcev s pištolo proste izbire s 178 krogi od 200 možnih zmagal policist Policijske postaje Dravograd Emil Fekonja. ■ Šah Rajkovič za pol točke Na turnirju za prehodni pokal v letu 1998 je prejšnji četrtek sodelovalo 18 šahistov. Odigrali so 7 krogov po švicarskem sistemu, s 5,5 točke pa je zmagal Radiša Rajkovič pred Milanom Matkom (5), Borisom Brešarjem (5), Andrejem Novakom (5), Dragom Kristanom (4,5) itd. ■ A.N. KJER JE VOLJA, TAM JE POT Nič ni lepšega kot izpolnjene želje. S TOLARSKO VARČEVALNO KNJIŽICO vam jih pomagamo uresničevati. DONOSNO OBRESTOVANJE, ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST IN VSE UGODNOSTI, kijih lahko pričakujete od dobre in zanesljive banke. KREKOVA BANKA l/o vjfažOi čfo^ife. proFOCUS 18 NAS vas OBVESCEVALEC 26. februarja 1998 KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p o. 3320 Velenje Koroška 37lb tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 Nogometni klub Rudar uelenje 1. marec ob 15. uri na Štadionu ob jezeru prva tekma pomladanskega dela sezone 1997/98 Rudar: set ueuče Vabljeni! S prihodom trenerja Draga Kostanjška se na Štadion ob jezeru vrača velenjski nogomet, zato vas pred pričetkom tekem vabimo k nakupu stalnih vstopnic in k ogledu tekem. Stalne vstopnice so na voljo v tajništvu rudniškega sindikata (telefon: 861-111) in v tajništvu kluba (telefon 856-656 in 853-312, int. 1917). Cena ene vstopnice se giblje od 6.000 do 10.000 SIT. V jubilejnem letu bodo imeli otroci do 15. leta starosti v spremstvu staršev in ženske brezplačen vstop. Pa še to: KUPCI STALMIH VSTOPNIC IZ MINULIH SEZON PREJMEJO OB NAKUPU SEDANJE ENO STALNO VSTOPNICO BREZPLAČNO! m Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE Oddelek za upravne notranje zadeve Rudarska 6/a, Velenje Tel./faks: 063/42-21 -200/42-21 -602 OBVESTILO O VOLITVAH Upravna enota Velenje, Oddelek za upravne notranje zadeve obvešča vse državljane s stalnim prebivališčam v volilni enoti št. 2 (Šmartno ob Paki in del Slatin), da bo volilni imenik za nadomestne volitve člana Sveta Občine Šmartno ob Paki od 3. marca 1998 do 6. aprila 1998 razgrnjen v prostorih Občine Šmartno ob Paki. Državljani lahko v tem času na Upravni enoti Velenje ustno ali pisno zahtevajo popravek volilnega imenika, v kolikor bodo pri pregledu ugotovili nepravilnosti. PRODAJA STANOVANJ: Hudinja, enosobno, 38 m", ck, balkon, tel. Otok, enosobno, 33,40 m', ck, catv Otok, dvoinpolsobno, 68 m , ck, catv Nova vas, dvoinpolsobno, 68 m', ck, tel. Celje - Hudinja, trisobono, 76 m', ck, catv, balk. Petrovče - trisobno, 70 m', ck, catv, tel. PRODAJA HIŠ: Celje - Ostrožno, vrstna, nedokončana, 180 m', zemlj. 400 m2,130.000 DEM Breza - Laško, vikend, lepo urejen, 93 m', zemlj. 2.100 m', 95.000 DEM Celje - Teharje, večstanovanjska, potr. adaptacija, zemlj. 4.000 m', 70.000 DEM Stanovanjska zadruga ATRIJ z.o.o. Lava 7, Celje, tel,: 063/453-120 starih od 4 mesecev dalje, vseh velikosti, vseh pasem, s pričetkom v petek, 27.2., od 17. do 18. ure in v ponedeljek, 2. 3., od 17. do 18. ure na vadbišču Kinološkega društva v Pesju. DOM KULTURE VELENJE ANASTAZIJA (celovečerna risanka) Nedelja, 1. 3., ob 10. in 17. uri Režija: Don Bluth, Gary Goldman Glasovi: Meg Ryan, Angela Lansbury, John Cusack,... Dolžina: 100 minut Zgodbica o izgubljeni ruski princesi Anastaziji je tokrat prikazana v celovečerni risanki na zelo simpatičen način in z veliko glasbe, ki je tudi no-minirana za Oskarje. TITANIK (romantični spektakel) Ponedeljek, 2. 3., ob 16.30 in 20. uri Režija: James Cameron Vloge: Leonardo DiCaprio, Kate VVinsIet,... Dolžina: 190 minut Film, ki je prevzel svet, na vašo željo ponovno v Velenju! Kandidat za 14 letošnjih Oskarjev! Proglasitev bo 23. marca v Los Angelesu. Na velenjskih pitnih si ga boste lahko ogledali še enkrat, en teden po podelitvi (30., 31. 3. in 1.4.). Cena vstopnice: 700 SIT. Predprodaja vstopnic v ponedeljek 2.3., od 14. ure dalje na blagajni Doma kulture Velenje. KINO ŠOŠTANJ ANASTAZIJA (celovečerna risanka) Sobota, 28.2., ob 18. uri KINO ŠMARTNO OB PAKI ANASTAZIJA (celovečerna risanka) Petek, 27.2., ob 17. uri Naslednji filmi: 7 let v Tibetu, Nabrita družabnica, Osmi potnik, Hudičev advokat, Šakal, Titanik. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure. MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 16.februarja do 22.februarja 1998 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG. j a 16.2. □ 17.2. >18.2. 019.2. □20.2. ■ 21.2. S 22.2. | DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 712 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 26. februarja - dnevni dežurni dr. Friškovec in dr. Renko, nočna dr. Kočevar in dr. Rus Petek 27. februarja dnevni dr. Rus in dr. Slavič, nočna dr. Friškovec in dr. Lazar. Sobota 28. februarja in nedelja 1. marca, dnevna dr. Kočevar in dr. Gusič, nočna dr. Kočevar in dr. Gusič. Zobozdravstvo: Nedelja 1. marca - dr. Korun Borut, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Od 27. februarja do 6. marca: Ivo Zagožen dr. vet. med. mobitel 0609-633-677 JBBliglHillBiMSI JMMIM—I— Tm— BBn mmjmmn TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU MOKA T400 10/1 KG 79,00 JERUZALEMČAN 12/1 L 369,90 MOKA T500 25/1 KG 62,90 SOK GUARANA COOL 4/1 L 64,90 SLADKOR 50/1 KG 115,90 SOK PFANNER POM. 6/2 L 209,90 OLJE ZVEZDA 12/1 L 179,90 ARIEL 3,6 KG 799,00 TESTENINE 500 G 89,90 MEHČALEC DUFI4 L 349,90 BAR KAVA 100 G 159,90 ŠAMPON DUFI SADN11 L 319,90 POMURSKO MLEKO 12/1 L 114,90 ZEMLJA ZA LONČNICE 50 L 619,00 MILKA MLEČNA 100 G 89,90 KRMNA KORUZA 24,90 OTR. TRENERKE OD 1.799,00 do 2.249,00 KRMILNA MOKA 21,90 VRTNA MREŽA 25 m X 1m 4.770,00 PESNI REZANCI 19,90 UGODNA PONUDBA UMETNIH GNOJIL, VRTNEGA ORODJA, SEMENSKEGA KROMPIRJA, SEMEN IN ČEBULNIC. *KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!* ČETRTEK, 26. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža -skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije - pogovor s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom; 18,00 DJ news - vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 27. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 28. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 1. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; M 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. I' PONEDELJEK, 2. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Ni današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto ] zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 3. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Ho- roskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Pometa, 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 PozdravA 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 4. marca: 6.00 D0br0 jUtro; 6.30 Poročite, £ .45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 / Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila;8.00 Težava je vaša, rešto|j / naša(iščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, ki jih sami ne uspete ta-\ rešiti) 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje-pokroviteljica Era Velenje - naš gost bo znani slovenski vrtnar Slavko Zgonc; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Po- ' ročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. 107,8 MHz FM 88,9 MHz FM STEREO ROS GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Ludvik Podbrežnik, rojen 1914, Podolševa 14 Friderik Podgoršek, rojen 1943, Kamna gora 15 Jožef Hrancel, rojen 1939, Loke pri Mozirju 29 Marija Golob, rojena 1928, Koroška 3, Šoštanj Jožefa Pažon, rojena 1903, Dobovec pri Rogatcu 2 Antonija Krajnc, rojena 1912, Florjan pri Gornjem Gradu 42 Josip Koletnik, rojen 1922, Javornik 23 Franc Godec, rojen 1921, Stanetova 17, Velenje David Cvikl, rojen 1978, Kavče 16 d Agata Maurer, rojena 1914, Rečica ob Paki 52 Janez Konovšek, rojen 1913, Lokovica 61 Upravna enota Žalec Janez Poglajen, star 62 let, Narog 4, Izlake Andrej Blaznik, star 40 let, Heroja Staneta 7, Žalec Milan Planinšek, star 50 let, Brnica \ 26 Zdravko Podlesnik, star 25 let, Selo pri Vranskem 4 Valentin Grobler, star 84 let, Pondor 8 Leopoldina Grobler, stara 77 let, Pondor 8 POSEBNI POPUSTI ZA NAKUP KURILNEGA OLJA Praktično darilo ob nakupu nad 2000 litrov! Informacije in naročila: SKLADIŠČE: Celje 063/33-931 BENCINSKA SERVISA: Slovenske Konjice 063/497-5080, Mozirje 063/497-3060 PETROL 26. februarja 1998 OBVEŠČEVALEC KAS ČAS 19 mali OGLASI APARATI IN STROJI DVA PLETILNA STROJA BROTHER, ugodno prodam. Telefon 858-027 od 7. do 22. ure. ISKRIN BTV 8456, PRODAM. Telefon 850-438. IZGUBLJENO V NEDELJ015.2.1998 sem ob 10. uri v cvetličarni Iris ozirmoma pred njo izgubil denarnico z osebnimi dokumenti. Poštenega naujditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Telefon 063-856-438. 851-906. KUPIM HLADILNO SKRINJO IN LAMELNI PARKET. Telefon 853-693. NAJUGODNEJŠI GOTOVINSKI ODKUP delnic Gorenja, Notranje opreme in skladov PID. Telefon 0602-41-466 ali 041-668-207. ŠALEKU, nad smučiščem, prodam. Telefon 850-245. V PONIKVI prodamo parcelo 800 m2, na lepi sončni legi. Telefon 716-162. V VELENJU PRODAM STANOVANJSKO HIŠO. Telefon 856-899. OSTALO LOKALI DVA OPREMLJENA POSLOVNA PROSTORA, velikosti 20 in 30 m2 v pritličju, na Trgu mladosti 2, oddamo. Telefon 856-321. SERVIS & MONTAŽA R0L0-ROLET, žaluzij, lamelnih zaves. Količinski popust, plačilo na več čekov. Marko Zaveršnik, Primorska 5, Šoštanj. Telefon 063-882-216. DELNICE GORENJE, Gorenje Notranja oprema, Telekom in druge odkupim. Telefon 063-483-970 ali 730-033 ali 041-675-570. LOKAL,20 m2 na Stantetovi ulici prodam. Telefon 856-065, zvečer. ODKUPUJEMO DELNICE GORENJA, B,D,C in G. Telefon 862-392. V VELENJU ODDAMO 28 m2 velik prostor, primeren za pisarne ali druge dejavnosti. Telefon 063-856-428 ali 067-88-123. KUPIM MOTORNO KOSILNICO BCS. Telefon 893-432. KUPIM KARTO ZA PREMOG. Telefon ZAZIDLJIVO PARCELO V GORNJEM RAZNO PRODAM PIANINO PRODAM. Telefon 852-274. KVALITETNO DOMAČE VINO,.Šipon, Rizling in Muškatni Silvanec, ugodno prodamo. Večjo količino pripeljemo na dom. Telefon 062-773-934. OBHAJILNO OBLEKO prodam za 6.000 SIT. Telefon 865-109. OMARE ZA SPALNICO PRODAM. Telefon 041-637-322. KARTO ZA PREMOG PRODAM. Telefon 854-872. SUHA KLAFTRSKA BUKOVA DRVA, prodam. Telefon 885-938. PRODAM FIŽOL SIVČEK. Telefon 885-308. Leto dni že v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami Ti. Solza, žalost, bolečina Te zbudila ni, ostalo je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Ostali smo brez Tebe, a z nami živiš in živel boš, dokler bomo živeli mi JOŽE PETKOVNIK iz Florjana 28. 2.1997 - 28. 2.1998 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete sveče. VSI TVOJI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata STANISLAVA SEDOVŠKA 18. 8.1936 - 16. 2.1998 se iskkreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje ter sveče. Posebej se zahvaljujemo Bolnišnici Slovenj Gradec in dr. Urbancu za lajšanje bolečin, govornikoma za besede slovesa, pevcem, gospodu kaplanu za opravljen obred, rudarski godbi, častni straži in kolektivu Premogovnika Velenje. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre ŠTEFANIJE KOROŠEC 26.12.1914 - 8. 2.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na n jeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Ivanu Kralju za dolgoletno zdravljenje. Hvala Karliju Stropniku za ganljive besede slovesa in gospodu kaplanu za opravljen cerkveni obred. Žalujoči: sin Ivan z družino v imenu vsega sorodstva. ALU PLATIŠČA, 13 col, petkraka, (4 x 98), prodam za 40.000 SIT. Telefon 0609-643-235. BIRMANSKI KOSTIM št. 36, prodam. Telefon 893-590. FREZO ZA PLUŽENJE SNEGA, prodam. Telefon 895-152. STANOVANJA NAJAMEM ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE. Telefon 854-484, zvečer. DVOSOBNO STANOVANJE ODDAM. Telefon 881-674. DVOSOBNO STANOVANJE 64 m2, prodam. Telefon 851-667. V VELENJU PRODAM STANOVANJE. Telefon 856-899. OPREMLJENO SOBO BREZPLAČNO ODDAM samski gospe z vozniškim izpitom za manjšo pomoč. Telefon 856-674. V VELENJU PRODAM trisobno stanovanje. Telefon 856-899. TRISOBNO STANOVANJE v Velenju oddam v najem. Telefon 855-821, od 16.30 do 20.30 ure. TRIINPOLSOBNO STANOVANJE PRODAMO. Telefon 852-303. V VELENJU ODDAM V NAJEM dvosobno stanovanje - predplačilo. Telefon 856-911. TRISOBNO STANOVANJE V VELENJU PRODAM. Telefon 041-720-940. VOZILA TOVORNO VOZILO TAM 170 T14, letnik 84, dobro ohranjen, prodam. Telefon 063-855-290, mobitel 0609-654-836. TOMOS APN 4 5 prestav, dobro ohranjen in gorsko kolo, ugodno prodamo. Telefon 063-881-846. UVOŽENO ŠPORTNO ŽENSKO kolo Luxus, prodam. Telefon 851-241 ZAPOSLITVE ZA MLADE IN AMBICIOZNE (od 20 - 30 let). Smo podjetniška valilnica mladih podjetij. Ste pripravljeni za uspešno kariero??? Potrebujete samo klic in vrata se vam bodo odprla. Telefon 063-412-740. ŽIVALI KAMNOSESTVO PODPECAN ŠALEK 20, VELENJE, TEL.: 865-050 NAGROBNIKI, OKENSKE POLICE, STOPNICE MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE OBVEŠČA, da bo v nedeljo 1.3. pridajala mlade kokoši nesnice, rjave, stare 6 mesecev od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkivi. Telefon 0602-61-202. PRAŠIČA ZA ZAKOL PRODAM Telefon 728-514. BIKA SIMENTALCA, 400 kg, prodam. Telefon 854-783. Mineva zdaj že leto dni, odkar vas več med nami ni. A dokler bomo živeli mi, boste v naših srcih tudi Vi. V SPOMIN CECILIJI KUMER po domače KUMERJEVI MAMI 24. februarja je minilo leto dni, ko ste nas zapustili. Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete svečko. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, strica in svaka AVGUSTA TRAVNERJA iz Šmartnega ob Paki 11. 8.1914 - 14. 2.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se govornikom za besede slovesa, godbenikom in rogistom za odigrane žalostinke. Se posebej se zahvaljujemo zeleni bratovščini in praporščakom za pogrebni obred. Žalujoči: žena Tončka, sin Marjan, sin Miro z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka IVANA STROPNIKA (Ravne, 14.12.1932 - Ravne, 14. 2.1998) Zemlja, iz tebe se dotikam vsega, zemlja vate se vračam, moje meso diši po sveti daritvi in smrtni žalosti, dolgo bom gledal navzgor, ponoči in podnevi. (E. Kocbek) se iskreno zahvaljujemo vsem bližnjim, še posebej Naveršnikovim, Jančičevim, Berložnikovim, Potočnikovim, Stvarnikovim, Gombočevim, Zapušek-Obšteteijevim, Frasovim, Bečevnikovim, ostalim sovaščanom, pokojnikovim sorodnikom, prijateljem, družinskim znancem, ki ste imeli Ivana radi in nam v težkih trenutkih slovesa priskočili na pomoč, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. - Hvala vsem trem govornikom za poslovilne besede in kaplanu za cerkveni obred; hvala častni straži in godbenikom Premogovnika Velenje; hvala ravenskim pevcem za žalostinke in društvenim praporščakom za izkazano slovo. -Zahvaljujemo se kolektivom in sodelavcem svojcev za izražena sožalja, darovano cvetje in poklon ob grobu. - Hvala številnim neimenovanim, ki ste se prišli poslovit od Ivana v njegovo domačo hišo in k njegovemu preranemu grobu. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Bojan in Ivo z družinama. Pustni župan gradbinec MOZIRJE - Pust mozirski je v minulih sedmih dneh nadaljeval svoje stoletno izročilo in skladno z njim opolnoči s torka na sredo tragično preminil. Včeraj so ga zvesti spremljevalci z vsemi častmi pokopali in se soočili s strogo oporoko, zapuščina njegove kratkotrajne vladavine pa je veličastna. Njegovo temeljno vodilo je bilo, da vsa najpomembnejša mesta na mozirski občini zasedajo gradbinci, ki kljub svojemu strokovnemu navdihu v minulem obdobju niso zgradili skoraj nič. To je pusta seveda bolelo v dušo in srce in po torkovem prevzemu občinske oblasti je v gradbenem stilu tudi ukrepal, seveda v vlogi pozicije brez kakršnekoli neučinkovite koalicije. Njegova temeljna usmeritev so bila parkirišča pred občinsko zgradbo, Zadrugo (njej je končno opral tudi vsa službena vozila) in Savinjo Mozirje; mozirski Komunali je podaril avto karto z najhitrejšo smetjo odvoza smeti v Celje; nazarski lesarjem je podaril viličarja, da ne bo več pričkanja med posameznimi podjetji za enega samega, prinesel pa jim je tudi uporabno dovoljenje za že slovesno odprti prizidek; Elkroju je zakoličil gradbišče za nov nakladalni prostor; nazarski in mozirski občini postavil mejnike in pri tem upošteval Prihovo, priključil pa ji je tudi kabelski sistem. Na popoldanski prireditvi je za ostarele in shirane pustnjake postavil sanatorij, saj doma za ostarele še dolgo ne bo, dvem že kupljenim hišam za socialo navkljub, prebivalcem naselja Loke pa je zagotovil možnost prehoda preko Savinje, če bi se most podrl, ali bi ga slučajno le pričeli obnavljati - za revnejše tricikl s plavutkami, za premožnejše podmornico. Nastopili so tudi Soštanjčani, ki so Mozirjanom vrnili nedeljsko sodelovanje, pustna župana obeh občin pa sta podpisala listino o nameri glede združitve mozirske in šoštanjske občine z nedotakljivostjo njunih meja. Na prvi dan svojega pohoda, prejšnji četrtek, je pust mozirski letošnje trške pravice za lanska dobra dela podelil Ivanu Daj-čerju iz gostišča Kozorog, posebno listno pa je prejel še dolgoletni pustnjak in predvsem masker pusta in njegovih sprem- ljevalcev Mirko Kovačlč. Prihova je državna VARPOLJE - Svojo vsakoletno "pustno rihto" so opravili tudi v Varpoljah. Množica je prisostvovala ureditvi zadev glede spolnih prekrškov ameriškega predsednika v varpoljski podobi, za zelo problematično naselje Prihova pa so barantali župani občin Mozirje in Nazarje ter bodoče občine Solčava, ki ji prebivalcev še kako primanjkuje. Svoje je dokončno povedal minister za lokalno sa-1 moupravo, ki je jasno povedal, da mu je vseenov kateri občini je Prihova, saj država od vseh občin I in krajanov ne pričakuje pravi nič drugega kol I redno plačevanje davkov in drugih dajatev. VELENJE - Nedeljsko popoldne je bilo na velenjskih ulicah bolj pusto, vse prej kot pustno. Kar malce poznalo se je, da so počitnice. Tudi v Rdeči dvorani, kjer smo bili zadnja leta vajeni res zabavnih in pestrih otroških pustovanj, letos ni bilo prave gneče. Vseeno pa so se tisti, ki so prišli, odeti v vse mogoče maske, veselo zabavali. ■ foto: vos Bila je otroška maškarada Trlo se je ljudi... ŠOŠTANJ - Trud, ki so ga organizatorji Turistično olepševalno društvo Šoštanj, vložili v pripravo letošnjega pustnega karnevala, vodila sta ga Peter Klepetec in Diksi Piksi, igral pa Štrajh ansambel iz Konovega, se je izplačal. V mesto so znova pritegnili množico domačinov in tistih, ki so si pustno povorko prišli ogledat iz bolj oddaljenih krajev. Sodelovalo je veliko pustov od blizu in daleč, med tistimi, ki so že kar redni spremljevalci karnevala so bili kurenti, pokači in orači ter Pust mozirski. Lokalno so karneval obarvale skupine iz okoliških krajev in mesta Šoštanj. Vsaka se je lotila česa značilnega, Šoštanjčani z graščino brez graščaka, Skorno z nogometnim klubom brez igrišča, Pepimo-bilom in oddelkom za montažo ležečih policajev, Topolšica je predstavila snežno ponudbo in elektronski snežni top, Lokovica je zahtevala "nazaj denacionalizacijski postopek" za zadružni dom, Lajše so prikazale tamkajšnjo kanalizacijo in toplifikacijo ... Še posnetek, potem pa veselo rajanje ŠMARTNO OB PAKI, 22. februarja - Po zaslugi članic Društva prijateljev mladine iz Šmartnega ob Paki so bili koščka pustnega razpoloženja deležni tudi v občini na območju spodnjega toka reke Pake. Pripravile so otroško maškarado. Muce, miške, klovni, gospodične, kavboji, indijanci, čarovnice ... so se najprej "pokazali" v povorki po središču občine, nato pa del nedeljskega popoldneva preživeli na rajanju v dvorani domačega kulturnega doma. Tp Opozorila niso povsod zalegla Gasilci so imeli precej dela! Kljub neprestanemu opozatjanju, tudi prejšnji teden, kako nevarno je zaradi sušnega vremena kuriti v naravi, opozoril marsikje niso vzeli preveč resno in gasilci so tudi na celjskem območju imeli kar nekaj dela s požari. V četrtek, 19. februarja, okoli 13.15 je Ivana D. iz Okonine zakurila suho travo na parceli ob Savinji. Zaradi vetra je ogenj ušel in zajel leseno uro v kateri je bila kosilnica in nekaj orodja in povzročil za okoli 600.000 tolarjev škode. Ob 17.20 je neznanec, po vsej verjetnosti zaradi odvrženega tlečega predmeta, zanetil suho travo ob nadvozu pri tovarni Coca Cola v Žalcu, požar so pogasili gasilci, do večje škode pa k sreči ni prišlo. Med 11. in 13.30 pa je prišlo do požara na objektih ob železniški postaji v Petrovčah. Kot kaže je požar iz malomarnosti povzročil neznanec. Ogenj je zajel in uničil leseno barako, v kateri je bil spravljen les, last Marije R Povzročil ji je za okoli 150.000 tolarjev škode. Z barake se je ogenj razširil na sosednji objekt last Slovenskih železnic in povzročil za dodatnih 350.000 tolarjev škode. ■ mkp ERA na Internetu: http://www.era.si ERA NtMUE 1.1150 ■um mJW I IRMiMlil mm imate!) 3 Twmm*mwrn hi iij J Lit) iltmuh J< •!»!!(' j m<;