PoStnlna plačana v zofovtfll. Posamezni številka 3 din. Dogodki prihodnjega tedna: KVALIFIKACIJ SKE NOGOMETNE TEKME Množična tekmovanja fiztoiturnih aktivov Da bi fizkultumo gibanje čim globlje prodrlo med delovno ljudstvo in dejansko služilo širokim delovnim množicam v razvedrilo in okrepitev zdravja ter obrambne moči naše socialistične domovine, je GO ZSS skupaj s Telovadno zvezo razpisal množična fizkulturna tekmovanja za FA naših podjetij in ustanov. V ta tekmovanja naj bi bil sprejet sleherni delovni kolektiv, ker so ona tako preprosta, da jih je možno izvesti tudi brez poseb- Četrtfinale za Pavisov pokal jP© p»oi Igri pOS®6S86Sf8Š3eOI? »odi Jugostavija 4:0 pttoii Švedski Paiada je presenetljivo premagal Hergelina v štirih nizih Zagreb, 12. junija. Letošnjemu četrtfinalnemu srečanju v evropski coni tekmovanja za Davisov pokal med Švedsko in Jugoslavijo v Zagrebu, vreme nikakor ni bilo naklonjeno. Na- nih naporov in. rekvizitov. Mnogi naši vzjjc temu je oba dneva prisostvovalo prvim tekmam posameznikov okrog kolektivi že tekmujejo in tam, kjer so pravilno razumeli pomen teh tekmovanj, so doseženi že vidni uspehi. Tako je n. pr. tov. Rojc iz podružnice »Meprom« v Mariboru postala prvak podružnice, okraja in prvak LRS v kolesarstvu za leto nogometnimi tekmovalci je odkritih več talentiranih igralcev, ki so po kratkem času postali že verificirani igralci. prav je bil boljši v igri in pokazal več Kakor smo že poročali, igra samo v kot njegov nasprotnik, končno izgubU (Od našega posebnega dopisnika.) in je diktiral tempo svojemu nasprot- pomagalo zaradi današnje izvrstne igre niku. Čeprav Paiada ni bil najbolj si- Falade, ki je po dolgem času zaigral guren v igri na mreži, je vendarle to eno svojih najboljših partij. Paiada je igro popolnoma pravilno forsiral, ker danes ponovno dokazal, da lahko je s tem onemogočil tako igro Berge- uspešno zastopa našo državo v med-linu, ki je na vsak način hotel k mreži, narodnih srečanjih dokler ne bosta z 5000 gledalcev. Tik pred prvo igro med Palado in Bergelinom so se včeraj nad igriščem Dinama na Salati nabrali močni oblaki in kmalu je začelo rositi. Pri stanju 3:4 za Palado v prvem nizu, kjer je bil boljši od Palade. Toda točnimi in pogostimi lopi je stalno podil Bergelina pred Mitičem vzgojila mlajšega kadra, ka-Palada kor se je izrazil Paiada ob 20 letnici mrežo, svojega aktivnega igranja tik pred tako da se je moral končno pomiriti z samim začetkom dvoboja s Švedsko, igro na osnovni liniji,' kar je Paiada Bergelin je danes najprej spet dobil izkoriščal s kratko rezanimi žogami, samo en games, Paiada pa ostale tri, 1949- je morala biti igra zaradi močnega na- ki so mu po večini uspevale. Ce pa je od ^ dva gamelawe ia ^tmijrugi liva prekinjena. To, kakor tudi po- novni dež v nadaljvevanju, je precej žog, ga je Paiada krasno pasiral. Ber-vpiivalo posebno na Palado, ki je, če- Bergelinu uspelo dohiteti kako od teh niz v svojo korist z rezultatom 6:2. * ~ V odločilnem četrtem nizu srečanja gelin je pokazal povsem defenzivno je bil Paiada sijajen, igral je zelo igro brez kakršne koli posebnosti in bi premišljeno, sigurno in mirno, kar ni bil moral Paiada dobiti tudi ta niz, če njegova običajna _ odlika. Tudi^Berge- bi se igra odvijala pod normalnimi vremenskimi razmerami. Boljši Paiada je prišel včeraj do popolnega izraza že v drugem nizu, ka- lin je pokazal največ v tem nizu, posebno na mreži in woley-vračanju Pa-ladinih passingov. Toda končno je moral kloniti pred popolno premočjo terega je z lahkoto dobil v tehnično svojega nasprotnika. Najprej sta oba zelo lepi igri z rezultatom 6:3. Najprej igralca dobila vsak svoj servise vse do sta igralca dobila vsak svoj servic do stanja 3:3, nakar je Paiada vse tri na-stanja 2-2 nakar je Paiada zelo hitro daljnje zaključil v svojo korist in z v ostrem tempu, ki ga je diktiral, pri- odločnim passing shortom zelo efektno šel v vodstvo 5-2 V igri z Bergelinom končal igro z Bergelinom, katerega je je poleg že omenjenih različnih udar- prepričljivo premagal s končnim re-cev Palade tokrat pokazal zelo dober zultatom 5:7, 6:3, 6:2, 6:3. Tako je Pa- in precej močan začetni udarec ter smasheje, ki so mu stalno uspevali. lada povedel Jugoslavijo v vodstvo 1:0. Takoj po’ končam igri se je spet Pri taki igri Palade Bergelin ni mogel vlila močna ploha in se zaradi luž na dobiti več kot en games, nakar je Pa- igrišču ni mogla^ začeti druga igra po lada zaključil niz v svojo korist izenačil stanje na 1:1. 140 FA preko 2.700 neverificiranih nogometašev, to število pa bi bilo lahko še mnogo večje, če bi nekateri sindikalni sveti in okrajni telovadni odbori pravilno tolmačili namen teh tekmovanj in pomagali podružnicam Pri izvedbi organizacijskih priprav itd. Najbolj pravilno je razumel ta razpis okraj Mozirje, v katerem tekmuje 45 FA. Graje vreden pa je način dela S FA na Jesenicah in Kranju, kjer so se zadovoljili z izgovorom »nimamo časa«, »pri nas ni zanimanja za nogomet...«. Zadovoljiti se ^ s takim izgovorom pa da rezultat, da Jesenice in Kranj, kot industrijska centra niti z enim aktivom ne nastopita V tem tekmovanju. Nepravilnosti so še pojavile tudi pri izvedbi kolesarskih tekmovanj, ker se po podružnicah ni pravilno tolmačilo namen teh tekmovanj. Zato smo podaljšali rok tekmovanj za podruž- prvj njz s 5:7. V tem nizu je Paiada niče do 15.. VII. 49., okraji pa bodo pokazal mnogo lepši tenis kot Berge- izvedli okrajna tekmovanja do 30. ju- jjd) pošebno pri lobanju in kratkih relija 1949, Prvo nedeljo v avgustu bo zanih žogah tik za mrežo, dočim se je V Ljubljani Fepubliško prvenstvo IA Bergelin samo branil in nabiral točke Paiada vse nadaljnje Vkolesarstvu na katerem se bodo po- zaradi Paiadinih napak. Čeprav je naš merili najboljši kolesarji iz naših po- jgraiec ta niz izgubil, je po prikazani družnic, fizkullurniki, ki se bodo na jgrj pričakovati njegove končne zmage, okrajnih prvenstvih najbolje plasirali. paiada je v prvem nizu vodil že z T-udi za ta tekmovanja je piecej 2;0, ko je Bergelin po zanilivi igri zanimanja med delavstvom, vendar so iMBa6jL Vsak igralec je dobil nato po nekaterih okrajih zadržali razpise ,voj service vse do stanja 5:5. Paiada___________ ^ _ _________________ In propozicije kar zase v predalih, je sy - nasiednji service izgubil, a bolj živahno kakor včerajšnja igra, Italiji v Milanu. V primeru naše zma- podruzmce pa povprašujejo po razpi- gergeijn dobil in s teu dobil tudi prvi ker je Bergelin igral precej boljše in ge nad Italijo bo verjetno evropski ■51* “ ’ ’ "" ~v živahnejše in hodil ob vsaki prilož- finale ponovno v Zagrebu, kakor je Paiada je z odlično igro premagal Bergelina sameznikov med našim igralcem številka 1 Mitičem in najboljšim šved-V tretjem nizu je morala biti igra skim igralcem Johanssonom, čeprav je prekinjena zaradi močnega dežja pri proti večeru spet posijalo sonce. Tako stanju 3:1 za Palado in se je danes na- bosta Mitič in Jahonsson igrala šele daljevala šele ob 16. uri, ker je vso jutri, dočim bo igra parov Mitič - Pa* noč in vse dopoldne močno deževalo lada : Bergelin - Johansson šele v to-tako, da se je moralo igrišče dalj časa rek, ^adnji dve igri posameznikov, sušiti. Včeraj je Bergelin v tretjem Paiada - Johansson in Mitič - Berge-nizu najprej dobil svoj servis, nato pa lin pa v sredo popoldne. tri gamese. Po- Po današnji zmagi Palade imamo sebno zanimiv je bil zadnji včerajšnji vse izglede, da premagamo Švede, ker games, ko je žoga pri stanju 40:15 za bo Mitič po vsej verjetnosti premagal Palado dolgo časa letela z obeh strani oba svoja nasprotnika. Ce se bosta s igrišča čez mrežo, dokler je naš igra- Palado dobro ujemala, lahko *nagata lec ni v pravem času kratko odrezal tudi v igri parov. Z zmago nad Sved- Junij — mesec okrajnih zletov! Društveni telovadni nastop v Starem trgu na orodju — bradlji, konju, drogu in gredi. Nastop sam je uspe! in dosegel svoj namen. Disiplina oddelkov je bila vzorna, nastop je gledala vsa vas. Vendar za poboijšanje dela na vasi In pripravljanje društvenih nastopov te nekaj pripomb: Vsebina dela telovadnih društev niso samo proste vaje in orodna telovadca, temveč so tudi igre in razne športne panoge. Prepričan sem, da se v -D Stari trg ne goje samo proste vaje, temveč tudi lahko atletika, mnogoboj-odbojka, vlečenje vrvi, razne igre za pionirje in druge oddelke, štafete, raznoterosti itd. Tudi to spada na nastop, seveda je treba nekoliko priprave in vaj za take točke in nastop bo res pokazal pravo vsebino splošne telesne vzgoje. To raj ne velja samo za TD Stari trg, ki se je sicer zelo potrudil za nastop, dokazal, da redno vadi, saj imajo vsi oddelki svoje vodnike, temveč tudi za ostala društva, ki bedo še prirejala svoje društvene nastope. Gruden Maks, sekretar TZS V nedeljo, 5. junija je bil v Starem trgu na Notranjskem praznik ne samo za fizkulturnike, temveč za vso vas. Prišel sem v Stari trg z občutkom, da ne bom razočaran nad delom fiz-kulture na vasi. In res, bilo je tako. Ko sem šel skozi vas, sem imel priliko opazovati, kako so se mladinke in članice pripravljale za nastop, čistile bele copate in likale kroje. Telovadišče je bilo vzorno pripravljeno. Poleg fizkulturnega doma so si sami fizkulturniki z udarniškim delom povečali in lepo uredili telovadišče, ki je bilo okrašeno z zastavami. Ime) sem občutek, da tukaj deluje vzorno telovadno društvo. Ob 3. uri popoldne se je pričel telovadni nastop. Nastopili so vsi oddelki od pionirjev do članov z novimi prostimi vajami, poleg tega pa še člani in članice z vajo »Bratstvo in edin-stvo« ter oddelek predvojaške vzgoje z vajo s puškami. Vsi so dobro obvladali proste vaje, posebno vzorno in skladno pa so jih izvajali mladinci in mladinke, katerih je nastopilo 60, a vseh nastopajočih je bilo 170. Poleg prostih vaj pa so oddelki nastopili tudi natančno za mrežo. -SO bi se Jugoslavija spet plasirala v Danes je bilo nadaljevanje mnogo evropski polfinale in bi igrala proti Ekipno taksarprvenstvo Slovenile sih, a odgovorni na okrajnih svetih se . izgovarjajo z: nismo imeli papirja n. Neglede na rezultat tega niza je imel nosti na mrežo, kjer je bil tudi več-rnore bm v^ok slabe organizacij ^alec ves čas igro v svojih rokah krat uspešen. Vendar mu vse to m ker se da navodila za tekmovanje ob- ~ ~ Kvalifikacijsko nogometno tekmovanje Hude borbe v obeh skupinah bil leta 1939, proti Franciji. toda tokrat verjetno jasniti referentom V podružnicah tudi na sestanku. Velik del krivde Za takšno stanje, ki še ni zadovoljivo, pa pade tudi na okrajne telovadne odbore, ki ponekod prav; nič ne pomagajo sindikalnim organizacijam pri izvedbi (eh tekmovanj Z izgovorom, da imajo preveč dela za okrajne zlete, niso pa pomislili, da bi tudi takšna tekmovanja organizirali ob priliki zletov fizkulturnikov in z njimi obogatili program. Slab odnos in nejiovezanost' TD in OTO s fizkul-turnimi aktivi nikakor ne služi cilju okrepitve vrst telovadne organizacije in razširitve fizkulturne organizacije, temveč k ozkosti, kar nas spominja na čase, ko sta fizkultura in šport še služili kapitalističnim interesom in bile privilegij izkoriščevalcev, mno- Današnjo nedeljo se je začelo zanimivo kvalifikacijsko nogometno tekmovanje za vstop v državno ligo. Tekmovanje je razdeljeno v dve skupini, izmed katerih prvaka obeh prideta v drugo ligo. V prvi skupini je Napredak iz Kruševca premagal Proleterja iz Zrenjanina, Milicioner iz Zagreba pa enajstorico Zagreba. V drugi skupini so igrali prvak Črne gore in 11. oktober (Kumanovo) ter v Ljubljani domači in sarajevski Železničar. Tesni rezultati dokazujejo, da je borba med kandidati zelo ostra in je trenutno težko reči, kdo • 7n 77.10 točke, ekipni prvak Osijek 349.30 točke. III, razred: Nevenka Šafar (Z) 75.25 točke. Ekipni prvak Zagreb 369.70 točke. Partizan 5 5 0 15:2 10 Crvena zvezda 4 3 1 10:7 6 Polet 5 3 2 9:9 6 Mladost 4 2 2 8:7 4 Spartak 4 2 2 9:8 4 Beograd 4 1 3 6:9 2 Enotnost 4 1 3 5:9 2 Sarajevo 4 0 4 1:12 0 P nedeljo Jugoslavija. : Norveška BEOGRAD, 12. junija. Nogometna reprezentanca Jugoslavije bo igrala 19. junija r Oslu protj reprezentanci Norveške. Naše moštvo bo odpotovalo 1". t. m. s posebnim letalom, Reprezetnani-n Beograda bo nato igrala v Norveški 21. junija v Trondhfemu proti mestni reprezentanci, 25. junija pa na Danskem proti reprezentanci Kodanja TZ§ za svoje pionirje: Pionirska ffzkultura — njeni uspehi in bodoča naloge mm Pionirji v hribih. Telovadna zveza Slovenije in LMS s »Pionirsko zvezo« sta takoj po novem letu 1849 pristopili k sistematični telesni vzgoji pionirskih oddelkov. Izvedba obširnega programa, ki smo si ga zadali na posvetu Gimnastičnega Saveza Jugoslavije ter Zveze Pionirjev v dneh 20, in 21. novembra 1948. je zahtevala najtesnejše sodelovanje navedenih organizacij. Močno se že odraža uspeh tega dela v nekaterih pionirskih odredih, telovadnih društvih in vodih. •— Kljub temu pa ugotavljamo, da je še vedno le majhen del »pionirskega sveta« deležen sistematične telesne vzgoje, vodene po enotnih načrtih in metodah. Rekli smo: telovadna organizacija je prevzela to skrb in odločila, da bodo najboljši mladinci in mladinke, naši mladi udarniki in udarnice ob vsej pomoči telovadnih strokovnjakov telesno vzgajali naše pionirje in pionirke. Po naših vaseh in v industrijskih centrih to se oshovala telovadna društva in vodi. ki so zajela v svoj delokrog precej teh najmlajših fizkulturnikov. Pa si oglejmo, kako nam je uspelo do danes izpolniti naš načrt. TZS je takoj po novem letu organizirala vaditeljski tečaj za pionirske vodnike in vodnice, ker se je zavedala, da ko edino strokovno izvežban kader kos tej težki nalogi, število tečajnikov je bilo zadovoljivo, njihovo delo v teče tu df-hro. disejplina na višku. Nastopil je pa tu drug moment, namreč, biti žebelj ni dano vsakomur, pe-dag-jki čut. ne prinese z ostalimi čuti na svet vsak. Tudi v ostalih vadtielj-skih tečajih je bilo posvečenih pionirski telesni vzgoji veliko praktičnih in teorrih ur. V zadnjem tečaju za vaške ve,dreke in vodnice so se tečajniki prav tako spoznali z vsebino dela s pionirsko telovadbo po vaških društvih in vodih. To je bila prva pot, ki naj bi vodila k uspehu. Redni enotni načrti za pionirsko telesno vadbo so izšli v posebni brošuri. Znano nnm je, da so TD prilagodila te vadbene načrte svojim razmeram. Seveda š? deleč ne vsa! Vzgojni cilji fin'ni ZRh‘evajo načrtno delo. kajti bati se je. da bodo društva, ki ne vzgajajo načr'no, zapadla kampanjskemu delu in tako izmaličila teiesno-vzgojni niz. Navaiimo samo nekaj takih napak: v r -^u juniju so okrajni nastopi šele v maju pa mučimo pionirje z u. njem prostih vaj. S takimi metodami male odbijamo, vadbene ure postanejo dolgočasne, vzgojo spremenimo v dresuro! Drug kričeč primer: tekmovanje za pionirski fizkulturni znak traja od 1. januarja 1949 do 1. januarja 1950. Novembra meseca se pa spomnimo, da bi tudi našo telovadno društvo zr 'o rado podelilo malčkom pionirski fizkulturni znak. Pol meseca brskamo in iščemo stare časopise (januarski »Polet« ali »Pionirski list«) v katerih je natisnjen odlok, pravilnik in Spored tekmovanja za Pionirski fizkui-turni znak, da sploh izvemo kako se tej reči streže. V naglici gonimo pionirje in pionirke od teka k crossu. od prostih vat k vajam z žogo. od izleta do vode. itd. in pri tem tekmujemo 7»r"*i ■le'"'" "'•'•ril? citrptrn! K O p* n O ltoS čas prehiti in v poročilo o tekmovanju vstavimo hišne številke, skratka ; ,! S takim načinom izvedbe tega lenega tekmovanja smo pokvarili zdravje marsikaterem« mlademu, nedorečenemu tekmovalcu in naučili smo jih površnosti! Ali vodi taka pot k socializmu? Zapomnimo si: s takim delom smo grešili v temeljnih vzgojnih principih! Pionirji so naša bodočnost! NEKATERA DRUŠTVA SO NA PRAVI POTI To nam dokazujejo uspele telovadne akademije, ki jih, ni bilo malo v prvem polletju. Pionirski oddelki so se s svojimi marljivimi in požrtvovalnimi vodniki in vodnicam vestno prpravljali za te izbrane nastope. Ni malo slučajev, kjer so vprav pionirji in pionirke izpolnili skoraj ves program društvene ali okrajne akademije. Posebno mar- btran 2 ljivi so bili v Mariborskem, "Ptujskem in Ljubljanskem okraju. Sestave in izvedbe so bile ponekod odlične in so daleč prekašale akademske točke starejših oddelkov. Trdim, da ni bilo niti ene akademije, kjer ne bi nastopali pionirji in pionirke! Tudi »cicibane« smo imeli priiilco videti na društvenih akademjah. kako so korajžno skakali, korakali, se igrali in izvajali njim primerne telovadne skladbe. Komisija, ki je ocenjevala najboljše akademske točke na tekmovanju v republiškem merilu, je priznala vprav pionirkam iz Ptuja četrto mesto. Tako vidimo, da gredo naši pionirji tudi v tizkuituri smelo v boj za prva mesta . POMLADNI GROSS Gozdovi, poljane, pašniki so v aprilu mesecu oživeli! Pionirji in pionirke so tekli v »spomladanskem crossu«. Ni jih bilo malo! Tisoči in tisoči mladih bosonogc.v je preizkušalo svoje moči in doprineslo k stot'sočni udeležbi levji delež. Ponekod so jih res kar nagnali. Upamo, da v bodoče ne bomo več grešili in jih bomo pravočasno urili v premagovanju ovir. Pionirji v gozdu... TITOVA ŠTAFETA 25. maj, rojstni dan maršala Tita so pionirji - fizkulturniki prav posebno proslavili. Skoda, da nismo prešteli vseh mladih tekačev! Tekii bi celo do Beograda, če bi jih spustili. Pionirka Marička je takole zapela: Prek gričev, gmajn, sozdov, dobrav, pošiljamo Ti. dragi Tito mi pionirji lep pozdrav! Sto tisoč mladih src je Tvojih, sto tisoč misli Tebe išče v bridkosti, v sreči, težkih bojih! in Cez polja, griče, čez poljane, pošiljamo, marša! naš dragi, pozdrave tople Ti in vdane. PIONIRSKI FIZKULTURNI ZNAK Odprimo zopet motno stran nase Knjige. Tekmovanje za pionirski fiz-icultrni znak je že zajelo precej naših pionirjev in pionirk. V strokovnem glasilu FZS v »Poietu« in v »Pionirskem listu« je izdala TZS odlok, pravilnik in spored tekmovanja za to tekmovanje. Posamezni OTO, kakor . Dravograd in Kamnik so začeli zelo aktivno tekmovati s svojimi pionirskimi oddelki in uspeh tega dela je zadovoljiv. Za primer navajamo, da je samo v Dravograjskem okraju vključenih v to tekmovanje 2034 pionirjev ir. pionirk in je do sedaj položenih cca. 10.000 norm. Do 10. junija bo samo tam osvojenih že do 2000 fizktiiturnih znakov. Okraj Kamnik je celo sam tiskal zapisnike za tekmovanje. Ostali OTO slabo poročajo o izzitiu tekmovanja po svojih društvih in vodih. Tudi v šolah in posebno v pionirskih odredih pridno tekmujejo za pionirski fizkulturni znak. Kontrola nad temi ie malo težja, kajti naša podeželska društva in vodi so zelo okorna, kakor je pač vsaka organizacija v razvojni dobi, in jih posebno že aktivni pionirski odredi prekašajo v svojem delu. Povezava med TD in vodi ter med pionirskimi odredi je vprav v tem slučaju slaba. Razveseljivo pa je, da pionirji tekmujejo in tako dokažejo' svoje veselje in radost nad aktivnim •'ude i e vovsniem v tizkuituri. Organizacijska povezava mora nujno slediti vprav na podlagi tega dela. Saj to je cilj tekmovanja za pionirski fizkulturni znak. Mladinska organizacija in pionirski odredi na terenu imajo vso možnost vključitve naših najmlajših v telovadna društva in vode, kjer bodo sistematično pripravljali pionirje in pionirke pri rednih vadbenih urah za to tekmovanje. SPLOSNA TELESNA VZGOJA V časopisju večkrat čitamo: pionirji uspešno tekmujejo v odbojki, košarki, nogometu. Pridno se udejstvujejo v strelski organizaciji. Mladi sabljači redno vadijo pod strokovnim vodstvom v športnih društvih. Plavalna šola je zajela že mnogo mladih plavačev v svoj delokrog. Mladi smučarji organizirano vadijo na snežnih poljanah. Kakšna pa je vzgoja teh najmlajših pripadnikov športnih društev in klubov? Ali pazijo odgovorni strokovnjaki, da se mladi organizem ne kvari ob forsirani vadbi? Ali navajajo pionirje in pionirke, da redno posečajo ure splošne telesne vzgoje v telovadnih društvih in vodih? No, o teh važnih vprašanjih ne bomo posebej tratili besed. Skratka, zavedamo se, da pionirji niso odrasli v malem, ampak so to mlada doraščajoč,a bitja, ki zahtevajo posebne pažnje, treba jih je vzgajati ne dresirati. Društva. ki zasledujejo drugačen cilj, so na napačni poti. Tu pa tam se ustavim ob kakem nogometnem igrišču. Prvo moštvo vadi in se pripravlja za nedeljsko tekmo. Naokoli mrgoli množica pionirjev, ki kar požirajo s svojimi nenasitnimi očki žogo. Ušesa slišijo to in ono, kar ni umestno in lepo, jezik pa ob priliki hitro prenese kletvico na cesto, v šolo, domov, v pionirski odred. Cigareta kroži od ust do ust! Vzgojitelj Ima obilo dela, da te napake popravlja. — Fizkulturniki smo vsi vzgojitelji! Zato pazimo, vzgled vleče. Pionirji so naša nenehna skrb! Društva in okraji polagajo obračun svojega letnega dela s svojimi društvenimi in okrajnimi fizkulturnimi nastopi. Sole zaključujejo svoje delo. Ze iz zadnjih poročil posnemamo, množično udejstvovanje naših malčkov na teh nastopih. Vaje z obroči, s palicami, različne igre, tekmovanja, vaje na gre-deh itd. vse to smo uspeli naučiti svoje male. A kljub temu so ti pojavi še preozki. Osamljeni slučaji nas ne rešujejo. Do množičnosti je še daleč. — Ozrimo se po svoji vasi, po mestu, v industrijskem centru in videli bomo, da je še ogromni det pionirjev in pionirk izven naših telovadnic in igrišč. V letu 1950 nameravamo prirediti »Pionirske fizkulturne dneve«. Tudi na republiškem tizkulturnem zletu bodo nastopili naši pionirji in pionirke. Priprave za te dneve in nastope bomo pričeli takoj. Ko se bodo pionirji in pionirk^ vrnili iz počitniških kolonij, bomo vodniki in vodnice že znali vaje za nastope leta 1950. Ves program bo izdelan in pregledan ležal pred nami. Ob zaključku pregleda polletnega dela s pionirji v TD in vodih želimo samo to, da bomo s sodelovanjem vseh množičnih organizacij skrbeli za pravilno telesno vzgojo najmlajših pripadnikov naše telovadne organizacije in tako podprli trdno željo pionirjev in pionirk: »Obljubljamo vsej mladini Slovenije, da bomo delali tako, kot nas uči naš ljubljeni maršal TITO!« Bergant Janez. iz Brežic Dne 2:>. maja 1949 v počastitve v roj-sbieffa dne maršala Tita je priredilo TD Brežice s so de lov »jeni gimnazije dobro uspelo telovadno akademijo. Ta telovadni. akademija je pokazala, da se v Brežicah telovadna organizacija dobro razvija in, da je na pravi poli. Nabito polno dvorano gledalcev so najbolj navdušili člani na bradlji in člani na konju. Pohvaliti je treba vaditelja tov. Vomleliča in tov. Mcglerjevo, ki sta v to akademijo vložila mnogo truda. V nedeljo 28. maja 194$ je bila v Brežicah odigrana prijateljska tekma v odbojki med Sl) Razlagom in klubom oficirjev JA, Borcem, iz Cerkelj pri Brežicah. Po zanimivi in napeti borbi je zmagal Borec s 2:2. Pred 56 gledalci je sodil tekmo Gorišek povprečno. V nedeljo 29. maja 1919 jv gostovalo v Brežicah Sl) Rade Končar iz Zagreba s keglaškima. moštvoma. Tokrat so slavili kcglači ŠD Razlaga dvojno veliko zmago. Prvo moštvo ŠD Razlaga je premagalo prvo moštvo ŠI) Rade Končarja s 176:146. Najboljši pri ŠI) Razlagu je bil Kožar. Mladinoko moštvo ŠI) Razlaga so premagali mladince ŠI) Rade Končarja s 121:91. Pri Razlagu je bil najboljši Grubič. V nedeljo, dne 5. junija 1949 je bil v Brežicah odigran košarkaški turnir s «o-delovanjem ŠD Klndivarja iz Celja, B moštva ljubi .lanskega Železničarja in domačega ŠI) Razlaga. Zmagalo jv moštvo Železničar B, ki je premagalo oba nasprotnika. V borbi za 2. in 3. mesto je celjski Kladivar s težavo premagal košarkaše Razlaga. Zmago je izvojvval šele v zadnji minuti. — Rezultat tekem: Železničar B : Kladivar 27:29 (19:12). Kladi-rar : Razlag 15:11 (8:8). Železničar B : Razlag 28:1 (16:1). Tekmam je prisostvovalo okoli 156 gledalcev. Verstovšek Brane Alpinisti so začeli s poletno sezono Dne 2. junija 1949 sta alpinista Kočevar Rado, član AO Ljubljana, in Kristančič Ančka, članica AO Kranj, preplezala prvenstveno smer po jugoza-padnem razu Velike Martuljške Ponče, direktno od bivaka I v Veliki Dnini. Cas plezanja 6 ur. Ista dva plezalca sta nasiednjj dan ponovila severni steber Škrlatice —• 8 ur. Plezala sta v megli in dežju, v steni pa se je nahajal na nekaterih mestih še sneg in led. V nedeljo 5. junija 1949 beležimo v Planinških ster-h kar dve prvi ponovitvi — smer Debelakova - Deržaj v severni steni Velike Mojstrovke in smer Jesih - Lipovec v severni steni Travnika. Obe smeri sta zelo težavne in sta bili ponovljene po 1 '/letih. Severno steno Vel. Mojstrovke sta preplezala Kočevar Rado in Kristančič Ančka v ■ 7 urah. severno steno Travnika pa Blazina Sandi in Šerbec Fre-dy, člana AO Ljubljana, v 8 urah. V vseh teh smereh so se odlično obnesli profilirani gumijasti podplati na goj-zerjih. Obe plezalni navezi je v steni zajelo gorsko neurje. Fizkulturni zleti: ¥ Mariboru: V nedeljo so dijaki realnih gimnazij, klasične gimnazije, strokovnih šol in učenci v gospodarstvu priredili na igrišču SSD Železničar, svoj letni telovadni nastop. Nastopalo je preko dva tisoč mladincev in mladink v prostih vajah, orodni telovadbi in lahkoatletskih disciplinah. Na slavnostno okrašenem igrišču se jo zbralo več tisoč ljudi, ki se z zanimanjem sledili poteku nastopa. l*o mimohodu, dviganju zastave in tniigranju državne himne je fizkulturnike pozdravil tovariš prof. Lovše, direktor 1. gimnazije. Med drugim je dejal: »Starši in domovina se vesele vsakega vašega uspeha. Fizkultura je v šolah sestavni del pri ustvarjanju novega človeka, budnega čuvarja in graditelja nove Titove Jugoslavije, istočasno z graditvijo nove, srečno domovine, gradimo tudi novega srečnejšega človeka.« V prvi točki so nastopili pionirji in pionirke klasične gimnazije. Pionirji so svoje vaje s palicami dobro izvedli, do-čim so pionirke pokazale št; precejšnjo neskladnost in neeigumost y izvajanju '»j s krogi. Nato so mladinci srednjih šol izvedli štafeto 4 100, v kateri je zma- gala štafeta I. gimnazije z odličnim ča- som 48,2 v postavi Angelnik, Ausenak, Pavlovič in Gnamuš. Po nastopu mladink klasične gimnazije in kmetijskega tehniku ma je nastopilo preko 450 mladincev. Sodelovali so mladinci industrijskih in srednjih šol. Sledila je štafeta mladink 4 X Ponovno je zmagala Stalita 1. gimnazije s časom 35,6. Po odmoru so nastopili orodni telovadci, kateri so želi največ aplavza. Posebno parterna gimnastika je zbudila zanimanje. Prvič so samostojno nastopili vajenci tovarne avtomobilov s prostimi vajami, katere so dobro izvedli. Pionirke so nastopile s poljubnimi • igrami z žogo in tekom čez ovire. Mladinci pa so se pomerili v teku na 1506 m, v katerem je 1. gimnazija ponovno dosegla 1. mesto. Progo je pretekel Pernat Janez iz I. gimnazije s časom 4,27. Na koncu je izvedlo 7 skupin mladink klasične gimnazije vaje »a švedski klopi, a mladinke ličteljiščii proste vaje. Maribor že dolgo ni videl tako množičnega nastopa, kakor je bil ta v nedeljo. Kljub temu, da še nasto-p ni bil popolnoma pripravljen je pokazal, da telovadba močno prodira v mladinske vrste. Rigelnik L. V Ptuju: Ker je dobro pripravljen zlet, ki naj bi bil 32. maja, preprečil de*, je bil preložen na 5. junij. Zaradi tega je odpadlo nekaj točk, tako na paradi, kakor na popoldanskem nastopu. Ob 11. uri je s telovadišča v Ljudskem vrtu krenila fizik ul turna parada proti mestu. Z zastavami, grbi posameznih Ljudskih republik, veliko sliko maršala Tita in sliko padlega heroja Lacka so korakati fizkulturniki Jugoslovanske Armade, ki so defilirali z ekipami lahko. atletov, smučarjev, veslačev, nogometa-fie.iv, od l>o jk ase v in boksarjev. Za nijmi so šli fizkulturniki. mladinci in mladinke vaških in šolskih aktivov, n na koncu okoli 4511 pionrjev in pionirk iz vsega okraja. Na Kvedrovem trgu je v imenu Okrajnega telovadnega odbora pozdravil fizkulturnike predsednik tov. Kovačič Zlatko. Za njim sta govorila član O K KPS tov. Mavzer in zastopnik JA. Popoldan oh 15. uri se je za telovadišču v Ljudskem vrtu pričel fizkulturni nastop. V prvi točki so pionirji dobro izvajali proste vaje. Za njimi so nastopite pionirke z vajami, ki ao najbolj ugajale na nastopu. Mladinke ptujske gimnazije, ki so nastopile s kiji, so prav tako nav dušite. Gimna.zi.jski mladinci so prikazali gledalcem odbojko z de«e>trnknutirim igranjem. Nastopile so še gasilke — fizkulvturnice z vajami s sekiricami. Skupina lahkoatletov je prikazala mete diska, kopja, orana te in kladiva. Najbolj napela točka pa so bile vaje na oirodju. Nastopile ao mladinke na gredi, mladinci na mizi, članice na konju, najboljši pa so bili člani na bradlji. V naslednji točki je moralo 75 Članov zaradi slabe spremljave dvakrait začeti članske »letne vaje. Kot zadnji so nastopile članice iz Ormoža. Udeležba na paradi v primer jo vi z lansko vsekakor ni zadovoljiva. Nastopilo je TIMI fizik ul turni kov z okraja in JA, kar pomeni nekaj sto manj" kakor lani. Pogrešali smo popolnoma SI) Miličnika, prav tako tudi Sl) Dravo, ki pa je sicer biva ravno v tein času na noogmetui tekmi. Prv talko tudi nismo videli niti enega fizik ul tu mika s centrov predvojn-ške vzgoje, čeprav je teli bilo na prekinjeni paradi 22; maja letim število. Udeležba na nastopu je nekoliko zadovolji vejša. Nastopilo je (»50 fiakultumi-kov. Pričakovati pa bi bil bolj pester in obširen program. K. M. ¥ Sežarai: Nedeljski združeni nastop nižje gimnazije iz Tomaja in TD Sežana je bil plod resnega in načrtnega celoletnega dela. Nastop se je odlikoval po disciplini, resnosti, samozavesti nastopajočih in dobri izvedbi. Popoldne, pred nastopom, je bila povorka skozi mesto na okrašeno telovadišče. 355 mladih in navdušenih telovadcev je korakalo skozi ulice. Povorke se je udeležila tudi delovna brigada iz Beograda, 80 po številu, ki se je pravkar vrnila. Vsa ta prikupna razvrstitev mladine v telovadnih krojih pa ni mogla zdramiti Se-žančane iz dremavice. Morda je temu vzrok tudi slaba agitaciji. Mladina ni zaslužila tega, da so bile ulice prazne. Nastop so otvorili z mimohodom vseli nastopajočih in pozdravom zastavi pred 1500 gledalci, ki so vzoren nastop z navdušenjem pozdravili. Ves spored se je vrstil brez zastoja. Prvi so z vseh strani pritekli na telovadišče pionirji in pionirk^ ter se zvrstili v 5 mešanih krogov. Delali sc razgibalne vaje, a za tem so se razpršili in zvrstili v vrste, v katerih so prikazali različne igre. Ob zaključku so zaplesali kolo. Tudi 48 mladincev je priteklo v urejenem koraku, iz štirih strani telovadišča. Na sredini so se združili ter s protitekorn prešli v vrsto za nastop. Vaje so bile nekak posnetek praških vaj in mladinci so svojo nalogo kar dobro opravili. Skoda, da niso delali predpisanih vaj za letošnje leto za srednje šole, ker bi z njimi dosegli večji uspeh. Po odteku mladincev so prikorakale mladinke ter prav dobro izvajale pro- aBeineečjBoa^nenBEBnneBDBfieenneeeeaei ste vaje na godbo »Bela Ljubljana«. Bile so oblečene v bele, modre in rdeče obleke, ki so napravile lep vtis. Mešana šestnajstorica pionirk podmladka društva Sežana je delala razmeroma pretežke vaje v tričetrtinskem taktu zelo dobro. Tudi pionirji in podmladek iz Sežane, 16 po številu, so uspešno nastopili z vajami s palicami. Članice iz društva Sežana so nastopile z lanskoletnimi vajami »Bratstvo in edinstvo«. Posrečena je bila zamisel, da so se izognile običajne oblike in delale vaje v krogu, vsaka druga pa je bila obrnjena s čelom navzven. Za njimi so prikorakali mladinci in mladinke ter sredi telovadišča pozdravili občinstvo z »Zdravo« nakar so se v vrstah razpršili po vsem telovadišču. Videl si lahko suvanje krogle, igre z žogo, skok v višino, boks, nogomet in raznoterosti. Posebno v raznoterostih so se izkazali. Precej težkih prvin obvladajo kakor prevrate naprej, nazaj na roke in prosto, skoke in prevale. Mladinci in mladinke so izvajali kot zadnjo točko sporeda sestavo »Volga«, ki pa bi jo bilo treba malo obdelati. Tej točki so se priključili vsi nastopajoči ter z vzklikom »Titu Zdravo« zaključili 8 točk obsegajoči spored v 45 minutah. Po nastopu je sledila prijateljska nogometna tekma med garnizonom Rakek in TD Sežano, ki se je končala s porazom ežane 5:0. Gostje so bili boljši. Tehnično vodstvo je bilo v rokah tov. Pignatorija. fizkulturnega učitelja na gimnaziji v Tomaju, ki je svojo funkcijo dobro opravil. Burja Stanko ■■■■■BBaiBiaaaBBaaaBGBBCBiBBaaaamff« Draga strast telovadnega nastopa MTO - Ljubljana iz časopisnih poročil je bralec dobil vtis, da je telovadni naslop Mestnega telovadnega odbora v Ljubljani, ki je bil združen z srednješolskim nastopom ob sodelovanju športnih organizacij, uspel proti pričakovanju dobro z veliko udeležbo telovadečih iz ljubljanskih telovadnih društev. Ce pa pogledamo malo bolj natanko, vidimo, da temu ni tako. Ljubljanska telovadna društva verjetno niso smatrala za svojo moralno dolžnost, da s svojo udeležbo pokažejo javnosti, kako je bilo njihovo delo preko zime v telovadnici in kakšna mora biti fizkultura v državi, ki gradi socializem. Kako je mogoče, da je nastopilo s prostimi vajami samo 42 mladincev in še ti so bili vsi iz industrijske šole papirnice v Vevčali. Torej iz enajstih telovadnih društev v Ljubljani ni nastopil niti eden mladinec. Nič boljše ni z mladinkami, katerih je nastopilo 64 in to iz društev Ljubljana II 42, ostale so bile iz društev Ljubljana III in IV (Moste) in Polje. Članic je bilo 32, z društev Ljubljana I, II, IV in Polje. Članov iz dveh društev 64 in to Ljubljana I - 9 in Ljubljana II - 55. Na orodju so nastopile 3 vrste članov, 1 vrsta mladincev in 4 vrste mladink oziroma članic iz štirih društev. Izgovor, češ saj smo sodelovali na orodju, je neumesten. Glavna dolžnost vseh telovadečih je predvsem ta, da sodelujejo s predpisanimi vajami za javne nastope, ker le na ta način pokažejo množičnost. Nastane vprašanje, kje in na komu leži krivda, da je bila tako porazna udeležba? Ce primerjamo udeležbo med nastopom MTO m društvenim nastopom Ljubljana II, 28. prošlega meseca, opazimo, da je bila udeležba na društvenem nastopu večja kol na nastopu MTO. Iz tega sledi, da (udi to društvo ni postavilo svojih oddelkov v takšnem številu kot pri društvenem nastopu. Udeležba TD Ljubljana 1 na tem nastopu je z ozirom na tradicije, ki jo ima to društvo, naravnost porazna. Tudi od TD Ljubljana IV (Moste) in Polje se je več pričakovalo. Od ostalih sedem društev ni bilo nikogar, ali pa največ po dve ali tri mladinke in članice. Mogoče so bili med gledalci, pa še to je dvomljivo. Iz udeležbe posameznih društev na tem nastopu se vidi, da društva oziroma njihove uprave, predvsem pa na- čelniki in načelnice, niso izpolnili njim poverjenih nalog, katere so prevzeli z izvolitvijo na občnih zborih. Nehote se nam vsiljuje ob tej priliki izjava podnačelnika TD Ljubljana VI (bivše Bratstvo), ki je nekoč dejal, »da prostih vaj sploh ne bo učil«, in res iz tega društva ni nihče nastopil kljub temu, da ima vse pogoje za vadbo. Verjetno so v ostalih društvih slični primeri, samo s to razliko, da se še niso javno jzrazili, temveč so pokazali to s tem, da so lepo molče prešli preko raznih pozivov, ki jih je pošiljal MTO društvom za skupno predelavo prostih vaj. Močna ovira kolektivnaga dela po društvih je tudi to, da se tako zvani »boljši telovadci v vajah na orodju« odtegujejo priučenju prostih vaj. Iz teh razlogov tudi od teh nihče, razen tov. Gerbčeve Vide, ni nastopil v prostih vajah. Vse to zelo kvarno vpliva na ostale telovadeče, ker se le-ti ne udeležujejo skupnih vaj v odgovarjajočem oddelku, temveč imajo že kar svoje telovadne ure, pri katerih se sicer pripravljajo na razna tekmovanja, a s tem zgubljajo še zadnjo vez z oddelkom kamor spadajo. Z neudeležbo poedinih telovadnih društev v Ljubljani na nastouu v prostih vajah se da sklepati, da društva ne bodo priredila svojih nastopov, s katerimi bi pokazala sadove svojega dela. Kje leži tedaj krivda nedelavnosti ljubljanskih telovadnih društev? Dolžnost nadrejenih forumov je sedaj, da stvar temeljito preiščejo, krivce v društvih razkrinkajo in javno ožigosajo. Pri tem naj sodelujejo tudi ostale množične organizacije, ker tudi na njih leži precejšnja krivda, da telovadna društva ne uspevajo tako kot predvideva njihov program. Veliko krivdo za nedelavnost po nekaterih društvih nosi tudi vaditeljski kader, ki ni smatral za potrebno, da se drži programa, ki ga je določila TZS za tekoče leto, to je naučiti se predpisanih prostih vaj, neoziraje se ali bo društvo priredilo svoj društveni nastop ali ne. TZS predvideva prihodnje leto republiški ^let. Vprašamo se, ali je bil nedeljski nastop telovadnih društev priprava zanj? Po številu sodelujočih in izvajanju moramo žal reči, da ne. Preko 180 vaditeljev bo obisMlo gozdno iiziiuitnrno šolo Lansko leto je bila pri Mozirju v Savinjski dolini otvorjena Gozdna fizkulturna so:o, namenjena vzgoji in izpopolnitvi vaditeljskega kadra v telovadnih društvih. Namen te šole, ki ima še izpred vojnt nekaj tradicije, je v obliki taborjenja nuditi slušateljem vso snov kakršno potrjujejo vaditelji za uspešno fizkulturno delo. Po prizadevnosti Okrajnega telovadnega odbora v Celju s tov. Grobelnikom na čelu je bilo taborišče lani obnovljeno. Ze lani je tekom julija in avgusta šolo obiskovalo v dveh tečajih nad 60 vaditeljev obeh spoiov. Ker se je taka oblika vzgoje novega kadra pokazala kot izredno uspešna je letošnje leto celotno Gozdno šolo sprejela v svoj delovni program Telovadna zveza z namenom, da jo pretvori v svojo vsakoletno visoko šolo najboljših vaditeljev. Kako bo urejeno taborišče? Taborišče je postavljeno' na desnem bregu Savinje na slikoviti gozdni livadi in je povsem odmaknjeno od naselij. V desetih šotorih, ki bodo prostorno in udobno urejeni, bodo stanovali po štirje tečajniki. V nadaljnih treh šotorih je prr>stor za vodstvo šole, od katerih je eden delovna pisarna predavateljev. Vsi šotori so nameščeni v dveh ravnih vrstah vzdolž taborišča. Se eden posebno velik šotor pa bo stal nekoliko odmaknjen in bo namenjen teoretičnim predavanjem kadar bo slabo vreme. Ob taborišču sta lepo urejeni igrišči za odbojko in košarko, prostor za skok v daljavo in višino ter vse telovadno orodje. Letos bo urejen tudi prostor za okrobatiko. Za urjenje ' v teku bodo služile mehke gozdne steze, ki bržčas nimajo nadomestila v umetno zgrajenih tekališčih. Taborišče tvori slikovito celoto, ki in še stopnjuje divna naravna okolica ter bližnja v ozki strugi prelivajoča še Savinja. Kako poteka pouk in kakšno Je življenje v taborišču? Vsak dan je slovesno dviganje zastave že zgodaj zjutraj, potem ko je opravljena jutranja, gimnastika aii tek čez drn in strn ter izvršeno čiščenje taborišča. Po zajtrku se prične pouk, ki traja do dvanajstih, nakar je kosilo in popoldanski odmor. Vsak dan popoldne je ob lepem vremenu najprej pouk v plavanju in skokih v vodo z enomeirske deske ter nato v ostalih predmetih. Pred večerjo je prosta ura za študij, po večerji pa taborni ogenj z zabavnimi in resnimi to-kami. Urejena je kajpak dežurna s'vžba. predaja nočne straže, kulturno rro-svetno delo ter vse nsta'o. kar ie on. trebno za največji red in usp-i-o delo. Kakšno snov hod-n sin*' tel ji sprejemali v šoli? Uni načrt se ne bo mnogo razlikoval od programa, ki je predpisan za tritedenske vaditeljske tečaje. Bo le nekoliko dopolnjen glede na višji nivo šole in tečajnikov kakršni bodo letos sprejeti. Poleg lahke atletike, športnih iger. plavanja akrobatike m vaj na orodju, bo letos posebno poudarjena teoretična snov v različnih predmetih in sestava ter vodstvo vadbenih ur po metodskih principih. Kakor se bodo slušatelji seznanjali z pbsežno vadbeno snovjo, bodo morali še posebej temeljito obvladati snov za delo v društvih, kjer ni posebnih naprav in orodja. S tem v zvezi bo na splošno obravnavana tudi problematika dviga fizkulture na vasi. Poleg rednega tabornega življenja po vojaških principih bo poleg ostalega tudi v pouku j z streljanja izražena težnja po predve-jaški vzgoji. Sola bo sprejela v juliju vaditeljice in v avgustu vaditelje. Kot zadnji bo do koncem avgusta prišli na dopolnila svojega znanja funkcionarji okrajnih telovadnih odborov Tu bodo v skupnih razgovorih reševali različna vprašanja, katerih zaključki bodo nedvomno prinesli rešitve za mnoge probleme. ki se pojavljajo v telovadnih društvih. Ker stremi Telovadna zveza za tem, da bi Gozdna šola v največji meri dosegla svoj namen, bo storjeno vse, kar je potrebno za najboljši uspeh te-čajnikov Posebna pozornost pa bo letos posvečena izbiri slušateljev. Skoraj vedno v vse dosedanje tečaje FZS so se doslej vrivali posamezniki, ki so si v tečaju obetali oddiha niso pa imeli namena v organizaciji kakor koli sodelovati Ker ie taborenje posebni privlačno se jih Je že lani v Gozdno šolo vrinilo nekaj brezvestnih špekulantov, ki sn s svojo neresnostjo zavirali redno delo. Vsem podobnim lažifizkuitumikom letos nekaj podobnega ne bo uspelo kajti šgla bo namenjena samo resničnim delavcem v telovadni organizaciji. Mikaj ® E. zveznem namisnoteniikem turnirju na Bledu Kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v državna lisa Žarišče drugega zveznega namiznoteniškega turnirja je bil Bled, ki je kljub temu, da je namizno-teniška sezona končana, privabil na tekmovanje vse najboljše igralce namiznega tenisa v Jugoslaviji. Udeležba 16 ekip z okoli 120 igralci nam pove, da je turnir na Bledu prekosil zvezni turnir v Karlovcu številčno, kakor tudi kvalitetno. Prvič po osvoboditvi, ko so na tem tekmovanju prišli do izraza tudi Slovenci, ki so z Bogatajem in kranjskimi mladinci dosegli zavidljiva mesta. Uspeh pa nismo dosegli le v tekmovanju, temveč tudi v organizaciji, ki je bila poverjena SD Ennotnosti. Turnir se je odvijal hitro in brezhibno, ter točno ob določenem času. Zanimivosti v posameznih disciplinah je veliko. V vrstnem redu moških ekip preseneča dober plasma Enotnosti, ki je prišel povsem slučajno. V osmini finala so Ljubljančani porazili Kladivarja, ki je nastopil brez Bradeška, ter se tako plasirali v polfinale za borbo proti Spartaku, ki jih je pa premagal s 5:1. Edino točko za Enotnost je priboril Strojnik Roman, ki je porazil Gabriča. V finalni igri med Mladostjo in Spartakom je Tibor Ha-rangozzo premagal Dolinarja s 3:1. Crvena zvezda je z zmago nad Mladostjo (3;2) v ženskem ekipnem prvenstvu pripravila eno izmed največjih presenečenj na turnirju. Igralke Kladivarja, Meškova in Rihtarjeva, sta se dobro borile, toda nista se mogli upreti Paukovi in Čovičevi, ki sta tudi v finalu proti Crveni zvezdi zmagali s 3:2 in tudi v tej disciplini Spartaku prinesle prvo mesto. Kranjski mladinci so v postavi Modrijan—Petrovič—Gramatčikov zasluženo osvojili prvo mesto z zmago nad dvema favoritoma turnirja Spartakom in Mladostjo. To je eden izmed največjih slovenskih uspehov in je plod večmesečnega marljivega treninga. Vse kaže, da so kranjčani resnično najboljši v državi in se jim v tej panogi ne more zoperstaviti niti Spar-tak, ki je vseskozi dominiral. Harangozzo Vili im je med posamezniki zmagal tudi na tem turnirju, toda to pot težje kakor v Karlovcu. V finalu je le s težavo premagal Dolinarja s 3:2. Tibor Harangazzo je že v prvem kolu izgubil proti Horvatu (Mladost), ki se mu je uspešno zoper stavil s sigurno defenzivno igro. Na veliko presenečenje je Bogataj v naslednjem, kolu porazil zmagovalca nad Harangozzom in med prvimi osmimi zmagal z istim rezultatom tudi nad Blažijem (Železničar Zgb). V polfinalu je igral z Dolinarjem in je imel pri stanju 1-1 v setih šestkrat možnost, da z osvojitvijo točke osvoji tudi tretji set, a je Dolinar vsakokrat izenačil in ga odločil v svojo korist z 23:26. Prav tako je bilo tudi v četrtem setu, ko je imel Bogataj dve prednosti a je vseeno izgubil z 22:24, v skupnem rezultatu pa 1:3. 3.—4. mesto na neoficielnem državnem prvenstvu je vsekakor velik uspeh Slovenskega igralca. V disciplini ženske posamezno, so subotičanke osvojile vsa tri prva mesta. Slovenke Urbarjeva in Pogačarjeva (obe Enotnost) so med prvimi osmimi podlegle Čovičevi oziroma Pečnikovi. Slovenski mladinci so nastopili uspešno tudi kot posamezniki. Gra-mat.ičkov je v četrt-finalu premagal Zmagovalca karlovškega turnirja So-ijariča (Mladost), a je v polfinalu podlegel Bajiču (Spartak). Petrovič je porazil drugoplasiranega v Karlovcu Vodenliča (Mladost) in nato še Rožo ml. (Spartak). V finalu je izgubil z Bajičem z 16:21, 20:22. Dober plasma naših mladincev nam daje upanje, da bomo v namiznem tenisu kmalu med vodilnimi v državi. V mešanih dvojicah in moških dvojicah so Subotičani premočno osvojili vsa prva mesta. Zlasti prepričljivo sta zmagala brata Harangozzo v moških dvojicah. 26. junij: Državno nogometno prvenstvo za leto 1048-49 je končano. Kakor vsako Proleter, Zagreb leto, tako se txxlo tudi letos borili za vstop v II. zvezno ligo prvaki iz posameznih republik. Kvalifikacijsko tekmovanje, ki se je začelo že to nedeljo, pa bo pokazalo, katera dva izmed kandidatov sta upravičena, da v prihodnjem prvenstvu preizkusita svoje moči s člani II. lige. Izvršni odbor nogometne zveze Jugoslavije je prinesel s tem v zvezi I. skupina: Milicioner Napredak; Peterice naših na boljših atletov MOŠKI ŽENSKE 100 m: 11.0 Jovanovič (ZC), 11.0 Pe- 100 m: 13,0 Butia (Ml), 13.1 Petauer ceij (CZ), 11.0 Relja (Ki), 11.1 Slanac •UA ^ehai', 13a, K,° ld” (PO), 11.2 Sabolovič (P), 11.2 Bmad 7= (Ml), 13.5 Kolar (Sp). 800 m 2:32 Stefanovič (DP), 2:32.6 Repovž (Ki), 2:32.9 Zadravec (KI), 2:35.8 Bebar (Ki), 2:35,8 Kern (CZ). 80 m zapreke: 12.6 posinek (KI), 33.0 Varmuža (Sp) 13.2 Seb (Sl) 13,4 gore. 10. julij: I. skupina: Zagreb : Prole- novo koristnejšo odločitev za pridobi- ter, Milicionar : Napredak; vanje novih članov II, zvezne lige. Tako so društva, ki se s kvalifikacijskimi tekmami borijo za vstop v državno ligo, razdeljena v dve skupini. Prvo skupino tvorijo prvo in drugo plasirana društva republiških lig Srbije in Hrvatske, medtem ko so v drugi skupini republiški prvaki Slovenije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore. V I. skupini so naslednja društva: Napredak (Kruše- vanih društev, vac), Proleter (Zrenjanin), Milicioner (Zagreb) in Zagreb. Druga skupina: železničar (Lj.) železničar (Sarajevo), prvak Črne gore in »11. oktober« (Kumanovo). Kvalifikacijsko tekmovanje je po dvojnem točkovnem sistemu, t. j. vsako društvo igra z vsakim dvakrat. Prvaka skupin pa prideta avtomatično v II. zvezno ligo. Razpored kvalifikacijskih tekem je naslednji: 12. junij: I. skupina Napredak : Proleter, Milicionar : Zagreb; II. skupina: Železničar (Lj) : Železničar (Sarajevo), prvak Črne gore : »11. oktober«. 19. junij: I. skupina: Proleter : Zagreb, Napredak : Milicioner; II. skupina: Železničar (S) : »11. oktober«, Železničar (Lj) : Prvak Črne gore. II. skupina: »11. oktober« čar (S), Prvak Črne gore čar (Lj). 17. julij: I. skupina: Proleter cioner, Napredak : Zagreb; II. skupina: Železničar (S) : Zelezni- Zelezni- : Mili- Prvak ber«. Tekme bodo na igriščih prvoimeno- vič (P), 51.9 Mikuša (Sp). 800 m: 1:59,4 Cosič (DP), 2:00.8 Tomič (PO), 2:01.6 Miloševski (Var), 2:01.7 Gerasinovski (Var), 2:02.0 Ilič (Crv. Z.). 1500 m 4:02,1 Hanc (Ki), 4:03,8 Doric (Zg) 4:04.2 Ceraj (P), 4:04.4 Smilj-kovič (CZ), 4:04.6 Pavlovič (P). G.Ja2o.zZ0 15:11.2 Stefanovič (P)um 5000 m: 15:02.6 Mihalič (P) 15:11.2 16:04.4 Mustapič (P), (Ml), 16:10.0 Genčič Črne gore, Železničar (Lj) : »11. okto- Stefanovič (P) 16:05.0 Kotnik (Zg). 110 m zapreke: 16.2 Rebula (P), 16.6 Srp (Ml), 16.8 Glavač (PO), 16.9 Višina: 1.51 Knez (KI), f.45 Posinek (Ki), 1.45 Aubel (Sl. NS), 1.40 Skrbinšek (DF), 1.40 Koledin (Z), 1.40 Križmanič (D), 1.40 Šumak (Ml). Daljina: 5.36 Koledin (CZ), 5.24 Knez (Ki), 5. 19 Majcen (Ki), 5.00 Seb (Sl. V.). 4.92 Miuk (JZ). Krogla: 12.20 Radosavljevič (CZ), 11.67 Deržek (Ki), 10.88 Borovec (Sl. V.), 10.28 Majcen (KI). 10.20 Sekulič (CZ). Disk: 26.38 Borovec (Sl. V.), 34.94 Medvež (KI), 34.69 Matej (CZ), 32.60 Oreškovič (Ml), 32.58 Neferovič (Ml). Sekulič (CZ), 30.21 Muraus Kakor v Karlovcu so se tudi na Bledu uspehi posameznikov in ekip točkovali tako, da so točke določile vrstni red posameznih društev. Naslov absolutnega prvaka Jugoslavije bo osvojila ekipa, ki bo do konca leta nabrala največ točk na zveznih turnirjih in državnem prvenstvu. Za osvojitev prvega mesta v disciplinah za posameznike je določenih 10 točk, V moštvenih disciplinah pa se točke računajo dvojno. Ce izračunamo osvojene točke posameznih društev, dobimo naslednjo sliko moči ekip na turnirju. L Spartak (Subotica) 138 točk, 2. Mladost (Zagreb) 63 točk, 3. Udarnik (Kranj) 37 točk, 4. Železničar (Zagreb) 32, 5. Enotnost (Lj) 31, 6. Kla-divar (Celje) 20, 7. Železničar (Bed-' grad) 13, 8. Gregorčič (Jesenice) 8 točk, 9.—12. Slovan (Ljubljana), Radovljica, Železničar (N, Sad) in Polet (Maribor) po 4 točke, ter ljubljanski Krim, beograjska Slavija, karlovačka Slavija in ljubljanski Železničar brez točke. Po karlovškem in blejskem turnirju vodi skupno Spartak, ki ima 235 točk pred Mladostjo 154 točk, Crveno zvezdo, Udarnikom, Kladivarjem itd. Na turnirju je premočno toda zasluženo zmagal Spartak, ki je dal v vseli disciplinah izvrstno zasedbo, kranjskemu Udarniku pa je tretje mesto priborila samo mladinska ekipa. Dva zvezna namizno-teniška turnirja sta končana. Pokazala sta velik napredek slovenskega namiznega tenisa, ki se bo na vsakoletnem tradicionalnem blejskem turnirju bolj in bolj izpopolnjeval. Tekmovanie zb pokal maršala Tita Is Slovenije bo sodelovalo o&oii SO društev Kopje: 33.45 Rehar (KD,33.38 Rado- Jaklinovič (Zg), 17.0 Zupančič (KI). ®a^1jevio„, (.£P’ z^,35 £^Žek„.™.>.‘ 490 m zapreke: 53.9 Kerhin (Zg), 60.6 Zivanov (DP), 60.1 Zupančič (Ki), 60.8 Stabek (Din), 61.1 Bulič (Zg), 61,1 Leman (CZ). 3000 m: 8:31.8 Segedin (P) 8:33.4 Ceraj (P), 8:34.3 Pavlovič (P), 8:44.6 Stefanovič (P), 8:46.2 Mihalič (D). Višina: 1.91 Dimitriejvič (P), 1.83 Vukovič (P) 1.81 Kukurov (DP), 1.81 Zerkov (Ml), 1.76 Kolbe (Lit). Daljina: 6.78 Popov (CZ), 6.76 Si-munič (P), 6.72 Urbič (Ml), 6.71 Zagorski (Ki), 6.69 Petranovič (P), 6.77 Kukovič (DIF). Troskok: 13.97 Zagorc (Ki) 13.70 Serčič (P), 13.59 Petranovič (P), 13.36 Djordjevič (OP), 13. 26 Miličevič (CZ). Palica: 3.60 Lenart (P), 3.60 Duša-novič (P), 3.60 Samardžič (P), 3.45 Milakov (JZ), 3.40 Bulič (CZ). Krogla: 14.58 Skarčevič (JZ), 14.48 Krupaiija (P) 13.96 Jevtovič (CZ), 13.54 Skoko (P), 13.36 Koiarov (S). Disk: 47.12 Žerjal (P).46.03 Miler (E), 45.83 Krivokapič (CZ), 40.92 Peterka (Kl)„ 40.80 Golc (KI). Kopje: 62.84 Drangubič (Sl) 61.07 M. Vujačič (P), 60.80 Urbič (Ml), Tudi v letošnjem letu b(#o številna množičnost tradicionalnega in popular-nogometna društva iz vse države sode- nega tekmovanja naših nogometašev, lovala v najmnožičnejšem nogometnem v navedenem primeru v drugem mo- 59-l° Miloč (Zg), 56.63 D. Vujačič (P). ^etrov^^^eter^Seeedi' tekmovanju — v borbi za pokal mar- šivu ne smejo nastopati igralci prvega Kladivo: 49.05 Gubian (P), 47.89 ‘ " C 2 “ šala Tita. Izkušnje dosedanjega pokal- moštva, ali pa en igralec ne more igra- Galin (Ml) 46.01 Berec (P), 44.93 nega tekmovanja so slednjič nareko- ti za obe moštvi. Ce drugo moštvo pri- Lackovič (Ml), 43.25 Žerjal (P). vale potrebo, da se posveča pozornost pada klubu, sekciji prve ali druge zve----------------------------- _ ne samo množičnosti, temveč tudi kva- zne lige, se mora udeležiti tekmovanja Streljanje hrCZ patronov litetnemu napredku, tako da bi tudi od začetka kakor vsa druga društva, to tekmovanje zajelo vse odlike jugo- Druga važnejša odločitev je, da se slovanskega nogometa. Začetek tekmo- smejo tekmovanja udeležiti samo regi-vanja bo 31. julija. Zaključne tekme strirani klubi in sekcije, kakor tudi bodo L oktobra v Beogradu, polfinalne moštva garnizij. igre 20. novembra v Zagrebu, finalno Prejšnja leta so v zaključno tekmo-srečanje pa bo kakor vsako leto v Beo- vanje prišla društva postopoma, letos gradu na dan Republike 29. novem- pa pridejo hkrati vsi člani L in II. bra. zvezne lige, torej 20 ekip. Na nedavni seji Izvršnega odbora Tekmovanje za pokal maršala Tita ZANIMIV IN KORISTEN IZUM VASILIJA KAVEŠNIKOVA Zaslužni portni mojster Vasjlij Afana- so sledeči: sijevie Ka večni ko v je skonstruiral ko- pian, z" dirkalnimi ristno pripravo za treniranje v strelja- Frane SŠD nju — brez patronov. S to pripravo PKU-1 Je možno trenirati Otreljanje v poljubnem kraju iz vseh možnih položajev. Priprava KPD-l je zelo občutljiva tudi za najmanjše napake prt merjenju in sprožitvi. Do najmanjše natančnosti zaznamuje na »muhi« netočnost izstrelka. Monrovin ■ o« n:n Novi državni rekorder v teku na 3000 KOLESARSKO PRVENSTVO V ZAGORJU Na »dan tehnike«, 6. junija je kolesarska sekcija SSD Proletarec Zagorje, priredila Zasavsko prvenstvo v kolesarjenju na progi Zagorje—Mniše-Zagorje. Tehnični rezultati na lt km dolgi progi kolesi Presen Proletarec 42 min., Jelenc Slavko SSD Rudar 4» min. Turisti: Loziušek Anton SSD Proletarec H min., Bevc Alojz SŠD Rudar 4-1 min. Nogometne zveze Jugoslavije je bilo postaja torej lz leta v leto zanimive] „ sprejetih več važnih in hkrati korist- še, saj v tej plemeniti in množični bor- »strelov« s tonaurkvV^n nonoviH nih sklepov. Ena izmed prvih novosti bi tekmujejo fizkulturnt aktivi, mo- streljanje s pravimi naboji. Primerjava v letošnjem tekmovanju je, da eno dru- šiva garnizij Jugoslovanske armade, zadetkov je pokazala, da priprava točno ZS SSK ST**“ —11 ™ Službene objave RAZPIS PRVENSTVA LRS ZA LETO 1849 V SKRAJŠANEM MARATONSKEM Atletska > TEKU NA 36 km Zveza Slovenije razpisuje maratonskem teku na 30 km sra »vrs?. prvem izkusi Vreli! ni« wV Pravico nastopa imajo vsi verificirani lež normo § »iniSSVinvlv Z na«?^li do’ člani Atletske zveze Slovenije zaključno seže norme »orošiiovskeira . strelca«. dn illTlii>. 1*49. K » vmesil. »rib. v ali Kako trenirajo sovjetski telovadci S TELOVADBO SE BAVI V ZSSR NAD 1,200.000 LJUDI možno Im Je"tud?‘uenfraiTna noltohnn kKr v nasprotnem slučaju nimajo pravire Na gimnastični konferenci v Lenin- Pri vsakem treningu vadijo obvezno razdaljo. KonstruciJa 'je bila pregledana starta. Tekmuje se po pravilih Atletsko* ...... ...............lltSL-toS&srjBSŠ <• -»«« na dveh gradu letos pozimi je bilo rešenih več tudi skoke, proste vaje in organizacijskih in metodičnih vprašanj orodjih. Cim bolj te veje fizkulture, ki gotovo zanima- vanje, tem bolj se veča težavnost in ravnanju Trenirati s pombčjS'PKD-i*“ki "sTuTb do 20' Hmija 1949. Kasnejših prijav ali »jss E35EE ,« M* tekmo- S»S>jS'"- "* Po mlfulinskem »rvensteu e atletiki Prirejajmo v atletki čim več mladinskih tekmovanj ir uda tir ? ' n""""Uit 1— i stanovanje, kar plava AtUlsk zveza Slo- jo vsakega, kdor se bavi s temi pro- trajanja treninga. Kot zelo važno sred- inozemskih proizvodov, ki^so poleg “tega rEn*K Stj\°ske l& vožnjo pa nosijo nji-blemi. sivo za dotok novih energij in omogo- SeJ»ajno dragi kot ne primer »Alrnina.. pr%a trojček prejme plakete, prva če- je začela množično izdelovati te naprave, Interno tek m orati je CD J A - Partizan V nedeljo, dne 29. maja je bilo na novem Stadionu »Partizana« interno Knt ie bilo že objavljeno v našem tedniku, so bile preteklo soboto In nedeljo' v Domžalah atletske tekme mladincev ln mladink za prvenstvo Slovenije. Pozoren opazovalec je lalu ko na teli tekmah zasledil mnogo zanimivih dejstev, ki. so, bodisi razvese. Ijiva. ali pa kažejo še pomanjkljivosti v razvoju te športne panoge. V nekaj naslednjih vrsticah bomo skušali raz. členiti vse važnejše momente tekmovanj;, tn napraviti na njihovi osnovi zaključka Z{i bodočnost. Glavnino tekmovalcev in tekmovalk, pa tudi funkcionarjev in sodnikov je pripeljal v Domžale —- v katerih doslej še ni bilo atletske prireditve tako velikega merila — vlak v soboto popoldne. Nato so vsi skupno odšli na stadion, nad katerim pa niso' bili po. sobno navdušeni, ker se je dalo na prvi pogled (igotovti, da dela na njem še niso končana. Posebno slabo Je bilo tekališče. ki ni bilo dosti mehkejše od betona., pa tudi skakaiišča so bila vse prej kot primerna. Ce upoštevamo še dejstvo, da v bližini ni nobene prave slačilnice in, da se Je morala velika večina tekmovalcev sleči kar na prostem. se nam takoj samo od sebe sproži vprašanje ali je bilo umestno, da se Je izbralo Domžale Za kraj tega. tekmovanja. Pri tem vpršanju mora. mo vsekakor upoštevati potrebo popularizacijo fizkulture na deželi, pri čemer pa ne moremo imeti pred očmi samo eno, to je, da bu ta pi-ire. ditev ves propagandno učinkovita. Pod tem si predstavljamo oziroma želimo, da bo privabila na tekmovanje čim več tamkajšnjega prebivalstva, zlasti mladine, ki ss pu ofc> gledanju tekem na- vdušila z» športno panogo, v kateri se tekmuje in se vključila v športno ah telovadno društvo. Trga pa ta prireditev- ni dosegla, čeprav je na njej nastopilo nekaj tekmovalcev iz Dom. žal. lz tega st lahko vzamemo v pouk, da je treba prihodnjič, kadar se bo zopet izbiralo podeželje za večjo pri. reditev, najprej presoditi ali je društvo v tistem kraju dovolj močno, da bo lahko prireditev Izvedlo kut je treba. X' nasprotnem primeru pa mora obstojati možnost, da bo organizator, v konkretnem primeru atletska zveza Slovenije, sposobna, z lastnimi silami organizirati pri:editev. N organizacijskem kakor tudi v Propagandnem pogledu prireditev to-rej m USpe]ai kar je bilo podčrtano že v časopisnih poročilih. Najti vzrok za ta neuspeh n! težko. Za organizacijo slične prireditve je treba, velikega, kadra delavčev 1 i so tako delo že opravljali p, zna,„ predvideti vse eventualnimi, do katerih na takem tekmovanju lahko pride in jih že v naprej odstraniti Voditi je treba evidenco prav "ad vsem, od lopatic za kopanje jamic, do ciljnega traku. — Uspešno lahko opravi tako delo najmanj pet do šest ljudi, ki Imajo dela več dni, kajti urediti vse potrebno za več kot sto tekmo, valcev ni tako enostavno delo, čeprav potem, ko je že vse narejeno, ni posebno veliko videti. Ob prihoda na stadion pa je bilo takoj opaziti, da ie delo zopet prepuščeno 2—3 posameznikom, ki so v potu svojega obraza s potno dobre volje skušali napraviti oziroma, bolje rečeno rešiti, kar se je rešiti še dalo. Vse skupaj pa je bilo kljub vsemu njihovimi prizadvanju toliko očlto, da so tekmovalci, čeprav še mladi, takoj opazili, da organizacija ne funkcio. nira ravno najbolje. Nekateri so imeli priliko prepričati se o tem že opoldne, ko niso dobili kosila Morda se bo na osnovi teh ugotovitev našel kdo, ki bo v prvem hipu menil, da leži krivda za ra neuspeh na organizatorjih, ali celo na tisti peščici požrtvovalnih funkcionarjev, ki so reševali situacijo. Toda ne, stvar Ima popolnoma druge vzroke! Nujno bi bilo, ua se že končno, ne samo za atletska tekmovanja, ampak tudi za vse druge, dobi primerne ljudi, ki bi se bavill samo z vprašanjem priprav prireditev večjega tn važnejšega obsega. Biti st moramo na jasnem, da se državni uslužbenec, ki je polno zaposlen, ne more za 3—4 dni posveti*! izključno pripravam za organiziranje večje prireditve, ker bt po nepotreb. nem prekinjal svoje delo, ali pa ga za toliko dni z ozirom na važnost dela, kt ga opravlja, sploh ne more prekiniti in s težavo odtrga dan alt največ dva, da opravlja svoje funkcije na samem tekmovanju. Zaključek, ki si ga s tega lahko na. pravimo je, da je treba člmprej prekiniti s prakso, da člani ene ali druge športne zveze sami črtajo ali valjajo Igrišče in opravljajo podobna dela. Njihova aktivnost mora biti fi do 14 dni pred tekmovanjem osredotočena le na ureditev administrativnih vprašanj tekmovanja, ki jih bodo lahko uspešno opravili tudi po svojem rednem delu. Tekmovanje, ki kot je že omenjeno v propagandnem )n organizacijskem pogledu ni uspelo, je bilo kljub temu novv dokaz, da postaja ta športna panoga med mladino vse bolj priljubljena. To ne dokazuje samo velika udeležba tekmovalcev tn tekmovalk, to dokazujejo uspehi, ki so bili lahko doseženi le na osnovi redne vadbe, kar pa seveda ne velja za vse discipline tekmovanja. Na prvenstvu je bila velika izbira novih talentov, od katerih so bili nekateri že »obdelenl«. Se več pa Jih je doseglo prva mesta le s svolo prlrodno nadarjenostjo ali s silo, kot n. pr. v metu kopja, kjer so bili kljub pomanjkanju tehnike pri izvajanju metov doseženi lepi uspehi. Isto se je opazilo pri tekih, le s to razliko, da =n mnogi brez kakršnega posebnega šolanja v slogu tekil dovršeno. kot 1e to sploh običaj pil nadarjenih mladih tekačih, ki se gibljejo med tekom le po svoj eni nagonu. Drvonsfvn jp Izločilu tudi nekatere izrazite talente ki bi lahko že opustili navado mladincev, da tekmujejo v vseh disciplinah, ki sp »a sporedu In se posvetni samo eni alf dvem disciplinam. Kateri so tl mladinci, peveda rezultati tekmovanja sami Irt jih ni treba še nnsehet omenjati. Tu sedaj najvažnejše vprašanje 1 Tepko riai so vse te mladince In mladinke. ki jih Je bilo nepričakovano veliko tudi s podeželja kar predstavlja tudi uspeh prireditve, obdrži če Pri delu konference so bili prisotni čitev izvrstnih rezultatov na tekmova- najvidnejši strokovnjaki v gimnastiki: njih, se bavijo telovadci od časa do zaslužni javni znanstveni delavec pro- časa tudi z drugimi športi, kar po- fesor Krestovnihov, kandidati pedago- meni zanje obenem tudi počitek, ške znanosti Puni, Grantin, Korunov- Ravnatelj katedre gimnastike na Moški, Ukran, Brikin in drugi, poleg tega skovskem institutu za fizkulture, Bri- pa tudi zaslužni športni mojstri, tre- kin, je podal referat o temi »Gimna- nerji in najboljši telovadci Moskve, stična terminologija«. Gimnastična ter- tekmovanje v atletiki, na katerem so Leningrada, Gruzije in Ukrajine. minologija mora biti razumljiva vsem, bili doseženi nekateri izvrstni rezul- Državni trener, zaslužni športni moj- ki goje gimnastiko. Konferenca je spre- tati. ster Ganiza, je v poročilu orisal po- jela vrsto predlogov referenta, katerih Tek na 200 m: 1. Brn^tf 23,1, 2. Ramen gimnastike kot osnovne fizične namen je, da se terminologija primer- dulovič 24,4, 3. Markovič 24,5. vzgoje v šolah in v Sovjetski armadi, no prikroji in poenostavi. Tek na 3000 m: 1. Ceraj 6:334, 2. Pav- Ugotovil je, da goji v sekcijah samo- Da bi se gimnastika čim bolj popu- tovič 8:34,8, 3. Štritof 8:48,6, 4. Polo-stojnega fizkulturnega udejstvovanja larizirala in razvila tudi med mladino, vina 9:01,6, 5. Bašič 9:07,4. telovadbo nad 1,200.000 ljudi. Gimna- je bilo predlagano, da bi se naj enkrat Tek ua 5000 m: 1. Mihalič 15:03.6, 2. Dinamovsla tvmnica »Sportinventar« storita pa diplome. Atletska zveza Slovenije RAZPIS Plavalna zveza Slovenije razpisuje 14 dnevni te-Caj za plavalne instru*. stika je postala učinkovito sredstvo priprave športnikov, nastopajočih v vseh fizkulturnih panogah. Posebno velike razvojne uspehe je dosegla športna gimnastika, s katero se je v začetku 1. 1948. bavilo 617.000 fizkuitumikov, to je 25"/o več kot pred vojno. Okrog 15.000 od njih si je priborilo naslov prvorazrednih telovadcev, 179 pa naslov športnega mojstra. Vsem so znane česte zmage sovjetskih telovadcev v mednarodnih srečanjih, med drugim tudi nad finskimi telovadci, zmagovalci zadnjih olimpijskih iger v Londonu. Te zmage, kakor tudi sijajni nastopi 500 najboljših sovjetskih telovadcev 1. 1948. na zletu v Pragi in nato v Varšavi, so dokazali nesporno premoč sovjetske gimnastične šole. Največja napaka pri delu v športni telovadbi je, da se je razvila v največji meri le v velikih centrih države. Konferenca je sprejela predlog o klasifikaciji gimnastike po naslednjih vidikih: 1. osnovna gimnastika, 2. športna gimnastika, 3. umetna gimnastika, 4. akrobatika. Posebno skupino gimnastike pa predstavlja pomožna gimnastika. Na konferenci je vladalo veliko zanimanje za poročilo trenerja najboljših telovadcev Sovjetske zveze, članov moskovskega na vsaki dve leti priredil množični Stefanovič 15:21,3, 3. Mustapič .16:04,4. gimnastični praznik. '%N Troskok: 1. Serčič 13,70, 2. Petranovič 13,59, 3. Milovanovič 12,35. Palica: 1.—2. Samardžič 3,60, Duša-novič 3,60, 3. Lenert 3,40. Met krogle: 1. Krupaiija 14.48, 2. Sarčevič (Jedinstvo) 14,41, 3. Žerjal 12,76. Met kladiva: 1. Berec 45,94, 2. Žerjal 43,25, 3. Kneževič 42,82. turje: 1. Tečaj bo trajal od 2:1. junija, fio 7. julija i 919 in k e vrši v Ljuld.-eni. 2. Društva morajo poslati prijave, takoj, najpozneje do lš. t. m. na na. slov: Plavalna zveza. Slovenije, Ujub. ljana Centralno ljudsko kopališče. 3. Prijava mora vsebovati ime in priimek prtjavljenca rojstne podatke, naslov službeno mesto in potrdilo o višini plače, društvo, v katerem deluje ter kratek življenjepis športnega udejstvovanja. Poleg prijave naj društvo tudi navede, kje bo prljavljenee po tečaju prevzel posle lnstrukvu ja. 4‘. Prijavljene! bodo o sprejemu v tečaj pismeno obveščeni zaio morajo prijave biti pravočasne. o. Stroške vožnje do Ljubljane krije društvo ali prljavljenee sam, stroške oskrbe v Ljubljani in plačilo odškodnine za izostanek iz službe krije Plavalna zveza. 6. Tečajniki prevzemajo obvezo aktivno delovati na dvigu plavalnega športa v svojem kraju. Plavalna zveza Slovenije. Razgovor z Zupan«! igorjem Zupančič Igor 5e eden Izmed naših najmlajših, a obenem naj-boljših atletov, čeprav je začel trenirati šele na koncu sezone 1947, je bil kandidat za olimpijske igre naslednjega leta. Njegova disciplina je predvsem tek na 400 m. Toda zvezni trener Kumer pravi, da bo dosegel tudi v teku na 400 m z zaprekami lepe, morda še boljše uspehe. Znane so njegove zmage na drugih študentskih igran v Beogradu. Priboril si je tri prva mesta, a njegova najlepša borba na igrah je bila zmaga ljubljanske štafete 4X400 m. V zadnji predaji je prehitel Zagrebčana Zenkoviča, čeprav je ta imel okrog 20 m prednosti. S to zmago je zagotovil ljubljam skim študentom II. mesto. O tem smo poročali v prejšnji številki »Poleta«, a danes bomo objavili kratek razgovor z njim. Dinama. Referent je poročal, da prvaki 0 njem11 Igorja poznam že dolgo. Takrat se še ni bavtl z atletiko. Na telovadišču je samo nekajkrat skakal v višino in postal tudi prvak ptujske gimnazije. Nekajkrat smo tekli skupaj na krosu in tudi tu je zmagal pri mladincih. Toda izglodalo je, da bo dober ravno v skoku v višino ’— seveda po mojem mnenju in zato sem ga nagovarjal, naj se poprime resnega treninga. Kdo Pa naj ne bi mislil, da je tako — saj je s svojimi 'dolgimi nogami 150 cm enostavno prestopil. Potem je šel v Celje in nekaj časa nisim nič slišal — Na igrišče so me zvabili sošolci in prišlo je že tako, da sem kmalu nastopil za Celjane — ampak ne v skoku v višino. Tekel sem 400 m. To je bilo jeseni 1947. Na cilj sem pri. spel peti s časom 55.4. Preko zime V tej disciplini je Igor od tekmovanja do tekmovanja neverjetno izboljšal svoj čas. V prvem je tekel 18.1. v drugem 17-6. in v tretjem 16.8, kar je najboljši rezultat po osvoboditvi v Sloveniji. — Teh lti.b sekund sem dosegel v ostri konkurenci s šubljem od Enot, nosti. če njega ne bi bilo, bi tekel verjetno dosti slabše. Ali ne tekmuješ tudi na 200 m? — Že, pa ni nič posebnega. 23.2 sekunde. Kaj pa II. študentske igre? — Saj veš — ko si pri «Poletu« Trikrat sem zmagal. V teku na 400 m z zaprekami je Igor drugič premagal Buliča, ki je bil lansko leto državni prvak v tej disciplini. — Pa se ti je dobre zdelo? — Seveda — pravi — samo tega ne sem pa treniral v telovadnici. Kondi. Y Saj se ti vedno dobro cijski trening. Atletika me je zgrabila in resno sem začel. — In v sezoni 194S? — Na prvem nastopu — bilo je to prvenstvo Kladivarja — sem tekel 53.2, a kmalu nato 52 sekund. Trening zdi. če zmagaš. — čuj Igor — katere discipline Pa najraje -tečeš? — 400 m in 400 m z zaprekami. Po. sebno z zaprekami mi dobro >leži». Samo treninga je treba mnogo. Dobro bi bilo, če bi nas treniral Kumer. (V Kmalu ua.u.1 o i sphuim, jivuhif, m Diio, ce oi nas treniral Kumer, v telovadnici je bil zelo dobra pripra- Ampak časa je bolj malo. — Izpiti. V celjskem Kladivarju pa se je zait uspehu. ZSSR v telovadbi: Beljakov, Urbanovi- , ___ ____ čeva in Koltanovski trenirajo 3 krat njegova pot tedensko po 2 do 3 ure. Vsak trening , \%or je zelo skromen. Samo svojemu je sestavljen iz treh delov, pri čemer nji^^imam^ahvaim. mt je hotel -I«™i --1=1 ucnnvna Odgovarjati na moja vprašanja. Nič mu ni do tega da bi ?a »vlačili po novinarskih zobeh« in stalo me Je precej truda, d9 sem ga prepričal, da mora le nekaj povedati o sebi. Dobila sva se popoldne v uredništvu »Poleta«. Seveda sva najpreje obujala ima glavni del treninga dva osnovna odgovarjati dela. V prvem prevladujejo akrobatske in prosto vaje ter priučevanje poedi-nih prvin, v drugem pa trening na orodju. V zaključnem delu treninga polagajo veliko pažnjo razvoju moči s pomočjo raznih pomožnili vaj, nakar spomine na naše športno udejstvova. nje v Ptuju. — Alt se spomniš — mi pravi, kako naprej med aktivnimi atleti? Kdor je sva zmagala na krosu? Takrat sem videl borbenost teh mladincev in nji- Yl°el. da nekaj zdržim in da me moje dolge noge lahko hitro nese.lo. Ampak mislil sl pa nisem, da bom postal en. da me boš dajal v »Polet«. — Dobro, tt sl šel v Celje — kako Pa sl se prav za prav lotil atletike? Saj kot sem te poznal, ti ni bilo nič preveč za resen trening. postopoma znižujejo napor treninga. hovo voljo do tekmovanja — Sni SO hoteli tekmovati kar v vseh disciplinah e . — je moral priti do zaključka: prire. krat tako »vazna oseba«, jajte za mladince čim več tekmovanj, dajal v »Polet«, ker jih boste s tem najbolj gotovo obdržali aktivne! Zdeno V, va. Na državnem prvenstvu sem na stopil prvikrat izven Celia. Tekel sem zopet 52 sekund, a v štafeti 31. — Ali nisi bil v olimpijskem lo-goru? — Bil. V Varaždinu -g- slednje boljše čase: moški: 400 m z za- višav pokal so bili naslednji rez.n vati. prekami: Missoni 53.5, kladivo Taddia c m . Taveme 6:1 6:0, 6:4, Balbier 52.76, 200 m: Moretti 21.8 — Zenske. g g 3 cucelU 100 m: Tagliaferi 12.2. disk Gabrič . M. Dti Bello b.J, b.», 40.40. - Del Bello : Taverne - Balbier b.d, Na atletskem tekmovanju v Moskvi 6:3, 4;6, 6:4, Cucelli : Balbier 6:4, 8:6, tUWasirMS,J6JS «. iTrtiSS d°Nemelh je v PBudimpešti vrgel fcla- zaradi krča v nog. ) divo 55.32 m. Na istem tekmovanju , . &d,Sra 5 „• O je vrgel Kulidzi disk 46.48 m. a Homo- Jflaa*at Sha . »VICU « naj je skočil s palica.4 m. V teku na Budimpešta, 12. jun. V tekmovanju 1500 m je Garay dosegel dober cas ^ Daviy)v pokal so bUi naslednji! re- Dva odlična rezultata so dosegli fin- zultati: ’^am : g:.i’ 5.7 skl atleti na tekmovanju v Varkasu. 7^ Asboth : Albrecht 6.3 6.3, o.G b.2. Lepanen je vrgel kopje 69.18 m, a Asboth „ Adam : Huonder - tiu»er Jouppila kroglo 15,m. g g.o 4.« 7-5 Asboth : Huonder 6.1, jrSS 6:2', 6:1. Adam Albrecht 6:1, 6:2, 6:0. d inče P^magai SoPcf f 6: L Sovjetske »ve*« 6:1, 6:3." V finalnem srečanju parov je Moskva, 12. jun. V prvenstvu so par Drobny—Cernik premagal Zabrod- bjJe odigrane naslednje tekme: Spar- čanfu žensk ‘je v finalu Poljakinja tak : Dinamo (E) 2:2, Nestjaruk ■ to-Jedrzejov/ska premagala Romunko nam0 (L) 1:1, Torpedo (Stahngracu Stanescu s 6:4. 3:6. 6:1. V mešanih pa- . .hti*or 0.0, CDKA : Lokomotiv rih so Jedrzejpwska—Skonecky zma- • Torpedo (M) : Kriiia Sovje- gali nad češkoslovaškim parom Sole— (M) 8.0, iorpeao uyu - (K) Sole s 6:2, 7:5. tov 1:0, Dinamo (Tb) . Dinamo IR/ V Lisboni se je končalo prvenstvo 1;o. Na prvenstveni lestvici vodi zenit sveta v hokeju ria drsalkah na kolesc- .g točkamj pred Dinamo (M) ra kih. Prvo mesto: Portugalska s 14 toc- ' 16 to5kamj medtem ko imajo kami pred Španijo z 10 točkami. Ita- luiva s 10 ’ »nkrNmotiv lijo 9, Belgijo 7, Anglijo 6, Švico m Torpedo (M), spartak in .uoko Franicjo po 5, a Nizozemska je ostaia po js točk. brez točk ^iOBiJtnes»AS& . im«. t. t d«i> kaj zelo dobrih rezultatov. Na 100 m Budimpešta, 12. junija. Na stadionu prosto je nov mladinski madžarski re- ujpesta je bila danes odigrana pred kord za ženske postavila bzoke z re- 45 060 gledalci nogometna tekma za zultatom 1:09,0 pred Temes s 1.0J .4. srednjeevropski kup med Madžarsko m Ilonka Novak je preplavala 100 m Italijo. Končala se je neodločeno 1'1 hrbtno v času 1:19.0. a njena sestra /i.jy Za Italijo je dosegel goi \ 19. minuti Prvega Pokasa desni krileo Ca- igri je Admira zmagala gi izgubila s 3:2. v Prvo moštvo na tablici češkoslovaške nogometne lige, Bratislava, je na gostovanju v Poljski premagalo mestno reprezentanco Lodza s 3:2 (2:1). V Bukarešti je romunski atlet Soe-ter ponovno popravil svoj nedavno dosežen rekord v skoku v višino 1:94.5 na 1.95. Ewans. Nizozemska : Danska 2:1 (1:1) Kodanj, 12. junija. Nogometna re. prezentanca Nizozemske je premagala Dansko z rezultatom 2 :1 (1 :1). Španija : Irska 4:1 (3:1) n, i Dublin, 12. junija. Nogometna repro V Epsomu je na tradicionalni konj- zentanca Španije je danes premagala, ski dirki angleški »Derbv« pred 700.000 reprezentanco Irske z rezultatom 4 .1 gledalci, za vsega nekaj centimetrov. (3 .1). zmagal konj Nimbus v času 2:42.0 pred v svetovni rekord na 10 km francoskim grlom Amour Drake. , V nadaljevanju nogometnega nrven- Praga, 12. junija. _Na dvodnevnem stva Sovjetske zveze so bile odigrane atletskem prvenstvu cesKOSlpvaske ar-naslednje tekme: Dinamo (K) : Tor- made je postavil Em.i ~?1£peK hov pedo (Mo) 2:2, Dinamo (L) : Dinamo svetovni rekord v teku n« 10 km z iz (E) 4:0. Lokomotiva (H) : Sahtjor 3:0, rednim časom 29:28.2. Stan rekord Zenit (L) : Daugava (R) 1:0, WS : na tej progi je imel od leta 1j44. Finec Lokomotiva (M) 1:0, Dinamo (Tb) : lAiijo Heino s časom 29.v>o.4. ZatooeK Nettjanik 0:0, Kralja Sovjetov : CDKA je do sedaj tekel to progo sarno snri-1:0. krat. Prvič le lan! v BudiWlWilWe Na stadionu White City v Londonu segel čas 30:28.4, drugič v Pragi £1:37.0, je bilo v ponedeljek 6. junija tradicio- kar je samo za eno sekundo siabse od .inn ntiotcU-n ipi-mnuanip »RriHsh Ga- svetovnega rekorda, tretjič pa m ^nagni na hlimniadi s časom 28:59.?. ~~ nncOl.i! nnv 717PTDVT11 JC. Izlili/ v puiimn.lVA V. JULIJU , J Ul.iv,., nalno atletsko tekmovanje »British _Ga-rnes«. Sodelovali so atleti Norveške, Belgije. Amerike. Francije. Holandske in Anglije. Doseženi so bili naslednji rezultati: 100 y : Dwyer (ZDA) 10.0, 220 v : Dwver 21.9, 440 y : Wind (Anglija) 47.2/880 y : Fox (ZDA) 1:53.0, 1 milia : Hahsenne (Fr) 4:09.8. 2 milja : Wilson ' 4 (jgg km vožnje j": 1. T. Fausto in Norveško 17 točkami. Coppi s časom 12.V23.50. 2. Bartalli Na mednarodnem teniškem prvenstvu 125:49.87. 3. Cottar (Trst! 126*4.17. 4. A. Holandske, ki je bilo v Nnrdwiiku. 1e Leoni 126:04.51. o. Astma 125:0,j.40, b. -Jar-v finalu posameznikov Južnoafričan lini 126:14.38. :ai na OllIIUMdUl 3 eeum Četrtič je sedaj postavil nov svetovni rekord, Id je za 7.2 sekunde boljši od dosedanjega. Giro d’Italia Milan, 12. junija. Danes se je- končala kolesarska dirka Giro dTtalia. X zadnji —.9 1 rah, o kakršnih Lesgaft ni mogel niti pomisliti. Lesgaft je bii prepričan, čeprav ne vedno dosleden materialist. V nekaterih primerih se je stihijsko dvignil do višine dialektičnega materializma, v drugih primerih pa se je spustil na položaj idealizma (na primer v vprašanjih nravstvene vzgoje). Kljub temu pa je v znanstveno-pedagoški zapuščini Lesgafta mnogo dragocenih misli, ki so obogatile teorijo in prakso sovjetske fizične kulture. (Po »Sovjetskem športu«) ŠPORTNA NEDELJA V POSTOJNI Odbojka Postojna. 12. junija. Prvenstvena od. bojkaška tekma za okrajno prvenstvo Postojne med Postojno In Rakekom se je končala z rezultatom 3 :0 v ,-:c-rlst Postojne. Košarka Pionirit ln članice ljubljanskega že. lezničarja so danes gostovali v Postojni. kjer so se v prijateljski tekmi pomerili z domačim železničarjem. — Ljubljanski pionirji so po lopi Igri premagali domačine z rezultatom n2 :6 (12 :4), medtem ko so članice že. lezničarja (Postojna) izsilile kljub podaljšku igre neodločen rezultat 24:24 (8:10). Jordan. tisk Tiskarne .Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešeren — Uredništvo to oprava: Ljubljana, Tabo: — Telelou 54.19, ob nedeljah popoldne 55-22 do 2B Čekovni račun uprave št 6-60603-6 Pravi boksar »Gospodična Sangster, nisem se vam zlagal. Ali boste verjeli, kar vam bom sedaj povedal. Ali se zanesete na besedo — boksarja.« Maud je prikimala — vedela je, da bo govoril resnico. »Vedno sem se boril pošteno. Nikdar v življenju se nisem dotaknil umazanega denarja. Nikoli nisem napravil nekaj zahrbtnega.« »S tem, kar ste mi pripovedovali, ste me silno prestrašili. Prav za prav ne vem, kaj naj rečem k temu. Toda zelo se mi zdi sumljivo. To je to, kar me muči. Ker — poglejte: O borbi sva se pogovorila s Falkensom. Zmenila sva se, da bom končal v šestnajsti rundi. Sedaj pa pridete vi in mi to poveste. Odkod je urednik vedel za to? Od mene gotovo ni slišal. Gotovo je Fal-kens klepetal. Ali pa ...« Nekaj časa je molčal .in mislil. »Ali pa je urednik slučajno uganil. Vse to mi ne gre prav v glavo. Treba bo odpreti oči in počakati. Vse, kar sem vam rekel, je res.« Vstal je in ji pomolil svojo roko. »Veseli me, da ste danes prišli« je rekel. »Presenetili ste me,« je Maud trdila. »Drugačni ste, kot morajo biti drugi boksarji.« Prikimal je. »Za nos vleči me ni bilo težko, to se pravi — pokazalo se bo, Strah 4 MKunuSNI TIDNlK če so to delali. Sam hočem pogledati, veste.« »In spremeniti?« je vprašala prepričana, da je zmožen napraviti vse, kar si vtepe v glavo. »Ne, napravil bi konec«, je rekel. »Ce cela igra ni poštena, potem nočem več igrati zraven. Toda nekaj je sigurno. Borba z Nat Powersom se ne bo končala v šestnajsti rundi. Ce je izjava urednika utemeljena, potem bom vse prevaril. Boste videli!« »Toda temu uredniku ne smem nič pripovedovati?« Maud je vstala in stopila proti vratom. »Nikakor. Ce je uganil, mu pustite šanso. Ce pa je na celi stvari nekaj gnilega, zasluži, da stavo izgubi.« Naj bo to majhna skrivnost med nama. Borba ne bo končana v. šestnajsti, temveč v osemnajsti rundi.« »Nikomur ne bom ničesar povedala,« je zagotovila. »Prosil bi vas za uslugo,« je rekel obotavljaje se. »Morda je velika usluga.« »Prepričan sem, da v vašem inter-vjuvu ne boste o tem, kar sva se zmenila, ničesar omenili. Toda, jaz bi rad še nekaj več. Hotel bi, da sploh ne pišete.« Pogledala ga je in bila je sama presenečena nad odgovorom, ki mu ga je dala. »Gotovo«, je rekla, »o tem. kar sva govorila, ne'boni pisala niti vrstice.« »Vesel sem,« je odgovoril. Ko jo je spremljal k njenemu avto- mobilu, je dejal: »Nekega dne vas bom gotovo zopet videl. Čutim, da nisva še izgovorila poslednje besede.« In ko je avto drvel po ulicah, je Maud opazila, da prav tako misli. Vedela je nekako, da Pat Glendona, kralja boksarjev, ni videla zadnjikrat. * Faikens ni potreboval dolgo, da je zvedel, da misli Pat konec borbe prestaviti v kasnejšo rundo. Toda nikakor ni mogel uganiti, katero rundo misli. Toda časa ni izgubljal. Hitro se je zmenil z Nat Powersom in z njegovim managerjem. Powers je imel za seboj zvesto družbo ljudi, ki na stavah zaslužijo in ta »sindikat« se ni smel opehariti. Komaj je Maud Sangster zasedla svoj prostor, je grmeč aplavz pozdravil Nat Powersa, ki je stopil v ring. Skoraj da se je ustrašila, ko ga je zagledala. Bil je ogromen. Toda skozi vrvi je splezal lahkotno kot mož, ki tehta samo pol toliko. Nat ni bil lep. Njegova ušesa so kazala, s čim se bavi in njegov nos je bil tolikokrat zlomljen, da mu ga zdravniki z vso svojo umetnostjo niso mogli več naravnati. Nov aplavz je pozdravil prihod Glendona in opazovala ga je, ko je plezal skozi vrvi in se podal v kot ringa. Toda šele po dolgočasnem predstavljanju in ko so bile vse točke pravil razglašene, sta moža slekla plašče. Od zgoraj je sijala ostra bela svetloba mnogih žarometov, ki je omogočala snemanje filmskim kameram. Ko je v tej svetlobi gledala ta dva različna moža, je videla in čutila, da je Pat člo- vek moči, moške lepote in čistosti, a Povvers »peklenska zver« kot so krstili Pata. Patov pogled je obšel dvorano in obstal na njenem obrazu. Maud je vedela, da jo je spoznal. V naslednjem trenutku je zadonel gong in borba se je začela. Bil je lep boj. Kri ni tekla, vse je šlo gladko in boksarja sta se zelo izkazala. Prvo polovico prve runde sta porabila za to, da sta spoznala taktiko drugega, toda za Maud Sangster so bile vse te finte in dotikljaji z rokavicami zelo vznemirljivi. Fowers se je boril lahko in lepo, kot se spodobi junaku mnogih bojev. In vedno znova je žel s svojo gibčnostjo aplavz gledalcev. Toda svojo moč je uporabil le, če je bil v škripcih. In takrat je publika začela vstajati v napačnem mišljenju, da bo svojega nasprotnika v tem hipu premagal. V enem izmed takih trenutkov se je urednik obrnil k Maud in dejal: »Mladi Pat bo zmagal. On je mož, ki prihaja in ne da se ga ustaviti. Toda zmagal bo v šestnajsti rundi in nič preje.« »Ali pozneje?« je vprašala. Skoraj se je zasmejala, ker je vedela, v kaki zmoti je njen spremljevalec. Vedela je več. Powers je bil znan pod tem, da je svojega nasprotnika gnal iz runde v rundo po ringu in Pat se je temu prilagodil. Branil se je odlično. In ravno toliko je bil bojaželjan, da je zbudil zanimanje publike Čeprav je Powers vedel, da mora zgubiti, je vendar Imel preveč izkušenj in niti za trenutek ne bi odlašal, če bi mogel Pata končati. Ce bi bilo le malo možnosti, je hotel zmagati in če bi se cel »sindikat« podri. Dobra propaganda v časnikih je razširila vest, da je Pat vendarle našel svojega mojstra. Toda Poivers sam je dobro vedel, da se bori z boljšim. Več kot enkrat je čutil, da bi njegov nasprotnik lahko mnogo jače udaril, če bi le hotel. Pat je moral uporabiti vso svojo umetnost. Ce bi le malce spodrsnil ali pa udarce drugega slabo preračunal, bi se podal v nevarnost, da ga zadene strašen udarec in boj bi bil končan. Toda imel je skoraj neverjetno zmožnost, čas in daljavo pravilno presoditi in ni se zmotil niti v najtežjih in nevarnih trenutkih. Na koncu petnajste runde sta bila oba boksarja še sveža, toda Poivers je le dihal malo težje in v prvih vrstah so ljudje že stavili na to, da bo kmalu izčrpan. Malo preden je gong objavil šestnajsto rundo, se je Faikens nagnil k Patu in zašepetal: »Ali ga boste sedaj?« Glendon se je nasmejal, zmajal z glavo, in pogledal managerju v prestrašeni obraz. * Od prve sekunde v šestnajsti rundi je postal boj orkan in Pat se je moral silno truditi, da ni bil zadet. Kril se je, šel v klinš, se umikal na stran in se sklanjal. Vrvi so mu pustile na hrbtu rdeče črte in vedno znova je srečal divje napade nasprotnika. Videl je, da se je Poivers zopet in zopet odkrival, toda udarca, ki bi nasprotnika položil na tla, nikakor ni hotel dati, Zadrževal se je z namenom, da bo sfirožil ta udarec šele dve rundi kasneje. Skozi cel boj ni niti enkrat pokazal, kaj zna. Dve minuti so deževali Poiversovi trdi udarci nanj. Se eno minuto in »sindikat« bi utrpel občutljivo izgubo. Toda boj ni smel trajati do konca te minute. Stala sta sredi ringa v navadnem clinchu, samo da je Poivers vedno znova surovo tolkel. Pat je v svoje kritje lahko udaril s skrčeno levo roko od strani proti obrazu svojega nasprotnika — udarec kot jih je v tem boju dal že mnogokrat. Toda sedaj je presenečen videl, da se je Pov/ers sesedel. Noge ga niso več držale in padel je, kot da bi ga potisnilo težko breme na tla. Težko je omahnil, se prevpil na stran in tako obležal z zaprtimi očmi. Sodnik se je nagnil nadenj in zv čel šteti. Pri »devet« je izgledalo, kot da bi se hotel Poivers postaviti na noge ... »Deset — out« je zaklical sodnik. Dvignil je Patovo roko in s tem pokazal kričeči publiki, kdo je zmagovalec. Prvikrat v svojem življenju je stal pat čisto omotičen v ringu. To ni bil pravi udarec. Ta udarec ni mogel odločiti boja. Zadel je samo lice in ne brado — lahko bi pokazal kje. In kljub temu je bil mož premagan. Igral je grdo komedijo. Kako je padel na tla — mojstrsko in prepričevalno je to napravil. Za publiko je bilo dosti in ni bilo dvoma, da je bil to pravi knock out, a filmska kamera bo to laž širila. Se nadaljuje.