Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje M Informativno glasilo občine Dobrepolje letnik XXIV. št. 11 6. december - občinski praznik občine Dobrepolje Slika zgoraj: Na začetku novembra se je s simbolično postavitvijo in blagoslovitvijo temeljnega kamna začela gradnja nove, sodobne športne dvorane. Slika levo: Farna cerkev je 25. novembra po stotih letih dobila nove, bronaste, zvonove. (Foto: Tamino Petelinšek) > • POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE • BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO • VULKANIZERSTVO • POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI • SERVIS VOZIL PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED • POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV • IZPUŠNI SISTEMI * • AVTO DIAGNOSTIKA • AVTOVLEKA • POMOČ NA CESTI POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO S FIZIOTERAPIJA KRAJNC Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 040 332 712 e: inio@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST: Fizioterapijo na delovni nalog (čakalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Samoplačniške terapije za odpravo bolečin, sanacijo poškodb ter boljše počutje za otroke in odrasle: - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s čeljustnim sklepom - biodinamična kraniosakralna terapija flnatripis MEDICINSKA PEDIKURA nega diabetičnega stopala, sanacija glivičnih nohtov, odprava trde kože (ragade), otiščancev in kurjih očes, sanacija vraščenih nohtov tudi s pomočjo različnih sponk glede na problematiko vraščenega nohta, svetovanje ... • Klasična pedikura nega nog, lakiranje in permanentno lakiranje zdravih nohtov • Manikura nega rok, lakiranje in permanentno lakiranje zdravih nohtov • Depilacija MASAZNE TERAPIJE klasična terapevtska masaža, ortopedska masaža in kineziotaping terapija, Tellington TTouch terapija Vse kar želite sebi, lahko podarite tudi Vašim najdražjim z darilnim bonom. VABLJENI V 1. NADSTROPJE JAKLIČEVEGA DOMA, KJER BOSTE DOŽIVELI: dDOTIKROK- DUŠE - SRCA flnatripis, masažne terapije in medicinska nega stopaC, milka golob s. p., pe Videm dobrepolje Videm 34 1312 VIDEM-DOBREPOLJE teCefon: 041 745133 e-nasCov: mg.miika@gmaiC.com GOZDARSTVO BLATNIK • SEČNJA IN SPRAVILO LESA • ODKUP LESA • PROMET Z LESOM • ODKUP GOZDOV Tone Blatnik s.p. Zdenska vas 2C 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 041 714 882 E-naslov: tone.blatnik5@gmail.com Rok plačila za les največ 7 dni. 3 Naš kraj ■ november 2018 Spoštovani bralci Našega kraja, z veseljem vam na kratko predstavljam vsebinsko bogato novembrsko številko. Za nami so lokalne volitve, ki so dodobra premešale kader izvoljenih predstavnikov ljudstva, pred nami pa praznovanje občinskega praznika in za mnoge najlepši mesec v letu. Volitve so praznik demokracije, volilna nedelja pa čas, ko je vsak od nas povabljen, da vpliva na prihodnost svojega kraja, svoje občine, države. Nekaj več kot 60 odstotkov naših občanov se je 18. novembra podalo na volišča in izvolilo novega župana, Igorja Ahačevčiča, ter 12 občinskih svetnikov. Kar devet od njih bo na novo zasedlo svoj stol v sejni sobi, le trije pa so bili svetniki v preteklem mandatu. Po 12 letih se z mesta župana poslavlja Janez Pavlin in na tem mestu se mu želim zahvaliti za sodelovanje in za vse, kar je dobrega pripomogel k razvoju občine. V tokratni številki si lahko pogledate volilne rezultate po posameznih voliščih in za občino v celoti. Na začetku mandata sem povprašal svetnike o njihovih pričakovanjih in ciljih dela v občinskem svetu. Za našo občino ima december poleg vseh drugih veselih praznovanj še en pomen. 6. decembra bomo praznovali občinski praznik. Letos bo osrednja občinska proslava prav na praznični dan. Seveda ste vsi občani povabljeni, da se proslave v Jakličevem domu udeležite. V sklopu praznovanja bo na pobudo Turističnega društva Dobrepolje odkrita spominska plošča našemu nekdanjemu rojaku Luki Dobrepoljskemu. Več o praznovanju občinskega praznika in o omenjenem rojaku si lahko preberete v rubriki Aktualno. Seveda v številki nismo mogli mimo slovesne simbolične postavitve in blagoslovitve temeljnega kamna, s katerima se je 9. novembra začela gradnja dolgo želene in pričakovane športne dvorane. Utrinke s slovesnosti najdete na naslednjih straneh. Na slovesen način smo bili priča še eni veliki pridobitvi za kraj. Po stotih letih, ko so v farnem zvoniku odzvanjali železni zvonovi, so v nedeljo prvič zazvonili novi, bronasti zvonovi, ki jih je blagoslovil nadškof msgr. Stanislav Rode. Prijazna občanka je ob tem dogodku v župnijski knjižnici našla več kot 200 let staro pesem, ki je bila napisana ob podobni priložnosti v takratnih časih. Ravno v času izida prejšnje številke Našega kraja je iz Žalca prišla vesela novica, da je Folklorna skupina Ponikve na srečanju odraslih folklornih skupin dosegla zlato plaketo s pohvalo za plesno izvedbo. Več o dogodku in priznanju si Naš kraj Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Sušteršič, Marija Pogorelc, Ana Škulj, Peter Hočevar Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Tisk: PartnerGraf d.o.o. • Oblikovanje in prelom: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v petek, 21. decembra. Rok za oddajo prispevkov je 12. december. preberite na kulturnih straneh. Veselih novic v glasilu res ne manjka. Brali boste lahko o številnih dobrodelnih akcijah, v katerih so člani Rdečega križa in Karitas zbrali veliko sredstev, ki jih bodo zagotovo znali razdeliti pomoči potrebnim. Videmskim gasilcem je tudi s pomočjo prostovoljcev v preteklih tednih uspelo povečati svoje prostore in stavbo v celoti prekriti. Na začetku meseca je svoje delo v družinski ambulanti začela dr. Barbara Morovič. Verjamem, da ste jo nekateri občani že spoznali, za vse druge pa sem jo povprašal o nekaterih zadevah in v prijetnem pogovoru je zaupala nekaj o sebi in izrazila veselje, da je začela delati v naših krajih. Vse te dobre novice, ki v ospredje postavljajo sodelovanje, medsebojno pomoč in skrb za sočloveka, so dober in primeren temelj, na katerega lahko postavimo svoje decembrsko razpoloženje. Če bomo gradili na zunanjem blišču lučk in daril, bomo zagotovo manj uspešni in zadovoljni. Prepustimo se tistemu globljemu veselju, ki ga povzročijo podarjen nasmeh, prijazna beseda in pomoč sočloveku. Bodimo si v najbolj norem mesecu dobri, veliko se družimo in skupaj veselimo. Še enkrat vas vabim na vse prireditve ob občinskem prazniku ter na razne delavnice in prireditve, ki jih ne bo manjkalo. Pred božičnimi prazniki pride v vaše domove praznična, decembrska številka. urednik Bojan Novak Kazalo Iz občine....................................4 Obvestila.................................15 Aktualno..................................18 Iz vrtca in šole..........................20 Kultura.....................................29 Iz društev.................................32 Šport........................................45 Pisma bralcev...........................48 Zahvale....................................50 4 Naš kraj ■ november 2018 Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, cenjeni občani, dragi bralci občinskega glasila t ^ ^ A Trije mandati mojega županovanja so res minili, kot bi trenil. Priznam, v prvi mandat sem se podal z elanom in že prvi dnevi in tedni so pokazali, kako naporno bo. Okolje in način dela sta bila popolnoma nova, a ne bistveno drugačna od delovnega ritma, ki sem si ga ustvaril v velikem gradbenem koncernu. Zato sem morda pred leti dal tudi kakšno obljubo, za katero se je kasneje izkazalo, da ni uresničljiva. Morda ne vsaj tako hitro, kot bi si človek želel in kot javnost pričakuje. Zaupam in vem, da smo v občini Dobrepolje sposobni storiti še mnogo več. Gradimo na skupnem razvoju, na demokratičnih odločitvah slehernega posameznika in na skupnem dobrem, kar bo zaznamovalo tudi generacije, ki prihajajo za nami. Lokalne volitve so podale izid in s tem tudi svoje zmagovalce. Zahvaljujem se vsem volivkam in volivcem, ki ste zaupali svoj glas meni, kot kandidatu za župana občine Dobrepolje, ter Listi Janeza Pavlina in samostojnih krajanov, ki je zmagovalka letošnjih volitev za člane in članice občinskega sveta ter se bo po najboljših močeh trudila za enakomeren razvoj občine in delovala konstruktivno za njen razvoj. Volivci in volivke ste pokazali, da želite spremembo na čelu občine. Volitve je treba jemati le kot tekmo. V vsaki tekmi je samo en zmagovalec in v letošnji tekmi nisem bil uspešen. Tako priznam zmago sotekmovalcu ter mu iskreno čestitam in želim uspešno delo z novimi izzivi. V tej volilni tekmi ne sme biti sovražnikov in ne nasprotnikov, temveč morajo biti le sotekmovalci, ki skupaj tekmujejo. Po tekmi pa je treba imeti le en cilj, kako v najboljši meri izpeljati programe, ki bodo v korist in ponos vsem občanom. Treba je gledati naprej z veliko optimizma in pozitivne energije. Lista Janeza Pavlina in samostojnih krajanov bo tudi v prihodnje nadaljevala svoje delo z elanom, motivirano in strateško naravnano. Trudili se bomo, da izpeljemo vse zadane projekte ter si prizadevali še za nove, ki bodo omogočili hitrejši razvoj naše občine in ugoden življenjski standard za vse občane. Novoizvoljenim svetnicam in svetnikom čestitam in želim, da bi jih v sejni sobi Občine Dobrepolje vedno spremljala misel, da so bili izbrani zato, da nas zastopajo in uresničujejo program, ki bo v dobro nas vseh, ki živimo v tako lepi občini, ter bodimo ponosni na vse, kar imamo. ■ Iskrene čestitke ob občinskem prazniku 6. decembra, ko praznujemo 150 let od rojstva svojega velikega rojaka Frana Jakliča - Podgoričana. Želim vam prijetno praznovanje. Občina Dobrepolje vas vabi v četrtek, 6. decembra 2018, ob 19. uri v Jakličev dom na Vidmu, kjer bo potekala osrednja občinska prireditev ob 23. obletnici delovanja Občine Dobrepolje. Nastopali bodo: Godba Dobrepolje, OŠ in vrtec Dobrepolje, Glasbena šola Dobrepolje in drugi. Po slovesnosti v dvorani bomo nadaljevali s pogostitvijo in s slavnostnim odkritjem spominske plošče Luki Dobrepoljskemu na osrednjem trgu. Na dan praznika bo v župnijski cerkvi ob 18. uri potekala tudi maša za občino. Vljudno vabljeni. Občina Dobrepolje 5 Naš kraj ■ november 2018 Lokalne volitve 2018 - rezultati V nedeljo, 18. novembra, so po vsej državi potekale lokalne volitve. V naši občini smo imeli samo en krog, saj sta bila samo dva kandidata za župansko mesto. Kot ste verjetno že seznanjeni, se v župansko pisarno po 12 letih županovanja Janeza Pavlina seli Igor Ahačevčič, ki je nastopil na volitvah s podporo treh pomladnih strank in zbral 54,26 odstotka glasov. Največ svetniških mest je osvojila Lista Janeza Pavlina in samostojnih krajanov (štiri). V nadaljevanju so zbrani skupni podatki in rezultati po posameznih voliščih. Udeležba v naši občini je bila glede na slovensko povprečje precej visoka, a vseeno druga najnižja na zadnjih štirih volitvah. (Pripravil: Bojan Novak) Končni rezultati glasovanja za župana Kandidat Št. glasov % glasov Igor Ahačevčič 1006 54,26 Janez Pavlin 848 45,74 VOLIŠČE: JAKLIČEV DOM Rezultati po posameznih voliščih: VOLIŠČE: DVZ PONIKVE Kandidat Št. glasov % glasov Kandidat Št. glasov % glasov Janez Pavlin 220 37,16 Janez Pavlin 142 62,83 Igor Ahačevčič 372 62,84 Igor Ahačevčič 84 37,17 VOLIŠČE: GASILSKI DOM HOČEVJE VOLIŠČE: OŠ STRUGE Kandidat Št. glasov % glasov Kandidat Št. glasov % glasov Janez Pavlin 46 63,01 Janez Pavlin 146 60,33 Igor Ahačevčič 27 36,99 Igor Ahačevčič 96 39,67 VOLIŠČE: GASILSKI DOM ZAGORICA VOLIŠČE: PREDČASNO GLASOVANJE Kandidat Št. glasov % glasov Kandidat Št. glasov % glasov Janez Pavlin 41 44,09 Janez Pavlin 39 52,00 Igor Ahačevčič 52 55,91 Igor Ahačevčič 36 48,00 VOLIŠČE: VAŠKI PROSTOR PREDSTRUGE VOLIŠČE: GLASOVANJE PO POŠTI Kandidat Št. glasov % glasov Kandidat Št. glasov % glasov Janez Pavlin 139 47,77 Janez Pavlin 5 100,00 Igor Ahačevčič 152 52,23 Igor Ahačevčič 0 0,00 6 Naš kraj ■ november 2018 Končni rezultati glasovanja za občinski svet Ime liste Št. glasov % glasov Št. izvoljenih Lista Janeza Pavlina in samostojnih krajanov 580 31,68 4 SDS - Slovenska demokratska stranka 485 26,49 3 SLS - Slovenska ljudska stranka 337 18,41 2 NSI - Nova Slovenija - krščanski demokrati 248 13,54 2 Lista za spremembe na boljše 133 7,26 1 DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 48 2,62 0 V občinski svet so bili izvoljeni naslednji kandidati: Jernej Stare, Nada Pavšer, Janko Nose, Alenka Levstik, Janez Škulj, Zdenka Novak Nose, Jože Hren, Jože Prijatelj, Mateja Lohkar, Igor Ahačevčič, Martina Strnad, Alojzij Palčar Ker je bil Igor Ahačevčič izvoljen za župana, bo njegov mandat občinskega svetnika prevzel naslednji na kandidatni listi NSi, Franci Žnidaršič. Rezultati glasovanja po posameznih voliščih VOLIŠČE: JAKLIČEV DOM VOLIŠČE: GASILSKI DOM ZAGORICA Ime liste Št. glasov % glasov Lista Janeza Pavlina in samostojnih krajanov 148 25,21 SDS - Slovenska demokratska stranka 163 27,77 Lista za spremembe na boljše 50 8,52 SLS - Slovenska ljudska stranka 131 22,32 DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 6 1,02 NSI - Nova Slovenija - krščanski demokrati 89 15,16 Oddanih glasovnic: 596, neveljavnih glasovnic: 9 VOLIŠČE: GASILSKI DOM HOČEVJE Ime liste Št. glasov % glasov Lista Janeza Pavlina in samostojnih krajanov 29 40,85 SDS - Slovenska demokratska stranka 8 11,27 Lista za spremembe na boljše 7 9,86 SLS - Slovenska ljudska stranka 5 7,04 DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 15 21,13 NSI - Nova Slovenija - krščanski demokrati 7 9,86 Oddanih glasovnic: 74, neveljavnih glasovnic: 3 Ime liste Št. glasov % glasov Lista Janeza Pavlina in samostojnih krajanov 32 34,78 SDS - Slovenska demokratska stranka 30 32,61 Lista za spremembe na boljše 3 3,26 SLS - Slovenska ljudska stranka 16 17,39 DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 1 1,09 NSI - Nova Slovenija - krščanski demokrati 10 10,87 Oddanih glasovnic: 95, neveljavnih glasovnic: 3 VOLIŠČE: VAŠKI PROSTOR PREDSTRUGE Ime liste Št. glasov % glasov Lista Janeza Pavlina in samostojnih krajanov 104 36,36 SDS - Slovenska demokratska stranka 62 21,68 Lista za spremembe na boljše 28 9,79 SLS - Slovenska ljudska stranka 45 15,73 DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 5 1,75 NSI - Nova Slovenija - krščanski demokrati 42 14,69 Oddanih glasovnic: 291, neveljavnih glasovnic: 5 7 Naš kraj ■ november 2018 VOLIŠČE: GASILSKI DOM KOMPOLJE Ime liste Št. glasov % glasov Lista Janeza Pavlina in samostojnih krajanov 30 11,86 SDS - Slovenska demokratska stranka 74 29,25 Lista za spremembe na boljše 22 8,70 SLS - Slovenska ljudska stranka 68 26,88 DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 6 2,37 NSI - Nova Slovenija - krščanski demokrati 53 20,95 Oddanih glasovnic: 257, neveljavnih glasovnic: 4 VOLIŠČE: DVZ PONIKVE Ime liste Št. glasov % glasov Lista Janeza Pavlina in samostojnih krajanov 108 48,87 SDS - Slovenska demokratska stranka 60 27,15 Lista za spremembe na boljše 14 6,33 SLS - Slovenska ljudska stranka 16 7,24 DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 6 2,71 NSI - Nova Slovenija - krščanski demokrati 17 7,69 Oddanih glasovnic: 229, neveljavnih glasovnic: 8 VOLIŠČE: PREDČASNO GLASOVANJE Ime liste Št. glasov % glasov Lista Janeza Pavlina in samostojnih krajanov 25 33,33 SDS - Slovenska demokratska stranka 14 18,67 Lista za spremembe na boljše 8 10,67 SLS - Slovenska ljudska stranka 17 22,67 DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 6 8,00 NSI - Nova Slovenija - krščanski demokrati 5 6,67 Oddanih glasovnic: 75, neveljavnih glasovnic: 0 VOLIŠČE: GLASOVANJE PO POŠTI Ime liste Št. glasov % glasov Lista Janeza Pavlina in samostojnih krajanov 0 0,00 SDS - Slovenska demokratska stranka 1 20,00 Lista za spremembe na boljše 0 0,00 SLS - Slovenska ljudska stranka 4 80,00 DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 0 0,00 NSI - Nova Slovenija - krščanski demokrati 0 0,00 Oddanih glasovnic: 6, neveljavnih glasovnic: 1 VOLIŠČE: OŠ STRUGE Udeležba na volitvah v občini Dobrepolje: Ime liste Št. glasov % glasov Lista Janeza Pavlina in samostojnih krajanov 104 43,15 SDS - Slovenska demokratska stranka 73 30,29 Lista za spremembe na boljše 1 0,41 SLS - Slovenska ljudska stranka 35 14,52 DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 3 1,24 NSI - Nova Slovenija - krščanski demokrati 25 10,37 Oddanih glasovnic: 247, neveljavnih glasovnic: 6 LETO 2006 LETO 2010 LETO 2014 LETO 2018 Skupno število volivcev 2984 3028 3067 3054 Skupaj glasovalo 2103 1882 1792 1870 Odstotek udeležbe 70,48 62,15 58,43 61,23 OPOMBA: Za leti 2006 in 2014 je upoštevana udeležba v prvem krogu. Udeležba 2018 po posameznih voliščih: Ime volišča Število volivcev Skupaj glasovalo Odstotek udeležbe Jakličev dom 1051 596 56,71 Gasilski dom Hočevje 138 74 53,62 Gasilski dom Zagorica 172 95 55,23 Vaški prostor Predstruge 468 291 62,18 Gasilski dom Kompolje 389 257 66,07 DVZ Ponikve 394 229 58,12 OŠ Struge 442 247 55,88 Predčasno glasovanje / 75 / Glasovanje po pošti / 6 / 8 Naš kraj ■ november 2018 Spoštovane občanke in občani! Lokalne volitve 2018 so za nami. V prvi vrsti se zahvaljujem vsem, ki ste izkoristili neprecenljivo možnost za izražanje svojega mnenja, ki nam jo ponuja demokratična ureditev, in ste šli svobodno na volitve. Ker sva bila v igri samo dva tekmovalca, je bila tekma odločena v prvem krogu. Tokrat sem bil zmagovalec jaz. Ob tem se zahvaljujem tekmecu Janezu Pavlinu za dobro in nekonfliktno kampanjo. Zahvaljujem se mu za opravljeno delo v preteklih treh mandatih. Hvala vsem, ki ste mi zaupali svoj glas in s tem odgovornost za vodenje občine v naslednjih letih. Hvala vsem kandidatkam in kandidatom za svetnice in svetnike, ki ste zbrali pogum in bili pripravljeni žrtvovati svoje sposobnosti in znanje za boljšo občino Dobrepolje. Vi ste tisti (poleg vseh, ki gredo na volitve), ki ne zgolj kritizirate, ampak ste pripravljeni na delo in ukrepanje. Povabim vas, da se odslej, ne glede na vaše osebne načrte, cilje in ideološke poglede pred volitvami, vaš pogled usmeri samo v občino Dobrepolje. Sodelujočo, odprto in sodobno. Prijazno za vse občanke in občane. Zdaj bomo »zavihali rokave« in začeli delo. Veliko problemov nas čaka (banka, pošta, mladi, proračun, kanalizacija, promet, prostorski načrti, športna dvorana ...), in ker smo tudi »občina« samo ljudje, ki v njej živimo, jih bomo rešili, če se ne bomo ukvarjali z nepomembnimi rečmi, če bomo znali pogledati malo čez svoj prag. Če ne bomo sebični, ampak bomo znali velikodušno pogledati svojega soseda - svojega bližnjega. Naša občina 6. decembra, na rojstni dan Frana Jakliča, praznuje svoj praznik. Ob tem čestitam vsem občankam in občanom, vsem, ki se trudite, da bi bilo življenje v naši občini urejeno in dobro, posebej pa vsem, ki s svojo dejavnostjo skrbite tudi za zaslužek drugih. Igor Ahačevčič, vaš novi župan Novi občinski svetniki začenjajo štiriletni mandat Od svetnikov, ki so sestavljali prejšnji občinski svet, so vstopnico za nov mandat dobili le trije posamezniki - Nada Pavšer, Jože Prijatelj in Slavc Palčar. Glede na to, da bo tudi župan nov, bo delo v občinski sejni sobi zelo prevetreno. Pred začetkom resnega dela, ko se bo treba kar najhitreje posvetiti pripravi proračuna za naslednje leto, sem novoizvoljene predstavnike ljudstva povprašal o njihovih občutkih ob izvolitvi ter načrtih za delo v štiriletnem mandatu. Bojan Novak Delo v občinskem svetu zame pomeni nadaljevanje prizadevanja za boljše so-bivanje, ki sem ga začrtal v vlogi predsednika sveta staršev. Poleg problematike, vezane na dobrobit otrok, s katero že imam izkušnje, se bom osredotočil na izboljšano delovanje občine in občinskega sveta, transparentnejše in odgovornejše upravljanje zavodov in drugih organizacij ter na učinkovitejše uresničevanje pobud krajanov. Pri navedenih vsebinah imam kompetence za kakovostno delo in nimam se težav javno izpostaviti z jasnim stališčem - hkrati pa znam tudi poslušati vsakogar in se hitro učim. V dobri meri predstavljam pogled »od zunaj«, ki je za našo skupnost še kako koristen. Jernej Stare Lepo se vam zahvaljujem, drage občanke in občani, ker ste prispevali svoj glas Listi Janeza Pavlina in samostojnih krajanov, da smo dosegli zmagoviti uspeh. Kot svetnica bom sodelovala predvsem pri projektih, ki bodo usmerjeni v povezovanje, ustvarjanje, delovanje društev in razvoj posameznika v smeri trajnostne prihodnosti. Še posebej si bom prizadevala za trajnostno pametno občino, katere vodilo bo blaženje podnebnih sprememb, ki nam grozijo s sušami, poplavami in vremenskimi ujmami. Skupaj lahko prispevamo k ohranjanjem čistega zraka z ustreznimi kurilnimi napravami in s trajnostno mobilnostjo (peš hoja, kolesarstvo, javni prevoz, električna vozila) in zmanjšamo pljučna in druga obolenja v prihodnosti. Ker je zdrava pitna voda vir življenja, se bom zavzemala, da bo zadnja vasica občine Vodice končno dobila pitno vodo, kot del že planiranega suhokrajinskega vodovoda. Ker mi v preteklem mandatu v občinskem svetu žal ni uspelo s predlogom za novi odbor za trajnostni razvoj in okolje, se bom ponovno zavzemala za ustanovitev takega odbora, ki lahko prispeva k uravnoteženemu trajnostnemu razvoju vsake vasi posebej v občini. S sodelovanjem z drugimi svetniki ter z novoizvoljenim županom nam lahko uspe. Nada Pavšer Hvala vsem, ki ste oddali svoj glas in s tem pokazali, da vam je mar za prihodnost naših krajev. Ob izvolitvi me ne navdaja evforija, ker se zavedam, da je potreb veliko, postopki so dolgi, denarja pa malo. Sem pa pripravljen prispevati svoje znanje in izkušnje za skupno dobro in takih med svetniki poznam dovolj, da verjamem v dobro sodelovanje. Ze do sedaj imam precej izkušenj s področja gospodarstva, infrastrukture in šolstva. Na drugih področjih se bo treba več učiti, predvsem pa na vseh področjih prisluhniti ljudem, kajti 4000 občanov ve mnogo, mnogo več kot 12 svetnikov. Na koncu bi se rad zahvalil dosedanjemu županu Janezu. Skupaj smo naredili Tisovec tak, da vsakomur s ponosom pripovedujem o njem! Ker pa večina občanov meni, da je Igor še boljši, z zaupanjem gledam naprej. Janko Nose 9 Naš kraj ■ november 2018 Vesela sem, da je Lista Janeza Pavlina in samostojnih krajanov na volitvah dosegla tako izjemen uspeh. Hvala vsem, ki nam zaupate! Moja dolžnost je, da prisluhnem občankam in občanom ter jim pomagam po svojih najboljših močeh, hkrati pa želim delati v dobro vseh Dobrepoljcev in Stružancev. Ker imam tudi sama dva majhna otroka, si bom prizadevala za povečanje prometne varnosti po vseh vaseh kot tudi za novo prometno ureditev okoli šole in vrtca. Spodbujala bom naravi prijazno kmetovanje ter podpirala obnovo virov pitne vode in studencev. Z drugimi svetniki ter z novoizvoljenim županom sem pripravljena sodelovati s svojo poštenostjo in preprostostjo. Alenka Levstik Zahvaljujem se vsem volivkam in volivcem za glas oz. za podporo. Želim in pričakujem sodelovanje z drugimi svetniki in z županom. Prizadeval si bom za ustvarjanje boljših pogojev za gospodarske investicije in uresničitev projektov, ki jih naši občani potrebujejo. S svojim znanjem in izkušnjami bom lahko prispeval h kakovostnejšemu bivanju in napredku v občini Dobrepolje. Janez Škulj Pričakujem in želim, da bi bilo delo občinskega sveta konstruktivno in usmerjeno k takšnim nalogam in projektom, ki bodo občino postavili na zemljevid Slovenije kot uspešno občino. Zavzemala se bom za enakomeren razvoj celotne občine, še posebej stru-ških vasi, kjer sta prioriteta ureditev infrastrukture (ceste, pločniki, avtobusna postajališča, javne luči ...) ter dostop vseh občanov do telekomunikacijskih povezav (optika, mobilni signal). Treba bo urediti ozka vstopna cestna grla v našo dolino (Zdenska vas) in jo »prometno odpreti« ter s tem ustvariti boljše pogoje za razvoj gospodarstva in podjetništva. Ne smemo pozabiti, da je povprečna plača v občini močno pod republiškim povprečjem. Več pozornosti bo treba nameniti mladim in mladim družinam, da bodo občino čutili kot svoj dom in je ne zapuščali. Razmisliti bi veljalo o oprostitvah plačila komunalnega prispevka pri gradnji. Ne pozabimo: na mladih svet stoji! Menim, da bi morali biti aktivnejši pri črpanju evropskih sredstev. Dober zgled takšnega delovanja sta dve sosednji občini. Zdenka Nose Novak Izvolitev v novi občinski svet me je razveselila. Zahvaljujem se vsem, ki so glasovali za našo listo. Hkrati čestitam vsem izvoljenim. Kot svetnik se bom zavzemal za razvoj gospodarstva, predvsem pa za racionalno porabo občinskega denarja, kar je bilo v zadnjem času »tabu tema«. Upam in prepričan sem, da bo v bodočem sestavu več prostora za konstruktivni dialog tako z županom kot tudi z drugimi svetniki. Jože Hren Kot nosilec kandidatne liste Slovenske ljudske stranke se vam najprej zahvaljujem za vsak glas, ki ste nam ga namenili. Novi mandat bo zelo drugačen, kot je bil pretekli, saj bomo v novem občinskem svetu prevzemali večjo odgovornost za odločitve in tudi za izvedbo projektov. Zavedam se, da je funkcija občinskega svetnika zahtevna in odgovorna. Tako kot do sedaj se bom trudil po svojih najboljših močeh, odgovorno pomagati pri delu županu za pregledno in racionalno poslovanje občine v dobro vseh njenih prebivalcev. Jože Prijatelj Svojo svetniško dolžnost bom opravljala v okviru zakona in v povezavi in sodelovanju z vsemi svetniki in županom. V delo svetnika bom vložila delavnost, poštenje, odgovornost in znanje na določenih področjih. Vesela sem, da smo stopili na pot sprememb, ki so potrebne za vse nas. S spremembo smo dobili odgovorno, povezovalno in delovno lokalno oblast. Mateja Lohkar Ob izvolitvi za svetnico izrekam zahvalo vsem, ki ste šli na volitve in dali svoj glas N.Si in našemu kandidatu za župana, sedaj novoizvoljenemu županu Igorju. Pričakujem, da bomo delovali po načelu »v slogi je moč«, saj dobri medsebojni odnosi med ljudmi povečajo njihovo učinkovitost. Delo mora biti zasnovano na medsebojni porazdelitvi bremen in tveganj, s posebnim poudarkom na osebni odgovornosti vsakega posameznega člana te družbe. Pomembni pa sta tudi sodelovanje z drugimi občinami in iskanje dobrih praks. Želim si, da bi bile seje OS-ja brez ponavljanj in dolgoveze-nja konstruktivno izpeljane do konca. Menim namreč, da šest- in večurna razpravljanja, ki so bila stalnica na dosedanjih sejah OS Dobrepolje, niso odražala pravega sodelovanja in kakovosti dela. Martina Strnad Napočil je čas, da se odločimo, kako naprej, ter v občino vpeljemo novo vizijo razvoja. Pri tem se vam iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje na letošnjih občinskih volitvah ter dano priložnost, da kot občinski svetnik prispevam h gospodarskemu razvoju občine Dobrepo-lje. Verjamem, da nam bo z učinkovitim skupinskim delom ter neprecenljivimi znanji in izkušnjami vsakega posameznega člana občinskega sveta to tudi uspelo. Franci Žnidaršič Nekoliko presenečen sem bil, da so me občani ponovno izvolili. A očitno želijo imeti v občinskem svetu kakšnega veterana, saj je to že moj šesti zaporedni mandat. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem, ki so podprli Listo za spremembe na boljše, kandidatkam in kandidatom, ki so se s kandidaturo izpostavili, ter seveda svoji družini. Pričakujem, da bo delo potekalo transparentno in da bo občinska uprava končno postala servis občanov in ne le sama sebi namen. Kot svetnik se bom angažiral na vseh področjih, ki imajo začrtane smernice in stremijo k dobrobiti vseh občank in občanov naše občine. Ob tem nimam nikakršnih zadržkov do članic in članov iz drugih strank in s Pa-vlinove liste, izvoljenih v občinski svet, kakor tudi nimam zadržkov do novoizvoljenega župana. Tako kot v prejšnjih mandatih sem pripravljen sodelovati z vsemi. Če pa se bodo naša mnenja in drugačni pogledi o posameznih zadevah morebiti razlikovali, v tem ni nič slabega. Želim si, da bi občinski svet in župan delovala transpa-rentno ter da bi se pri občanih končno izgubil občutek, da je občina »ugrabljena« s strani posameznih interesnih združenj in skupin. Slavc Palčar 10 Naš kraj ■ november 2018 Sto*« rta stranki Občinski odbor SLS Dobrepolje se prisrčno zahvaljuje vsem volivcem za izkazani glas za kandidate na listi SLS. Prav tako se vam zahvaljujemo, da ste namenili glas našemu skupnemu kandidatu za župana, Igorju Ahačevčiču, in s tem omogočili, da v novem mandatu stopamo s sodelovanjem na pot odprte in sodobne občine. Hvala! SDS Spoštovani volivci, dragi občani občine Dobrepolje! V Slovenski demokratski stranki smo veseli in ponosni, da nam je skupaj s svojimi prijatelji iz Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke uspelo predstaviti aktualne probleme naših dveh dolin (Struške in Dobrepoljske) na način, da ste nas razumeli in nam dali svoj glas. Vaš glas je za nas potrditev, da razmišljamo v pravi smeri, obenem pa velika obveza, da vašega zaupanja ne izneverimo. Potrudili se bomo rešiti kar največ problemov, s katerimi smo se seznanili na predstavitvah (županskega kandidata ter list, ki ga podpiramo) po naših vaseh. Nov mandat je nov začetek in novo upanje. Je izkazano zaupanje in velika odgovornost. Zato se še posebej zahvaljujemo vsem, ki ste namenili svoj glas g. Igorju Ahačevčiču in listi Slovenske demokratske stranke. Želimo vam ponosno praznovanje občinskega praznika, v prihajajočih decembrskih dneh pa obilo miru in pozitivnih misli. Za občinski odbor Slovenske demokratske stranke Roman Bukovec Vsem uoliukam in uoliucem se od srca zahualjujemo za glasoue, ki ste jih na zadnjih lokalnih uolituah dali kandidatu za župana IGORJU AHAČEVČIČU in listi NSi Nova Slovenija Krščanski demokrati. Veseli smo, da ste razumeli naše preduolilno sporočilo in, da tudi ui mislite resno za Občino Dobrepolje. Da bo čez nekaj let res boljša, urejena, odprta, sodobna. Mi obljubljamo, da bomo za to, in z naše strani storili use, kar moramo in zmoremo. Noua Slouenija bo tu za uas, ker bo delala resno. Za obe dolini u Občini Dobrepolje. Hvala za zaupanje! N.Si MISLI RESNO ZA OBC Lista Janeza Pavlina in samostojnih krajanov Spoštovani sokrajani in sokrajanke, prebivalci Dobrepoljske in Struške doline ter hribovskih vasi, kandidati Liste Janeza Pavlina in samostojnih krajanov se vam iskreno zahvaljujemo za zelo visoko podporo, ki ste nam jo namenili na minulih volitvah. Zahvaljujoč vam smo izmed vseh list prejeli največ glasov in s tem postali največja svetniška skupina v novem sklicu občinskega sveta. Počaščeni smo, da ste v nas prepoznali osebe, ki jim gre zaupati, in dali priznanje našemu entuziazmu in idejam. Naš program smo zasnovali na potrebah, ki ste jih krajani izrazili sami, in prepričani smo, da bomo v sodelovanju z vami večino načrtovanega tudi uresničili. Veseli smo, da se je potrdilo naše vodilo, da je v naši skupnosti ključnega pomena sodelovanje, ki ni ukalupljeno v strankarsko kombinatoriko. Zavezujemo se, da bomo še naprej tvorno sodelovali z vsemi, ki so po svojih zmožnostih pripravljeni prispevati v dobro skupnosti, in tudi z novim županom ter občinskimi svetniki. S številnimi se osebno poznamo in smo že sodelovali pri različnih projektih. Ker verjamemo, da je program izvoljenega župana v sozvočju z našim programom, ne vidimo ovir za dobro sodelovanje - bomo pa županov program natančno preučili in spodbujali javno razpravo o najbolj pomembnih in perečih temah. Zahvaljujemo se za gostoljubje, s katerim ste nas sprejeli med kampanjo, ko smo se predstavljali po vaseh, prav tako za številne ideje in pripombe, pa tudi upravičeno kritiko. Napredek naših krajev bo zagotovljen le, če bo izgrajen »iz baze«. Kot smo rekli že med kampanjo, pametne vasi bodo naredili pametni ljudje! Iskreno pa se zahvaljujemo tudi dosedanjemu županu Janezu Pavlinu. Najprej za vse, kar je v treh mandatih svojega županovanja prispeval k naši skupnosti; kajti navkljub kritikam je napredek viden in pomemben. Vemo, da je vseskozi deloval iz prepričanja in pošteno. Zahvaljujemo se mu tudi za pomoč in podporo pri pripravi programa in organizaciji kampanje. Njegove izkušnje in nasveti so bili nepogrešljivi, zlasti za tiste izmed nas, ki se še nismo podrobneje ukvarjali z delovanjem občine in s problematiko posameznih vasi. Vaša volja je,IONIERggER nji župan preda vodenje občine novemu županu. Četudi verjamemo, da je bil g. Pavlin boljši izmed kandidatov, to voljo spoštujemo in se z veseljem podajamo naproti izzivom, ki nas čakajo v prihodnjih štirih letih. Naj sklenemo z mislijo, da pri tem računamo na vas, kakor tudi vi na nas! Jernej Stare v imenu Liste Janeza Pavlina in samostojnih krajanov 11 Naš kraj ■ november 2018 Položen je temeljni kamen za izgradnjo nove športne dvorane 9. november 2018 se je v dobrepoljsko zgodovino zapisal kot datum položitve in blagoslova temeljnega kamna za novo športno dvorano na Vidmu. Program ob položitvi je pripravila OŠ Dobrepolje, prisostvovali pa so mu predstavniki Občine Dobrepolje, izvajalcev in nadzornikov projekta ter številni občani. Bojan Novak Na ploščadi za osnovno šolo, kjer je bila nekoč asfaltirana ploščad, so že nekaj tednov pred položitvijo temeljnega kamna zabrneli stroji. Na gradbišču in ob njem smo se že pred začetkom prireditve začeli zbirati številni občani, ki smo dolga leta pričakovali gradnjo nove športne dvorane. Prisotnih je bilo tudi veliko otrok, ki se nove dvorane zagotovo najbolj veselijo. Kot se za tak dogodek spodobi, je Osnovna šola Dobrepolje pripravila kulturni program, v katerem so nastopajoči učenci s svojimi recitacijami poudarili pomen domoljubja in skrbi za urejenost svojega kraja. Šolski otroški pevski zbor je pod vodstvom Petre Jerič poskrbel za ubrano petje in intonacijo slovenske himne. Zbrano množico sta nagovorila župan Janez Pavlin, ki je na kratko opisal doslej zaključena dela in napore, povezane s pridobivanjem gradbenega dovoljenja in izbire izvajalca, ter predstavnik izvajalca, podjetja GH Holding, Gregor Jernejc. Župan je povedal, da se bomo na istem mestu srečali že čez eno leto, predstavnik izvajalca pa je obljubil, da bodo napeli 12 Naš kraj ■ november 2018 vse sile, da se bodo športne dejavnosti v novi dvorani začele že z začetkom novega šolskega leta. Skladno z navadami in običaji v naših krajih je temeljno ploščo blagoslovil g. župnik Franc Škulj, nato pa so pred stavniki Občine (Janez Pavlin, mag. Ivan Kenda), šole (Ivan Grandovec), izvajalcev (GH Holding, Hoja d.d.) in nadzornikov (CSE Invest) podpisali temeljno listino in simbolično vzidali temeljni kamen na pripravljeno mesto. V notranjosti šole je sledilo še družabno srečanje ob hrani in pijači. V prihodnjim mesecih bo tako po tekala gradnja sodobne lesene športne dvorane, ki bo po izgradnji nudila nove možnosti za nadaljnji razmah športne dejavnosti v občini, obenem pa tudi za večje kulturne prireditve. S strani Občine Dobrepolje bo nad projektom bedel mag. Ivan Kenda in verjamemo, da bo veselje ob odprtju podobno tistemu, ki smo mu bili priča letos ob odprtju novega vrtca. ■ 13 Naš kraj ■ november 2018 Župnijska cerkev na Vidmu ima štiri nove bronaste zvonove 25. novembra popoldne je na Vidmu potekala slovesnost ob blagoslovu in namestitvi štirih novih bronastih zvonov, ki so zamenjali dosedanje železne. Zvonove je pred veliko množico župljanov blagoslovil nadškof msgr. Stanislav Zore. Bojan Novak, foto: Tamino Petelinšek Novi zvonovi, ki so bili uliti v nemškem mestu Passau, so nadomestili železne zvonove, ki so v videmski cerkvi zvonili približno 100 let. V prejšnji številki Našega kraja je župnik Franc Škulj pisal o tem, da so za potrebe izdelave topov za prvo svetovno vojno po cerkvah pobirali bronaste zvonove. Leta 1917 je tudi vi-demska cerkev ostala brez njih. Ostal je le najmanjši, imenovan tudi navček. Leta 1923 je župnija naročila tri nove, železne, zvonove, ki so zvonili do sredine novembra. Nedeljska slovesnost se je začela pred cerkvijo z blagoslovitvijo in dvigom vseh petih (starega - navčka in novih štirih) zvonov na zvonik. Velika množica žu-pljanov se je po namestitvi podala v cerkev, kjer je sledila še slovesna maša, ki jo je daroval nadškof Zore. Ob zvokih novih zvonov se je zbrana množica po maši preselila v pokriti šotor na športnem igrišču, kjer je prisostvovala kulturnemu programa, ki so ga pripravili cerkveni zbor, Godba Dobrepolje, družina Klinc, trio dobrepoljskih duhovnikov, Anton in Anica Jakopič, Marta Šuštar in Folklorna skupina Ponikve. Zbrano množico je pozdravil in nagovoril tudi novi župan Igor Ahačevčič. Ob koncu slovesnosti je sledila še pogostitev. Ves čas pa so dogajanje z bogatim zvenom spremljali novi zvonovi. ■ 14 Naš kraj ■ november 2018 O novih zvonovih v Dobrepoljah 1834 Iz župnijske knjižnice Dobrepolje Andreja Štorman Vreg in Andrej Vreg Leta 1933 je bila izdana knjižica narodnih pesmi iz Dobrepolja in okolice. 15. novembra tega leta je župnik Anton Mr-kun v predgovoru knjižice med drugim zapisal: »Podpisani sem med ljudstvom v dobrépoljski dolini zbiral besedilo narodnih pesmi, nato sem leta 1932. povabil Frančiška Kramarja, organista in znanega nabiratelja narodnih pesmi, da je napisal napeve. Napisal pa je nekaterim pesmim tudi besedilo. Bil je že zadnji čas, da smo rešili te pesmi s starimi napevi, ker so nekateri tistih starih ljudi, ki so jih peli, že umrli, a drugi so že povečini v visoki starosti, mladina jih pa več ne pozna in ne poje. Ali bi ne bilo škoda, ko bi šle te stare pesmi s starimi ljudmi v grob? ...« Ob pesmi O novih zvonovih v Dobrepoljah je Mrkun zapisal: »Pesem je bila v prejšnjem stoletju tudi drugod znana. Táko besedilo, kakor je tukaj, sem prepisal iz zbirke pokojnega kopanjskega organista Franc-a Berlan-a iz Ilove Gore. Dobrepoljski pevec Dren je znal samo nekaj odlomkov te pesmi, torej nepopolno. Zapisal sem to pesem pred več leti tudi v svoji rojstni ižanski župniji v Iški Loki (pel Jožef Tancek). Sploh je bila ta pesem povsod znana in 'obrajtana' in so jo ljudje imenovali kratko 'Od zvonov'.« O NOVIH ZVONOVIH V DOBREPOLJAH 1834. L.* Ponikve pri Dobrepoljah Jaz bom prav vesel danes vam zapel, kakor sem naprej si vzel. Vem, da ste tud' vi veseli, ker ste z mano doživeli leta blažen čas, da vkup kliče nas od zvonov prijetni glas! Rečem: kdor je živ, ko b' vesel ne bil, vreden ni, da b' farman bil! Če srce se mu ne zgane, ta ne sliši med kristjane, ja še vreden ni, da mu kdaj zvoni pri ti cerkvi žegnani. Najdejo se res po vsi fari čez ene trde glave vmes, da malo nato držijo, če velki zvonov' brenčijo, al' če požvenklja, na en zvon al' dva, vse enako jim velja. To vem dobro sam, da b' jih ne blo sram, ko b' jih tud' povedal vam! Niso še tulkajn poredni, ampak so zaspan', nevedni, da jim je več mar le za 'n majhen d'nar, kakor zvon al' pa oltar. Te na stran pustim, tud' jih ne svarim, rečem dans razveselenim: dajte radi vsi k časti Jezusi, glejte Ga, na križ' visi! Daj mu hvalo vsak bogat al' s'romak, naj otrok bo al' junak! Kadar slišal boš zvoniti, ne pozab' semkaj zdihniti: Križan Jezus moj, sem služabnik tvoj, vselej mi na strani stoj! Zjutraj k' se zbudiš, rec': O sveti križ, ko se vel'ki zvon zasliš! Vabi te on k sveti maši, bod' doma ali na paši; Urno se zravnaš, v cerkev se podaš, da Bogu čast, hvalo daš. Kaj je to za 'n cir, siši vsakatir, zjtraj, opoldan zvečer. Lepi glas se sliš' okoli, in razlega po vsem polji, da še vnajn' ljudje, pri nas memgrede, dosti blagrov nam dade. Večkrat pride dan, da nam zvon oznan, k'je nevarno kdo bolan. Kliče nas tja k cerkvi priti, naš'ga Jezusa spremiti, da mu vsi s častjo in s ponižnostjo »sveto, sveto« zapojo. Če ti kdo vmrje od žlahte tvoje, k' vem, da mal' opravim z njim'. zagrmijo vsi trijé! Samo k farmanim poštenim, Če ti nema kdo povedat, al' je daleč it' pogledat; Zvon ti sam povej, rečeš že naprej: Bog mu večni pokoj dej! Kar popred ni blo, pri nas se bo c'lo zdaj po š'rokim slišalo: Dostikrat se bo godilo, k' bo pri nas mrtvim zvonilo: slišal bo Krčen, Loščan in Stružan molil bo, kter' je kristjan. Večkrat se zgodi da vsi farmani so skupaj povabljeni, da kakor verni kristjani so k proces'ji skupaj zbrani; če zvonov' pojo, lepi glas dajo, se vsem srca vnamejo. Farman, zdaj spoznaš, kaj za 'n šoc imaš, o zakaj tak težko daš? Nesi d'nar gospod očetn, k' imajo za to vse leto dost' skrbi na glav', zoprnost', težav, glej, da jim boš hvalo dal! Za ta dnar ne glej, kar boš plačal zdej, saj ne boš več za naprej. Ti zvonov' ti bodo peli, te na oni svet spremili; zvon bo še zvonil, k' bo že ti segnil, in zvonar, kter' ga je vlil! Še to rečem vam, predno pet' neham: Bog daj brumno živet nam! Kakor bo novo zvonjenje, Naj bo tud' novo življenje! Polno čednosti, da nas Bog spusti Enkrat k sebi v večnosti! Pel Ivan Dren. * Zložil in pel pri tej slovesnosti nekdanji dobrepoljski »šolmašter« Andrej Kančnik.** ** Pri naslednji pesmi Mrkun pojasni: »Andrej Kančnik je bil po rodu Štajerec in je dvakrat služboval za učitelja in organista v Do-brepoljah s presledkom dvajsetih let. ... Nobenega učitelja niso Do-brepoljci ohranili tako v spominu kot Kančnika. On je bil njim vse: učitelj, organist in ljudski pesnik. ... Sploh je bil priljubljen pri ljudstvu in pri duhovščini, ker je bil tudi zelo šaljiv in je najrajši odgovarjal v verzih. Umrl je 24. sušca 1841., star 65 let.« *** 15 Naš kraj ■ november 2018 Delovni čas pomembnih služb, ustanov ZDRAVSTVENI DOM VIDEM - OBČINA DOBREPOLJE - URADNE URE: ambulanta dr. Štefana Čampe PONEDELJEK: 8.00-11.00 in 12.00-14.30 PONEDELJEK: 12.00-19.00 SREDA: 8.00-11.00 in 12.00-17.00 TOREK: 12.00-19.00 PETEK: 8.00-11.00 in 12.00-13.00 SREDA: 10.00-14.00 ČETRTEK: 10.00-14.00 UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE, PETEK: 7.30-13.30 MATIČNI URAD VIDEM: ZDRAVSTVENI DOM VIDEM - TOREK: 8.00-12.00 in 12.30-14.30 ambulanta dr. Barbare Morovič PONEDELJEK: 10.00-14.00 KNJIŽNICA GROSUPLJE - VIDEM: TOREK: 10.00-14.00 PONEDELJEK: 12.30-19.00 SREDA: 13.00-19.00 TOREK: 9.00-15.00 ČETRTEK: 13.00-19.00 SREDA: 12.30-19.00 PETEK: 12.15-15.00 ČETRTEK: 10.00-15.00 PETEK: 12.30-19.00 Naročanje - osebno v ambulanti vsak dan med 13.00 in 14.00, po telefonu 059 346 ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA: 202 vsak dan med 13.00 in 14.00 ali po elektronski pošti: narocanje.drmorovic@ TOREK: 18.00-20.00 ambulanta-videm.si. PRVA NEDELJA V MESECU: 8.30-10.30 OPOMBA: Ob petkih lahko pride v POŠTA - VIDEM: ambulanti na Vidmu do nekoliko PONEDELJEK: 14.00-18.00 kasnejšega začetka, če bo v Strugah veliko TOREK: 9.00-14.00 pacientov. SREDA: 14.00-18.00 ČETRTEK: 9.00-14.00 ZDRAVSTVENI DOM STRUGE - PETEK: 9.00-14.00 ambulanta dr. Barbare Morovič SOBOTA: 9.00-12.00 PETEK: 9.00-11.45 Telefon za naročanje: 059 346 204 POŠTA - STRUGE: ZDRAVSTVENI DOM VIDEM - PONEDELJEK: 11.00-13.00 pediatrična ambulanta TOREK: 11.00-13.00 PETEK: 7.00-12.00 SREDA: 11.00-13.00 ČETRTEK: 16.00-18.00 ZOBNA ORDINACIJA VIDEM: PETEK: 11.00-13.00 PONEDELJEK: 12.30-19.00 TOREK: 13.00-19.30 NOVA LJUBLJANSKA BANKA VIDEM - SREDA: 7.00-13.30 zaprta s 3. 12. 2018 ČETRTEK: 7.00-13.30 PETEK: 7.00-13.30 KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM: ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA: PONEDELJEK: 7.00-16.00 PONEDELJEK: 8.00-15.00 TOREK: 7.00-16.00 SREDA: 8.00-18.00 SREDA: 7.00-16.00 PRVI IN TRETJI PETEK V MESECU: 8.00- ČETRTEK: 7.00-16.00 14.00 PETEK: 7.00-16.00 SOBOTA: 8.00-12.00 LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM PONEDELJEK: 7.30-14.30 POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE TOREK: 12.00-19.00 (Videm 36): SREDA: 10.00-17.00 ČETRTEK: 12.00-19.00 PONEDELJEK: 15.00-17.00 PETEK: 7.30-14.30 TOREK: 10.00-12.00 FIZIOTERAPIJA KRAJNC: MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT Od PONEDELJKA do PETKA: 6.30 - 10.00 (na (Videm 34): delovni nalog). Samoplačniki po dogovoru. ČETRTEK: 8.00-9.00 Z ljubeznijo ohranjajmo svojo kulturno dediščino in del nje so v decembrskih dneh tudi PARKELJNI, ANGELČKI IN POPRTNIK. Vabimo vas na delavnico, ki bo v torek, 4. 12. 2018, ob 17. uri v vaškem prostoru v Predstrugah (Gozdarski dom, Predstruge 60). Pod vodstvom Nade Lunder bomo pekli poprtnik, parkeljne in angelčke. Če želite pripraviti svoj poprtnik, ki ga boste odnesli in spekli doma, potrebujete: 1 kg moke, 5-6 dl mleka, 4 jajca, 1 dl olja, 80 g sladkorja, kvas, sol ter pribor (skledo za gnetenje, bombažni prt, predpasnik, kuhalnico, nož, merico, tehtnico, pekač in papir za peko). Delavnica je del čezmejnega Festivala božičnega kruha in poteka v sodelovanju z Zavodom Parnas v okviru projekta Uživam tradicijo (Interreg V-A Slovenija-Hrvaška). Zaradi lažje organizacije se prijavite na tel. št.: 041 981 534 (Nada Lunder). 16 ••• Obvestila ••• Naš kraj november 2018 Koledar prihajajočih dogodkov - december 2018 Petek, 30. 11. predavanje ge. Minke Gantar (v Modri dvorani, 18.30) Nedelja, 2. 12. domača tekma U-19 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašče, 17.00) Torek, 4. 12. delavnica peke poprtnikov in prazničnega peciva z Nado Lunder (vaški dom Predstruge, 17.00) Torek, 4. 12. tradicionalni pohod z lučkami in koncert družin (vrtec Ringaraja) (novi vrtec, 17.00, zaključek v Jakličevem domu) Torek, 4. 12. predstavitveno plesno srečanje (gasilski dom Videm, 19.00) Četrtek, 6. 12. osrednja občinska proslava ob občinskem prazniku z odkritjem spominske plošče Luki Dobrepoljskemu (Jakličev dom, 19.00) Petek, 7. 12. pravljična ura za otroke (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Sobota, 8. 12. Grošev LAN turnir (prostori ŠK Groš) Nedelja, 9. 12. domača tekma U-15 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašče, 14.30) Nedelja, 9. 12. domača tekma U-19 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašče, 17.00) Sreda, 12. 12. usposabljanje iz Varstva pri delu za podjetnike (Dom obrtnikov Grosuplje, 15.00) Četrtek, 13. 12. prvi dan državne razstave poprtnikov (oddaja poprtnikov od 12.00 do 14.00, Jakličev dom) Petek, 14. 12. drugi dan državne razstave poprtnikov (od 12.00 dalje, ob 17.00 podelitev priznanj, Jakličev dom) Petek, 14. 12. pravljična ura za otroke (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Petek, 14. 12. komedija Dohodnina, Gledališka skupina Pod odrom (Jakličev dom, 19.00) Sobota, 15. 12. predbožični izlet TD Dobrepolje v Gradec (avtobusna postaja na Vidmu, 6.00) Petek, 21. 12. pravljična ura za otroke (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Petek, 21. 12. domača tekma članske ekipe Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašče, 20.00) Sobota, 22. 12. prednovoletno srečanje Društva upokojencev (Jakličev dom, 13.00) Sobota, 22. 12. prvi koncert Godbe Dobrepolje (Jakličev dom, 19.00) Nedelja, 23. 12. domača tekma U-15 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašče, 17.00) Torek, 25. 12. tradicionalni 25. pohod z baklami na Kamen vrh (Podgora, 14.00 in 18.00) Sreda, 26. 12. blagoslov konj na štefanovo (Videm, po dopoldanski maši) Sreda, 26. 12. drugi koncert Godbe Dobrepolje (Jakličev dom, 19.00) ¡S PODJETNIŠKI KOTIČEK i^h □ S M □ Č M A PKINMODJEIHIŠKA ^^ GROSUPLJE PRIHAJAJOČI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE, več informacij in prijave na www.ooz-grosuplje.si, k'er lahko preverite pogoje subvencionirane udeležbe zaradi sofinanciranja Občine Dobrepo- lje: • Podjetniški zajtrk na OOZ Grosuplje, petek, 30. 11. 2018, ob 8.00 v Domu obrtnikov. Predavanje in prikaz vaj na temo »Hrbtenico imamo samo eno, poskrbimo zanjo« z Miro Kadunc, in-štruktorico aerobike. Brezplačni dogodek, obvezne prijave. • Brezplačno »DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE S TADEJO BUČAR«, svetovalko za podjetništvo, v petek, 30. 11. 2018, med 10. in 15. uro, Dom obrtnikov v Grosuplju. Projekt je izveden v okviru SPOT Osrednje slovenske regije. • Usposabljanje iz varstva pri delu, sreda, 12. 12. 2018, ob 15.00 v Domu obrtnikov v Grosuplju. • Seminar »DAVČNI OBRAČUN 2018 IN OSTALE DAVČNE NOVOSTI«, četrtek, 24. 1. 2019, v Domu obrtnikov v Grosuplju. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01 786 51 30, www. ooz-grosuplje.si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Vabljeni! Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje 17 Naš kraj ■ november 2018 RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Mobilne aplikacije, ki jih morate takoj izbrisati V tokratni številki se v rubriki Računalniški kotiček posvečamo škodljivi programski opremi za pametne telefone in tablične računalnike. V prispevku si lahko preberete, kaj so odkrili strokovnjaki pri proučevanju najbolj razširjenega operacijskega sistema Android. Na črnem seznamu škodljivih aplikacij se je znašlo 30 programov. Prispevek je nastal v sodelovanju z revijo Računalniške novice. Bojan Novak Tudi na uradnem spletnem portalu Google Play lahko najdemo okužene aplikacije za Android! Največja težava, s katero se dan za dnem spopadajo uporabniki pametnih mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov Android, so škodljive programske kode, saj njihovo število narašča kot za stavo. Poleg tega zlonamerne kode za trenutno najbolj razširjeni mobilni operacijski sistem postajajo vse nevarnejše za uporabnike, naše naprave pa lahko okužijo tudi, če mobilne aplikacije prenesemo z uradnega spletnega portala Google Play. Na to so nas ponovno opozorili varnostni strokovnjaki podjetja ESET, saj so nedavno razkrili, da je nepridipravi med avgustom in oktobrom letošnjega leta uspelo na spletni portal Google Play naložiti kar 30 mobilnih aplikacij, ki so bile okužene z zelo nevarno zlonamerno programsko kodo v obliki trojanskega črva. Zlonamerna koda je bila vstavljena v na videz čisto nedolžne mobilne aplikacije, kot so aplikacije za »čiščenje« mobilne naprave, svetilke in celo horoskop. Njen ključni namen pa je bil zbiranje osebnih podatkov uporabnikov mobilnih naprav z namenom kasnejše goljufije. Pri tem pa je zanimivo to, da se je pri namestitvi okuženega programa prikazalo sporočilo, da je bil program odstranjen iz naprave zaradi nezdružljivosti, v resnici pa je še vedno deloval v ozadju in izvajal zlonamerne dejavnosti zbiranja osebnih podatkov. Z novo zlonamerno kodo je bilo okuženih kar 30 mobilnih aplikacij, ki jih je s spletnega portala Google Play skupno preneslo kar 30.000 uporabnikov. Strokovnjaki uporabnikom svetujejo, da omenjene aplikacije čim prej odstranijo, in sicer ročno v meniju »nastavitve« in »aplikacije«. Poleg tega jim še priporočajo, da preverijo svoje bančne račune (ne s pametnega telefona), da se prepričajo, da nimajo sumljivih transakcij ali nakupov. Poleg tega uporabnikom svetujejo, da naj pred namestitvijo mobilnega programa vedno preberejo seznam dovoljenj, ki jih določena aplikacija zahteva pred namestitvijo. Program, ki sproži svetilko, pač ne potrebuje dostopa do imenika, klicev in kratkih sporočil SMS. Če želite še dodatno zmanjšati možnost okužbe, na mobilno napravo nameščajte zgolj tisto programsko opremo, ki jo resnično potrebujete. Pri tem seveda ne smete pozabiti na namestitev protivirusne rešitve in na posodabljanje mobilnega operacijskega sistema, če je posodobitev za vašo mobilno napravo sploh na voljo. Seznam aplikacij za Android, ki so bile okužene z zelo nevarno zlonamerno kodo, pa je na voljo spodaj. Seznam škodljivih programov za mobilne naprave Android Ime aplikacije, ime namestitvenega paketa: • Power Manager, com.puredevlab. powermanager; Astro Plus, com.astro.plus; Master Cleaner - CPU Booster, bnb. massclean.boost; Master Clean - Power Booster, mc.boostpower.lf; Super Boost Cleaner, cpu.cleanpti.clo; Super Fast Cleaner, super.dupclean.com; Daily Horoscope For All Zodiac Signs, ui.astrohoro.t2018; Daily Horoscope Free - Horoscope Compatibility, com.horochart.uk; Phone Booster - Clean Master, ghl. phoneboost.com; Speed Cleaner - CPU Cooler, speeeed. cool.fh; Ultra Phone Booster, ult.boostphone.pb; Free Daily Horoscope 2019, fr.dayy.horos; Free Daily Horoscope Plus - Astrology Online, com.dailyhoroscope.free; Phone Power Booster, pwr.boost.pro; Ultra Cleaner - Power Boost, ua.cleanpower. boost; Master Cleaner - CPU Booster, bnm. massclean.boost; Daily Horoscope - Astrological Forecast, gmd.horobest.ty; Speed Cleaner - CPU Cooler, speeeed. cool.gh; Horoscope 2018, com.horo2018i.up; Meu Horóscopo, my.horoscop.br; Master Clean - Power Booster, mc.boostpower.cf; Boost Your Phone, boost.your.phone; Phone Cleaner - Booster, Optimizer, phone. boost.glh; Clean Master Pro Booster 2018, pro. cleanermaster.iz; Clean Master - Booster Pro, bl.masterbooster.pro; BoostFX. Android cleaner, fx.acleaner.e2018; Daily Horoscope, day.horocom.ww; Daily Horoscope, com.dayhoroscope.en; Personal Horoscope, horo.glue.zodnow; Power Manager, com.puredevlab. powermanager. Računalniške novice www.raouiialiilske-novlce.oom Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice. 18 Naš kraj ■ november 2018 Nova zdravnica, dr. Barbara Morovič, se predstavi Na začetku novembra je v naši občini delo začela še druga zdravnica, dr. Barbara Morovič. Po nekaj tednih je že lahko zbrala prve vtise, zato sem jo obiskal in se z njo zapletel v prijeten pogovor. Bojan Novak Dr. Morovič, se lahko na kratko predstavite našim občanom? Pozdravljeni. Najlažje bi rekla, da sem mama in žena ter skrbnica dveh psov in mačke. Sem Ljubljančanka, sicer pa po karakterju zelo radovedna. Vse življenje me že vodi radovednost, zato vedno rada poskusim nove stvari. Verjamem, da se nekatere priložnosti ponudijo samo enkrat. Sicer pa sama sebe težko opisujem, verjetno bi me lažje prijatelji in pacienti. Zakaj ste se odločili svoje zdravniško poslanstvo nadaljevati v naših krajih? Neposredni razlog za to, da sem danes tukaj, je bila moja želja delati s starostniki. Zasledila sem, da manjka zdravnik v Domu svete Terezije na Vidmu, zato sem poklicala na Občino Dobrepolje in poizvedovala. Povedali so mi, da imajo prosto celo delovno mesto, ki obsega delo v družinski medicini in oskrbo v domu za starostnike. Ker je vaš dom za starostnike zelo lep, skupaj z domovoma v Bohinju in Logatcu meni najlepši, je ponudba Občine v meni sprožila vihar. Takrat sem delala v zdravstvenem domu v Jaršah (Ljubljana) in tam sem bila zadovoljna. Že od časov, ko sem se odločala za študij, pa je v meni gorela želja, da bi delala v družinski ambulanti na podeželju. Nikoli se ni prav obrnilo v to smer, čeprav Jarše niso daleč od podeželja. Dokler so bili otroci majhni, o selitvi iz mesta nisem razmišljala, zdaj pa je očitno želja dozorela, pa tudi priložnost se je ponudila. Vesela sem, da sem prišla v Dobre-polje, in v meni je želja, da tu tudi ostanem. Torej želite kot zdravnica v naših krajih delovati dolgoročno? Da, vsekakor. Če mi bo zdravje dobro služilo, želim tukaj delati do upokojitve, pa tudi po njej si želim ostati tukaj. Že v časih, ko sem delala v farmaciji, sem se tu mimo velikokrat peljala in vedno se mi je zdela dolina nekako pravljična. Kakšnega sodelovanja si želite s strani občanov Dobrepolja, s sedanjimi in bodočimi pacienti? V prvi vrsti korektnega. Od pacientov pričakujem, da so iskreni najprej do sebe. To mi pomeni največ. Več kot upoštevanje navodil zdravnika. Ne zdi se mi prav nič narobe, če mi pacient pove, česa ne mara. Želim le, da je naš odnos odprt. Nikoli tudi doslej nisem imela težav s pacienti, ki so zavračali uradno medicino in se zatekali k alternativni. V tem primeru jim le povem svoje mnenje. Moje prepričanje je, da je življenje sestavljeno iz kopice vsakodnevnih težav. O tistih, povezanih z zdravjem, se želim s pacienti pogovarjati, jim jih pomagati odpravljati in jim tako izboljšati kakovost vsakdana. Želite ob koncu tega pogovora bralcem Našega kraja še kaj sporočiti? Ja. Opozorila bi paciente, da moj ambulantni čas še ni čisto fiksen. Če se bodo pokazale kake težave ali boljše rešitve, se lahko še malenkostno spremeni. Za zdaj opažam, da je ambulantni čas v Strugah relativno kratek in mi ob petkih ne uspe vedno pravočasno priti v ambulanto na Videm, ker je tudi v Strugah veliko pacientov. Prosim za potrpežljivost, o vseh morebitnih spremembah pa vas bomo pravočasno obvestili. Gospa Morovič, hvala za pogovor in veliko sreče pri vašem delu. ■ Ob občinskem prazniku, ki ga bomo slauili 6.1 čestitamo občankam in občanom in vsem pre Občine Dobrepolje. Naj vas vse, ki ste bili pridni, na predvečer obiš in bogato obdari tudi Miklavž! A 2.2018, rtisi 19 Naš kraj ■ november 2018 StavwAa ajwlJka «rjnki Ob občinskem prazniku vsem občanom občine Dobrepolje iskreno čestitamo. Bodimo ponosni na svojo zgodovino, bodimo dejavni sooblikovalci svoje sedanjosti in tvorci svetle prihodnosti. Z ljubeznijo za našo občino Dobrepolje. OO SLS Dobrepolje V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE DOBREPOLJE ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE IN OBČINA DOBREPOLJE PRIREJATA ODPRTI TURNIR V NAMIZNEM TENISU. V soboto, 15. 12. 2018, z začetkom ob 9. uri bo potekalo tekmovanje za osnovnošolce in mladino do 18. leta starosti, ob 14.uri pa še tekmovanje za člane in članice. Turnir bo potekal v telovadnici OŠ Dobrepolje. Več informacij na tel. št.: 041 256 506 (MARJAN). VLJUDNO VABLJENI VSI LJUBITELJI NAMIZNEGA TENISA! Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Občino Dobrepolje 13. in 14. decembra 2018 prireja 6. DRŽAVNO RAZSTAVO IN OCENJEVANJE POPRTNIKOV ter 8. RAZSTAVO POPRTNIKOV. Svoje izdelke dostavite v četrtek, 13. 12. 2018, od 12. do 14. ure v prostore ob veliki dvorani v Jakličevem domu na Vidmu, kjer jih bo ocenila strokovna komisija. Prispevek na poprtnik je 5 € in se plača z gotovino. V petek, 14. 12. 2018, ob 17. uri bo podelitev priznanj s kratkim kulturnim programom v prostorih upokojencev. Nato sledi še pogostitev vseh prisotnih. Razstava poprtnikov bo v petek, 14. 12. 2018, od 12. ure dalje. Sodelujte in podprite ohranjanje dediščine naših babic, prababic ... Vljudno vabljeni! 20 Naš kraj ■ november 2018 Zelena učna okolja 7. novembra sva se strokovni delavki vrtca Ringaraja udeležili konference Zelena učna okolja: Prednosti učenja v naravi za otroke s posebnimi potrebami. Konferenca se je odvijala na Škrabčevi domačiji v Ribnici pod okriljem Inštituta za gozdno pedagogiko v sodelovanju z OŠ Jela Janežiča Škofja Loka, OŠ Ljubo Šercer Kočevje in Gozdarskim inštitutom Slovenije. Mateja Lohkar, koordinatorica Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije Na konferenci so nam predstavili strokovna gradiva, ki so nastala med projektom, pogovarjali smo se s strokovnjaki na področju izobraževanja otrok. Obenem je bilo srečanje priložnost za razpravo o učenju z naravo, da delamo to, kar smo se naučili, ter raziščemo možnosti za nadaljnji razvoj. Naša povezanost z naravo je v DNA. Edward O. Wilson je napisal: »Ljudje smo v evoluciji pridobili genetsko pozitivno naravnanost do naravnega okolja in se čustveno pozitivno odzivamo na naravo. Stik z naravo potrebujemo tako kot hrano in vodo.« Gozd je edini izhod, ki ga imamo za ljudi, ki živijo v človeškem zoološkem vrtu. Narava postaja največji psihološki varnostni dejavnik. Gozd umirja notranjo napetost, umirja negativna čustva, okrepi pozornost, nudi številne senzorne izkušnje, potrebne za razvoj višjih kognitivnih funkcij, in omogoča izkustveno učenje, ki ga našim otrokom dandanes primanjkuje. Tako da lahko rečemo, da gremo v gozd po zdravje. Stopnja stresa se pri otrocih zmanjša že v eni minuti po stiku z zelenim okoljem, obnovi se sposobnost koncentracije in boljšega razpoloženja. Gozd je prostor, kjer delamo v sozvočju z naravo gozda in naravo otrok. Vse bolj spoznavamo, da učenje v naravi skriva v sebi nekaj več - našim otrokom ne omogoča samo doživljanja narave, ampak pozitivno doživljanje samih sebe in njihovih prijateljev. Otroci v gozdu ne krepijo samo znanj, ampak vsak otrok na najboljši možni način razvija svoje individualne sposobnosti, cela skupina se razvija in krepi se socialna mreža. Otroci potrebujejo senzorične izkušnje za razvoj kognitivnih in socialnih veščin. Otroci se do 6. razreda OŠ učijo multi- senzorno (preko vida, sluha, izkušenj, doživljanja in čustvovanja). Gibanje in raziskovalna igra pospešujeta kognitivni in čustveni razvoj. Lahko rečemo, da je gibanje v resnici za možgane in ne za telo. Z gibanjem na neravnem terenu pomagamo razvijati vestibularni sistem - vpliv na možgansko skorjo. Neobeta-joč je podatek v Sloveniji, ki je porasla z gozdovi, da veliko otrok ne razlikuje več iglavcev od listavcev, da šolarji ne vedo, da je želod plod hrasta. Katastrofalen je tudi podatek, da naši otroci povprečno preždijo pribl. 6,5 ure dnevno pred ekrani. Napovedujejo 4. industrijsko revolucijo, ki bo prinesla digitalno transformacijo, ki bo zahtevala nova znanja, nove veščine in ustvarila nova delovna mesta. 65 % osnovnošolcev bo delalo na delovnih mestih, ki jih danes sploh še ne poznamo. Delovna mesta pa bodo od naših otrok zahtevala visoke zmožnosti kognitivne prilagodljivosti in miselno fleksibilnost. Gozd je odlično okolje za omogočanje učenja otrok. Mogoče preprosto ne potrebujemo dodatnih računalnikov in učbenikov, ampak več parov gumijastih škornjev. ■ 21 Naš kraj ■ november 2018 Prva pomoč v vrtcu Ringaraja V četrtek, 8. 11. 2018, je v vrtcu Ringaraja v okviru projekta Za življenje in Društva študentov medicine Slovenije potekal brezplačni obnovitveni tečaj prve pomoči za strokovne delavce vrtca. Tečaj so izvedli študenti medicine v okviru Društva študentov medicine Slovenije (DŠMS) v sodelovanju z DŠMM-om. Cvetka Košir, pomočnica ravnatelja Tečaj smo izvedli zato: • da bi strokovne delavce seznanili s postopki prve pomoči; • da bi povečali odziv mimoidočih v primeru nesreče, srčnega zastoja ...; • da bi predstavili prvo pomoč kot dolžnost posameznika. Osvežili smo znanje prve pomoči (pristop k poškodovancu, TPO (temeljni postopki oživljanja) odraslih in otrok, uporaba defibrilatorja v vrtcu, poškodbe glave in obraza pri otroku, šok, krvavitve in rane, imobilizacija, opekline, zastrupitve, nujna internistična stanja, infarkt, alergijske reakcije, težko dihanje, sladkorna bolezen). V vrtcu je treba zagotoviti, da je osebje, ki dela neposredno z otroki, usposobljeno za izvedbo potrebnih ukrepov prve pomoči (vključno z oživljanjem). Priporoča se, da so za nudenje PP usposobljeni vsi strokovni delavci v vrtcu. Najmanj ena oseba na 20 otrok, ki je usposobljena za izvedbo potrebnih ukrepov prve pomoči, mora spremljati otroke tudi na izletu, ob drugih dejavnostih zunaj vrtca in med prevozom otrok. S seboj mora imeti prenosni telefon in torbo za PP. Ker je znanje prve pomoči zelo pomembno, a hitro zbledi, se priporoča redno obnavljanje postopkov prve pomoči s tovrstnimi obnovitvenimi programi, ki pa seveda ne nadomeščajo uradno pri- znanih in zakonsko predpisanih tečajev, ki se jih v našem vrtcu tudi redno udeležujemo. ■ »Hitro priskoči na pomoč. To je prva definicija uspeha.« Robert Collier VABILO SPOŠTOVANI OTROCI, STARŠI, SORODNIKI, PRIJATELJI IN SOKRAJANI! Vabimo vas na tradicionalni pohod z lučkami in koncert družin v dvorano Jakličevega doma. Začetek pohoda bo v torek, 4. decembra 2018, ob 17. uri izpred vrtca Ringaraja. Zaključek bo v dvorani Jakličevega doma, kjer se nam bodo predstavili otroški pevski zbor vrtca Ringaraja ter nekatere družine. Na pohod pridite z lučkami ali s svetilkami. Pred koncertom bomo zbirali prispevke, ki bodo namenjeni za sklad vrtca. Veselimo se srečanja z vami! Otroci in kolektiv vrtca Ringaraja 22 Naš kraj ■ november 2018 Šestošolci razmišljali o Triglavu, simbolu, ki povezuje vso Slovenijo šestošolci so se odzvali na literarni natečaj Triglav, moj dom, ki ga je poleg likovnega natečaja razpisala OŠ dr. Mencingerja Bohinjska Bistrica v sodelovanju s Turizmom Bohinj ob 240. obletnici prvega pristopa štirih srčnih mož na Triglav. Ema Sevšek Tematika šestošolcem ni zelo blizu, saj se na Triglav še niso povzpeli. So pa jim o vzponih nanj pripovedovali starši, sorodniki, prijatelji in marsikdo je prinesel prav zanimive fotografije o tem ali katerem drugem gorniškem podvigu. Prebrali smo nekaj umetnostnih besedil na to temo in spremljali dnevne novice iz časopisov in drugih medijev o prenovi Aljaževega stolpa ravno v tem jubilejnem letu. Posebno so se nas dotaknili zapisi Ivana Sivca v eni izmed njegovih številčnih knjig z naslovom Triglavski kralj, v kateri pripoveduje, s kakšnim zanosom se je Jakob Aljaž prvič povzpel na najvišji slovenski vrh, s kakšno gorečnostjo je delal načrte za stolp, kako je odkupil zemljišče za postavitev in kako zahtevna je bila sama postavitev tega skromnega zatočišča za sicer utrujene, a naravnost vzhiče-ne gornike, saj so osvojili zastavljeni cilj. Nismo mogli tudi mimo pesmi Oj, Triglav, moj dom, avtorskega besedila radgonskega duhovnika Matije Zemlji-ča, ki jo je ob tej priložnosti v svoji gorečnosti dovški župnik Jakob Aljaž tudi uglasbil. In spregovorili smo o samem pome- nu gibanja, o hoji skozi miren gozd, pa čeprav nam ni ciljna točka ravno slovenski očak, ampak zgolj tisočak ali še nižji hribček, ki nam požene kri po žilah, nas poveže z naravo, med seboj in s samim seboj. In učenci so imeli o čem pisati. Kako so se sami kam povzpeli in kaj so pri tem doživljali. Kako so se na Triglav povzpeli sorodniki in prijatelji. In kako so na takih poteh pomembne vrednote, kot so srčnost, vztrajnost, predanost, prijateljstvo . Posebno sta se me dotaknila zapisa Rebeke Rotar in Sare Česen. Vabim vas, da si ju preberete. ■ Prvič na Triglavu Sara Česen, 6. razred, mentorica: Ema Sevšek, profesorica slovenščine »Bilo mi je sedemnajst let,« je začel pripovedovati. Zleknila sem od radovednosti, napela ušesa, odprla usta. Nadaljeval je: »Ze od malih nog sem bil vedno navdušen nad obiskovanjem vrhov. V hribih sem bil zelo rad, saj sem se v njih umiril; vse naprezanje med osvajanjem vrha me je vedno nagradilo s prečudovitim razgledom, zrak me je osvežil, na poti mi ni bilo nikdar dolgčas zaradi vseh živali, rastlin in zvokov. Kmalu pa se je vse to veselje nad hribolazenjem sprevrglo v strast. Po vseh vrhovih v Sloveniji, ki sem jih kdaj koli obiskal, sem si najbolj od vsega želel povzpeti se na Triglav. Nekako sem čutil, da me s svojo lepoto vleče k sebi. Toda moji starši nad to idejo niso bili navdušeni; mislili so, da se mi bo kaj hudega zgodilo. In tako sem moral počakati vsaj na svoj osemnajsti rojstni dan.« Moja radovednost je začela naraščati. Samo obrnila sem se na bok in zastrigla z ušesi kot zajček, ki prisluškuje. »Odločil sem se, da se bom na odhod na Triglav premišljeno pripravil, da ne bi šlo kaj narobe. Do svojega dopolnjenega osemnajstega leta sem se velikokrat podal v gore, ki so nekoliko nižje kot Triglav. Dogovoril sem se tudi s prijateljem, ki je bil na Triglavu že večkrat in je imel veliko izkušenj, da me bo spremljal. Tega dne sem se močno veselil. In končno sem dopolnil osemnajst let. Rojstni dan sem najprej praznoval v krogu družine. Bilo je zelo prijetno in mirno. Ravno prav, kajti proti večeru sem si že pripravljal ogromen nahrbtnik in ga zelo premišljeno in po navodilih izkušenega prijatelja napolnil. Ko sem pakiral varnostno opremo (pasove, kline ...), sem natančno preveril, ali je z opremo vse v redu. Ko je bil nahrbtnik poln, sem se odpravil spat. Zjutraj mi je budilka zvonila že ob šestih. Takoj sem pomislil na šolo in se najprej nisem hotel niti premakniti, ker me je prijela lenoba. Toda kmalu sem se spomnil, da grem na Triglav. Brez kakršnih koli težav sem urno vstal, se uredil v kopalnici, oblekel več plasti, da me ne bi zeblo med potjo, nato pa še pospravil svojo posteljo. Vsi drugi družinski člani so še spali, zato sem najmlajši sestrici in bratu le pritisnil poljub na lice. Ko sem prišel v mamino in očetovo sobo, sta bila oba že budna. Moral sem jima obljubiti, da bom pazil nase in da se vrnem domov brez poškodb. Objela sta me. Od-hitel sem v spodnje nadstropje. Pripravil sem si zajtrk, ko pa sem ga pojedel, še štiri sendviče za na pot. Nato sem si oblekel jakno in si obul pohodniške čevlje (gorniške sem imel v nahrbtniku) in se odpravil ven. Pred hišo me je že čakal prijatelj, ki me je spremljal na pohodu. Odpeljala sva se in v trebuhu sem začutil metuljčke. Med vožnjo sva se veliko pogovarjala o poti na Triglav. Z mano je podelil vse svoje utrinke in izkušnje ob svojem prvem obisku Triglava. Z velikim zanimanjem sem ga poslušal. Vozila sva se nekaj več kot uro. Usta- 23 Naš kraj ■ november 2018 vila sva se na parkirišču pred nekakšno planinsko kočo. Tam so naju sprejeli, nama ponudili topel napitek in naju posedli. Povedali so, da naju bo lahko vseeno spremljal še nekdo, ki je izkušen hribolazec in tudi alpinist in odhaja v isto smer. Nato so naju vprašali, ali potrebujeva še kakšno varnostno opremo. Prijatelj je zatrdil, da imava vse. Tako se nama je predstavil še najin vodič, ki se je zdel zelo prijazen. Kmalu smo se odpravili. Najin vodič se je odločil, da bomo našo pot začeli pri Sedmerih jezerih. Ko smo prispeli tja, sem bil očaran nad vso to smaragdno zeleno lepoto. Takoj sem začutil svež zrak, ki je moje telo napolnil takoj po prvem vdihu. Odšli smo še malo naprej do jezera, kjer nama je vodič dovolil, da sva si malce osvežila že utrujena stopala. Voda je bila je prijetno hladna. Ko sva se osvežila, naju je vodič vprašal, ali sva pripravljena, da se začnemo vzpenjati. Oba sva bila zelo vznemirjena, čeprav je bil moj prijatelj na Triglavu že dvakrat. Brez pomisleka sva zagnano pritrdila. Tako smo se z nahrbtniki na ramah odpravili. Pot se mi je zdela zelo prijetna. V gozdu so nas prvi sončni žarki že nekajkrat požgečkali po nosovih, ki so bili rdeči od hladnega zraka v jutru. Spremljalo nas je pomirjajoče ptičje petje in nasploh pogled na prebujajoči se gozd. Sledili smo markacijam, ki so bile kar pogoste. Nekajkrat se mi je zdelo, da sta pred nami pot prečkala zajec in veverica. Tako smo hodili kar nekaj časa, nato pa je pot postala nekoliko zahtevnejša. Na eni strani poti je bil strm prepad in že so se kazale prve skale. Ker je bila pot ozka, smo hodili drug za drugim. Prvi je bil vodič, ki nama je kazal, kako stopati, kje stopati in kje morava biti še posebej previdna. Kljub očitni nevarnosti sem neznansko užival. Kmalu pa je pot postala dovolj nevarna, da smo si nadeli varnostno opremo in se preobuli v gorniške čevlje. Vrvi smo še enkrat natančno preverili, da smo bili prepričani v našo varnost. Ko smo bili pripravljeni, smo pot nadaljevali. Sedaj je pot postala zelo skalnata in še ožja. Le na vsake toliko časa se je prikazal kakšen grmiček zelenja, sicer pa je bilo vse samo v različnih odtenkih sive zaradi skal. Tudi nad tem sem bil navdušen. V meni se je počasi nabiral adrenalin. Vodič, ki je bil znova prvi, naju je opozarjal na nevarne predele. Čez približno petnajst minut hoje po nevarnem predelu smo se usta- vili na širšem predelu poti. Okrepčali smo se s sendviči in vodo, po malici pa pospravili in se odpravili naprej. Postalo je kar hladno, zato sem si nadel trak za ušesa in tanjši šal, da se ne bi prehladil.« Mravljinci so se me polastili, ko je nadaljeval: »Najin vodič je povedal, da zdaj nastopi najnevarnejši del poti in da bomo po premaganem delu kmalu na vrhu. Napetost in radovednost v meni je vse bolj naraščala.« Prav tako v meni, ko je nadaljeval: »Vodič je rekel, naj stopava točno po njegovih stopinjah in naj bova zelo previdna, da nama ne spodrsne. Bil sem že precej utrujen, toda nisem obupal. Zbral sem vse svoje moči in sledil vodiču. Po nekaj minutah naprezanja je pot postajala vse lažja. Vodič je oznanil, da sedaj lahko odpneva varnostne pasove in pospraviva kline. Hodili smo še približno deset minut. Bil sem že pri koncu z močmi. Že sem hotel prositi za postanek, ko pa sem zagledal nekaj neverjetnega ... Bil je Aljažev stolp! Bili smo na vrhu! Takoj sem pozabil na vso svojo izčrpanost in bolečine v nogah. Prilezel sem do vrha in od veselja zavpil, kolikor so mi dopustile glasilke. Vodič je meni in mojemu prijatelju čestital za uspešno osvojen vrh. Rekel je, da mu je bilo zelo prijetno hoditi z nama in da bi lahko v prihodnje še kam šli skupaj. Prijatelj pa je čisto nedolžno posegel po plastenki z vodo in mi jo prav po tiho zlil za vrat. Lopnil sem ga po hrbtu, ker sem se moral potem preobleči, on pa je hudomušno odvrnil, da je bil to samo krstni obred. Nato pa sem se ozrl okoli sebe. Kakšen razgled! Koliko okoliških gora, naselij, travnikov in gozdov je bilo mogoče videti! Dan je bil kot naročen - čisto jasen, brez oblakov. Res je, da je vse naprezanje med plezanjem na vrh vedno nagrajeno s čudovitim pogledom, a bil sem še več kot očaran. Mislim, da teh občutkov sploh ni mogoče v celoti opisati. Jaz, moj prijatelj in najin vodič smo si privoščili malico oziroma tisto, kar je še ostalo od malice. Med prvim postankom smo res kar veliko pojedli. Toda vseeno je bilo hrane dovolj, da smo si nabrali novih moči. Po malici smo se še slikali pred Aljaževim stolpom. Ko je vodič vprašal, ali bi se že odpravili dol, sem rekel, da bi še malo ostal zgoraj. Bil sem močno ponosen nase, ker sem osvojil najvišji vrh Slovenije. In ko sem se oziral okrog, se sploh nisem mogel nagledati vseh teh lepot, ki nam jih ponuja naša domovina. Prvič po dolgem času sem znova spoznal, kako pomembno je, da sem hvaležen, da lahko živim v tako lepi in človeku prijazni državi. Ko sem nehal s svojim premišljevanjem, sem oznanil, da sem pripravljen za povratek. Vrnili smo se do točke, kjer smo začeli, ura je bila približno šest. Pravzaprav sem mislil, da bo zaradi mojega prvega obiska in neizkušenosti to trajalo malo dlje. Še malo smo si ogledali Sedmera jezera, nato pa se vrnili h koči, kjer je bil parkiran avto mojega prijatelja. Poslovila sva se od najinega vodiča in se zahvalila za spremstvo. Nato sva se usedla v avto in se odpeljala. Premišljal sem o svojem vzponu. Bil sem vesel, da se mi med potjo ni nič zgodilo. Med premišljevanjem pa me je premagala utrujenost in sem zaspal. Zbudil me je zvok avtomobilske hupe. Prijatelj me je zbudil, ker sva že prispela domov. Še njemu sem se zahvalil za spremstvo in se poslovil. Iz prtljažnika sem vzel svoje stvari in odšel v hišo. Ko me je mama zagledala, me je močno objela. Pri večerji sem celi družini do potankosti povedal, kaj vse sem doživel. Vsi so bili zelo ponosni. Postelja se mi še nikoli ni tako prilegla, saj moram priznati, da me je vzpon izčrpal. Toda bil sem zelo vesel, ker sem lahko izkusil kaj takega. Poleg tega sem po obisku Triglava, simbolu slovenstva, končno postal pravi Slovenec.« Zavidljivo sem si zaželela tudi jaz pov-zpeti na Triglav. Vem, da to ni nemogoče. Vem, da so bili na njem že tudi moji vrstniki. Počakam na priložnost ... ■ 24 Naš kraj ■ november 2018 Triglav, moj dom Rebeka Rotar, 6. a, mentorica: Ema Sevšek, profesorica slovenščine Na kaj pomislim ob besedi Triglav? Na goro ali na Slovenijo? Morda na oboje? Večina Slovenk in Slovencev ob pesmi Triglav, moj dom, ki jo je uglasbil Jakob Aljaž, zagotovo pomisli na svojo domovino. In kako smo mu lahko Slovenci hvaležni, da je davnega leta 1895 za en goldinar kupil vrh Triglava, kamor je dal postaviti stolp, najvišje slovensko zatočišče hribolazcu, ki zmore priti do tam. Triglav, najvišja gora v Sloveniji, meša glave planincem že 240 let, ko so se prvič z njega zazrli po domovini štirje srčni možje iz Bohinja. Sama še nisem bila na vrhu Slovenije. A imam prijetne izkušnje s hribola-zenjem na tisočake, predvsem se me je dotaknilo nedavno vzpenjanje na bližnji Kamen vrh. Sprva sem mislila, kakšen dolgčas bo to, a sem že po nekaj metrih spremenila svoje mnenje. Med sopihanjem so mi vlivale moči nenavadne rastline vseh mogočih barv in oblik. Si morate misliti, da lahko med skalami rastejo tako čudovite rože? Za vas ne vem, a zame je to pravi čudež. Pot se je strmo dvigala. Že sem skoraj obupala, saj so me že pošteno bolele noge, a sta mi mami in ati preusmerila misli na temno čokolado, ki jo bom dobila za nagrado na vrhu. Ko sem stopila na vrh, se mi je odprl prekrasen razgled na celo Dobrepoljsko dolino. Od navdušenja sem zakričala na vse grlo, da je odmevalo še dolgo potem. Preden sem se podpisala v zvezek tik pod vrhom, sem v zvezku prebrala: Na svetu ni lepšega kraja, kot je z okolico ta podoba raja. Mami mi je povedala, da je ta misel povzeta po našem največjem pesniku Francetu Prešernu. Takrat mi je mami povedala tudi o svojem vzponu na vrh Triglava. Pisalo se je leto 1991. Zbrala se je lepa skupina mladih, ki so komaj čakali, da s svojim prihodom na Triglav potrdijo svojo pripadnost, povezanost s takratno mlado državo Slovenijo. Bili so samozavestni in polni navdušenja, kar so tudi celo pot dokazovali s petjem. Mami pove, da se je vsakdo potrudil in dodal nekaj svoje osebne note, čeprav niso bili vsi pevsko nadarjeni. »Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan, kako me izvabljaš iz nizkih ravan ...« Vzpon ni bil mačji kašelj. Samo trma, vztrajnost in odločnost so jim dali za- gona, da so prišli na vrh očaka. Mamin obraz žari in z velikim ponosom in solznimi očmi mi hiti pripovedovati: »Rebeka! Ne znam ti opisati občutka, kako sem bila ponosna, da sem Slovenka, da stojim na vrhu Triglava. Vsa ta lepota, ki je bila na dosegu rok. Nebesa. Niti trije udarci z vrvjo po riti te sreče in ponosa niso mogli pokvariti.« Iz vseh strani ravno te dni obnovljenega Aljaževega stolpa se razprostira prečudovit razgled na rodno domovino. Učiteljica slovenščine nas je zano-sno sproti obveščala o obnovitvenih delih in slovesni novi postavitvi. Stolp tehta približno tristo kilogramov in je bil večkrat prebarvan. Bil je že rdeč in imel rdečo zvezdo, zdaj bo takšen, kot ga je pred 123 leti postavil Jakob Aljaž. Med prenovo so pod sedanjim napisom Aljažev stolp našli celo prvotni odtis izpred več kot 100 let; ohranjene so le črke »Al žev sto«. Triglav je naš simbol in ponos, ki ga nosimo v srcu ter grbu naše zastave. Za vsakega Slovenca, tudi zame, je tiha želja, osvojiti ga vsaj enkrat v življenju. To je slovenstvo. Zavest. Kajti, ko prideš na vrh, se zaveš, kje si doma. ■ Tradicionalni slovenski zajtrk ar Zdaj resnično že tradicionalni slovenski zajtrk je postal pomemben projekt tudi na naši šoli, saj UOVINf KI vsako leto obeležujemo ta posebni praznik. Letos se je zgodil v petek, 16. novembra 2018. 1AJTRK Tina Kurent V Sloveniji praznujemo dan slovenske hrane, a na šoli ga slavimo kot medeni zajtrk. Učenci in otroci v vrtcu so zajtr-kovali črn kruh, maslo, med, jabolko in mleko, vsa živila pa so bila slovenskega porekla. S tem dogodkom smo želeli otroke opozoriti na pomen oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano, pridelano v lokalnem okolju, ter jih ozaveščati o pomenu zajtrka in zdrave prehrane. V projekt so bili vključeni vsi učenci in zaposleni na OŠ Dobrepolje, PŠ Kompo-lje in PŠ Struge ter vrtec. Učenci sedmih in devetih razredov OŠ Dobrepolje in PŠ 25 Naš kraj ■ november 2018 Struge so imeli polovični tehniški dan. Obiskala sta nas čebelarja, g. Ivan Levstik in g. Gorazd Kastelic, ter nam podarila nekaj čudovitih besed o naši avtohtoni čebeli kranjski sivki, pomenu čebelarstva in življenju čebel. Učenci 7. razreda pa so obiskali predsednika Čebelarskega društva Dobrepo-lje g. Roberta Cimermana kar doma, kjer so pekli medenjake ter že pripravili panj za pomladno vselitev čebelje družine. 9. razred pa se je z avtobusom odpravil do lokalne kmetije Duša v Lučah, kjer pripravljajo zelo okusne domače jogurte, skute, maslo, smetane, sire ... Učenci so njihove izdelke lahko tudi degustirali, spoznali kmetijo in prijetna lastnika, g. Andreja in go. Andrejo Duša, ki sta nas prijazno sprejela. Nismo pa pozabili na čebelje vzdušje in glasbo. Čebelice Klara Šinkovec, Gaja Svetec in Mija Hočevar na predmetni stopnji ter Nina Lumbar in Lana Virant na razredni stopnji so ves čas brenčale po razredih ter risale nasmehe na obraze. Prijetnega vzdušja pa nikakor ne bi bilo, če ne bi trije naši harmonikarji Žiga Kastelic, Izak Lenarčič in učitelj Jani Žnidaršič prav v vsakem razredu zaigrali Slakovo pesem Čebelar. Ne smemo pa pozabiti omeniti, da smo se odzvali povabilu Čebelarske zveze Slovenije, da na ta dan ob 10. uri zapojemo pesem našega dolenjskega rojaka in hkrati ustvarimo največji pevski zbor v Sloveniji. Povezali smo se z več kot 430 šolami in vrtci v Sloveniji, kar pomeni, da je ta pesem hkrati zazvenela iz več kot 42.000 otroških grl. Posnetek si lahko ogledate tukaj: https://www.youtube.com/ watch?v=kJpxl6nuIag. Vsakemu posebej prisrčna hvala za obisk in prekrasno preživet dan. ■ 26 Naš kraj ■ november 2018 Vaja evakuacije na OŠ Dobrepolje V sredo, 24. oktobra 2018, smo izpeljali vajo evakuacije na matični šoli ter na obeh podružničnih šolah, v Kompoljah in v Strugah. Renata Pelc Alarm je najavil požar in vaja se je začela. Vsi učenci in delavci šole smo v najkrajšem času zapustili šolo in odšli na zbirno mesto. Na matični šoli je bilo to zbirno mesto kar parkirišče, ki je trenutno zaradi gradnje športne dvorane najprimernejše. Tja so učenci skupaj z učitelji prišli po različnih poteh v skladu z evakuacijskim načrtom in krajem požara. Na zbirnem mestu so učitelji podali informacijo o številu učencev, ki so jih uspešno pripeljali, in o morebitnih učencih, ki so ostali v zgradbi. K sreči je šlo le za vajo, saj smo naleteli kar na nekaj manjših težavic, ki so pokazale, da je vaja še kako potrebna. Po vaji smo naredili natančno analizo in sklenili, da jo bomo (vajo) še ponovili. Zdi se nam pomembno, da avtomatiziramo in tekoče izpeljemo vajo evakuacije. To bo v času resničnega požara v pomoč vsem, tako učencem kot tudi učiteljem. Zavedamo se, da z dobro vajo pridobimo veliko znanja in tudi ne bo ovir in panike, če bi šlo kdaj zares. ■ Evakuacija na PŠ Struge V sredo, 24. 10. 2018, smo na PŠ Struge izvedli evakuacijo. Zagorelo naj bi v kuhinji in kuharica Irena je med tretjo šolsko uro zavpila, da v kuhinji gori. Učenci od 1. do 5. razreda so se evakuirali skupaj z učiteljicama skozi vhod za invalide, učenci od 6. do 8. razreda pa s svojimi učiteljicami skozi glavni vhod. Vsi skupaj smo se zbrali na igrišču. Mojca Pugelj, vodja PŠ Struge Tam smo se pogovorili o evakuaciji. Bila je uspešna, učenci so se med zapuščanjem šole držali za roke, učiteljice smo imele sezname otrok. Pogovorili smo se o namenu evakuacije za vajo in prikazali telefonski pogovor med klicem na številko 112 ter poročevalcem z naše šole. Po analizi smo odšli v učilnice ter nadaljevali pouk. Vtisi nekaterih učencev: Anja Vidrih, 8. razred: Kar naenkrat smo morali ven iz razreda. Učiteljica je rekla, da gori, a mi nismo nič slišali kuharičinega glasu. Mislili smo, 27 Naš kraj ■ november 2018 da gre že zares. Na igrišču smo zvedeli, da je šlo za vajo. V tistem trenutku nas je bilo strah in bili smo nemirni. Klemen Babič in Matevž Novak, 4. razred: Malo sva se ustrašila. Imela sva se lepo. Vid Peter Pugelj, 3. razred: Evakuacija mi je bila všeč, saj se z njo naučimo, kako ravnati, če bo do požara res prišlo. Če bi se požar res zgodil, bi upošteval pravila, ki sem se jih naučil! Maša Struna, 3. razred: Ko je kuharica Irena zakričala, da gori, sem mislila, da zares gori, in mi je srček močno razbijal. Hitro smo šli na igrišče in se držali za roke. Adam Lohkar, 2. razred: Kuharica Irena je zakričala: »Požar!« Učenci smo se prijeli za roke in odhiteli skozi stranska vrata na igrišče, kjer smo se zbrali vsi učenci naše šole in vse učiteljice. Nato smo preverili število učencev. Učenec 7. razreda je prikazal, kako bi poklical gasilce. Po končani vaji smo se vrnili v razrede. Eva Pugelj, 5. razred: Med uro družbe je kuharica zavpila, da v kuhinji gori. Vsi smo bili prestrašeni. V koloni smo odšli ven na igrišče. Vesela sem bila, da je bila to samo vaja. Nik Krašovec, 5. razred: Bila je družba. Naša kuharica je zavpila, da gori. Šli smo na igrišče in upal sem, da zaradi tega ne bo preveč domače naloge. ■ Pet medalj za naše učence na medobčinskem tekmovanju v krosu Krompirjeve počitnice so že uspešno za nami in s tem tudi prvi del šolskih obveznosti, ki so jih spremljala prva prijetna in razburljiva športna tekmovanja. Prijetno toplo vreme nam je šlo na roko pri zunanjih dejavnostih, da smo se lahko brez motenj pripravili za tekmovanje v krosu. Kot je že običajno, se je tekmovanje v krosu odvijalo v Ivančni Gorici v toplem poznojesenskem, sončnem vremenu. Alenka Leskovar Za tekače in predvsem udeležence krosa se spodobi in pričakuje, da jih slabo vreme ne sme motiti, vendar je vseeno čutiti vedrejše razpoloženje, če nas poboža kakšen topel sončen žarek, ne pa da zmrzujemo v mrazu. V takšnem prijetnem vzdušju so se tekmovalci z veseljem in zanosom zagnali na progo. Udeležba naše šole na tekmovanju je bila množična, saj se je krosa udeležilo kar 55 učencev oz. učenk. Veselita nas številčnost in popularnost teka pri nas, saj je tek osnova vsake kondicijske priprave, kros pa doda teku še dodatno draž in ga popestri, naredi vznemirljivejšega. In kako smo se odrezali tokrat? Našim najboljšim adutom je uspelo priboriti si kar pet medalj, kar na splošno lahko ocenimo kot dober uspeh. Vsem tekmovalcem čestitamo, da so uspešno zastopali našo šolo. Tistim, ki s svojim rezultatom niso zadovoljni, naj bo tekmovanje izziv, da še malo trenirajo, da bodo napredovali ter postali boljši. Nosilcem medalj pa naj bodo uspehi še večja spodbuda za naprej, ker zdaj vedo, da so na pravi poti. Ne glede na uspehe smo veseli čisto vsake udeležbe, saj sta največji uspeh naši predanost in zagrizenost. Kdor je kdaj sodeloval na tekaški prireditvi, je spoznal, kako lepo in mikavno je biti že samo udeleženec prireditve. Vsem udeležencem zato čestitamo ter jim želimo veliko veselja in uspeha tudi na naslednjih tekmovanjih. ■ Dobitniki medalj: • Gašper Tomašič, 2. mesto; • Grega Tomašič, 3. mesto; • Kaja Virant, 3. mesto; • Nik Virant, 3. mesto; • Lara Pajk, 3. mesto. 28 Naš kraj ■ november 2018 Simbioza Giba na OŠ Dobrepolje Simbioza Giba že peto leto povezuje Slovenijo z gibanjem. Gre za vseslovenski prostovoljski projekt na področju gibanja, rekreacije, športa, telesne kulture in medgeneracijskega sodelovanja. Cilji so združiti in povezati vse generacije, spletati nova prijateljstva in se gibati. Ema Zajc Tudi na naši šoli smo letos vključeni v projekt Simbioza Giba, v okviru katerega smo imeli v tednu med 15. in 22. oktobrom dejavnosti medgeneracijskega gibanja in povezovanja. Učenci 3. in 4. razreda, ki obiskujejo interesno dejavnost folklora, so pod mentorstvom učiteljic Martine Prhaj in Mateje Hočevar ob glasbi zaplesali skupaj s svojimi babicami in dedki ter se z njimi igrali različne igre. Učenke krožka Rdeči križ, ki ga vodi učiteljica Ema Zajc, so telovadile skupaj s stanovalci Zavoda svete Terezije in šle z njimi na krajši sprehod. Predtem smo na šoli imeli tudi pohod v okviru Dobrepoljskega vandranja, ki so se ga udeležile babice in dedki učencev razredne stopnje. Na ta način smo dodali kamenček v mozaik projekta Simbioza Giba, katerega moto se glasi: »Gibanje je življenje in življenje je gibanje.« Kaj so o skupnem druženju pri fo-klori zapisali naši učenci? »Z babicami smo se igrali, z dedki zaplesali. Babice in dedki so prišli na folkloro in se skupaj zavrteli; babice v levo, dedki v desno, deklice v levo, dečki v desno. Na koncu smo se razšli, a lepo je bilo videti srečne obraze.« Ana Golobič, 4. razred »V četrtek, 18. 10., so k folkornemu krožku prišli naše babice in dedki. Tisti, ki so lahko, so z nami zaplesali. Plesali smo Abrahama. Igrali smo se Škarjice brusim. Babicam in dedkom je bilo zelo všeč. Vsi se bomo tega dogodka še dolgo spominjali.« Zala Marolt, 3. razred »V četrtek, 18.10., so na folklorni obisk prišli dedki in babice. Najprej smo se postavili v krog. Ploskali smo v ritmu in skakali. Potem nam je harmonikašica Ajda zaigrala na harmoniko. Postavili smo se v dve koloni. Tisti dedki in babice, ki so lahko, so z nami zaplesali Abraham ima sedem sinov in Mi se imamo radi. Mislim, da je bilo vsem zelo všeč, da smo se skupaj družili in zabavali.« Nadja Mostar, 3. razred Pravi prijatelji pridejo k nam, če smo srečni in če jih povabimo, a če smo nesrečni, pridejo sami. (Tevtrast) Slabi prijatelji so kakor sončna ura, ki le tako dolgo kaže, dokler sonce sije. Ko se sonce skrije, tudi sence na uri ni. Če si v nesreči našel prijatelja, drži se ga in mu prijaznost lepo povrni. (Anton Martin Slomšek) Naš kraj ■ november 2018 •• Kultura •• 29 Iz ti a še kflibiice Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje • tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 9.00 do 15.00. Četrtek: od 10.00 do 15.00. Z branjem odkrivamo svet, zgodovino in sebe. (Daniel J. Boorstin) Jasmina Mersel Šušteršič Predstavitev knjige Fižol V knjižnici sta nam nedavno izdano knjigo s preprostim naslovom Fižol predstavili avtorica mag. Andreja Škrabec in domačinka Majda Hekič. Knjiga je nastala v okviru projekta Kuharica Fižolov dan - LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe. Avtorica prihaja iz Hrovače pri Ribnici, domovine legendarnega rdečega fižolčka ribnčana, kjer je do nedavnega potekal tudi tradicionalni Fižolov dan. S knjigo Andreja Škrabec povezuje kulinariko, tradicijo in kulturo. Predstavlja različne sorte fižola, vključuje širok nabor receptov ter veliko drugih zanimi- vih ter koristnih podatkov in nasvetov v povezavi z omenjeno stročnico. Fižol je brez dvoma pomemben sooblikovalec Andreja Škrabec, avtorica knjige Fižol, in Majda Hekič prehranske kulture Slovencev. Poznamo ga skoraj 70 vrst. Najbolj razširjeni vrsti pri nas sta navadni fižol in turški ali laški fižol. V genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije hranijo več kot 1000 genskih virov fižola, ki so bili v 90. letih prejšnjega stoletja zbrani na območju Slovenije. Mala zrna različnih velikosti, barv in okusov so del naše identitete, del preživetvenih strategij v teh krajih in tudi del naše kulture, poudarja avtorica ob letošnjem evropskem letu kulturne dediščine. Po predstavitvi knjige je sledila tudi degustacija nekaj fižolovih jedi. Med njimi je bila slovita fižolova torta, za katere se je Andreja Škrabec tudi najbolj specializirala. Knjiga Fižol je na voljo za izposojo v knjižnici. Bralni klub Dobrevoljci - beremo skupaj Začela se je že sedma sezona srečanj bralnega kluba Dobre-voljci. Vabljeni, da se nam pridružite na prijetnih pogovornih večerih ob knjigi meseca, na katerih delimo mnenja, odstiramo nove poglede, širimo znanje in razumevanja ... S konstruktivnimi diskusijami prebrane vsebine še dodatno ozavestimo in poglobimo. Prisluhnemo vsakomur, kajti vsako posameznikovo mnenje je pomembno. Različnost nas bogati. Večkrat uporabimo tudi digitalne medije in si ogledamo kratke izseke filmskih uprizoritev, narejenih po knjižnih predlogah, pa tudi intervjuje z avtorji ... Srečanja potekajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Vedno poskušamo izbirati različne teme in avtorje, torej široko paleto knjig za vsak okus. O naslovu knjige, ki je izbrana za pogovorni večer, se lahko pozanimate v knjižnici. Pogovorni večer bralnega kluba Dobrevoljci o knjigi Hiša avtorice Ivane Djilas Delavnice »Z igro do branja« Sklop delavnic »Z igro do branja« je potekal pod vodstvom pedagoginje Viljenke Jalovec. Namenjen je bil otrokom, ki se z branjem šele srečujejo, in tistim, ki imajo pri njem težave. Viljenka ima bogate učiteljske izkušnje in je avtorica številnih učbenikov in delovnih zvezkov ter drugih didaktičnih pripomočkov za začetno opismenjevanje. Svoje strokovno znanje bo Viljenka ponovno delila z nami na začetku prihajajočega leta, ko bomo izvedli nov sklop delavnic. 30 Naš kraj ■ november 2018 Beremo s tačkami V knjižnici smo ponovno začeli tudi program Beremo s tačkami - R.E.A.D. Reading Education Assistance Dogs je svojstven program, ki pomaga otrokom izboljšati bralne in komunikacijske sposobnosti s pomočjo posebne metode: otrok bere psu. Izšolan terapevtski pes skupaj s svojim vodnikom obišče knjižnico ali druge ustanove kot poslušalec otrok, ki berejo. Otrok kužka boža, se ob tem sprosti, kar pripomore k izboljšanju bralnih in komunikacijskih sposobnosti. Srečanje poteka individualno. Kužkoma Eriku in Haiti lahko berete vsak prvi ponedeljek v mesecu, potrebne pa so predhodne prijave v knjižnici. V družbi kužkov je branje vznemirljivo in nekaj posebnega. Teden splošnih knjižnic Splošne knjižnice drugo leto zapored praznujemo teden splošnih knjižnic po vsej Sloveniji. Od 19. do 23. novembra je tako po vseh knjižnicah potekalo bogato dogajanje za vse generacije pod enakimi naslovi, vendar v vsaki knjižnici posebno in edinstveno. V knjižnici Dobrepolje smo za otroke pripravili druženje s pravljičnim junakom Pikijem Jakobom. Povabili smo tudi skupine otrok iz vrtca Ringaraja. Otroci so prisluhnili zabavnim dogodivščinam, zbranim v knjigi avtorja Kajetana Koviča Moj prijatelj Piki Jakob s čudovitimi ilustracijami Jelke Reichman. Podali pa smo se tudi v medvedjo šolo s poučnimi igrarijami: sestavljankami, spominom, kockami, miselnimi nalogami ... Na pravljičnih uricah smo praznovali tudi z baloni in bonboni. Ob dnevu splošnih knjižnic, 20. novembra, pa je v vseh enotah Mestne knjižnice Grosuplje potekal brezplačen vpis za nove člane. Letošnje leto je tudi leto evropske kulturne dediščine, ki poteka pod sloganom »Naša dediščina. Kjer preteklost sreča prihodnost.«. Obeležili smo ga tudi v tednu splošnih knjižnic. V Dobrepolju smo tako izpostavili 60. obletnico smrti rojaka pesnika in pisatelja Frančiška Kralja (1875-1958), rojenega v Podtaboru, ki je ustvarjal pod psevdonimom Angelar Zdenčan. V tedanji periodiki je objavil več kot 200 pesmi, kratkih zgodb, dramskih prizorov . ■ Skupine otrok iz vrtca Ringaraja na druženju s Pikijem Jakobom Pravljične urice V pravljični svet vabljeni otroci vsak petek ob 17.30. Na pravljičnih uricah se bomo družili s knjižnimi junaki, se skozi njihove dogodivščine tudi marsikaj naučili, prebirali knjige, prepevali in ustvarjali. Tudi najmlajši otroci z veseljem prisluhnejo dogodivščinam pravljičnih junakov. 31 Naš kraj ■ november 2018 Le plesat me pelji 2018 - zlata plaketa za Folklorno skupino Ponikve Dom II. slovenskega tabora v Žalcu je 20. oktobra gostil drugi del državnega srečanja odraslih folklornih skupin z naslovom »Le plesat me pelji!« v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Janez Gačnik Na prireditvi, ki jo je povezoval Gregor Budal - v Dobrepolju ste ga lahko videli kot člana skupine Jareraja na enem izmed koncertov Sekcije Ponikve Kulturnega društva Dobrepolje -, smo nastopili tudi člani FS Ponikve, kar nam je bilo seveda v veliko priznanje. V programskem listu so organizatorji zapisali: »Državno srečanje je namenjeno predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov odraslih folklornih skupin, izbranih na podlagi strokovnega ogleda sedmih regijskih srečanj odraslih folklornih skupin.« In res, kdor je spremljal prireditev, je lahko videl najrazličnejše pristope k odrski uprizoritvi ljudskega izročila: ubrano petje, usklajene korake, dodelane folklorne kostume in glasbene spremljave, ob katerih bi se plesalcem na odru najraje pridružil. Med nastopajočimi so bile tudi uveljavljene skupine z dolgoletnim delovanjem, npr. AFS France Marolt in FS Tine Rožanc. Prav zaradi tega smo še posebej ponosni na zlato plaketo s pohvalo za plesno izvedbo, ki nam jo je dodelila strokovna komisija. Splet z naslovom Tango za tri, s katerim smo se predstavili pod vodstvom Barbare Brodnik, je sestavil Tomaž Simetinger, aranžma glasbene spremljave pa je na podlagi starih not iz obdobja med vojnama, v katerega je tudi umeščeno dogajanje v spletu, sestavil Klemen Bojanovič. Da smo bili za nastop še bolj motivirani, se moramo zahvaliti Janezu Pavlinu in gospe Dolgan, ki sta zastopala Občino Dobrepolje, ter svojim zvestim podpornikom, ki so v dvorani stiskali pesti. Navijači, ki so si ob tej priložnosti ogledali Žalec in njegove znamenitosti, so prireditev spremljali v nabito polni dvorani, mogoče pa jo je bilo gledati tudi na STA, saj je prireditev snemala in v živo prenašala RTV Slovenija. Ob tej priložnosti zopet vabimo mlade in stare, ki imajo veselje do plesa ali bi želeli igrati v godčevski zasedbi ali bi radi pomagali pri petju, da stopijo v stik s člani FS, saj so vsi novi člani dobrodošli, obljubljamo pa, da nam novih izzivov ne bo zmanjkalo. ■ Prijateljstvo je vzvišeno, iz njega odseva moč človeštva; ljubezen je lepa, v njej je poveličan mir človeštva. (Ilja Ehrenburg) 32 Naš kraj ■ november 2018 TRADICIONALNA i BOŽIČNO - NOVOLETNA KONCERTA * - * ** G^dba DoSrepotje ** - sobota, 22. december 2018 - sreda, 26. december 2018 ob 19:00 uri v dvorani Jakličevega doma na Vidmu VSTOPNINE NI! Z veseljem pa sprejmemo vaše prostovoljne prispevke. Vprihajajočem letu VSem želimo Veliko zdaja in sreče! Število mest je omejeno, zato je zaradi velikega zanimanja obvezna rezervacija sedeža. Rezervacijo lahko prevzemate vsako sredo in četrtek od 19.00 do 20.00 v prostorih KD Godbe Dobrepolje ali na telefonskih številkah: 041-764-951 Andrej Škantelj ali 031-218-505 Romana Škantelj, od 5. 12. 2018 dalje. Oblikovanje letaka: Cimerman Barbara 33 Naš kraj ■ november 2018 Gradnja gasilskega doma na Vidmu V zadnjem času se povečuje število tehničnih intervencij. Da smo lahko gasilci na tovrstnih dogodkih učinkoviti, potrebujemo dovolj opreme, ki pa jo je treba tudi primerno shraniti. Zato smo se letos odločili za gradnjo prizidka gasilskemu domu, ki bo služil kot garaža za novo gasilsko vozilo. Uroš Gačnik, PGD Videm Gasilci smo tako pristopili k reševanju že dolgo načrtovane problematike. Potrebovali smo energijsko sanacijo ostrešja ter prizidek nove garaže, ki bo služila za novo operativno vozilo, ki ga nujno potrebujemo. Tako smo v letu 2018 najprej pridobili ustrezna dovoljenja, naredili izkop, sezidali in pokrili prizidek. Prekrili smo tudi celotno preostalo ostrešje, naredili zračni kanal in izolirali streho. Da je v slogi moč, smo znova dokazali, ko se nas je v soboto, 3. novembra 2018, in nedeljo, 4. novembra 2018, vsak dan zbralo več kot 30 članov in simpatizerjev, ki smo s skupnimi močmi napravili novo ostrešje ter sanirali staro kritino. Da smo se projekta lotili načrtovano, nam govori dejstvo, da smo že več let skrbno hranili sredstva ter v letu 2018 izvedli dva večja odmevna projekta: zbiralno akcijo starega papirja in organizacijo Rock Kamnoloma. Akcija zbiranja starega papirja še vedno traja, tako da pozivamo vse občane, da lahko star papir oddate vsako prvo soboto ob 12. uri pred vrati gasilskega doma ali pa za prevzem pokličete številko 041 885 111. Želimo se zahvaliti vsem, ki ste kakor koli prispevali h gradnji, čeprav nas do dokončanja čaka še kar nekaj dela. Zelo veseli smo bili vseh pridnih rok sosedov, klicu na pomoč pa so se odzvali tudi gasilec iz Zagorice, krajani Bruhanje vasi in Vidma. Nekateri so prinesli pecivo, hrano in pijačo ter nam tako dali res prekrasen občutek, da nas pri delu podpirajo in da nismo sami. Predvsem iskrena hvala vsem, ki ste na račun društva nakazali finančna sredstva, ki so v teh časih vsekakor dobrodošla in močno potrebna. Za finančno pomoč se tudi vnaprej priporočamo, sredstva pa lahko nakažete na TRR društva, odprt pri NLB: 02046-0018466420. Zakorakali smo v zimski čas, ko je zemljo že pokrila snežna odeja. Občanom in občankam občine Dobrepolje svetujemo, da preverijo kurilne naprave, očistijo dimnike in kurijo suho kurjavo, ki ne dimi in ne »paca« dimnikov. Tako lahko sami pripomorete k preventivi in se izognete nepotrebnemu intervenira-nju gasilskih enot. V službi ljudstva - Na pomoč! ■ GROŠ-eve volitve V torek, 30. 10. 2018, smo v GROŠ-u izvedli redni občni zbor ter redne volitve v organe Študentskega kluba GROŠ. V prostorih Kluba GROŠ smo volili člane dijaške sekcije, nadzornega odbora in disciplinske komisije, svetnika Zveze ŠKIS in sveta ŠOLS, člane upravnega odbora in predsednika upravnega odbora ŠK GROŠ. Urša Košak, ŠK GROŠ Na mesto predsednika je bil ponovno izvoljen edini kandidat Lovro Trilar, na mesto svetnika pa Toni Krampelj. Na mesta upravnega odbora ŠK GROŠ so bili izvoljeni Anamarija Ahlin, Erik Ro-jec, Samo Okorn, Luka Tomič, Maša An-drojna, Lenart Lavrih in Franci Smrekar. Novi ekipi želimo uspešno delovanje in veliko svežih idej! ŠK GROŠ je letos že peto leto zapored sodeloval pri akciji Manj svečk za manj grobov. Gre za vseslovensko dobrodelno akcijo, ki spodbuja ljudi, da namesto prižiganja sveč pokojnikom s svojim darom poskrbimo za tiste, ki so še vedno med nami in potrebujejo pomoč. Sredstva smo zbirali 31. 10. in 1. 11. 2018 na pokopališčih Resje v Grosupljem in Šmarje - Sap. Na stojnicah je bilo zbranih 1572,99 €. Celoten znesek bo podarjen družini v stiski. Vsem prostovoljcem in tistim, ki ste darovali, se iskreno zahvaljujemo. V novembru smo imeli dve fotografski delavnici, podprli pa smo tudi študentsko krvodajalsko akcijo Častim ^ litra. Zbiramo pa prijave za ZLOM: GROŠ-ev LAN turnir, ki bo v soboto, 8. 12. v pro- 34 Naš kraj ■ november 2018 storih ŠK GROŠ. V tednu pred lokalnimi volitvami smo se v GROŠ-u srečali s kandidatoma za župana občine Dobrepolje in kandidatoma za župana občine Grosuplje. Pogovor je tekel o problematiki mladih v občinah in sodelovanju s študentskim klubom, čemur so bili naklonjeni vsi kandidati. Več informacij v zvezi z dogodki in ugodnostmi boste pravočasni našli na naši prenovljeni spletni strani (www.klub-gros.com), spremljajte nas tudi na Facebooku (www.facebook.com/ sk.gros). Pričakujemo pa vas tudi na uradnih urah v prostorih ŠK GROŠ, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek med 18. in 20. uro. Z GROŠ-em ni nikoli dolgčas! ■ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Prišel je god sv. Martina in v društvu upokojencev smo si pripravili veselo srečanje, da proslavimo ta praznik. Marija Tegel, foto Nada Lunder Ja, prijave so kar deževale in medse smo povabili tudi svoje prijatelje - upokojence iz društva Šmarje -Sap. Dvorano smo napolnili, ostal je le prostor za ples. Takoj ko smo se zbrali, se je plesišče napolnilo in popoldne se je začelo v prijetnem vzdušju. Po dobrem kosilu in obvezni kavici pa je prišel trenutek resnice. Med Šmarčani je bila pripravljena ekipa za krst mladega vina. Gospa Sonja je bila čisto prava za to opravilo. Oblečena je bila v mašniško oblačilo s škofovsko palico in kapo na glavi in skupaj s svojo asistentko »mežnarco« sta se lotili dela. Ob vstopu v dvorano je završalo, kaj šele ob samem blagoslovu in molitvi litanij ter glasbeni spremljavi harmonikarja Janeza. Obred je bil popoln. Nazdravili smo si in veselo zaplesali. Kulturnega programa ge. Sonje s krstom mladega vina še ni bilo konec. Z Janezom sta jih stresala kot iz rokava in popoldne je bilo res čudovito. Nasmejali smo se kot že dolgo ne. V soboto, 24. 11. 2018, je bilo tradicionalno srečanje Območne zveze društev upokojencev Dolenjska. Tega srečanja se vsako leto udeležujemo v velikem številu. Po kulturnem programu, v katerem je sodeloval tudi naš pevski zbor Škrjanček, se je nadaljevalo družabno srečanje. Tudi ta dan je bil prijeten, predvsem pa drugačen od našega vsakdana. Kaj nas čaka v prihodnje? Pred nami je veseli december. V tem mesecu se veliko dogaja. Tudi prvi od treh dobrih mož prihaja. Darila se že pripravljajo, in ko bo prišel pravi čas, vas bodo starejše člane obiskali naši poverjeniki z darili sv. Miklavža. Imeli bomo tudi zadnjo letošnjo sejo upravnega odbora. Na njej se bomo dogovorili, kako bomo delovali v prihodnjem letu. No, da pa v novo leto ne bomo zakorakali brez lepih želja, se bomo še zadnjič v tem letu zbrali v soboto, 22. 12., z začetkom ob 13. uri, na prednovoletnem srečanju. Lepo vabljeni! ■ Takole je videti krst »mladega vina«. Z zanimanjem opazujejo dogajanje. 35 Naš kraj ■ november 2018 Jesenske dejavnosti v zavodu Prizma Ponikve V prispevku predstavljamo pet različnih dejavnosti, ki smo jih za naše varovance pripravili v zavodu Prizma in v naših bivalnih enotah. Dipl. del. ter. Barbara Bavdek, PRIZMA Ponikve Izlet na Brezje Kot vsako leto smo se odpravili na Brezje, kjer smo se udeležili maše v baziliki Marije Pomagaj. Zaradi tako velikega povpraševanja in večjega števila udeležencev smo se na izlet odpravili kar dvakrat in prav nestrpno smo odštevali dneve do 10. in 17. oktobra 2018. Po sveti maši smo si privoščili kratek sprehod do gostišča, kjer smo pojedli kosilo. Pika na i pa je bila seveda na koncu dneva odlična blejska kremna rezina. Kostanjev piknik V sredo, 24. oktobra, smo imeli jesenski piknik. Naročeni so bili dobra družba, kostanj, jabolčni zavitek in odlično vreme. Dobra družba so bili vsi stanovalci zavoda in BE, odličen kostanj je priskrbel naš ekonomat, enkraten jabolčni zavitek se je spekel v naši kuhinji in sonce nas je prav tako uslišalo. Vse skupaj pa se je povezalo v nepozaben kostanjev piknik. Ustvarjanje z mahom V četrtek, 8. novembra, smo v prostorih Prizme Ponikve organizirali delavnico izdelovanja različnih izdelkov z mahom. Včasih nam ni treba zapraviti celega premoženja za zimsko dekoracijo. Včasih je dobro preprosto oditi na sprehod, nabrati mah ali druge dobrote, ki nam jih gozd ponuja. Za naše smrečice iz mahu smo potrebovali: mah, islandski lišaj, karton, žico, lepilo ter neko mero potrpežljivosti. Mi smo na koncu uporabili dekorativne bunkice in lučke, lahko pa bi uporabili tudi želodove kapice, storžke, gumbe ali druge reči, ki ležijo po hiši. Če ste brez idej, je smrečica lahko tudi odlično praznično darilo ali pa je njeno izdelovanje le preprosto ustvarjalno preživet čas z otroki in družino. Tradicionalni slovenski zajtrk V petek, 16. novembra, smo v Prizmi Ponikve tako stanovalci kot zaposleni jedli tradicionalni slovenski zajtrk. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk nam omogočajo Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo RS za zdravje, Ministrstvo RS za kulturo in Ministrstvo RS za okolje in prostor. Kot spremljevalna dejavnost nam je služil obisk izkušenega čebelarja Braneta Borštnika, predsednika Čebelarskega društva Velike Lašče. Predstavil nam je različne proizvode čebel, kot so med, matični mleček, propolis, cvetni prah, čebelji strup itd., in kako pozitivno vplivajo na naše zdravje. Da, tudi mi smo bili presenečeni nad dejstvom, da ima čebelji strup določene zdravilne lastnosti. Vsekakor se g. Borštniku še enkrat toplo zahvaljujemo za tako poučno delavnico. Dan odprtih vrat V četrtek, 15. novembra, smo na stežaj odprli naša vrata vsem obiskovalcem. Iz kuhinje je lepo dišalo po pečenem pecivu in kavi, dvorana zavoda je bila okrašena, lesna delavnica je pripravila darila za obiskovalce in odprta je bila stojnica za morebitne kupce. Pevski zbor Strune je nabrusil svoje glasilke, izmerili smo vaš krvni tlak, prebrani so bili odseki iz naše revije Lubi stanovalci in v ozadju se je vrtela fotografska razstava Milojka Mijailovica. Zahvaljujemo se vsem stanovalcem, zaposlenim in obiskovalcem, ki ste se udeležili in pripomogli k dnevu odprtih vrat Prizme Ponikve. ■ 36 Naš kraj ■ november 2018 Zahvala krvodajalcem Veseli in ponosni smo na naše krvodajalce. V štirih dneh, od 22. do 25. oktobra 2018, so se odzvali 404 krvodajalci, med njimi tudi mnogi mladi, ki so kri darovali prvič. V spodbudo mladim krvodajalcem smo imeli nekaj dni pred krvodajalsko akcijo predavanje o krvodajalstvu za dijake Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje Plemenitemu zgledu očetov sledijo sinovi in hčere. Ne razmišljajo, kaj bodo imeli od tega, in s svojo krvjo rešujejo življenja. Iskrena hvala vsem za vaš zgled! Otroci prvega razreda OŠ Dobre-polje najbrž ne bodo nikoli pozabili svoje dobre učiteljice Martine, ki so jo gledali med odvzemom krvi in potem smeli celo potipati vrečko z njeno toplo darovano krvjo. Na OŠ Šentvid pri Stični smo poleg krvodajalske akcije sodelovali tudi na naravoslovnem dnevu za učence osmih razredov. Predstavili smo jim poslanstvo Rdečega križa, spoznali so potek krvo- dajalske akcije, potem pa so se učili še osnov prve pomoči. Zahvaljujemo se tudi vsem za možnost uporabe prostora, prostovoljcem za pomoč pri pripravi prostorov, strežbi malice in drugemu skritemu delu, da vse lepo poteka. ■ Drobtinica Ob svetovnem dnevu hrane in svetovnem dnevu revščine smo v soboto, 13. oktobra, letos že desetič na našem območju izvedli dobrodelno akcijo Drobtinica. V trgovskih centrih so naši prostovoljci zbirali prostovoljne prispevke za pomoč otrokom. Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje je težko staršem, ko se nabirajo neplačane položnice, kljub temu da hodijo na Zbrana sredstva nakažemo šolskim skla- delo, a zaradi prenizke plače ali kreditov dom na domačih osnovnih šolah. Kako ne morejo poravnati obveznosti za svoje otroke. Iz malih darov smo mnogim pripravili veliko veselje, zato se zahvaljujemo za vse prispevke in vsem sodelujočim prostovoljcem za podarjeni čas. ■ 37 Naš kraj ■ november 2018 RKS - Območno združenje Grosuplje ustanavlja novo ekipo prve pomoči, zato vabimo prostovoljce k sodelovanju. Ekipe prve pomoči predstavljajo pomembno enoto v sistemu civilne zaščite v izrednih razmerah. Pridružite se prostovoljkam in prostovoljcem, ki pridobivajo in širijo znanje prve pomoči. Prva pomoč rešuje življenja! Več informacij na: http://www.grosuplje.ozrk.si/ in 051 380 351 ali grosuplje.ozrk@ozrks.si. m Teden Karitas (26. 11. do 2. 12.) in Klic dobrote 2018 Letošnji Teden Karitas bo potekal od ponedeljka, 26. novembra 2018, do nedelje, 2. decembra 2018, pod geslom »MLADOST IZ KORENIN MODROSTI«. Geslo nas nagovarja za sodelovanje KžlfitilS med mladimi in starejšimi. Papež Frančišek je o mladih rekel, da jih je treba poslušati, slišati in župnijska Karitas Dobrepoije-videm sprejemati. Marta Šuštar Starejši smo povabljeni, da sprejemamo mlade v njihovi enkratnosti, jim zaupamo, jih podpremo in upoštevamo ideje, ki jih prinašajo. Mladi pa se lahko s svojim delom in sodelovanjem izkažejo v družbi, dobijo svojo vlogo, se učijo in osebnostno rastejo. V Tednu Karitas Slovenska karitas že tradicionalno organizira dobrodelni koncert Klic dobrote v dvorani Golovec v Celju, ki ga bo v živo prenašala tudi RTV Slovenija in si ga mnogi gotovo z veseljem ogledate. Klic dobrote in spremljajoče akcije, ki potekajo v novembru oz. v Tednu Karitas, nas vabijo, da pokažemo sočutje in solidarnost do družin v stiski ter jim podarimo svoj prispevek. Karitas še posebej želi pomagati otrokom in mladim v revnih družinah, ki so zaradi negotove zaposlitve, prenizkih dohodkov, nesreč, zadolženosti ali bolezni staršev v marsičem prikrajšani. Pomanjkanje lahko njihove otroke zaznamuje za vse življenje. V Župnijski karitas Dobrepolje že več let v novembru organiziramo zbiranje oblačil, obutve in drugega tekstila za potrebe Karitas. Letos je bil odziv izredno velik, saj smo zbrali blizu 2000 kg materiala. Prostovoljke Karitas smo 14 dni pregledovale in sortirale zbrana oblačila. Nekaterim družinam in posameznikom smo omogočile, da so si izbrali, kar so potrebovali, drugo pa smo lepo zloženo in urejeno oddale naprej. Iskreno se zahvaljujem sodelavkam za požrtvovalno delo. Hvala tudi vsem, ki ste oddali oblačila in druge uporabne stvari lepo urejene in označene. Še posebej hvala mladim prostovoljkam in prostovoljcem ter možem, ki so pomagali pri nakladanju oblačil na kombi. Zdaj pa se sodelavci Župnijske karitas že pripravljamo, da bomo pomagali Miklavžu, ko bo obiskal in obdaril stanovalce obeh domov ter bolne in starejše od 80 let. Teden Karitas se bo zaključil z Nedeljo Karitas, 2. decembra 2018, ko se po vseh župnijah posebej spomnimo različnih stisk ljudi pri nas in po svetu in tudi prostovoljcev Karitas, ki se po svojih močeh trudimo to stisko lajšati. Hvala vsem, ki z dobrohotnostjo spremljate in podpirate delo Karitas. ■ 38 Naš kraj ■ november 2018 Odkrili bomo novo ploščo v spomin pomembnemu Dobrepoljcu Čas, ta neizprosni in pravični sodnik naših dejanj in snovanj, teče tiho in neopazno mimo nas. Neznansko hitro minevajo v nepovrat dnevi, leta, cela obdobja našega življenja in naše zgodovine. Podrobnosti se izbrišejo, tonejo v pozabo in izginjajo v mraku davnine. Na pobudo TD Dobrepolje in v sodelovanju z Občino Dobrepolje smo se dogovorili, da na občinski praznik na pročelju TlC-a odkrijemo spominsko ploščo enemu največjih sinov doline, častitljivemu LUKI IZ DOBREPOLJ. Edi Zgonc, TD Dobrepolje Mineva več kot 510 let, ko je neke v naši dolini staršem s priimkom Drinak na svet privekal mali Luka. Že v deških letih je kazal velike intelektualne sposobnosti, kar je spodbudilo starše, ki so živeli od kmetijstva in trgovine, da ga pošljejo v šole. Po vsej verjetnosti je najprej obiskoval latinsko šolo v Ribnici in postal diakon. V roku naslednjega leta je prejel mašniško posvečenje. Kdor je v tistem času želel dobiti višje službe v Cerkvi (prošt, kanonik, arhidiakon ...), je moral po končani latinski šoli v Ribnici naprej na Dunaj (to šolo bi danes označili s srednjo, imenovano od leta 1407 dalje prva gimnazija na Kranjskem). Vse o šolanju Luke v Ribnici so zgolj predvidevanja. Iz rodne Dobrepoljske doline je odšel na Dunaj, kjer ga je k sebi vzel premožni in učeni dunajski meščan Avguštin Prugl - Tyfernus (po nemški oznaki Tuffer za Laško, od koder je bil doma). Pred tem je bil Avguštin Prugl župnik v Moravčah in Slovenj Gradcu. Na Dunaju je leta 1521 dobil župnijo sv. Petra. Kmalu je Luka zapustil Dunaj in odšel na študij v Salzburg in še na pet nemških univerz ter se končno vrnil študirat na dunajsko univerzo. Aprila 1524 se je vpisal pod imenom LUCAS DRINAK BONI-CAMPIANUS (v priimku se skriva koren v besedi dren). Po smrti cesarja Maksimiljana I. (edini habsburški cesar, ki je obvladal slovenščino) leta 1519 je dunajska univerza doživljala veliko krizo (verski boji, kuga, ki je pokopala kar 10.000 meščanov, turška nevarnost, obleganje Dunaja leta 1529, neurejeno materialno stanje na univerzi, notranji nemiri). Sledili sta dve reformi na univerzi (1524 in 1528), ki ju je sprožil takratni deželni glavar in poznejši cesar Ferdinand I., in stanje se je začelo izboljševati. ^t^^**^ jJtj** jb. J Ff m 1 "-JC, rrlJu^P iffl- ^i-art-J ■ f ..r H-n .- ■ ■ —i,— ji >—r---1 J ■ - v ■ - . ___ 12rSz Lt-r- ,-■■■■ -J—'---— n Lukov koncept (pisna priprava) za predavanje o CICERONU V takšnih težavnih razmerah je naš Luka leta 1528 dosegel prvo akademsko stopnjo, postal je BACCALAUREUS AR-TIUM (10. marca 1528, ko so na Dunaju sežgali prekrščevalca Balthazarja Hub-maierja, kar je zelo prizadelo našega Luka in Primoža Trubarja, ki je bil tisti čas študent na Dunaju). Leta 1533 je postal član konzilija fakultete in kot profesor redno opravljal svoje dolžnosti, sodeloval v izpitnih komisijah, opravljal dolžnost dekanovega asesorja in 1536 dosegel naziv dekan, kar je bil pozneje še štirikrat (1543, 1545, 1547, 1557). Poleg tega je bil dvakrat rektor univerze (1547, 1557). Že leta 1541 in 1554 je bil soglasno izvoljen za superin-tendenta univerze in v letih 1548-1553 je opravljal pomembno funkcijo krajevnega superintendenta (mož zaupanja, ki je varoval interese državne oblasti, vladarjeva podaljšana roka). Omeniti moramo tudi, da si je Žiga Herbestein za diplomatska potovanja Grb rodbine Herberstein Sigismund (Žiga) Herbstein 39 Naš kraj ■ november 2018 na vzhod (Madžarska, Poljska, Rusija) izbral našega Luka, ki je bil hkrati spremljevalec, tajnik in stilistični oblikovalec besedil. Ne vemo, kolikokrat je bil Luka zraven na 69 diplomatskih misijah Žiga Herbersteina (30-krat na Madžarsko, enkrat na Poljsko in dvakrat v Rusijo). Vse to je dokazljivo z vsebinami pisem, ki sta si jih izmenjavala naš Agathopedius in Žiga Herberstein. Bila sta tesno povezana, Žiga je imel za očetovskega zaščitnika. Iz pisem se jasno izdvoji dejstvo, da je naš Luka stilistično opilil Herberstei-nove Moskovske zapiske, ki so izšli leta 1549 pod naslovom RERUM »MOSCO-VITICARUM COMMENTAR«. Mesto, ki ga je Luka zasedal na artistični fakulteti od leta 1534, ko je postal ORDINARIUS BONARUM LITERARUM PROFESSOR, je bilo eno glavnih pridobitev humanistične prenove na dunajski univerzi. To je bila stolica za POETIKO, združeno z RETORIKO. O tem, kako je Luka učil svoj predmet, je mogoče razbrati iz dveh rokopisnih fragmentov, zlasti kako je predaval, bral in razlagal CICERONA. Bil je izjemen, njegov študent CASPAR MARCHAR je izdal Cicero-nov spis v nemškem prevodu na podlagi Lukovih predavanj. Mnogi njegovi študentje se v dobrem spominjajo svojega spoštovanega učitelja in so mu posvetili svoje literarne zapise, posvetilno elegijo in podobno. Častno mesto je bilo odmerjeno Luku kot superintendentu v prvem tiskarskem katalogu akademskega zbora dunajske univerze leta 1551. Njegov zelo učeni študent Talhmer je v poslovilnem govoru v spomin na pokojnika Luka 25. julija 1562 pred 3000 študenti pred stolnico sv. Štefana na Dunaju med drugim dejal, da je bil pokojnik v veliko čast svoji domovini kranjski. Ta govor je bil istega leta objavljen v tiskani besedi s posvetilom velikega Lukovega prijatelja, diplomata barona Sigismunda (Žiga) Herbersteina. Na prvi strani je bil natisnjen grb Herbersteinov. Luka so pokopali v stolnici sv. Štefana na Dunaju med največjimi imenitniki vseh časov. Za škofom Jurijem Slatkonjo je bil naš Luka drugi Slovenec, ki je dobil mesto pokopa v stolnici sredi Dunaja. Veliko spoštovanje do našega Luka, ki je 28 let nesebično razdajal svoje veliko znanje svojim priljubljenim študentom, je v žalostinki zapisal Ljubljančan, njegov študent Gašper Žitnik: »Luka iz Dobrepolj se je v družbi barona Sigismunda Herbersteina pogosto družil s Kranjci (študentje), ki jih je družila skupna ljubezen do rodne Kranjske.« Kot dolgoletni profesor in očetovski vodnik na Dunaju je študentom iz Kranjske in drugim študentom prispeval svoj delež k uveljavitvi humanističnega duha na univerzi in k duhovnemu napredku svoje kranjske domovine. Leopold Lahner je leta 1562 v poročilu o delovanju artistične fakultete (danes je to filozofska fakulteta) spoštljivo opisal, da je sodil med prve uglednejše profesorje na njegovi ustanovi. Žiga Herberstein je bil rojen na starem vipavskem gradu in slovenski jezik mu ni bil tuj. Gašper Žitnik, pravnik, rojen v Ljubljani leta 1535, umrl v Gradcu 1585, je učil na artistični fakulteti od 1566 dalje kot profesor etike, bil je tudi svetnik no-tranjeavstrijske vlade v Gradcu. Spadal je med preganjalce evangeličanov. Njegova sestra Uršula se je poročila z ljubljanskim meščanom Lenartom Hrenom in rodila sina, poznejšega ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Na kratko in na preprost način smo prikazali delček življenja našega velikega Dobrepoljca. Izposodili smo si podatke iz strokovnega zapisa Primoža Simoniti-ja, ki je umrl letos. Po besedah g. Feliksa Bistra je bil pripravljen sodelovati pri zapisu o Luku, na osnovi dostopnih virov, ki jih je odkril. G. Primož Simoniti je bil član SAZU, zaslužni profesor ljubljanske univerze z vsemi akademskimi nazivi (klasični filolog, literarni zgodovinar, prevajalec ...). Vsi napori za izdajo strokovne brošure humanistu Luki iz Dobrepolj (načrt za leto 2019) se bodo vrteli okrog zgodovinarja in publicista Feliksa Bistra, ki je koroški Slovenec in živi na Dunaju. V upanju, da se na sam občinski praznik (6. decembra) pridružite pri odkritju spominske plošče našemu Luku pred turistično-informativno pisarno in s tem dokažete, da smo iskreno ponosni na svoje slavne prednike. Se vidimo! ■ Predbožični izlet v Gradec (Graz) Odhod ob 6. uri zjutraj z avtobusnega postajališča na Vidmu in vožnja proti Avstriji. Po prihodu v Gradec si bomo ogledali staro mestno jedro in doživeli čarobnost božičnega vzdušja. Možnost bo tudi ogleda znamenitih ledenih jaslic, ki jih vsako leto naredijo iz 50 ton ledu. Popoldne bo čas za uživanje v predprazničnem vzdušju in obisk trgovskega centra z več kot 800 trgovinami. Vrnitev na Videm je predvidena okoli 22. ure zvečer. KDAJ: 15. december 2018. CENA: 25 €/osebo. CENA VKLJUČUJE: avtobusni prevoz, vodenje in organizacijo izleta. OPOZORILO: ne pozabite na osebni dokument. PRIJAVE SPREJEMAMO: • vsako soboto od 9. do 11. ure v Turistični pisarni na Vidmu (TIC), • na telefonski številki 041 962 823 in • na e-naslovu td.dobrepolje@gmail.com. TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOUE IZZIVI SEDANJOSTI ZA PRIHODNOST 40 Naš kraj ■ november 2018 Trije izleti Turističnega društva Dobrepolje V letu 2018 smo člani Turističnega društva Dobrepolje izpeljali kar tri izlete po Sloveniji. Cirila Nose, TD Dobrepolje 7. aprila 2018 smo se podali na Dolenjsko. Rdeča nit tega izleta sta bili življenje in delo našega starinoslovca Jerneja Pečnika (1835-1914). Rojen je bil na Cesti, najstarejši dobrepoljski vasi. 1857 je za tri leta odšel na delo v železolivarno Gradec, se leta 1873 odselil na Mirno, kasneje v Podbočje, Mokronog in leta 1883 v Krško. Prihod v Krško je bil pomemben mejnik v njegovem življenju. Med bližnjima vasema Drnovo in Brege so polja skrivala ostanke rimskega Nevio-dunuma, kar so odkrivali kmetje pri oranju. Jernej Pečnik se je odločil, da gre do cesarja Franca Jožefa I. in ga poprosi za denar za izkopavanje na Drnovem. Dobil je denar, podprl pa ga je tudi kustos Dragotin Dežman iz Deželnega muzeja v Ljubljani. Tako se je začela njegova velika zgodba. Na območju med Krškim in Veliko vasjo je kot prvi izkopaval rimske grobove (več sto) najrazličnejših vrst. Na naši poti je bil postanek na Drno-vem najpomembnejši. Drnovo je bilo največje rimsko rečno pristanišče v naših krajih, z dvema pomoloma iz velikih kamnitih blokov, poploščeno obalo in skladiščem v dolžini 60 m. Drnovo je bilo prekladna postaja ob pristanišču na Savi s starim imenom Noar. Razcvet mesta dimenzij 200 m x 200 m sta omogočili rečna in cestna povezava. Kraj se je razvil v trgovsko, pristaniško in obrtniško središče in doživel svoj višek med 80. in 140. letom n. št. V 5. stoletju je življenje v kraju zamrlo. Osrednji del mesta je bil glavni trg - forum z baziliko in svetiščem. Poleg vodnjakov so imeli vodovod iz zajetja Vir pri vasi Izvir pod Gorjanci (7,6 km vodovoda z lončenimi cevmi), kanalizacijo, hipokavst ter stavbe z mozaiki, atriji, freskami ... Jernej Pečnik se je specializiral za prekopavanje grobov. Na tem širšem območju je prekopal več 1000 grobov in našel več 1000 predmetov. Iz Drnovega smo se odpeljali v Krško, kjer smo se sprehodili skozi jedro do Valvasorjeve knjižnice in razstave, posvečene Josepini Hočevar, gospodar-stvenici, mecenki, dobrotnici in izjemni Podbočje ženski 19. stoletja, kot so nam jo predstavili strokovnjaki. Josepina Hočevar se je rodila leta 1824 v Radovljici, poročena pa je bila z Martinom Hočevarjem iz Velikih Lašč. Zakonca sta bila velika dobrotnika in leta 1898 je Josepina prejela Elizabetin red III. razreda ter bila častna meščanka Krškega, Radovljice, Kostanjevice na Krki in drugih mest. Umrla je leta 1911, pokopana pa je v mavzoleju v Krškem skupaj z možem Martinom. Po ogledu smo se zapeljali skozi Videm (del Krškega), mimo Pečnikove Libne do gradu v Brežicah iz 16. stoletja. Tamkajšnji posavski muzej že od leta 1949 predstavlja dediščino Posavja. Sledil je ogled zbirk, povezanih z našim Jernejem Pečnikom, in ene najlepših baročnih dvoran, ki predstavlja edinstveni primer baročnega posvetnega stenskega slikarstva na Slovenskem. Iz Brežic nas je pot peljala mimo sotočja Krke in Save do Podbočja, kjer nas je sprejel naš rojak Franci Novak, župnik v Podbočju, nam povedal marsikaj zanimivega ter nas popeljal na rob Krakovskega pragozda na okusno in izdatno kosilo. Od tod smo se podali v bližnjo Kostanjevico in se skupaj poklonili Tonetu Kralju na njegovem grobu. Sledila je vožnja proti domu s kratkim postankom v Žužemberku. 9. 6. 2018 smo organizirali izlet na Višarje, idilično naselje, kjer sobivajo tri kulture in trije različni svetovi. Svete Višarje so med najstarejšimi, najvišje ležečimi, najbolj priljubljenimi in tudi zdaj najbolj obiskanimi slovenskimi božjimi potmi. Pot nas je vodila skozi turistično in zimsko-športno središče Kranjska Gora, kjer smo si privoščili jutranjo kavi-co. Nato smo se zapeljali skozi Planico, kjer smo si iz avtobusa ogledali Bloud- Tone Kralj: Marija zavetnica s plaščem - poslikava cerkve na Svetih Višarjah 41 Naš kraj ■ november 2018 kovo velikanko in letalnice bratov Gori-šek ter izvedeli marsikaj novega o prvem smučarskem domu in inovativnem nordijskem centru, kot ga ni mogoče najti nikjer drugje na svetu. V Trbižu smo vstopili v kabinsko žičnico, se v lepem sončnem vremenu odpeljali proti Višar-jam ter občudovali čudovit razgled in lepoto gora. Po prihodu na vrh smo prisostvovali sveti maši in si ogledali slovito Marijino cerkvico ter njeno okolico. O nastanku božje poti na Svetih Vi-šarjah se je ohranilo staro izročilo iz leta 1360, ko je nekega dne pastir iz Žabnic na planini izgubil svoje ovce. Po dolgem iskanju jih je našel na vrhu, kjer so klečale okoli brinovega grma, v katerem je bil lesen kip Marije z Jezusom. Pastir je kipec z vso spoštljivostjo vzel in ga odnesel v Žabnice k župniku. Ta ga je presenečen in zadovoljen shranil v župnišču, vendar je kipec vedno znova našel pot nazaj na goro. Za nasvet, kaj storiti, je župnik povprašal nadrejenega oglejskega patriarha. Dal mu je nasvet, da na mestu najdenja kipa sezidajo cerkev. Pri zidavi cerkve je želel pomagati tudi slepi domačin, ki je čudežno spregledal. To je bil povod za množična romanja, ki trajajo že več kot 650 let. Od maja do septembra Višar-sko Marijo leto za letom obišče več kot 100.000 romarjev. Na Višarje je žabniški župnik Rafko Premrl leta 1938 povabil našega Toneta Kralja, da je v romarski cerkvi poslikal prezbiterij, v ladji pa slavolok pod prižnico in se v poslikavah najbolj približal ljudskemu okusu. Poslikave vsebujejo teme krščanske umetnosti in protifašistične motive v znak protesta proti fašističnemu zatiranju Slovencev. Oltar v cerkvi, kjer kraljuje starodavni Marijin kip, je narejen iz kosov starega marmornega oltarja. Druga oprema je veliko skromnejša kot nekoč, saj so jo poškodovali ali odnesli viharji zgodovine. Najlepša »oprema« pa je čudovit razgled, ki se od cerkve odpira na vse strani in smo se ga obilno naužili. Po vrnitvi v dolino smo se ustavili v gostilni Rožca. Dobro okrepčani smo nadaljevali pot do dveh ledeniških jezer, in sicer Belopeških jezer, ki s svojo zele-no-modro barvo vode in pogledom na veličastni Mangart nikoli ne razočarata. Tudi nas sta prevzeli. Ob koncu svoje poti smo obiskali še Radovljico, ki se ponaša z enim najlepših starih mestnih jeder v Sloveniji. Občudovali smo slikovite hiše iz 16., 17. in 18. stoletja. Radovljica je pre- Avber na Krasu stolnica čebelarstva in čokolade. Sprehodili smo se po Linhartovem trgu, ki je dobil ime po Antonu Tomažu Linhartu, ki je bil rojen v eni od meščanskih hiš prav na tem trgu. Na trgu sta spomenik in vodnjak v spomin Josipini Hočevar (ki smo jo spoznali že spomladi v Krškem), Čebelarski muzej, Mestni muzej, Galerija Šivčeva hiša itd. S tem smo sklenili drugi letošnji izlet. 13. 10. 2018 pa smo odpotovali na Kras - zopet po poteh slikarja Toneta Kralja. Na poti na Kras smo se najprej ustavili v Ljubljani pri hčerki Toneta Kralja, gospe Tatjani (Tanji). Rojena je bila leta 1932 in živi v nekdanjem domovanju Toneta Kralja. Operna pevka (sopranistka), ki je začela svojo glasbeno pot leta 1964 v Sarajevu, je dve leti bivala v St. Gallnu, nato štiri leta v Wuppertalu, Kolnu in Es-snu, od leta 1972 pa živi v Ljubljani. Cerkvene poslikave na Primorskem so v takšnem obsegu, da predstavljajo enkraten primer v evropski zgodovini. Prav vsaka »Kraljeva cerkev« v poslikavi vsebuje vsaj delček »slovenske narodne simbolike« ali bolj ali manj prikritega motiva antifašizma. Tone Kralj je v letih 1927/28 poslikal cerkev sv. Nikolaja v kraju Avber, kjer smo se najprej ustavili, potem pa smo si ogledali cerkev sv. Andreja (poslikano leta 1967) na Gorjan-skem. Od tam smo odšli čez mejo na Vej-no, kjer je Tone Kralj leta 1966 poslikal stranski oltar v romarski Marijini cerkvi. Nazadnje smo se ustavili v Tomaju - tudi tam je poslikal cerkev sv. Petra in Pavla, in sicer leta 1928. V Tomaju smo izlet zaključili na prijetnem kmečkem turizmu, kjer so nam postregli z odličnim kosilom, seveda pa smo poizkusili tudi pravi kraški teran. Ob koncu bi želeli poudariti, da organizacija in ne nazadnje izvedba opisanih izletov ne bi bili mogoči brez dela, znanja in karizme našega nepogrešljivega člana, gospoda Edija Zgonca. Za ves njegov trud se mu zato najlepše zahvaljujemo. Hvala pa gre tudi vsem, ki ste izkazali zanimanje za naše izlete in jih s svojo prisotnostjo popestrili tudi sami. ■ Kot postaja vino s starostjo boljše, morajo biti stara prijateljstva najlepša. (Cicero) Staršev si ne moremo izbirati, prijatelje pa lahko. (Jacques Delille) Življenje brez prijateljev je kakor dolgo potovanje brez gostiln. (Demokrit) 42 ••• Iz društev ••• Naš kraj november 2018 Turistično društvo PODGORA in Planinsko društvo DOBREPOLJE organizirata 25. tradicionalni pohod z baklami na Kamen vrh v torek, 25. decembra 2018. Dnevni pohod: start iz Podgore ob 14. uri Nočni pohod: start iz Podgore ob 18. uri Oba pohoda bodo vodili vodiči. Dnevni pohod bo prilagojen tudi za najmlajše, saj bomo imeli več postankov s pripovedovanjem dobrepoljskih zanimivosti. V Podgori in na Kamen vrhu bo poskrbljeno za pijačo, hrano in dobro razpoloženje. Na pohod se odpravite v primerni obutvi in oblačilih. Zaključek pohoda bo v koči pri Koritu ob klobasah, kuhančku in prijetnih ritmih. o TD Podgora PD Dobrepolje Turistično društvo PODGORA in konjeniška sekcija vabita vse konjenike, ljubitelje in rejce konj na BLAGOSLOV KONJ, ki bo na sv. Štefana dan, 26. decembra 2018, pri gasilskem domu na Vidmu v Dobrepolju, z začetkom po drugi, dopoldanski maši. Pri vseh morebitnih vprašanjih in z informacijami vam bo pomagal Mitja Zupančič, tel. 041-353-829. davčna tajnost Gledališka skupina Pod odrom ffa) ^DRUiTVO FRAN GOVEKAR IG vabi na ogled komedije v dveh dejanjih dohodnina v petek, 14. decembra 2018, ob 19.00, v dvorani v Jakličevem domu. Režija: Alenka Jeraj Prodaja vstopnic pol ure pred predstavo. Vstopnice lahko rezervirate na info@dfg.si ali 051 374 475. Vabljeni! AR 43 Naš kraj ■ november 2018 Pestra jesen veteranov OZVVS Grosuplje Letošnja do sedaj vremensko relativno lepa jesen je za člane Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje resnično zelo pestra. Zaznamovali so jo različni dogodki, ki smo se jih udeležili veterani iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Na Ilovi gori Franci Zorko Med njimi je bila v javnosti vsekakor najodmevnejša proslava ob 50. obletnici ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije. Sprožila je namreč številne polemike in komentarje o tem, ali je bila to res naša slovenska Teritorialna obramba in ali je bila res ustanovljena že pred 50 leti. Člani našega veteranskega združenja, pa tudi številni druge državljanke in državljani Republike Slovenije smo prepričani, da je Teritorialna obramba Slovenije ne glede na to, da je bila sestavni del enotnega obrambnega sistema, katerega nosilec je bila resnici na ljubo JLA, v sebi nosila zametke ter trdne temelje za kasnejši nastanek Slovenske vojske. Leta 1991 je v za Slovenijo prelomnih trenutkih skupaj s takratno milico, Manevrsko strukturo narodne zaščite in drugimi to tudi dokazala v praksi. Skupaj so namreč storili odločilni korak pri zavarovanju slovenske suverenosti in samostojnosti. Toda veterani OOZVS Grosuplje so razen polemiziranj a in dokazovanja resnice počeli še marsikaj drugega. Sodelovali so na številnih pohodih, ki so jih organizirala druga združenja, ter se aktivno ude- ležili kar nekaj proslav. Med njimi tudi, kot soorganizator, tradicionalne proslave v spomin na boje na Ilovi Gori. Ker se veterani vojne za Slovenijo zavedamo, da se slovenska zgodovina ni začela šele leta 1991, naše združenje organizira vsako leto tudi ekskurzije v kraje, pomembne za našo zgodovino. Tokrat smo obiskali Cerkno, kjer smo si ogledali tamkajšnji muzej. Posebno pozornost udeležencev te ekskurzije je prav gotovo pritegnila zanimiva in nadvse bogata zbirka, posvečena zgodovini Cerkljan- skega ter še posebej cerkljanskim laufar-jem in laufariji. Nato pa je sledil še ogled partizanske bolnišnice Franja v neposredni bližini Cerknega. Z zanimanjem smo prisluhnili pripovedi o delovanju te bolnišnice v gotovo enih najtežjih časov slovenske zgodovine. Še posebej smo bili navdušeni nad njeno obnovo, saj smo le s težavo razločili edino v katastrofalnih poplavah ohranjeno originalno zgradbo od obnovljenih oziroma na novo postavljenih. Obogateni z novimi znanji in vedenji o slovenski zgodovini smo se po kosilu v bližnji gostilni, preko z jesenskim soncem obsijanih hribov, skozi Železnike in Škofjo Loko dobro razpoloženi zapeljali proti domu. Domov smo se vrnili še bolj utrjeni v prepričanju, da je naša domovina Slovenija resnično lepa in ima bogato zgodovino, na katero ne smemo nikoli pozabiti. ■ i ■ hi J Med laufarji V bolnici Franja 44 Naš kraj ■ november 2018 Dnevi spomina na območju Združenja borcev za vrednote NOB Grosuplje Zadnje oktobrske dneve smo člani ZB NOB Grosuplje posvetili urejanju grobov in spominskih obeležij, ki nas spominjajo na vse padle partizanske borce, talce in umorjene aktiviste v letih 1941-1945. Podoba teh spominskih obeležij vedno kaže tudi odnos prebivalstva, lokalne skupnosti in šol do tega dela naše zgodovine. Franc Štibernik, predsednik ZB NOB Grosuplje Združenje deluje na območju treh občin in posebno pozornost namenja tudi problematiki ohranjanja spominskih obeležij, ki so del naše zgodovine. Kar 124 zgodovinskih mest je na našem območju. V občini Grosuplje je sedem grobišč, v katerih počiva več kot 439 borcev, v občini Ivančna Gorica je devet grobišč, v katerih počiva 227 borcev, in v občini Dobrepolje so štiri grobišča, v katerih počiva 146 borcev. Za vsa grobišča je po zakonu dolžna skrbeti lokalna skupnost. Vse tri občine skupaj s pomočjo članov društva zagotavljajo ustrezno celoletno urejenost grobišč. Še posebej pa moramo pohvaliti krajane, ki lepo skrbijo za grobove partizanov na pokopališčih Ga-tina in Boštanj. Ob dnevu mrtvih smo pripravili ko-memoracije z nagovorom in kulturnim programom v Ambrusu, Ivančni Gorici in Stični. V Grosupljem in Šmarju - Sapu je na komemoracijah sodelovala tudi častna straža SV. Na vseh drugih grobiščih smo se poklonili spominu s polaganjem cvetja in prižiganjem svečk. Na vse te prireditve smo vabili tudi predstavnike občin, krajevnih skupnosti in cerkve. Pričakovali smo, da bodo župani občin izkoristili povabilo in v imenu občin položili cvetje na večjih grobiščih. Žal na naša povabila ni bilo pričakovanega odziva. Za položeno cvetje se lahko zahvalimo samo županu občine Dobre-polje g. Janezu Pavlinu. Tisti, ki ste v teh dneh obiskovali partizanska obeležja, ste lahko videli tudi kakšno neurejeno spominsko obeležje, ki ga članom ZB-ja ni uspelo urediti. Domačinov pa na primer neurejeno vaško jedro v Mali vasi, neurejena parcela v vasi Cesta in neurejen spomenik pred šolo v Strugah v občini Dobrepolje ne motijo. Člani bomo poskrbeli, da bodo kmalu urejena tudi takšna mesta. Na še eno bolečo rano v zvezi z ohranjanjem zgodovinskega spomina na našem območju moram spomniti. Iz svoje mladosti se spomnimo, da smo se z zgodovino najprej seznanjali v šoli. Žal danes v naših šolah temu delu naše zgodovine ne posvečajo dovolj pozornosti. Le redke šole pripeljejo otroke do posameznih spominskih obeležij in se tam pogovarjajo o tem, zakaj posamezno obeležje stoji v tem okolju. Le tistim domoljub -nim učiteljicam, ki se zavedajo pomena ohranjanja naše zgodovine upora proti okupatorju, se lahko zahvalimo, da nekateri učenci še spoznajo zgodovino svojih dedkov, babic, da si šolski pevski zbor upa zapeti partizansko pesem. Ko hodimo na prireditve v druge občine, vidimo, da v večini občin lokalna oblast in učenci šol sodelujejo na prireditvah. Si naši občani ne zaslužijo enakega odnosa tudi v naših občinah? ■ 45 Naš kraj ■ november 2018 23. Ljubljanski maraton v znamenju dežja in rekorda Zadnji konec tedna v oktobru se v Ljubljani odvija tekaški spektakel za ljubitelje rekreativnega in tekmovalnega teka. Na letošnjem že 23. Volkswagnovem Ljubljanskem maratonu so v soboto, 27. oktobra 2018, tekli otroci in mladina, v nedeljo pa so se na ulice podali tekači na 10 km, 21 km in 42 km dolge preizkušnje. Dr. Janja Babič Vremenska napoved za nedeljo, 28. oktobra, ko je potekal Ljubljanski maraton, je bila slaba. Napovedani so bili dež, nevihte in neurja. Vsakega tekača prešine misel, ali naj se odpravi na tako tekmovanje ali ne. Tik pred startom je začelo močno deževati. Nihče od tekačev sploh ni pomislil, da bi se obrnil. Vsi so bili tam samo z enim razlogom, teči in se imeti fino. Dež ... kar naj pada ©. Vzdušje v štartnih conah je bilo enkratno, vznemirjenje se je stopnjevalo ... odštevamo pet, štiri, tri, dva, enaaa . in že tečemo med kapljicami dežja za rekord, zase, za zabavo. Del 21 km dolge trase se je teklo v oblačnem vremenu, del skozi žarke sonca in soparo, nato pa še malo po dežju, dokler nismo dobre volje in zadovoljni prišli v cilj. Nekateri so tekli to preizkušnjo prvič in prepričana sem, da ne zadnjič. Mogoče se sliši neverjetno, a lažje je bilo teči v dežju, kot pa bi bilo teči v sončnem in vročem vremenu. Iz ŠD Dobrepolje je bilo na Ljubljanski maraton prijavljenih 25 tekačev na desetin 21-kilometrski preizkušnji. Dosegli smo odlične rezultate, s katerimi smo se uvrstili v prvo tretjino vseh rezultatov na Ljubljanskem maratonu, kar dokazuje, da delamo dobro, da treniramo še boljše in kažemo lojalnost na vsakem tekmovanju, kjer zastopamo tekaško sekcijo ŠD Dobrepolje. Tudi dež nas ne prežene. V športu so idealni pogoji redki in pri teku ni nič drugače. Za tek je vsak dan primeren, naj bo dež, mraz, vročina ... Pravi rekreativni tekač se zaveda, da ne obstaja slabo vreme, le neprimerna obleka. Zato, ko boste naslednjič v pomisleku, ali bi šli teč ali zgolj na sprehod med dežne kapljice ali mraz, se spomnite tega. Vsako minuto, uro . ki jih namenite gibanju in ohranjanju mobilnosti telesa, ste naredili za svoje zdravje veliko - in ne samo to. Vsi trenutki se seštevajo in za vsakega izmed vas bo dolgoročno gibanje pomenilo korak k boljšemu počutju, slabše ne more biti, ker ste s trenutkom, ko ste prestopili prag hiše, naredili odločilni korak in se ločili od vseh, ki se še oklepajo kavča. Zato vsem tekačem ŠD Dobrepolje kot tudi vsem drugim tekačem iz Dobrepo-lja, ki ste se udeležili 23. Ljubljanskega maratona, čestitamo in vam želimo veliko pretečenih km še naprej, ker še enkrat poudarjam, da slabega vremena ni. Statistika 23. Ljubljanskem maratona je: 7066 prijavljenih otrok in mladine ter 18.366 tekačev na 10, 21 in 42 km. Skupaj več kot 20.000 tekačev. Nedvomno je bilo prvo ime letošnjega maratona Etio-pijec Sisay Lemma Kasaye, ki je januarja letos v Dubaju maraton pretekel v času 2:04:08, kar je zadostovalo za peto mesto in je njegov najboljši maratonski čas. Z njim se uvršča na 14. mesto med maratonci vseh časov, za letos pa je to sedmi najboljši čas. Do letošnjega leta sta bila lastnika rekordnih maratonskih znamk v Ljubljani Etiopijec Limenih Getachew (2:08:19) in Kenijka Caroline Cheptonui Kilel (2:25:24). Nova lastnika rekorda v Ljubljani sta postala Etiopijec Sisay Lemma Kasaye, ki je zmagal z odličnim časom 2:04:58, medtem ko je Kenijka Vi-siline Jepkesho za najdaljšo olimpijsko razdaljo potrebovala dve uri, 22 minut in 58 sekund. Ker pa v ŠD Dobrepolje ne počivamo, se bodo nekateri tekači udeležili Tekaškega pozdrava jeseni na Krasu, kjer trasa poteka po čudovitem živem muzeju Krasa od Sežane do Orleka in nazaj. Konec novembra pa se bomo priključili kolegom iz Pulz športa na že 7. Movem-ber teku. Poslanstvo gibanja Movember (razširjenega po celem svetu) sta ozave-ščanje o zdravju moških in spodbujanje raziskav o raku na prostati in drugih rakih, ki ogrožajo moške. Razpoznavni, zaščitni znak gibanja so brki, ki naj bi si jih moški pustili rasti v mesecu novembru. Vreme ponuja nešteto možnosti za rekreacijo, zato le hop v naravo ali na vadbo v dvorano. Vztrajajte, ker boste le tako odkrili vse pozitivne plati gibanja. Ne pokažejo se takoj ... potrpežljivost vas bo pripeljala k cilju ©. SE GIBAM, SMEJIM IN ZDRAVO ŽIVIM. ■ 46 Naš kraj ■ november 2018 November v Futsal klubu Dobrepolje V novembru sta tekmovanja začeli tudi najmlajši ekipi Futsal kluba Dobrepolje, ekipi U-9 in U-11. Druge ekipe so že približno na tretjini sezone. V novembru je bil tudi en prost konec tedna, saj so potekali priprave reprezentanc in selekcioniranje igralcev za reprezentance v starosti od U-15 do U-19. Del teh so bili tudi nekateri naši igralci in trener Danijel Kaljevič. Bojan Novak Tretji novembrski konec tedna so se zbrali najboljši igralci futsala v posameznih starostnih kategorijah na skupnih treningih. Dogodek je uveljavljen pod imenom selekcioniranje. Barve Futsal kluba Dobrepolje so zastopali Jure Ve-trih (vratar v reprezentanci U-19), Erik Fink in Luka Grm (selekcioniranje U-15) ter Matic Babič in Jan Širaj (selekcioniranje U-17). Koordinator na zahodu za starostno skupino U-15 je tudi naš trener Danijel Kaljevič. Vsi so od napornih treningov v dvorani Tezno v Mariboru zagotovo odnesli dragocene izkušnje za nadaljnjo kariero. ČLANSKA EKIPA: V novembru je članska ekipa v 2. slovenski futsal ligi odigrala tri tekme. 2. novembra se je na domači tekmi odlično zoperstavila najboljši in tudi še nepora-ženi ekipi FC Hiša daril Ptuj. Rezultat je bil 3 : 1 za goste, edini zadetek za našo ekipo je prispeval Matevž Klinc. Teden dni kasneje, 9. novembra, pa je ekipa zabeležila prvo letošnjo zmago. Na gostovanju v Slovenski Bistrici je premagala tamkajšnjo ekipo Futsal klub Kebelj z visokimi 10 : 3. Ob polčasu je bilo še 2 : 2, nato pa je sledila prava »goleada«. Tri zadetke je dosegel Gregor Klinc, dva je dodal Žan Marolt, po enega pa še kapetan Peter Andol- šek, Žiga Andolšek, Anžej Vučemilovic in Alen Blatnik. 24. novembra je bil v športni dvorani v Velikih Laščah na sporedu lokalni der-bi proti ekipi KMN Velike Lašče. V tesni, izenačeni in na trenutke nervozni tekmi ni bilo zmagovalca. Po zaostanku z 1 : 3 so naši igralci še dvakrat našli pot do gola, končni rezultat 3 : 3 pa je v 37. minuti postavil Matevž Klinc. Preostala dva zadetka je prispeval Gregor Klinc. RAZPORED DECEMBRSKIH TEKEM ČLANSKE EKIPE FUTSAL KLUBA: Sobota, 1. 12., Maribor - KMN Miklavž TBS Team24 : Futsal klub Dobrepolje. Petek, 7. 12., Zagorje ob Savi - ŠD Mlinše : Futsal klub Dobrepolje. Petek, 21. 12., Velike Lašče - Futsal klub Dobrepolje : KMN Tomaž Šic bar. EKIPA U-19: Ekipa je 4. novembra gostovala v Ivančni Gorici in premagala tamkajšnjo ekipo s 5 : 2. Po dvakrat sta zadela Damjan Ilič in Matic Babič, en zadetek je dodal Nejc Gvozden. Teden kasneje je v goste prišla vodilna ekipa Siliko Rem Power. Po dobri predstavi so gostje le odnesli vse točke (0 : 3). RAZPORED DECEMBRSKIH DOMAČIH TEKEM EKIPE U-19: Nedelja, 9. 12. 2018, Velike Lašče - Futsal klub Dobrepolje : KIX Ajdovščina. EKIPA U-15: 4. novembra je ekipa v Velikih Laščah premagala ekipo FSK Stripy (7 : 3). Luka Grm je dosegel tri zadetke, dva je dodal Erik Fink, po enega pa še Matic Miklič in Gašper Tomašič. 11. novembra je ekipa gostovala v Kobaridu in izgubila z ekipo Oplast Kobarid (2 : 6). Oba zadetka za našo ekipo je dosegel Luka Fink. RAZPORED DECEMBRSKIH DOMAČIH TEKEM EKIPE U-15: Nedelja, 9. 12., ob 14.30 - Futsal klub Dobrepolje : KMN Bronx Škofije. Nedelja, 23. 12., ob 17.00 - Futsal klub Dobrepolje : KMN Oplast Kobarid. EKIPA U-13: V starostni skupini U-13 je tekmovanje organizirano v obliki turnirjev, na katerih sodeluje več ekip. Domačini enega izmed turnirjev smo bili tudi že v našem klubu. V soboto, 3. novembra, je bilo tako v Velikih Laščah odigranih sedem tekem. Obe tekmi na omenjenem turnirju je naša ekipa izgubila. Naslednji turnir je bil odigran teden kasneje v Sodražici. Naša ekipa je remizirala (2 : 2) z ekipo Dlan Logatec, izgubila pa proti ekipi NK Ribnica B. Zadnji novembrski turnir je bil odigran 24. novembra v Ribnici. Vabimo vas na vse domače tekme ekip Futsal kluba Dobrepolje. Vstop je prost. ■ 47 Naš kraj ■ november 2018 ŠPORTNO DRUŠTVO DOBREPOLJE IN MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE, ENOTA DOBREPOLJE, VAS VABITA NA SREČANJE Z MINKO GANTAR, ki bo 30. novembra 2018 ob 18.30 v prostorih Jakličevega doma. Kdo je Minka Gantar? Minka Gantar je raziskovalka življenja in vsega, kar je povezano z njim, predvsem pa z zdravjem človeka. Na človeško telo gleda celostno, ker nismo samo telo. Na nas vplivajo tako čustva kot misli, okolje, kjer smo odraščali, podzavestni programi, dediščina družine ... Zase pravi, da ni okužena s farmacijo. Po osnovni izobrazbi je strojnica, življenje pa jo je popeljalo v povsem druge vode - kjer lahko pomaga ljudem do bolj zadovoljnega in bolj zdravega načina življenja. Združila je mnoga znanja ter jih sklenila v knjigi KO IMAJO HORMONI ŽUR. Pri vsakem izmed nas pride čas, ko si popolnoma na tleh, ko padeš, ko obupuješ. Vendar če prosimo, nam je vedno poslana pomoč. Nekdo se pojavi, ki poda roko, ki pomaga naprej. Sprejmimo pomoč - nismo sami! Ne glede, kaj se vam dogaja v življenju - edino kar je pomembno, so vera, upanje in ljubezen... in ljubezen je najpomembnejša! Minka Gantar TRG+JAN AKCIJSKA PONUDBA SVINJSKA POLOVICA Z GLAVO...............................2,39 EUR/kg SVINJSKO PLEČE BREZ KOSTI................................3,29 EUR/kg SVINJSKO STEGNO BREZ KOSTI............................3,89 EUR/kg SVINJSKO STEGNO S KOSTJO (ŠUNKA)...................2,79 EUR/kg SVINJSKA REBRA S KOSTJO....................................3,55 EUR/kg SVINJSKA GLAVA (POLOVICE)..................................1,10 EUR/kg SVINJSKI PODBRADEK...........................................2,00 EUR/kg SVINJSKA SLANINA..................................................1,79 EUR/kg SVINJSKI VRAT B. K.................................................4,49 EUR/kg SVINJSKA KRI 10 l............................................................10 EUR Za vas dobavimo tudi vse vrste svinjske drobovine (jetra, pljuča, ledvice, srce, jezike, ušesa, salo ...) V ponudbi imamo vse vrste svinjskih, govejih, ovčjih črev, ovitke za tlačenke, salame in vrečke za vakuumsko pakiranje. Dobro smo založeni tudi z izdelki za pripravo kolin: riž Splendor (1 kg)........................................................1,55 EUR/kos, riž Eurico (1 kg)...........................................................0,89 EUR/kos, prosena kaša (1 kg).....................................................1,85 EUR/kos, ješprenj (1 kg).............................................................0,99 EUR/kos, sol (1 kg) .....................................................................0,25 EUR/kos. Za naročila in informacije lahko pokličete na telefonsko številko 01786 70 68 ali 051 621 803 in pošljete naročilo na e-naslov trgojan@siol.net vsako sredo do 12. ure. 48 Naš kraj ■ november 2018 Povračilo kilometrine kot dodatek k nadomestilu plače (dodatno pojasnilo) Slavc Palčar Pred meseci sem objavil zapis, ki se je nanašal na povračilo kilometrine in njeno obračunavanje. Med drugim sem zapisal: »V obrazložitvi zaključnega računa za leto 2017 na str. 20, pri PP 03010007, je zapis: 'Nadomestilo plače podžupanje je (v letu 2017, op. S. P.) znašalo 8141,94 €, to je 135,7 %. Do povečanja sredstev je prišlo zaradi povračila kilometrine.' V proračunu za leto 2017 je bil za ta namen (Nadomestilo plače podžupanje) predviden znesek 6000,00 €. Iz obrazložitve Zaključnega računa za leto 2017 je razvidno, da so se stroški na PP 03010007 povečali za 35,7 % napram znesku, sprejetem in zapisanem v proračunu. Izdatek v višini 2141,94 € je povečan zaradi povračila stroškov kilometrine.« Po dodatnih vprašanjih sem dobil ustni odgovor župana, da za izplačani znesek v višini 2141,93 € obstajajo dokumenti oz. verodostojne listine. Ker v doglednem času (dogledni čas za občinsko upravo je precej raztegljiv pojem; od nekaj mesecev do nekaj let) dokumentov nisem prejel, sem zahteval dokumente na podlagi ZDIJZ-ja. Občinska uprava mi je na zahtevo posredovala dokumente. Kot listinski dokaz je občinska uprava priložila obračun potnih stroškov za skupni znesek 203,13 €. O izplačilu ostale razlike nad zneskom iz osnovne pogodbe občinska uprava ni priložila nobenega dokumenta oziroma listinskega dokaza, ki bi izkazo- val, da je bilo izplačilo upravičeno zaradi povračila potnih stroškov. Iz razpoložljivih dokumentov in pojasnil sklepam, da je bil znesek v višini 1938,81 € izplačan za namen, za katerega nimajo listinskih dokazov. Na podlagi zbranih dejstev je bil zato znesek k nadomestilu plače izplačan v nasprotju z računovodskimi normativi in predpisi. V tem opisanem primeru pa se pojavlja še več vprašanj o pravilnosti in upravičenosti takšnih izplačil. Eno od teh je: ali upokojena oseba lahko prejema nadomestilo plače, ko pa je njen »dohodek« pokojnina? In ali ni bil v tem primeru prekoračen znesek (iz) plačila, saj zakon za tiste upokojence, ki se odločijo za ponovni vstop na trg dela in ponovno aktivacijo, določa določene omejitve? ■ Odgovor župana in podžupanje Župan Janez Pavlin O tej zadevi samo kratko pojasnilo, da je Nadzorni odbor Občine Dobrepolje v tem mandatu, to je na 17. redni seji z dne 25. 1. 2017, sprejel končno poročilo in v točki 3.2 Zakonitost obračuna in izplačila nadomestila za delo podžupanje navaja: »Nadzorni odbor je prejel sklep o ime- novanju podžupanje, sklep o določitvi plače podžupanje, odredbo za izplačilo nadomestilo plače podžupanje ter obračun plače podžupanje.« Sprejel je naslednjo ugotovitev: »Nadzorni odbor ni ugotovil nepravilnosti pri obračunu in izplačilu nadomestila plače za delo podžupanje.« Ob tem se sprašujem, ali on kot občinski svetnik spoštuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, na katerega ga je opozoril tudi direktor občinske uprave, mag. Ivan Kenda. Podžupanja Nevenka Dolgan Po pregledu besedila o povračilu kilometrine naj dodam, da so navedbe neresnične. Izplačila so bila opravljena zakonito in skladno s predpisi. ■ Petdeset let od velikega požara v Podgori Pred kratkim me je poklical naš bivši vaščan Franci Adamič in me opomnil, da letos mineva petdeset let od velikega požara, v katerem je v vasi zgorelo kar nekaj poslopij. Malo sem povprašal taščo in tasta, pobrskal po spletu in izvedel nekaj podrobnosti o tem dogodku. Jože Klun Do požara je prišlo 21. oktobra 1968 okrog poldneva, vaščani so delali na njivah okoli vasi, ko so na vasi opazili dim. Ogenj je imel še večjo moč zaradi močnega vetra, da pa je bila nesreča še večja, je bila večina streh kritih s slamo. Ko so gasilci in vaščani videli, da gorečih poslopij ne bodo rešili, so začeli z vodo polivati ostala poslopja in jih s tem rešili pred ognjenimi zublji. Kako pa je o dogodku poročal časopis Delo, preberite v članku z 22. oktobra 1968. V Podgori je gorelo V vasi blizu Dobrepolja ogenj uničil pet poslopij - Velika materialna škoda - Hitro posredovanje gasilcev in požrtvovalnost vaščanov LJUBLJANA, 21. okt. - Danes opoldne je zagorelo v Podgori, blizu Dobrepolja na Dolenjskem. Kmetje, ki so delali na njivah okoli vasi, so opazili sivkast dim, ki se je začel valiti iz skednja na robu vasi. Pustili so delo in stekli proti vasi. Medtem pa se je ogenj še razbohotil, veter pa je raznašal ogorke po slamnatih strehah. V trenutku je ogenj zajel še kozolec in dve stanovanjski hiši. Kmalu so domačinom prihiteli na pomoč tudi prostovoljni gasilci iz okoliških 49 Naš kraj ■ november 2018 vasi ter poklicni gasilci iz Grosupljega in gasilska brigada iz Ljubljane. Gasilcev niso mogli takoj obvestiti, kajti vas je brez telefona, najbližji je v dva kilometra oddaljeni vasi. Gasilci so bili uspešni. Omejili so požar, da se ni razširil po vsej vasi. Veter je močno pihal. Večina poslopij v Podgori je krita še s slamo. Poslopja, ki jih je zajel ogenj, so pogorela malodane do temeljev. Petim lastnikom so plameni pogoltnili imetje. Frančiški Škulj je zgorela stanovanjska hiša, Pavli Hren je ogenj uničil hišo in kaščo, Juriju Rotarju je pogorel kozolec, Ivan Hočevar pa je ob skedenj in dve šupi. Na nogah so bili skoraj vsi vaščani. Skušali so omejiti požar, vendar jim zaradi pomanjkanja vode in neprimernih gasilskih pripomočkov to ni uspelo. Materialne škode še niso ugotovili, vendar strokovnjaki menijo, da bo precejšnja. Okoli 13. ure so se goli skeleti dveh stanovanjskih hiš, kozolca in dveh ske-dnjev le še kadili. Ognjeni zublji so do- končali svoje uničevalno delo, gasilci pa so žal lahko reševali le še zadnje borne ostanke. OŠKODOVANCI Pavle Hren ni bilo doma; na polju je grabila seno, ko je začelo biti plat zvona. Večina vaščanov je ob zvonjenju mislila, da bije le poldne, Hrenovo pa je takoj stisnilo pri srcu. Obstala je, poznala je to zvonjenje. »Soseda me je držeč pod pazduho privedla k njim domov,« nam je še vsa v solzah povedala. Pogorišča ni šla gledat - saj je vedela že iz pripovedovanja sova-ščanov, da so od hiše ostali le goli zidovi, kašča pa je pogorela do tal. Poslopja je imela zavarovana, toda za minimalno vsoto. Med gubami so ji polzele solze, ko je pripovedovala, da to za obnovo še zdaleč ne bo dovolj. Veter je iz žarišča požara ob vznožju vasi vlekel tako močno, da je ogrožal celo dva, 130 metrov oddaljena kozolca. »S pripravljeno vodo smo stali na strehi in polivali takoj, ko se je kje vžgalo,« je rekel gospodar Filip Erčulj, ki je s hitrim posegom rešil svoje imetje. Tudi Anton Gač-nik, lastnik sosednjega skednja, pravi, da še nikoli ni tako »koristno« izrabil svojega dopusta: pravočasna pripravljenost je tudi njemu rešila skedenj. »Toda nenadoma je močan veter spremenil smer in zagorelo je na čisto drugem koncu vasi. Brž smo pohiteli in pomagali tam, kjer je bilo to potrebneje.« Ivan Hočevar, ki mu je rdeči petelin do tal požrl skedenj z dvema prizidkoma (šupama) na vsakem koncu, je bil tačas v službi v »Lesni galanteriji« v Dobrepolju. Tudi Frančiške Škulj ni bilo doma. Zublji so ji uničili ostrešje in dobršen del notranjosti hiše, povsem pripravljene na prenovitev. Vaščanom je uspelo rešiti nova okna in vrata - malenkosten »dobiček« v primerjavi s tistim, kar je izginilo v plamenu. Avtorja: BORUT CONTALA, ALEKSANDER LUCU (Delo, 22. 10. 1968) ■ Ples je del tvoje kulture! Ples izboljšuje spomin, vpliva na pozitivno vedenje, osrečuje. Ali res? Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je ena najstarejših človeških izraznih oblik, ki ima korenine v prazgodovinskem obdobju. Je kultura posameznega naroda, umetnost in šport. Poznamo kar nekaj izjemnih plesnih oblik, ki družijo ljudi povsod po svetu: tango, balet, valček, break dance, trebušni ples, flamenko, step ... Marko Boldin Zagotovo je ples odlično sredstvo za izražanje čustev, pa naj bo to jeza, veselje, sreča, žalost, bolečina ali ljubezen. Ljudje po svetu plešejo, kadar praznujejo, žalujejo ali pa izvajajo različne obrede. Prav pri ljudeh je ob plesu značilno izločanje hormonov sreče - endorfinov -, ki povzročijo bolj sproščeno, veselo počutje in lepši pogled na življenje, kar malce evforičen. Nismo edini, ki izražamo svoj stil in občutja s plesom. Živali kažejo prav posebne paritvene plese, celo pri rastlinah se nam včasih zdi, da se zibljejo kot po ritmu. Ples je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe. Človeško gibanje ob tem postane kontinuirano, elegantno in usklajeno s partnerjem, za kar so odgovorni procesi v možganih in živčevju. Pri plesu deluje več možganskih funkcij, saj si je treba zapomniti številne plesne korake, njihov vrstni red ter korake prilagoditi ritmu. Zato je ples idealna možganska vadba. Za ohranjanje spomina pa je nujen redni možganski trening. Če se vam dogaja, da pozabljate »listek za v trgovino«, avtomobilske ključe, prižgan štedilnik ... bo plesna šola rešitev za vas. Zdravilni učinki plesa bodo pomagali pri težavah z zbranostjo in spominom. To je potrdila tudi britanska raziskava, ki je trajala kar 21 let. Vsi, ki so aktivno plesali vsaj dvakrat na teden, so redkeje zbolevali za boleznimi, povezanimi z izgubljanjem spomina (demenca .). Možganske celice, ki nam prehitro odmirajo, so namreč nadomestili z novimi, pridobljenimi s pomočjo primerne dejavnosti - s plesom. Poleg rekreacije ima ples dober vpliv na razvoj samozavesti ter komunikacijskih in sodelovalnih sposobnosti. Vzemimo torej ples za zabavo in lepo postavo ter tudi kot zanimiv način sprostitve in obvladovanja stresa. Za vse, ki želite narediti nekaj zase in združiti prijetno s koristnim, bomo organizirali plesna druženja, kjer se udeležen- ci učijo družabnih plesov (čačača, valček, jive, fokstrot, rumba, salsa ...), socialnih veščin in poglabljajo zaupanje med partnerjema. Plesno druženje bo potekalo v manjših skupinah po 5-8 parov, enkrat tedensko po uro in pol. Gre za celoletni program, ki se prilagaja predznanju in željam udeležencev. Potekalo bo v društveni sobi PGD Videm Dobrepolje v videm-skem gasilskem domu, za glasbo, učenje in druženje pa bom skrbel Marko Boldin, plesni učitelj, ki se posveča ne le prenosu plesnega znanja, temveč tudi poglabljanju medsebojnih odnosov in komuniciranju med partnerji. Za vse, ki vas zanima, bo organizirano brezplačno predstavitveno srečanje v torek, 4. 12. 2018, ob 19.00, kamor ste vsi vabljeni. V eni uri boste lahko zaplesali, se pogovorili o željah, sooblikovali program in se prijavili na redna plesna druženja. »... ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj... zapleši že sedaj!...« ■ 50 Naš kraj ■ november 2018 Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je... ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, ata, tasta, brata VLADIMIRJA STRNADA (1945-2018) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče, nas tolažili, nam nudili pomoč in molitev ter ga v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvala gospodu župniku Francu Škulju za lepe besede slovesa, pevcem in harmonikarju za lepo izvedene pesmi ter pogrebnemu zavodu Lilija za organizacijo pogreba. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame in babice MARIJE HOČEVAR (11. 5. 1942-2. 11. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo vsem bratom frančiškanom in drugim duhovnikom za darovano sveto mašo. Hvala vsem vam, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Vsi njeni WWW.BLESK2.SI KONTAKT: T://051-334-826 T://01-836-99-33 E://lNFO@BLESK2.SI Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica STEKL ARSTVO HREN Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan OPTIK JANEZ POZNIČ s.p. Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Delovni čas: od pon. do pet. od 9h do 19h Sobota in nedelja zaprto! Hvala za obisk - se priporočamo! • Toplotno izolacijske fasade • Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €) • Celotna izolacija ovoja stavbe: - fasada - izolacija podstrešja (volna, celuloza) - dobava in montaža oken (RAL montaža) - hidroizolacija in izolacija sten v zemlji - sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal) • Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €) • Brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta • Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi) - keramičarska dela (prenova kopalnic) • Gradbena in zaključna dela - manjša zidarska dela - ureditev okolice (tlakovci, škarpniki) - čistilni servis (redna in generalna čiščenja) EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015 - brezplačna priprava dokumentacije - krediti + subvencije ZAGOTAVLJAMO - visoka kakovost storitev - konkurenčne cene - 100% zadovoljstvo strank BRATA TOMŠIČ Matej 031 461 933 Stane 7" 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si ßANITAR, Vojkova 58, Ljubljana TEL: 01/568 27 29 gsm: 031/622 542 041/622 542 e-mail: info@sanitar.si Izdelava vseh vrst ogrevalnih sistemov na ključ (solarni sistemi, toplotne črpalke, peleti, drva, plin, olje) Izdelava vseh vrst strojnih instalacij (vodovod, plin, ogrevanje) Adaptacije celotne kopalnice z vsemi obrtniškimi deli ZA BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE pokličite 041/622-542 (Borut) ali 031/622-542 (Vojko). ČEBELARSTVO MIHA TEKAVČIČ • • • NUDIMO VAM: - več različnih vrst medu - svež cvetni prah - velik izbor darilnih embalaž (tudi za poslovna darila) +386(0)51 /384 566 [ ■'■ cebelarstvo.tekavcic@gmail.com @cebelarstvo.tekavcic PRIBA OKNA d.O.O. PARTNER, VREDEN ZAUPANJA. proizvodnja PVC in ALU stavbnega pohištva Kompolje 68 . 1312 Videm-Dobrepolje Razstavni salon in proizvodnja (1): Javorškova 3 1315 Velike Lašče ¡nfo@pnba-okna.si www.priba-okna.si Kontaktni podatki: T: 01 510 55 30 F: 01 510 55 31 GSM 1:041 402 780 GSM 2:041 449 334 ROLETE PVC OKNA IN VRATA ALU OKNA IN VRATA ZALUZUE V NAŠI PONUDBI IMAMO: - PVC okna in vrata - ALU okna in vrata - Senčila (rolete, zunanje žaluzije, roloji, screeni, pliseji, notranje žaluzije) - Komarniki - Tende - Sekcijska garažna vrata Rolo garažna vrata Okenska polkna Notranje in zunanje police Notranja vrata Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, poslovnih prostorov,... Prodaja, servis in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe. JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje M. 051 417 022 boris.kaplan@juniteh.si