No. 100


'c Ri$kA Domovi ima
___________
fl/lERie/1'HI— HO


AMERICAN IN SPIRIT POR€!GN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan. Duluth, Joliet, San Francisco, MORNENG^NeWSPAPeR
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indiana polij, Florida, Phoenix, Xly, Pueblo, BockSpringi
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 17, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX
Clevelandski "Slovenski dan" liv dokaz velike slovenske narodne zavesti med nami
ljub deževnemu vremenu se je praznovanja Slovenskega dne na Slovenski pristavi v Harpersfieldu, Ohio, v dneh 1. in 2. julija 1978, udeležilo izredno število slovenskih ljudi ne le iz Velikega Clevelanda in ostalih delov Ohio, temveč tudi iz oddaljenih krajev Amerike in Kanade. Pri sporedu so poleg Slovencev in Slovenk iz Clevelanda sodelovali tudi rojaki in rojakinje iz Fairfielda, Conn., iz Milwaukeeja, J Wis., iz Washingtona, D.C. in iz Toronta v Kanadi.
Novi grobovi
Frank Rupert
CLEVELAND, O. — Po nekaj ktpih dnevih se je vreme skisalo, ar pa ni zavrio vneme onih, ki So. z veliko požrtvovalnostjo Popravljali “Slovenski dan” za soboto, 1. in za nedeljo, 2. julija,
^ tudi ne zaustavilo onih, ki So se ga nameravali udeležiti.
V soboto so prostori lepe Slovenske pristave oživeli že sredi Vrneva, če tudi je bii prihod gostov napovedan šele za čas ITlecl četrto in peto popoldansko Uro. Poleg domačinov so dospele Ua Pristavo slovenska glasbena Papina Zven iz Fairfielda,
. °nn., plesna skupina Triglav 12 Milwaukeeja, Wis., znani slo-venski solist g. Blaž Potočni!: j2 Toronta, g. ing. arh. Simon Kregar, glasni tajnik Lige Slovenskih Amerikancev iz New ur°r^a’ £>• dr- Ciril Mejač iz Washingtona, D.C. in skupina Slovenska pesem” iz Chicaga, hi.
Nogat in pisan je bil spored soboto zvečer. Po ameriški in V emonski narodni himni je bilo radno odprto praznovanje Slo-yensKega due. Nato se je ?azvi-
^ sP°red: Slovenija v svetu, bodo narodnega delovanja oh ustop Lilije, ki ga je pripravil polni enakopravnosti z večin-v an Jabomin, peli so Fantje na | skim narodom.
Slv P°d vodstvom J. Sršena.
‘ *ecko Gaser je zabaval zbrane Svojimi šaljivimi nastopi in
petje pa vodil Peregrin Us. Slavnostmi govornik je bil dr. Ciril Mejač iz Washingtona, D.C. (Njegov govor je v celoti objavljen na 2. strani današnje AD). Solista Blaža Potočnika iz Toronta je za njegovo lepo petje občinstvo nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem.
Vodnik sporeda ing. Jože Likozar je pozdravil častnega gosta senatorja Franka. J. Lauscheta, č. g. Jožeta Božnarja, clevelandskega župana D.J. Kucinicha, ki je obiskal praznovanje Slovenskega dne s svojo ženo, glavnega tajnika Lige slovenskih Amerikancev ing. arh. Simona Kregarja iz New Yorka, urednika Ameriške Domovine prof. Vinka Lipovca, dr. Staneta Šuštaršiča od Slovenske oddaje “Glasa Amerike” v Washingtonu, D.C., in še nekatere druge.
Slovenskemu dnevu je poslal brzojavni pozdrav pevski zbor Gallus iz Celovca. V odgovoru na pozdrav so zborovalci poudarili odločno podporo koroškem Slovencem v njihovem vztrajnem boju za narodne pravice in svo-
^hftiislicami, Blaž Potočnik je avJušiI s svojim petjem, plesna Upina Triglav iz Milwaukeeja, ° v°dstvom Francija Coffelta, j. avajimi plesi, Zvon iz Fair-da pocj vodstvom Arinina Urbuisa in Peregrina Usa z uvršenim petjem, folklorna v ^Plua Kres iz Clevelanda, pod ° stvom ge. Bernarde Ovsenik
a 2 živahnimin veselim nastopom.
k]Vlyerne je malo motilo, toda Vel1]? temu l'e zagorel kres v slih ° Veselie mladine in odia-te ' Crenekateri starejši so pri obujali spomine na nekdanja psovanja v Sloveniji.
v	—v
Se kar
hedeljo dopoldne je vreme
Pr ne^am Prizanašalo. Č. g. si ana: Kosem, tajnik Cleveland škofa, je opravil pri spo-v^i kapelici na Orlovem siloU fv- mašo. Nato je bilo ko-kra ?.n Prijetno medsebojno kra' an^e udelžencev iz raznih v^birV’ 80 priložnost upo-1 za sestanke in srečanja, g . 0Poldanski spored je otvoril četuff- Likozar na prostem, Vom 1 Za^el° rositi, s pozdra-Upan' navzo^^ in z izrazom vSai ^a’ da J*0 mogoče spored ha ,7 omeienem obsegu podati ka Pred dvorano pok. Hin-
Pe'vs!d zbor Korotan' Gore ^?^stvom S- log- Franka Vod,+nska> ZaPleisal je Kres pod jw. Vom §e- Bernarde Ovsenik, Vida°Pl a ',e Slovenska šola sv. Stj-ov.POd v°dstvom ge. Milene pev,,,nik’ nato je pel Mladinski Vr v zbor- ki ga vodi g. Miha že] °’ Veliko navdušenje je
field?	naSltop Zvon iz Faiir-
Vodi’ 1 §a 3e predstavil njegov Armin Kurbus. njegovo’
Dež je prisilil prireditelje k preselitvi sporeda v dvorano. Tam je nastopila plesma skupina Triglav iz Milwaukeeja pod vodstvom Francija. Coffelta in žela navdušeno priznanje občinstva. Navdušeno je bil sprejet tudi nastop Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti pod vodstvom ge. Tončke Škrabec. Spored so zaključili Skupni pevci.
Spored obhajanja Slovenskega dneva je bil obsežen, skrbno sestavljen, zaradi pisanosti zanimiv in prijeten. Žal je dež njegovo podajanje motil v taki meri, da ga je bilo treba omejiti. Razpoloženje občinstva, katerega se je zbralo kljub dežju okoli dva tisoč ali celo več, je kazalo vztrajanje tega pred odrom na prostem ob večjem ali manjšim dežju nad dve uri in pol, nato pa v dvorani kljub vročini in tesnemu prostoru.
Slovenski dan je res dvignil slovenskega duha, vzbudil narodno zavest in narodno navdušenje pri vseh, ki so se ga udeležili, pri gostiteljih s področja Clevelanda in pri gostih iz drugih krajev. V navdušenju so vsi ponavljali:	Na svidenje pri-
hodnje leto!
Prireditelji in udeleženci smo lahko zadovoljni is krasnim uspehom. Velik obisk je pokazal, da je slovenski duh med nami še močan, da je slovenska narodna zavest med nami na splošno še trdna.
Papež v Castel Gandolfo
rernenski prerok
Viši° son^no m toplo, naj-! oče, katerega zdravje ni posebno
_M r-r- -m ii	i	v- ,	...v..
CASTEL GANDOLFO, LT. — Papež Pavel VI. je pretekli teden prišel sem na dvomesečne počitnice. Castel Gandolfo sredi Albanskih gora je poleti dosti hladnejši od vročega Rima. Sv.
Umrli ob 90-letnici
V	soboto, 1. julija je umrl v Euclid General bolnici poznani pionir Frank Rupert, ki je mnogo let živel na Kildeer Avenue, star 95 let, oče Vere Krasch iz Arizone, Mary Dolšak, poznane kuharice v Collinwbodu in Euc-lidu, pokojnega Roberta, Edvarda in Alberta, 13-krat stari oče večkrat pra in pra-prastari oče, brat Johna Ruperta v Pittsburghu. Pokojni je bil eden iz med zelo zavednih delavnih slovenskih pionirjev.' Bil je navdušen pevec in dolgoletni član moškega zbora Slovan, član Kluba Ljubljana, društva Lunder Adamič št. 28 SNPJ, društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ, Glasbene Matice, Kluba slovenskih upokojencev v Eucli-du in Collinvvoodu ter bivši direktor Sloves iškega društvenega doma na Recher Avenue. Pogreb je bil 5. julija iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. s pogrebno mašo v cerkvi Marije Vnebovzete in nato na pokopališče Kalvarija.
Dr. Frank N. Braidech
V	sredo, 5. julija je po težki in dolgi bolezni umrl v Holy Family Cancer Home poznani zobozdravnik dr. Frank N. Brai-dech s Shaker Heightsa, kateri je imel mnogo let svoj zobozdravstveni urad na 6233 St. Clair Ave., star 70 let, mož Mary, roj. Svete, oče slovite operne pevke Sheile Metzger iz Wurzburga v Nemčiji, Franka M., Thomasa E. in Williama J., 7-krat stari oče, brat Mathewa, Anne Yurkovic in Veronice Graidech. Bil je član raznih zobozdravstvenih organi zacij ter Hrvaške bratske zajed-nice. Pogreb je bil v soboto, S. julija s pogrebno mašo v Gesu cerkev na Miramar Blvd.
Andrew M. Miklus
V	soboto, 15. julija, je po dolgi bolezni umrl v Euclid General bolnišnici 30 let stari Andrew M. Miklus s 15902 Corsica Avenue, vdovec po leta 1977 umrli ženi Anni, roj. Prokop, oče An-drewa in Jacka, 9-krat stari oče, 2-krat prastari oče, brat Anne Savchak, pok. Louie, pok. Georgea, Kate Naro in Mary Merhar. Pokojnik je bil rojen v Bridgeportu, Conn., od koder je prišel v Cleveland leta 1907 in bii zaposlen kot strojnik pri American Stove Corp. (Magic Chef Div.) skozi 30 let vse do svoje upokojitve. Pogreb bo v sredo ob 9.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Jer orna ob 101, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
Julia Lojewski
Pretekli petek je umrla v Euclid General bolnišnici Julia Lojewski iz Bratenahla, roj.
Sporazum o SALT II ne pred volitvami
I Uradni viri trdijo, da ni verjetnosti, da bi bil sporazum o omejitvi strateškega orožja ZSSR dosežen pred volitvami v novembru.
WASHINGTON, D.C. — Razgovori v Ženevi v Švici pretekli teden med ameriškim državnim tajnikom C. R. Vancejem in sovjetskim zunanjim ministrom A. Gromikom so potekali v poslovnem duhu kljub sojenju proti oporečnikoma Ščaranskemu ;n Ginzburgu v Moskvi. Vance je Gromiku o tem vprašanju privatno obrazložil negodovanje ZDA, ki ga naj bi zunanji minister posredoval predsedniku L. T. Brežnjevu.
Pogajanja o omejitvi strateškega orožja so trajala dva dni, skupno 10 ur razgovorov. Uradno poročilo pravi, da so bila resna in koristna”, toda niso rešila nobenega od preostalih vprašanj.
Še vedno je treba rešiti vprašanje sovjetskega bombnika Backfire. ZDA smatrajo to letalo za strateško, Sovjetska zveza pa za
SADAT UPA NA NAPREDEK V POGAJANJIH Z IZRAELOM
Predsednik Egipta Anvar Sadat je pretekli teden tekom svojega 8-dnevnega obiska v Avstriji razpravljal o odnosih z Izraelom najprej z vodnikom izraelske Delavske stranke Perezom, nato pa z obrambnim ministrom Izraela Weizmanom Po vrnitvi v Egipt je Sadat izjavil, da se bodo v bližnji bodočnosti pokazali sadovi “nekaj večje prožnosti” Izraela.
| Iz Clevelanda I in okolice
GIANACLIS, Egipt. — Predsednik Anvar Sadat je po povratku z obiska v Avstriji, tekom katerega se je sestal z dvema vodnikoma Izraela, izjavil, da je ta začel kazati “nekaj več prožnosti” in da je zato upati
Scaranski obsojen na 13 lei ječe kol vohun
je naletela na splošno zavračanje v zahodnem svetu. MOSKVA, ZSSR. — Anatol B. Ščaranski, eden od vondikov
na napredek pri njegovih napo- Obsodba ^sovjetskega^ oporečnika rih za dosego miru med Izraelom in Arabci. Pogajanja, ki jih je začel Sadat lansko jesen s svojim obiskom v Jeruzalemu, so
bila prekinjena od preteklega ludovskega §iban-ia za izse!itev januarja. Vsi poskusi ta obnoviti 1Z Sovjetske zveze v Izrael, je so propadli ob nepopustljivosti bl1 pretekli teden ob<?0jen ^a 13 obeh strani. Sadat je poudarjal let zapQra in delavskega tabo-zahtevo po vrnitvi zasedenega rišča kot “vohun” in “izdajalec” arabskega ozemlja, Izrael pa je ter zaradl “Protisovjetskega de-to vztrajno odkanjal, oziroma lo^an;i.av izrazil pripravljenost govoriti o 1 Sov3etska obtožnica je trdila, njej le brez vseh predhodnih da Jeviimel obtoženec zveze z pogojev.	j ameriško CIA (Osrednjo obveš-
pa, Izrael jo v glavnem vstrajal	S^Žbo)’ kar pa je odI^;
^ taktično, ker da ni sposobno^ svojem predlogu, naj dobijo p lkal 8am Predsednik ZDA poleteti do ZDA in nazaj. Prav J^rabci na zahodnem bregu Jor-	'	^ ne a 1eri	"
tako še ni prišlo do sporazuma dana in na Področju Gaze samou- '	za nePosre no ’ouo
o razvoju, preskušanju in grad- pravo> končna odločitev o teh a™enskemu predsedniku, nji novih medcelinskih raket. ozemIjih pa bi »aj bila šele pet O^odbo šcaranskega na 13
ZDA bi rade nadaljevale z raz- po sPorazumu med Izraelom	A°*r'inK ^ preje °parec‘
vojem nove, prevojne medcelin- m Arabci. Izrael ni hotel o tem	_ ?nZ7?rga na e za’
ske rakete, ki bi na; nadomestila rec>. nič odločnega in jasnega,
v prihodnjih letin sedanje rakete bjdl ne’ ab bl sprejel odlpcitev ‘	.' *• ° m. iran.je c °'; e;v0'.
Minutman	'	arabskega prebivalstva omenje- pravic v Sovjetski zvezi m ju
mi’	... nih oodročii	zato odločno zavrnili.
To bo prva nova ameriška pourocij.	______ ______
medcelinska raketa za uporabo) Sadat je predložil, naj bi Iz' D . .	° TTT
z oporišč na kopnem od šestde-j1 ae^ vrnil področje Gaze v upra- f^King^ popustljivejši
setih let, v času, ko je Sovjetska’ vo ESipta’ kateri j° je upravljal V vprašanju Tajvana?
zveza razvila vsaj tri nove med-jdo j;Unijske vojne 1961, upravo PARIZ, Fr. -— Zastopniki
elinske rakete za uporabo na zahodnega brega Jordana pa Pekinga v zahodnih državah v
kopnem.
Razgovori v Ženevi pretekli, teden so nakazali možnost in verjetnost sporazuma med ZDA in ZSSR o omejitvi strateškega orožja pred koncem letošnjega leta, kot sta izjavila tako Vance kot Gromiko, toda po vsem sodeč ne pred novembrskimi kongresnimi volitvami v ZDA.
Brezposelnost na 5%
WASHINGTON, D.C. — Po ooročilih Delavskega tajništvo je bilo v juniju novozaposlenih 710,000 oseb, s čimer je skupno število zaposlenih porastlo na H.S milijonov, 58.9% celotnega
je Izrael pristal na razgovor svojega zunanjega ministra z zunanjim ministrom Egipta v Angliji ta teden. V Leeds Cast-lu st bosta zunanja ministra najprej posamič sestala z državnim tajnikom Vancejem, nato pa oba skupaj. Pri teh sestankih naj bi podrobno pretresli možnosti nadaljevanja pogajanj med Egiptom in Izraelom.
odraslega prebivalstva naše de-' ^giptski ^edsedmk AAnvar -eje	^ Sadat se je ob obisku v Avstriji
Kljub tako visoki zaposlitvi sestal najprej z vodnikom izrael-
je bilo še vedno*5.8 milijonov *ke delavske s^anke Simonom brezposelnih ali 5.7% celotne de- Perezom pretekli četrtek pa še lovne sile. V maju je bilo brez- z Obrambnim fnmistorom Eze-poselnih 6.1% celotne delovne sile.
Jordaniji, katere del je bii do zadnjem času le redko, omenjajo junijske vojne 1967. V Izraelu Tajvan. To tolmačijo nekateri so ta egiptski predlog gladko kot znamenje, da se je Peking odklonili.	j odločil okrepiti svoje vezi z
ZDA so iskale možnosti po- Washingtonom, četudi ta ne bi sredovanja in podpredsednik bil voljan sprejeti njegovih zah-W.F. Mondale je tekom svojega tev do Tajvana, obiska v Jeruzalemu dosegel, da
Zadnje vesti
Etiopija po zgledu Egipta?
RIM, IT — Zahodni diplomati, ki skrbno spremljajo razvoj v Etiopiji, napovedujejo, da se bodo Etiopci kmalu naveličali Sovjetov in njihovega nadziranja ter jih potem, ko se bodo čutili nekaj trdnejše, odslovili, kot so to storili Egipčani.
V Adi's Abebi so nejevoljni, ker Sovjeti in Kubanci nočejo odločnejše podpreti boja proti upornikom v Eritreji. Tega baje ne marajo storiti, ker se boje zamere pri levičarskih arabskih državah, ki z drugimi arabskimi državami podpirajo upor v Eritreji.
Na festivalu pri Sv. Vidu so prijeli dobitke—
Sinoči ob koncu farnega festivala so bili dobitki takole razdeljeni:
$1,000.00 — Finch Family, 1136 Norwood Road; 750.00 Don Ansec, 6303 Carl Avenue; 500.00 Carol Ann Kovach, 1065 East 66th Street; 250.00 Donna Litt-man, 1215 East 60th Street; 100.00 Mrs. Rose Baškovič, 6614 Bliss Avenue; 100.00 John W. Lokar, 17715 Neff Road; 100.00 Josephine McDonnell, 12000 Edgewater Drive; 100.00 Frank Smole, 6112 Glass Avenue; lOO J. Vogrig, 1010 East 63rd St.; 100.00 A. Zadeli, 6716 Edna Avenue; 100.00 Angela Pastwa, 7023 St. Clair Avenue; 100.00 Jo Mik-lasic, Kirtland; 100.0C Mary S. Launch, 1177 East 58th Street; 100.00 Jennie Krašovec, 26570 Zeman; 100.00 A. Lončar, 32470 Miller; 100.00 Emily Bartol, 1020 East 66th Place; 100.00 Ken Tomsick, 21271 Chardon Road; 100.00 Esther J. Nadbath, 1054 Fast 77th Street; $100.00 Donald Kern, 5704 Bonna Avenue.
Nagrade za prodajo listkov: $100.00 Mary Finch, 25400 Rock-side Road; 50.00 Donald Avsec, 1113 East fcCth Street; 25.00 Mr. in Mrs. Joseph Kaucnik, 18012 Hiilgrove Road; 25.00 Ivana Kopec, 5902 Prosser; dodatni: “money doll”, dar Mrs. Ida Untried, Mary Cira, 1039 E. 69 St., afgan, dar Mrs. Mary Sadar, M. Frijatel, 1137 E. 66 St. pončo, dar Mrs. Mary Sadar, John Ce-lesnik, 6314 Glass Avenue.
Trideseti dan —
Jutri, v torek, ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za rajnkega Ernesta Zupana ob tridetdnevnici njegove smrti.
Štrajk policije —
Štrajk mestne policije, do katerega je prišlo, ko je mestni var nostni direktor odpustil 13 policajev, ki so ponovno odklonili
BONN, ZRN. — Gospodarska konferenca vodnikov sedmih
glavnih držav svobodnega njegov ukaz, ker da mesto, na
rom Weizmanom. Ta razgovora sta v njem ustvarila vtis, da je mogoče razgovore obnoviti in nadaljevati iskanje poti k sporazumu.
Po razgovorih v Angliji, določenih za jutri in v sredo, če bodo ti uspešni, naj bi te prenesli v El Arish na severu Sinajskega polotoka ob Sredozemskem morju, ki je pripadal do le- j ta 1967 Egiptu, sedaj pa je ped izraelsko vojaško zasedbo.
Sovj’etsko sodišče obsodilo vohuna na smrt
sveta, ZDA, Zah. Nemčije, Francije, Italije, Vel. Britanije, Japonske in Kanade, ki se je začela včeraj tu, ugodno napreduje. Danes bo zaključena z objavo sporazumov o načrtih za obnovo in okrepitev gospodarske dejavnosti.
BONN, ZRN.— Predsedaiik Carter je poslanika ZDA pri ZN A. Younga prijel zaradi njegove izjave, da je v ZDA “na stotine, morda celo na tisoče” političnih jetnikov. Young je priznal, da je bila njegova izjava zgrešena, pa se opravičeval, da je bila napak razumeta. Omenjena izjava je naletela na splošno in ostro kri-
katero jih je poslal, ni dovolj “varno”, je trajal 19 ur in povzročil veliko skrbi, pa. tudi nejevolje in jeze. Policija po zakonu države Ohio in po lastni pogodbi, ki jo je sklenila z mestom nima pravice do štrajka. Štrajk je prepovedal tudi okrajni sodnik, kateremu je končno uspelo v petek pozno popoldne doseči njegov konec in vrnitev policije v sltrz-bo.
Teden ujetih narodov —
Po sklepu Kongresa je vsako leto tretji teden v juliju “Teden ujetih narodov”, nardov in držav, ki jih je Sovjetska zveza spravila tekom druge svetovne vojne in po njej pod svoj nadzor tiko v ZDA, zlasti še v Kon-1 Institut za sovjetske in vzhod-gresu. Vodnik demokratske' no-evropiske študije na John večine v Senatu R. Byrd je Carroll univerzi v Clevelandu izjavil, da bo moral A. Young je [skupno z Ameriškim narod-ob naslednji taki izjavi zapu- nositnim gibanjem v Ohiu pri-stiti svoje mesto, kajti ta ni pravil za to priložnost poseben bila prva, bila pa je najškod- sp°red danes, 17. julija 1978, ob Ijivejša za ZDA.	, T- zvečer v Jardine Room, Stu-
MOSKVA, ZSSR. — Vojaško. WASHINGTON, D.C _____ Vlada dent Center John Carroll Uni-
sodišče je obsodilo na smrt uradnika Anatola Filatova, ki je priznal, da vohunil za tujo državo in prosil za svoj zločin milosti.
Sodna razprava je bila tajna in je trajala 5 dni, obsodba je
Luksic, žena Edwarda, mati p0grebnega zavoda Edwarda Jr., Richarda in Wal
11 bila objavljena nekako istočasno . CASTEL GANDOLFO
_____,___ , , , i Sv. oče Pavel VT i,
ZDA je zadržala odobritev za versb;y- B° pozdravu gostovi dobavo komputerske tehnolo- Prednika univerze rev. H.F. gije Sovjetski zvezi v znak Birkenhauer-ja S.J., bo govoril
protesta zaradi obsodbe Sča- T'	^ ’ P ^°r Zg°'
,	.	„. .	davne na univerzi v Ottawi v
ranskega in Gmzburga.	Kanadi
It. —
na: Lake’kot obsodba Ščaranskega, ki jej Shore Blvd. danes dopoldne ob bila v tej luči “mila”. A. Filatova ieija, 6-krat stara mati, sestra g gg, v cerj-ev sv Jeroma ob 10., so obtožili, da je vohunil za “im-j
o “Položaju človekovin pravic v Sovjetski zvezi”, nato
cl tpiT'ir\	4-1	’	°	i	-ovjj v LciK0V oV. «1^101X13 OD J.U.j	-/tuzniij u.d jtr VUJllUlllll z.d 1x11”
(24 C) mperatura okoli 75 F trdno, bo tu užival mir, sveži Antona Lowe in Frances Go-nato na pokopališče Vernih duš perialistične države” pod krinko
Izrak in prirodo.	Irene. Pogreb je iz Grdinovega	(Dalje na 3. strani)	Jboja Za človekove pravice.
Sv. oce Pave VI. je včeraj pa fco podal nekaj misvj k temu obsodil težke kazni za sovjet- dr Mihae] s pap> direkk)r in_ ske oporečnike, izrečene pre- stitita. sledila bo raZprava. vstop tekli teden, ne da bi te osebno je prost in javnost je prisrčno imenoval.	^vabljena!

Ameriška Domovina
/Ir m/ll E ** Mr/* PH— HO IVM F
dsnssta
6117 ST. CLAIR AYE. — 431-0628 — Cleveland, Oblo 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec«
Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petlrova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months ’ Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo
No. 100 Monday, July 17, 1978
Carter in občila
Pod izrazom občila imam v mislih v prvi vrsti televizijo, v drugi pa časopisje Obe občili sta danes najvplivnejši in najučinkovitejši oblikovalci javnega mnenja. Za vsako javno delovanje, pa naj bo take ali drugačne vrste, je odločilnega pomena, kako ga predstavi javnosti radijski ali televizorski napovedovalec ali komentator in kako jo obravnava časopisni poročevalec. To velja v Ameriki zlasti za federalno administracijo in za predsednika republike, ki je za vse odgovoren.
Nobena skrivnost ni, da je predsednik Carter trenutno zelo nizko na lestvici ljudskega povpraševanja. Človek se nehote sprašuje: ali je res vse narobe, kar naredi?
V	rešitev tega važnega vprašanja je nedavno žarko posvetil eden vodilnih usmerievalcev tiskane besede, _ lastnik obsežnega časopisnega koncerna, bivši ameriški ambasador v Londonu, republikanec Walter H. Annenberg.
V	magazinu svojega tiskovnega podjetja TV Guide je objavil članek o tem problemu, ki je vreden ponatisa v prevodu. V obsežnem izvlečku ga posredujem bralcem v informacijo in premislek.
Takole piše W. H. Annenberg, mož, ki ve, kaj govori:
Dokler je televizija glavni vir za posredovanje novic pri dveh tretjinah našega (ameriškega) prebivalstva, mora biti način, kako televizor poroča novice, odgovoren za stališče, ki ga zavzemamo do naše vlade in do mož, ki jo vodijo. Če je torej količnik popularnosti predsednika Carterja pri povpraševanju ljudskega mnenja nizek, je to na široko zato, ker publika gleda svojo vlado skozi oči. televizije in s tem dobiva negativno podobo. Noče biti rečeno, da so oddajne postaje zavedno brezobzirne ali da je njih poročanje drugačno v poudarku od onega v časopisih in magazinih. Ista negativna podoba vlade je jasno razvidna v našem tisku. Le ker je televizija tako razširjena, je njen učinek prevladujdč v oblikovanju ameriškega javnega mnenja.
Več razlogov je bilo navedenih za to negativno podobo. Morda se občila, kot nekateri opazovalci sugerirajo, preveč prizavedajo podčrtavati kritiko vlade zato, da bi dokazala svojo nepristranoskost. V smislu te teze pravi tisk dejansko: “Mi smo ravno tako trdi sedaj do demokratov, kakor smo bili do republikancev, ko so bili oni na vladi.” Mogoče je tudi, da so večje, sporne zadeve, ki so tlele že več let — med temi energija, inflacija, Panamski prekop, spor na Srednjem vzhodu in razorožit-vena pogajanja s Sovjeti — zahtevale hitro akcijo že v prvih 17 mesecih Carterjevega vladanja. Brez ozira na to, kdo je predsednik, in brez ozira na to, kako je stvari reševal, pn je nujno podvržen vroči kritiki, in tej kritiki je bila posvečena resna in prominentna pozornost pri obveščevalnih ustanovah.
Ironija je, da utegnejo biti med razlogi za negativno podobo administracije, ki jo tako mnogi kažejo, prav tiste kvalitete predsednika, ki so mu pomagale do izvolitve — iskrenost, sočustvovanje in pripravljenost za po-shišanje drugih, če se mu predložijo prepričevalni razlogi, bo spremenil že objavljeno stališče, pa naj bo sprememba še tako vznemirljiva in,sporna njemu osebno. To pa so Carterjevi kritiki razlagali za šibkost in neodločnost.
Nikjer ni njegovo sočustvovanje bilo bolj vidno kot pri trajajoči aferi Bert Lance-a, ki je na nesrečo vrgla zgodnjo senco na vlado. Nevšečnosti kakega ameriškega predsednika, ki mu jih je povzročil star prijatelj, niso nič edinstvenega v ameriški politiki. Največkrat se je predsednik s problemom soočil naravnost un se odmaknil od akcij svojega prijatelja. Mr. Carter je nedvomno svetoval privatno Lance-ju, naj odstopi kot direktor za budget, toda Lance se je širokoustil, da ga predsednik še vedno posluša, in tega ni nihče zanikal... (Tu Annenberg našteva Lance-ove sedanje akcije, ki so znane iz dnevnega časopisja, nato pa nadaljuje kot sledi.) Neizbežno je, da se bodo Lance-u zapirala vrata Bele hiše vedno bolj trdno, ko bo predsednik sprevidel, da je lahko sočustvovanje nekaj občudovanja vrednega, vendar komaj praktično v političnem svetu stvarnosti.
Carterjeva, odločitev prodati bojna letala Savdijcem njegov uspeh, da mu je prodajo odobril Senat, zasluži pripianje kot akt poguma in iznajdljivosti... Pri občilih se je izkazalo, da so dal amnogo več časa in prostora kritikom kot pa onim, ki so odločitev odobravali. Niti ni bilo dano primerno pazljivosti dejstvu, da je bil razlog za prodajo letal vedno rastoča moč Sovjetije v Iraku. Siriji in Južnem Jemenu. Predsednik je spremenil svoje stališče na osnovi zdravega nasveta, toda pravilnost tega nasveta in razlogi za spremembo stališča niso dosegli publike.
Svoboda informacijskih sredstev, da lahko kritizi-I'ajo, je gotovo bolj važna kot učinek kritiziranja na zunanje odnose, vendar moramo vedno ugotavljati škodo, ki jo neodgovorno kritiziranje utegne imeti pri drugih narodih. Vsaj na površju izgleda, da se sovjetsko-ame-riški odnosi na splošno slabšajo, ko Sovjeti kažejo rastočo nedostopnost pri razgovorih SALT in pri svojih odgo-yorih na naše predloge, naj oni in njihovi kubanski najemniki prenehajo mešati se v Afriko.
(Nato pisec omena poročila o notranjem nesoglasju v vladi sami, ko se člani kritizirajo med seboj in doda, kot sledi). To kritiziranje iz predsednikovega lastnega tabora ne more drugega kot prispevati k negativni podobi vlade.
^Šele 17 mesecev je preteklo, odkar je Carter prevzel pi edsedstvo. Bili so to meseci, polni dogodkov predvsem ^ato, ker se ni pomišljal lotiti se velikih problemov. Mi smo tudi bili med njegovimi kritiki, vendar je vedno bolj razvidno, da je zaskrbljen zaradi inflacije in zaradi obsega proračunskega primanjkljaja, in da kaže voljo o-s voj iti bolj pametno fiskalno politiko. Ko so občila razglašala poglede njegovih kritikov tako na široko, so napravila Carterja za žrtev njegovih lastnih odlik. On je vodja te dežele in zasluži naše spoštovanje. Prav gotovo naj bodo njegovi pogledi deležni vsaj toliko prednosti kot om njegovih kritikov. To ni samo dober žurnalizem, ampak je to dobro tudi za državo.
Taki so pogledi republikanca W. H. Annenberga. >^odbo o Carterju in sedanji vladi naj si napravi vsak sam.	‘	L> p>
§!ov@?ic;š v Ameriki smo svojska narodna oselmosi pa Istočasno tudi del ameriške oetofe
Cleveland, O. -— Na Slovenskem dnevu v nedeljo, 2. julija 1978 na Slovenski pristavi je imel g. Ciril Mejač iz Washing-tcna, D.C., sledeči govor:
“Do not weaken America by dropiping your mother tongue”—
Ne hromite Amerike z opuščanjem rodnega jezika — je zapisal še pred nedavnim, eden izmed članov našega zveznega vrhovnega sodišča. Dobro se je zavedal, da je posebnost in tudi veličina Amerike ravno njena razndlikols), da je tudi lepota Amerike njen' narodnostni mozaik. Zato morda niti ne bi bilo Fcpc]nejši možni	ali bolj
odveč, da 30 primerjamo z lepoto prak,ti6n0; v čim manj okrnjeni umetnostne kompozicije tnozai-* obliki) vero v sebe kot Slcvence.
kn ki ga sestavlja nešteto moram0 posredovati, vsak v svo-drobmh delcev združenih v ,e- jem oko!ju. tak0; da hp naša
cto umetnine.	ikri zavestno plala v žilah naših
Slovenci smo delec ameriškega'O)brok in naših otrok otrok. Na mozaika. Čeprav nas je malo — ; fcibiro nam najbrž ni mnogo tako je nekoč posebej nagasil !sred:.tev, na voljo pa. nam 'je Senator Lauuche — čeprav nas J najučinkovitejše sredstvo: volja je malo, vzbujamo pozornost v in hotenje. Pripomočkov pa
Kako naj tedaj ohranjamo, kako naj posredujemo rodovom zanamcev slovensko zavest? Vprašanje je neizogibno in resno. Odgovorov je morda veliko, enega samega odgovora z zagotovili ni. Najprej moramo hoteti, da ohranimo slovensko zavest zavestno, tako zavestno in smotrno, da moramo že v klici zamoriti misel, ki se pogosto ouje in ki izzveni v pobožni želji, da bi ta ali ona slovenska dejavnost vsaj še za nekaj časa ostala slovenska. S takimi željami moremo .same pridolbiti na času, ne pa na stvari. Slovenstvo v čim
ameriški javnosti. Zaslužimo, in po pravici, da okolje zazna našo prisotnost in prizna našo svojsko osebnost.
imamo s časom morda več in več.
Najprej slovenska pesem. Ka-i ko je lepa! Dajmo jo našim Svojski — če nam je atribut mladim, dajmo jo tako, da jo razumljiv — smo. Smo pa tudi ( bodo ljubili in dajali naprej, dd ameriške celote, kateri smo j izrabimo vsako priliko, da jo se uspešno prilagodili. Ta prila-j slišijo in dojamejo, dojamejo's
goditev pa ni posledica nekake manjvrednosti, katero nam pogosto očitajo,, manjvrednosti, ki ci nas silila, da se utopimo v
srcem in dušo in da jo pojo.
Kolikšna sreča, da imamo zbore in koncerte, plošče in pesmarice, maše ih romanja in slovenska .Uljem, morju; je nasprotno j zborovanja in prireditve, katerih praktični odraz nase življenske najznačilnejši del je slovenska posebnosti, da tuje sprejmemo, pesem. Cankarjevo občuteno in ovčjega pa ne izgubimo.	prepričljivo pripovedovanje o
Da se znamo prilagoditi okolju materi in mojstrska pesniška je preancrL, vse doklej tako pri- beseda Župančičeva dahne v lagojevanje ne izpodrine osnov- dušo vsakomur, ki mu je slo-nega narodnega čutenja. Takrat j venščina pri srcu. Slovenska e predncct sprevrže v pogubo, pesem, lepo zapeta, more prav Začrtati meje, je umetnost in tako zbuditi v nas polnega Slo-skrivnost.	J venca An priklicati milino in t
Jezik, slovenščina. Slovenska ljubkost, ki je Slovencem svoj-[še govorica, nje poznanje in upora- st ven g.
Slovenska pesem ima izredno venstvem in
!:a je učinkovito sredstvo, ki se z njim moremo čudovito povezati z vesoljnim slovenstvom. Slovenščina je brez dvoma ključ do slovenske narodne omike Vendar le ključ, ni pa nje poroštvo in zagotovilo. Pomanjkanje znanja slovenščine vendar pomeni nevarnost, da nam lepote slovenske narodne omike ostanejo zastrte in da nam slovenski čut zamre. In zanje nadomestila ni.
Slovenska zavese. Beg. ne daj. da bi- nam in rodovom za nami znanje, slovenskega jezika okr-nelo in celo smisel zanj odmrl. Vendar, če.se to zgodi — včasih bo to neizogibno -— tedaj bi si mogla in morala v dobršni ali vsaj zadovoljivi meri naddti dvojno vlogo slovenska zavest, zavest, da izhajamo, mi in vsi
važno mesto in posebno poslanstvo pri bogoslužju v cerkvah, ki smo si jih ustanovili Slovenci. Po nepotrebnem, vsaj. dostikrat po nepotrebnem, je v njih slovensko bogoslužje okrnjeno ali ga ni. To stanje je (le) v nekaterih primerih posledica p c manj kanj a slovenskih dušnih pastirjev; vsekakor pa imamo pravico vedno in povsod dati mašam in verskim prireditvam ■slovensko obliko in to zmoremo prav s slovenskim petjem. Pogoj pa je spet en sam: hoteti niora-
delež slovenskemu izrazu molitve in petja.
Slovenske organizacije in društva: V članku, ki sta ga objavila Ameriška Domovina in Ameri-kanski Slovenec v februarju 1970, sem o njih zapisal naslednje:
Najzanesljivejše jamstvo za našo bodočnost pa bodo ostale slovenske organizacije. Slovenskih organizacij pri nas je razmeroma precej in številčno so močne. Gotovo so na razpolago statistike. Naj hrže bo tudi nekaj članov, ki istočasno pripadajo več kot em sami številčno močni organizaciji, pri čemer naj mislimo v prvi vrsti na bratske zveze. Poleg praktičnih potreb, zaradi katerih je nekaj teh organizacij nastalo, imajo, vključen v svoj pravilnik — naj bo za to primer K.S.K.J. — smoter da hočejo delovati za ohranitev slovenskih tradicij v Ameriki. Ponovno je bilo dokazane, da se je marsikaj slovenskega ohranilo ravno v teh organizacij: z njimi je tudi nastalo novo, ameriško slovenstvo. Več bi se lahko ohranilo- brez dvoma, težko pa bi, brez njih bili naši mlajši rodovi slovenski aid ameriško slovenski. Na nas je, da se jim pridružimo in jih podpremo in da v njih damo čim večji poudarek ameriškemu slovenstvu in, kar je najbolj važno, v njih vzgojimo našo mladež, da bo znala, morda še bolj kot mi, ohranjati in gojiti slovenskega duha in da bo uspela, da bodo te organizacije ostale slovenske. Preko organizacij bomo tudi morali navaditi zanamske rodove, da bodo hoteli in znali gpji-ti vezi s Slovenci v Sloveniji sami in, če se bo le dalo, pospeševati obiske predvsem ■tja.
Ko strnjenost slovenskih naselbin postaja vedno večja redkost in ko se tudi naša farna občestva krčijo, postaja vloga posameznikov vedno važnejša. Živimo' z drugimi v sklopu vse-ameriškega življa, a ostanimo slovenski Amerikanci. Dodajmo to lepo in krepostno posebnost, slovenstvo. Tako bomo vse tisto, kot so naši sosedje, a vendar več: bomo tudi Slovenci, ki se zavedamo, da smo dediči in. solastniki čudovitih stvaritev, ki so jih naši dedje, skoraj v suženjstvu oblikovali, zato da so ohranili svoj posebni dbraz in tudi zato, da so na svojstven način kljubovali valovom ogrožanja naše narodne biti. Tako smo ustvarili žegen in bogkov kot in znamenja in sv. Miklavža in narodne kresove in potico in kolač in verska romanja in vasovanja pod oknom. Spoštovanje, še več, zavestno ponavljanje in obnavljanje teh tradicij je danes ne le možno, ampak celo privlačno in vsi, pa naj živimo ožje povezani s slovenskimi naselbinami ali povsem ločeni od njih, jih moremo posredovati mlademu rodu. Prav taka naj bi bila tudi vloga slovenskih šol, čeprav so kot take postale ponekod anahronizem v pravem, pomenu besede. Učijo pa naj naše male prelepih slovenskih pasmi in slovenskih tradicij in, če preminejo tudi časopisi, prevzamejo njih poslanstvo in bolj dosledno in namerno seznanjajo naše rodove s slo-seveda, s Slovenci.
Tako dolga krščanska preteklost, s katero se more ponašati le malo narodov, sme zbujati nam ponos, v naših sosedih pa občudovanje in nas mora vzpodbujati, da se vsaj ne izogibljemo najmanjše priložnosti, če že ne iščemo prilik, da izpovemo svetu, da smo Slovenci. Kot molitev naj nam bo opomin in vabilo tistih naših rojakov, ki so bili na Evharističnem kongresu v Philadelphiji, naj vsaj enkrat na leto, na predvečer naše Ljube Gospe brezjanske, ob prižganih svečah preživimo večer v mislih na svoja slovenska krščanska izročila, ki so stoletja vodila in ohranjala naš rod v domovini, ohranjajo tudi nas ne le kot Slovence, marveč tudi kot člana človeškega občestva, ki veruje v krepost in zaupa v bodočnost. In da bo to vabilo še bolj izzvenelo v molitev, se obrnimo k Mariji z Brezij, njej, ki varuje slovenska izročila v svetu in z njimi nas, kot se je k njej obračal zelo zaslužni in nedavno umrli škof Držečnik v svojem škofovskem geslu “Bog z Nami in Njegova Mati”. Bog z nami in Brezjanska Marija!
ČASTIM 6FMDUACMA
Narodna kultura
LEMONT, 111. — Bral sem 0 znanem triglavskem župnik11 Jakobu Aljažu zgodbo, ki p°ve’ da je bil narodno zelo zavede0’ ko so mnogi nemški škrici ka zali svoj nemški obraz. Ko je prišel cesar Franc Jožef 11'l Bled, se je ljubljanski pevsk1 zbor pripravljal, da ga bo P° zdravil s pesmijo, seveda nem ško. Župnik Jakob Aljaž je zvedel, zbral nekaj svojih PeV cev, se z njimi odpeljal na Ble in med sprejemnim programom pozdravil cesarja s slovenskim petjem. Vse se je izvršilo take naglo, da sprva še opazili nis°’ da slovenskega petja ni na Pr° gramu. Po petju je Aljaž v svo jimi pevci izginil in nihče °1 mogel spremeniti, kar se ie zgodilo.
Pravijo, da se zgodovina P° navija. Ne dobesedno, a naP1^ lične načine. To sem začni1 med kontroverznim pisarjenjeir' v angleškem ‘delu Amerik^ Domovine o kulturni izmen]' Če bi pokojni Jaka Debevec m° gel brati, kar je bilo v zadnj1 tednih napisanega v Amen3 ^ Domovini o kulturni izmenj^ I vi, bi se v grobu obrnil. Ah ( j kaj napačnega, če obstoj3! skupine, ki odklanjajo tudi k ^ turno sodelovanje s ^nino
ni glavno,. kar nus
dejavnost, čez noč, marveč je
Irena Justina Vombergar
Euclid, O. — V nedeljo, 25. junija t.l. je z odličnim uspehom graduirala na šol St. Alexis bolnice gdč. Irena Justina Vombergar z 2021 Natona Rd.,
Euclid, Ohio, in s tem postala registrirana medicinska sestra.
Irena je študirala na Erieview srednji šoli, na Uršuline Collegu in nato na Sit. Alexis Nursing School. Poklicno službo bo nastopila v St. Vincent Charity bolnici.
Graduantka je hčerka pozna- “^7Slovenškr^dln'v CWe' mh zakoncev g. Mirka in ge. landu. Slovenski festival v ^
jm,me om. e-rgar.	fieldu, razgibanost Slovenj
Čestitamo m ji želimo vso	n n ,^zorh“
sirečo v izbranem poklicu!
kom1
sti?
Pa to
povedati.	^
“rešujejo” slovensko kultur0 Ameriki, brali razna poročil3
Ameriški Domovini, bi ^ .
risk1'
Ako bi
islim
vsi tisti,
V
spoznali, da se je med amer mi Slovenci in sicer prav tistimi, ki odklanjajo ' kom11
'd
ri-
žem v vsaki obljki, razvila
zadnje mesece velika kultur ^
In ta ni vzklila k3
sad vztr3' $0'
nega dela in medsebojnega delovanja. Za ohranjevanje rodne kulture je veliko ° ;l važno sodelovanje širših ljudstva, kot pa nekaj pokU011^ umetnikov. Poleg tega ]e rodna kultura ameriških p nih skupin priznana kot ah16 ška dediščina.
Mnoge sloven ske kulhh ^ skupine so zelo delavne. K3!
P.
Washingtonu, D.C nje raznih prireditev
sponzoi
v okvL
njujorške Lige, obhajanje

“Oljarski” denar In ameriške univerz®
WASHINGTON, D.C. — Kot ^OTY1, nekdanji student na obeh jezu- pevke iz širše okolice Lem° itskih univerzah (Fordham v Tudi naša romanja v LemoI,tn New Yorku in Georgetown v1 niso brez kulturnega pom011; Washinbtonu), ki jima med kajti z njimi ohranjamo slovj
ritage Day” v Jolietu, ki , že dvakrat priredila Slovel ženska zveza. In nanovo 1111 novljeni pevski zbor “SloveU5'.^ ki združuje pevce
,iha'
drugimi g. L. P. v svoji nezaup- ske romarske navade in g°i
liivi tenkočutnosti vest izprašuje (AD, 20. junija 1978), ker sta se menda pregrešili s tem, da
ljudsko petje.
Vsa kontroverza izmenjavi je na vse to poz3
kultUA .1#'
e°'
sta sprejeli “oljarsko” denarno j AH skupine iz slovenije z
L0?,0™’ J tej.ZadTeVi iz:| krstnim nastopom, ali P3 %
venski ljudje, ki tu živij0
rekel še svoje mnenje. (In mi France Prešeren odpusti!)
naj
Ali se moramo bodočnosti zares bati? Ko se na eni strani naše naselbine redčijo, se drugje naš rod širi, živi tam, kjer nas poprej ni bilo. Na ta način postajamo dejansko večji. Tudi drugi narodi gredo po podobni poti. Nekateri se s tem jačajo, ker so ohranili svojo zavest, vero vase in ponos na svojo ter. svojih prednikov preteklost, s svojim delom pa pridobili vpliv. Postaja torej bolj kot kadarkoli poprej naloga nas vseh. kot posameznikov, da neomahljivo hočemo, da
On’ visokih šol in oljarjev
Menišiču gorečmu od oltarja
živeti ni težko, ker mu življenje
v dolini solz le kratko je hitenje
na boljši svet; le s tem se on ukvarja.
Čeprav katolški, “kalič” pa brez d.narja
obstat ne zmore. To je naše mnenje:
Kjerkol lahko božjak dobi za učenje,
naj ga, četudi cvenk je dar “oljarja”.
Tak dar zavrnit mu zares ne kaže.
Saj prav olj ar je tisti, ki j namaže	j
vrteči se, kolovrat, da ne cvili.
gradijo slovensko narodno 1 metno pesem, ohranjajo Pr host slovenskih narodnih P
N'
A
les1
o n1
iz vseh delov Slovenije in 50
udejst*”, 1]3J
razne druge načine jo v kulturnem delu, ohrahl
................T>
kulturo? In to ne v kaki zap sti; saj nastopajo tudi Pre<^,0|i merikanci, ki slovenščine sP^, ne razumejo. Na primer ' govi dnevi, pri katerih tudi j delujejo razne folklorne
1 ne'	ek3'
; To so dejstva, za katera ° ^
. teri žal ne. vedo, ali pa jih „
marajo priznati. Tudi naša
. tikomunistična skupnost je
slovenskemu narodu nekaj ?
nikov. pisateljev in umethy ^
a- jih večinoma v domovi111 j.,
; poznajo, ker je sedanja k3
riia izmenjava enosmerna. ^
P. Fortunat Zorman ^
mo. Moramo hoteti, in, če je j bo slovenstvo živelo. Preživeti potrebno, zahtevati, da bogo- j mora neizogibni udarec, ko slovenskih postane angleščina prvotni ali
služje v teh naših
cerkvah -prsaj na zunaj obdrži celo edini občevalni jezik, kar svoj slovenski značaj. Toda ne j bo uspelo ob večnem opominu, le to, ali morda še veliko več: J da smo dediči in člani visoko v.	. .	sodelovati moramo s tem, da! kulturnega naroda, ki gakršcan-
nnsi /anamci, iz rodu Slovencev, smo prisotni in da dodamo svoj J sivo oblikuje že nad 1200 let.
Če ‘-'kalič”' sprejme tako mažo, P sili,
naj mu ne šteje v greh kršanska duša, naj mu za to le hvalo ve, od-puša.
. V ladimir Pregelj
I V
Zakon o organih
ZR Nemčiji
pripraV^!v"
zakon, po katerem bodo z1 niki smeli vzeti organe vSLg' mu pokojniku, če ne bo v govih osebnih dokumentih rečno poudarjeno, da s° P presajanju.
OR. LUDOVIK PUS:
Moji zbori
Cerkev in njene akustične odlike, ki jih ni bilo, sem dobro Poznal. Bil sem v njej krščen, pri prvem, obhajilu in pri birmi, pozneje pa o počitnicah kot student v njej prepeval z njenim zborom pod Pavlom Jermanom, ki je bil nadpovprečen organist in dober tenorist. Stavba cerkve Je kot velika zidana lopa, zelo dolga in ozka, z eno samo ladjo in brez arhitektonske vrednosti, razen če bi se za tako vzela njena brezdušna preproščina, ki je po svoje res edinstvena. V prezbi-teriju je obokani strop višji, da inia dovolj prostora visoki glav-ni oltar, v ostali ladji je pa strop nizek kar zvočnosti močno škoduje. Na koru je stropni obok tako nizek, da sega orgelska omara čisto do stropa, šentviški farani so na marsikaj lahko po-nosi, a ha svojo farno cerkev ne morejo biti.
Orgle pa so imeli takrat sko-raj nove. Stare z zelo lepo °maro, katere pomanjšan del Portali v je bil vdelan v komo ograjo, so bile s svojim mehanič-tt'im notranjim ustrojem tako frde, da je pri igranju na polno Jermanov prednik Matej Vurnik (oče glasbenega - strokovnjaka dr. Stanka Vurnika), majhen in droban mož, kar odskakoval od tipk in igralnika. Meni majhnemu pobu se je to hecno zdelo, ko sem ga radovedno opazoval, kadar so me oče vzeli seboj na k°r in sva sedela v pruki ob strani orgel. Čisto nove orgle so mojstrsko vdelali v stari okvir omare tik pred prvo svetovno Vojno. Bile so torej stare komaj osem let in povsem sodobne m moderne. Poznal sem. jih zelo dobro, ker sem dostikrat nanje fgral, kadar sem se mudil doma. Te orgle so igrale levji delei Pri moji odločitvi glede prevzema organistovske službe.
Cerkveni pevski zbor je bil v ženskih glasovih kar dobro zaseden, skupno kakih 10 do 12 Pevk z dobrimi in zelo dobrimi glasovi. V sopranu je pela tudi moja sestra Johana, takrat že dolgoletna in zelo zanesljiva Pevka. Slabše je bilo z moškimi glasovi. Bilo je nekaj basistov. Pa nobenega tenorja, ker je ta glas pel organist sam in se ni migal za kakega pomočnika, 'kioski so manj redno hodili k Pevskim vajam od žensk in je m! z njimi vedno križ. Tenorista ^ploh ni bilo mogoče dobiti v casu mojega organistovanja in s&m zatorej tenor navadno pel Sajm. saj se v mešanem zboru *a glas giblje večinoma v bari-fonskem ambdenrbu.
Moj prednik je bil pri izboru ‘Madb zelo sodoben in moderen. -Nabavljal je redno vse najno-Vejše, zbirke s skladbami, tudi modernimi in težjimi, tedanjih cerkvenih skladateljev kakor attnerja, Premrla in Foerster-,|a\ Spominjam se, da je tik po x°jru naročil zbirko evharistič-Mh pesmi, kjer je bilo mnogo mladih skladateljev . kakor re-Cimo Železnik, Klemenčič, Jobst m drugi. Izbiral je umetnostno cgnane skladbe, vendar vedno e> ki jim je mogel biti njegov ^Cor kos, in jih potem temeljito
Dediščina torej ni 'bila slaba,
aa v orglah, ne v zboru. Sprva
amp j° mahnili kar po pesmih,
.V, Th je zbor dobro znal in so JA.
Pevci sami izbrali. Ni torej a, ° Uiobenih prehodnih zadržkov r 1 Opletov. Vaje smo imeli en-_mt tedensko v organistovem “Snovanju v nadstropju nad mžnarjevim, ki je bilo prazno ^ iaz Se seveda vanj nisem vse-1 ’. -^er sem imel vso oskrbo Pri mojih domačih. Spet sva zPala skupaj v ‘štibeljou’ z oče-°m, kakor pred mnogimi leti, se,m Poslušal petje šentpavel-"•m fantov na vasi.
lakaj sem k ponavljanju sta-1 pri vdji dodal kako novo v^., ki mi je bila posebno Sec in je bila vredna truda. evci so bili navdušeni za Vaj ^ o Vega (v izkoriščanju tega nav-Useri.ia j? jamstvo za uspeh)
in so očividno radi imeli moj način poučevanja. Pri vsaki novi pesmi sem namreč kratko razložil smisel besedne vsebine in pokazal na muzikalno izražanje pri odevanju te vsebine v melodijo in akord. Morda sem za to imel nekaj posebnega talentu, ki mi je vedno hodil prav pri šolanju zborov tudi v poznejših letih.
Prišli smo kmalu po prevzemu mojih dolžnosti v postni čas. Umetniško vredne postne pesmi sem zmeraj rad imel, saj opevajo trpljenje, ki je zvest spremljevalec človeškega življenja in ga je več, dostikrat mnogo več, kot veselja in sreče na tem svetu. V postni pesmi je tudi lahko pristen izraz globokega čustva, a petje je najbolj sposobno in poklicano' dati mu vsebino in moč. Ko smo se sredi posta pričeli pripravljati na veliko noč, sem nazorno kazal na muzikalno nalogo, ki jo mora izpolniti skladba in njeno izvajanje, da pevec in poslušalec v srcu_ občutil razliko med obema dobama cerkvenega leta.
Velika noč je bila tistega leta zgodnja in je bilo kmalu treba začeti s pripravami. Če kdaj v cerkvenerfr letu je velika ,noč tisti praznik, ki ne more miniti brez latinske maše, V Šentvidu je bila to tradicija le za veliko noč in božič, med letom so pa tudi pri petih mašah (ko je pel tudi duhovnik) prepevali na. koru redno slovenske pesmi. Da bi se bili lotili za tisto veliko noč kake nove latinske maše, ni bilo časa. Za kaj takega je treba dolgih priprav. Pač pa smo temeljito predelali in ‘prezračili’ stare velikonočne pesmi, Zlasti Riharjeve, brez katerih ni prave slovenske velike noči. Treba jim je bilo dati ognja in zagona. Starim smo dodali še novo. namreč tisto pozneje zelo znano in mnogo prepevano .Premrlovo:
Kristus je vstal, Kristus je vstal
Iz groiba skalnega . . .
Sveta velika noč, prišla je nam v pomoč
Aleluja, aleluja, aleluja!
Bila je takrat res nova in po svoji zasnovi veličastno pre-urosta. Druga polovica razmeroma kratke skladbe je izrazito mogočna, ko ženski in moški glasovi pojo dvoglasno lepo melodijo v oktavi. Če to razgibano melodijo učinkovito podprejo dobre orgle, je učinek osvajalno zmagovit. To se je ob odličnih šentviških orglah zgodilo, pesem je tako zagrabila ljudi, da so se o nji posebej menili. Za zborovsko prepevanje pri velikonočni procesiji na prostem, ki so jo v Šentvidu redno uprizorili na veliko nedeljo ob sončnem izhodu, če le ni deževalo, nisem bil navdušen. Ob takih prilikah bi bilo mnogo boljše izvajati ljudsko petje, ki je pa bilo takrat šele v povojih, dokler ga ni pozneje Kimovec sistematično začel uvajati in širiti.
Kljub mojemu negodovanju je zbor po tradiciji moral med procesijo peti med korakanjem in župnik v tem oziru ni popustil. Sicer pa je bilo boljše ali slabše petje kar dobro, saj ga je slišala le peščica ljudi, ki so bili v bližini, med tem ko so druge gruče v procesiji po stari navadi molile rožni venec. Procesija sama je bila sijajna in ogromna, ker je prišla k vstajenju vsa obširna fara z vsemi podružničnimi banderi in je bil duhovniški crnat razkošen kot se je za tako veliko in bogato faro spodobilo. Imamo jo v živem spominu in nanjo ne bom pozabil do zadnjega dne.
Pri c pišu prepevanja ob slovesnosti vstajenja v Šentvidu ne smemo pozabiti na slovesne velikonočne jutranjiee in pa na Alelujo v božjem grobu. Dol goletni župnik Ivan Vidergar je zelo rad imel petje, še rajši je pa sam pel, čeprav je bil slab pevec. Imel je precej visok, rezek in prodiren glas. Kadar je pri slovesnih pogrebih, ki jih v
fari ni bilo malo, povzdignil svoj glas pri Liberi in se zagnal v višino pri ‘dum veneris judicare seculum . . ter to težko mesto zakrožil čisto po svoje, sta oba kaplana, ki sta levitirala, samo brundala zraven, da niso šli vsak na svoje. Tudi jaz, ki sem bil kot organist glavni pevec, sem utihnil in pustil župnika peti po svoje.
v Veliki, ljubitelj petja je hotel imeti ob večjih praznikih, da se vse poje, kar je pri obredih pti mogoče. Tako je tudi vztrajal, naj se vse jutranjiee velikonočnega dne slovesno pojo od začetka do konca. Začeli smo z njimi že ob petih zjutraj in prepeli ves oficij z vsemi psalmi in antifonami vred, in župnik sam je bil najbolj navdušen pevec s svojimi lastnimi kadencami ob koncu verzov. Jaz sem seveda prevzel antifone, ki sem jih bil vajen. Vse to je bilo za podeželje nič posebnega, kar pa so ljudje radi imeli, tako da so že zgodaj zjutraj skoro napolnili cerkev.
Največji poudarek je hotel župnik dati trikratni slovesni Aleluji v božjem, grobu. Ker sva bila stara znanca od mojih šolar-skih let in sem študent o počitnicah pogosto zahajal k njemu v župnišče, se ni pomišljal prositi me, naj ga naučim Alelujo pravilno in brezhibno zapeti. In jo je potem v božjem grobu res lepo zapel in z njo izpel vso svojo duhovniško dušo vstalemu Zveličarju v slavo in čast. Pri tretji je zastavil nekoliko visoko, vendar jo je srečno izdelal. V zboru smo mu štiriglasno odpe-vali. Nato pa je z navdušenim zanosom interniral prvi’verz Riharjeve Zveličar naš je vstal iz groba, zbor je poprijel in nadaljeval, nato se je začela, procesija.
V Novem 'mesta
Moje organistovanje v domači fari je trajalo komaj pol leta. Med tem sem zaprosil in dobil mesto prefekta in učitelja te-meljnih predmetov na Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Pri tem mi je očividno pomagalo moje glasbeno in pevsko znanje, ki je bilo v razpisu med pogoji za nastavitev. V začetku poletja 1922 sem se poslovil od šentviškega zbora in se preselil na Grm, ter nastopil službo, ki je 'bila za mojo izobrazbo in zdravsiteno stanje kakor nalašč. Sama božja volja je morala odpreti to mesto, hoteč ohraniti .moje življenje, da bom mogel prepevati in igrati v visoka leta..
Ne morem na tem mestu opisovati na široko svojega dela na Grmu. Storil sem to že v knjigi Klasje iz viharja (1970), ponovil bom le in z drugega vidika kot tam pregledal in precenil svoj doprinos h pevski izobrazbi preprostega kmetskega fanta, ki je iskal strokovnega in poklicnega znanja na kmetiskem učem zavodu. V teh okoliščinah je mogel biti moj cilj le -osnovna pevska izobrazba za petje v skupini, katere osnova je bilo proslavljeno petje fantov na vasi, sedaj na žalost skoro do kraja utišano, ker ni več tam nikogar, ki bi pel.
Takrat pa je bila tradicija ‘fantov na vasi’ še dokaj -živa, in kje je .bila priložnost za poživitev in utrditev takega petja bolj očividno kot med fanti s kmetov na grmski šoli?
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
John Korošec
V	petek, 14. julija je po dol gotrajni bolezni umrl v Kaiser Foundation bolnici John Korošec, 83 let, živeč na 15807 Grove-wood Ave., mož Marie, rojene Mikatok, s katero je bil poročen 59 let, oče, pokojne Maryann Suvain, stari oče Kennetha in Patricije Bowler, 5-krat prastari oče, rojen v Bezuljaku pri Cerknici, od koder je prišel v Ameriko leta 1913 in kjer zapušča sestri Mary Devjak in Ano Korošec. Do svoje upokojitve je delal 40 let pri U.S. Steel Corp. kot vlačilec žice. Bil je veteran prve svetovne vojne, član Balin-carskega kluba na Waterloo Road, pri katerem, je bil tudi tajnik in blagajnik, in član Kluba slovenskih upokojencev7. Pogreb je danes zjutraj ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda ha E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Avenue ob 9., nato na Kalvarijo.
Mary Razinger
V	nedeljo, 2. julija je umrla na domu poznana Mary Razinger, rojena Grosel, 17506 Nottingham Road, rojena na Bledu, vdova po leta 1969 umrlemu možu Franku, s katerim je ustanovila in vodila Auto Livery Co., ki je sedaj eno največjih tovrstnih v Ohiu, mati Rudolpha, 3-krat stara mati in 2-krat prastara mati. V starem kraju zapušča dve sestri. Bila je članica društva France Prešeren št. 17 ADZ, društva Danica št. 11 ADZ, društva št. 37 ABZ, Progresivnih Slovenk Kr. št. 2. Pogreb je bil v četrtek, 6. julija iz Grdino-vega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Pomočnice na Neff Pioad.
Paulina Zefrin
V	petek, 30. junija, popoldne je umrla v St. Alexis bolnici ga. Paulina Zefrin, stara 79 let, živeča na 11927 Granger Road, Garfield Heights, rodom iz Ilirske Bistrice, od koder je prišla v Ameriko pred 60 leti, žena Franka, mati Stephanie Roberts in Bernadette Krist, 6-krat stara mati in 2-krat prastara mati, sestra Josepha in v Sloveniji Rozalije Cotič. Družina Zefrin je mnogo let vodila v Nevvburghu gostilno, dokler se niso leta 1957 preselili na Garfield Heights Pokojna je bila članica društva Naš dom št. 50 ADZ. Pogreb je bil 3. julija iz Ferfolijevega pogrebnega zavoda v cerkev7 sv. Lovrenca in od tam na pokopališče Kalvarija.
AID FOB AGED PRESCRIPTION1 St Clrir Av*. * E. Sv,, Sfil-im IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIC
ALI OGLASI
V-NAJEM -
oddam 3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico pošteni osebi, po želji garaža. Kličite 361-0989 po 4’. uri popoldne.
(96-101)
William J. Sprenger
V	nedeljo, 2. julija je umrl v Euclid General bolnici William J. Sprenger, 27709 Parkvvood Dr., Euclid, star 75 let, mož Marie, roj Blatnik, oče Ruth Baizel, Marie (Pandolfi) Parker (Ohesterland, Ohio) in Nancy O’Neill (Wickliffe), stari in prastari oče, brat Josepha, Alberta, Eleanor Resnick, Agnes McBride in pokojnih Otillia Sebring, Theresa Parceli in Carla, svak Helen Žele od Želetovega pogr. zavoda na St. Clair Avenue, rojen v Clevelandu, zaposlen 43 let do upokojitve pri Lester Engineering Go. Pogreb je bil v sredo, 5. julija iz Želetovega pogr. zavoda na 152. cesti v cerkev sv. Viljema, nato na pokopališče Vernih duš.
Martin J. Fink
V	ponedeljek, 3. julija je umrl na domu, na posledicah srčne kapi Martin J. Fink, 976 E. 69 PL, star 61 let, mož Alice M. roj. Potochnik, oče Martina G.; Jamesa, Thomasa, Marianne in Davida, brat Johna, Josepha, Ed-warda, Rose Kendjeirski, Ann Kendjeirska, Frances Virant in Rosemary Čander, rojen v Clevelandu, veteran druge svetovne vojne, zaposlen pri Fisher Body Corp,, v Euelidu, član društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida. Pogreb je bil v četrtek, 6. pulija iz Želetovega pogr. zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida, nato na pokopališče Kalvarija.
John R. Mihevic
Vi
V	petek, 7. julija je umrl v* Euclid General bolnici John R, Mihevic, 33500 Chardon Road, star 62 let, mož Olge, roj. Ark, oče Johna A. 3-krat stari oče, brat Marie Fink ter pokojnih Franka Mihevic in Frances Blatnik, rojen v Clevelandu, zaposlen 25 let pri Chase Brass Co. on Babbitt Rd. v Euelidu, član Lunder Adamič št. 28 SNPJ in Formans kluba pri Chase Brass. Pogreb je bil v ponedeljek, 10. julija iz Želetovega pogr. zavoda v cerkev sv. Felicite in od tam na pokopališče Vernih duš.
Joseph L. Petrich
Vojalko-pariijska diktatura v Jugoslaviji
Srbski, hrvaški in črnogorski generali.
Novi zidani ranči V Willpwicku nedaleč od Lnk< Shore Blvd, so v gradnji novi vi dani ranči s 3 spalnicami, v ce loti podkletni. Kličite za popa-6 nila
UPSON REALTY CO UMLA
*89 E. 260 St.	731-10711
Odprto od 3. do 9,
Frank L. Sirk
V	torek, 4. julija, zjutraj je po dolgi bolezni umri na svojem domu Frank L. Sirk, 3571 E. 82 St., star 69 let, rojen v New-burghu, zaposlen pri Wedge Protector Products do leta 1969, ko je zaradi bolezni stopil v pokoj, mož Mary, roj. Hočevar, oče pred enim letom umrlega edinca Franka, 3-krat stari oče, brat Frances Barle in pet že umrlih sester. Družina Sirk je mnogo let vodila eno prvih gostiln in kegljišč v Nevvburghu. Pogreb je bil . v petek 7. julija iz Ferlo-iijevega pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road v cerkev sv. Lovrenca in od tam na pokopališče Vernih duš, Chardon.
William R. Franci k
V	petek, 30. junija je umrl v Parma Community splošni bolnici William R. Francik, star 61, živeč na 1115 E. Parkhaven Dr., Seven .Hills, rojen v Bel-.laire, Ohio, od koder je prišel v Cleveland leta 1926. Bil je v-eter.an korejske vojne, zaposlen 35 let do upokojitve zaradi dela ,nezmožnosti prt Ivjetor Patterns Co,, mož Paule, rojene Tushar,
V	soboto, 8. julija je umrl v Gates Mills Manor negovališču po večmesečni bolezni Joseph L. Petrich, 605 Lander Road, Heighland Heights, star 83 let. mož Mary, roj. Jakše, oče Marie Sterle, Elsie Česen, Joanne Sterle in Carol Walsh, 7-krat stari oče in 1-krat prastari oče, brat Terezije v Sloveniji, rojen v Novem mestu, od koder je prišel v Ameriko leta 1913. Do svoje upokojitve leta 1956 je lastoval in vodil trgovino in mesarijo na Lake Shore Blvd. in 226 cesta v Euelidu. Bil je član društva št. 65 ADZ, Grocerij-skega združenja in Eudidskega lovskega kluba. Pogreb je bil v sredo, 12. julija iz Želetovega pogr. zavoda na 152. cesti v cerkev sv. Paskala Bajlonskega, nato na Whitehaven pokopališče na Mayfield Village.
Anton Pikovnik
V	soboto, 1. julija je umrl v Western Reserve negovališču Anton Pikovnik, star 83 let, mož Rose, roj, Kranjc, oče Rudolpha, Roberta in Harryja, 4-krat stari oče, brat Mary Vidmar in pokojnih Franka Pikovnika in Josephine Fajdiga. Pogreb je bil 3. julija iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore 'Blvd. v cerkev Manije Vnebovzete in nato na pokopališče Vernih duš.
Joseph Sivec
V	nedeljo, 9. julija je nenadno umrl na svojem domu v Euelidu Joseph Sivec, star 55 let, rojen v Ravnah, Slovenija, od koder je prišel v Ameriko leta 1955 mož Lillian, rojene Krajnc, oče Marije Bailey, Somerset, Pa., 3-krat stari oče, brat Marije Sokol, Roze Kurinčič in Louise Ra-
Dosedanji jugoslovanski o-brambni minister 62-letni srbski general Nikola Ljubičič je bil letos 16. maja ponovno potrjen od diktatorja Tita na tem položaju za nadaljnja štiri leta. Prvič je postal obrambni minister maja 1967, ko je bil s tega položaja odstavljen hrvaški general Ivan Gošnjak. Ljubičičeva polna doba štirih let v ministrstvu se je začela po volitvah leta 1969, druga pa nadaljevala po novih volitvah leta 1974, Sedaj je nastopil svojo tretjo dobo, v času, ko stopa diktator Tito kot vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske vedno bolj v ozadje — zaradi starosti.
V zvezi s tem je zanimivo še dejstvo, da ga je komaj tri dni zatem, 19. maja t. 1. partijska konferenca jugoslovanske vojske imenovala za predstavnika oboroženih sil v partijskem prezidi-ju, ki je vrhovno vodstvo jugoslovanske KP. Tako se je Ljubičič povzpel na naj višje mesto v državi ter nosi tudi najvišji vojaški naslov, poleg maršalovega, ki ga nosi samo Tito, Po nepotrjenih poročilih bo Ljubičič potrjen tudi za pomočnika vrhovnega poveljnika, se pravi na položaj loko j za Titom, s čemer bo postal najmočnejši partijski veljak v Jugoslaviji.
Letos 1. januarja je jugoslovanska KP štela 1.623.612 članov kakor je poročala beograjska Politika 14. aprila t. 1. Po izjavi generala Džemila Šarca, tajnika partijske konference v vojski, je v jugoslovanskih oboroženih si-
KP); Petar Stambolič, 66: Miloš Minic, 64; Tihomir Vlaskalič, 55 (kot predstavnik srbske KP); Vi do j e Žarkovič, 51; Veselin Djuranovič, 53; Voj o Srzentiv, 44 (kot predstavnik črnogorske KP); Lazar Koliševski, 64; Ale-ksandar Griičkov, 55; Angel Če-merski, 55 (kot predstavnik makedonske KP); Vladimir Baka-rič, 66; Dušan Dragosavac, 59; Milka Planinc, 54 (kot predstavnica hrvaške KP); Branko Mi-kulič, 50; Svijetin Mijatovič, 65; Nikola Stojanovič, 45 (kot predstavnik bosansko-hercegovske KP); Stevan Doronjski, 59; Dušan Alimpič, 57 (kot predstavnik vojvodinske KP); Kadil Hoxha, 68; Mahmut Bakalli, 42 (kot predstavnik kosovske ‘KP); in general Nikola Ljubičič, 64 (kot predstavnik oboroženih sil).
Partijski prezidij je, kakor je iz zgornjega razvidno, sestavljen iz po treh članov republiških partij, dveh članov partij iz avtonomnih provinc in enega člana partije iz oboroženih sil, kar znaša 23 članov, plus Tito.
Po narodnostih je partijski prezidij sestavljen takole: 9 Srbov (Stambolič, Minič, Vlaskalič, Dragosavac, Mijatovič, Stojanovič, Doronjski, Alimpič in Ljubičič); 4 Hrvati (Tito, Bakarič, Planinc in Mikulič); 3 Slovenci (Kardelj, Dolanc in Popit); 3 Črnogorci (Žarkovič, Djuranovič in Srzentiv); 3 Makedonci (Koliševski, Griičkov in Čemer-ski in 2 Albanca (Hoxha in Bakalli).
Med opazovalci jugoslovanske-
lah „6 do 6,5 odstotka vseh ko- ga partijskega razvoja je povzro-munistov v Jugoslaviji,“ kar po- čilo pravo senzacijo dejstvo, da meni, da jih je med 97,000 do,tokrat ok. 1,500.000 muslimanov
105.000.
Na 11. kongresu jugoslovan-
v Jugoslaviji, ki jih večina živi na področju Bosne-Hercegovine,
ske KP od 20. do 23. julija 1978 ne bo imelo nobenega svojega v Beogradu je bil izvoljen na- predstavnika v partijskem prezi-
slednji partijski prezidij, sesto-ječ iz 24 članov:
Josip Broz Tito, šef partije, 87 let; Edvard Kardelj, 68; Stane Dolanc, 53; Franc Popit, 57 (kot predstavnik slovenske * v
Mary Helen Yenc
V	nedeljo, 9. julija je nenadno umrla na svojem domu v Euelidu Mary Helen Yenc, stara 55 let, žena Johna, mati č. sestre Mary John, S.J.S.M. iz North Caroline, in Roberta, sestra Rose Rodgers, Frances in Alme Terček, večkratna teta, rojena v Clevelandu, članica društva Kras št. 8 ADZ in društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Podružnice št. 13 SŽZ in Ladies Guild fare sv. Kristine. Pogreb je bil v srede, 12. julija iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore v cerkev sv. Kristine in nato na pokopališče Vernih duš.
George Spahicii
V	četrtek, 13. julija je umrl
v Euclid General bolnici George Spahich, star 62 let, živeč na 716 E. 159 St., rojen v Etni, Pa., od koder je odšel leta 1930 v Evropo in se vrnil v Cleveland leta 1964, oče Anne Barkovic (Kanada), Kathy Jurajevcic (Črnomelj), Brankota (Detroit) in Georga Jr., večkrat stari oče, brat Mika in Etne v Pensilvaniji. Pogreb je kil v sobeto, 15. julija iz Želetovega. pogreb, zaveda na 152. cesti v cerkev Marije Vnebovzete iti nato na pokopališče Vernih duš.
Mary Rudolph
V	56. ietu starosti je umrla v Marvrnour i bolnici Mary Rudolph, 'rojena Jerina, šena Antona, hčerka Teresije. foj. Pelan. mati Garyja, Marianne Murphy, Connie, Jeffrey a in Jamesa, 3-krafc stara mati, sestra Berthe Jerina, Elmerja in pok. Tonyja Jerina, zaposlena pri Riehman Bros. kot šivilja. Pogreb je bil 3. julija iz Zak pogrebnega za-
ijju* -r.avucj i vijem; i u.y;uu, „—p	—:—~	in.
j oče Sharon, Desmcnde ^aux jkušček (vse tri, žjve^e .v Jugosla-
| (Virginia) in BiRa, stari oče Jes- vJV). zaposlen 18 let pri Pras-
jsice in brat Stephena in Josepha, sure Castings Co. Pogreb je bil IRcgrek je bil v ponedeljek, 3. v sredo, 12. julija iz Grdinovega jvlij a Jz želetovega pogr. zavoda pogrebnega zaveda na Lake n a.152. cesti na pokopališče Ver- Shore v cerkev sv. Kristine in nih duš.	nato na pokopališče Vernih duš.
diju. V minulih 30 letih so namreč diktator Tito in njegovi tovariši naravnost skrupulozno — seveda zaradi propagande — ohranjali v partijskem prezidiju tkim. „načeIo narodnosti", ko so izr muslimanov „ustvarili‘‘ rov narod v komunistični Jugoslaviji. Bosno-Hercegovino bo zastopal v prezidiju Srb Stojanovič.
To dejstvo toliko bolj izstopa, ker so v jugoslovanski KP razmeroma veliko odn. najbolj zastopani Črnogorci, dasi ima Črna gora od republik najmanj prebivalcev. V Črni gori je komaj 360.000 Črnogorcev, ostalih 200.-000 so muslimani, Srbi ali Albanci, partijcev pa je v Črni gori 60.000. In teh 60.000 partijcev ima v prezidiju tri člane, medtem ko 1,500.000 muslimanov nima svojega predstavnika.
Podoben poležal je tudi v Jugoslovanskih Oboroženih silah. Po nedavnem študiju, ki ga je v tem pogledu izvršila znana ameriška študijska ustanova Rand Corporation (izdala je snopič ..Vloga vojske v komunistični Jugoslaviji: zgodovinski prikaz", letos januarja v Santa Monica v Kaliforniji), je generalski in oficirski kader jugoslovanske vojske po narodnostih (v odstotkih) razporejen takole:
Kakor je iz zgornjega razvidno, imajo Črnogorci, ki predstavljajo komaj 2.5'h jugoslovanskega . prebivalstva, 12.3?o vesli generalov in 10.3L celokupnega častniškega zbora, mea-tem ko imajo muslimani (8.4G jugoslovanskega p reb i valstva) samo 3,2'j generalov in. 4 G celokupnega .častniškega zbora.
Opazovalci menijo, da gre naj-novejši notranji razoj v komunistični Jugoslaviji vidno v smer vojaške partijske diktature ter da bodo po Titovi s n) rti zavladali nad jugosl. narodi srbski, hrvaški in črnogorski generali.
voda v cerkev sv. Vida in nato	Narod	Gon.	Čast.	Preb.
na pokopališče Kalvarija.		(1970)	(1070)	(1971)
T:vJ;a MmTovek*	Srbi	46.7	57 J	39.7
V 54. letu starosti je umrl v	Hrvati	19.3	14.T	22.1
Beach-Manor negovališču Luka	Muslimani	O O v O.K	4:0	8.4
Mudrovcic. brat Mnnhe Buvac	Slovenci	6.3	50 j	8.2
(Vancouver, Canada). Pogreb	Albanci	-—	1 9	6.4
je’bil 3. j ulija iz Zak pogrebnega.	Črnogorci.	19.3	10.3	2.5
zavoda v .cerkev,sv. Vida in nato	Madžari	0.4	0.6	2.3
na pokopališče Vernih duš. ,	Ostali	0.9	1.0	4.6
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 17, 1973
BREZ DOMA
¥1 ?TS
Hektor Malot

Šel sem prek ulice Mouffetard, ki je vzbudila v meni celo vrsto spominov: na Garofolija, Matija, Riharda,, lonec z žarnico, bde, spleten iz jermenov, in končno Vi-talisa, mojega ubogega gospodarja, ki je umrl, ker me ni .hotel izročiti krutemu Garofoliju Nenadoma pa sem ob cerkvi sv. •Medarda zagledal majhnega dečka. Zdelo se mi je, da sem v njem spožnal nesrečnega Matija- Imel je prav tako debelo glavo, iste vlažne oči, iste nežne ustnice, isti vdani in dobri pogled in smešno zunanjost. Čudno pa se mi je zdelo, ker je bil prav tako majhne postave kakor pred dvema letoma.
Približal sem se mu, da bi si ga: ogledal bliže. Nobenega dvoma ni bilo: bil je Matija. Tudi on me je takoj spoznal in. njegov obraz je spreletel rahel smehljaj.
“Saj si ti tisti deček, ki je prišel h Garofoliju s starcem z belo brado, tik preden sem odšel v bolnišnico?” me je vprašal.' “Kako me je takrat bolela glava!”
“Ali je Garofoli še vedno tvoj gospodar?”
“Garofoli je v ječi, ker je tako pretepel malega Orlanda, da je umrl.”
Razveselil sem se, ko sem izvedel, da je Garofoli zaprt, Prvič sem tedaj spoznal, da more ječa biti tudi koristna.
“Kje so pa dečki?” sem vprašal.
“Ne vem. Ko so Garofolija odivedii, nisem bil pri njem. Ko sem se vrnil iz bolnišnice in je Garofoli videli, da me ne more pretepati brez nevarnosti, da zopet zbolim, me je oddal gospodarju cirkusa Gasstot za dve leti. Ali poznaš cirkus Gassot? Ni to Bog ve kako velik cirkus. Ostal sem tam do prejšnjega tedna. Ravnatelj me je odslovil, ker je moja glava bila predebela in preveč občutljiva, da bi jo mogel stisniti v škatlo, kar sem moral večkrat delati pri predstavah. Vrnil sem se v Pariz h Garofo-Jiju, a nisem našel nikogar. Stanovanje je bilo zaklenjeno in eden izmed sosedov mi je pripovedoval to, kar sem ti pravkar povedal: Garofoli je v ječi. Ostal sem na cesti in nisem vedel, kam naj krenem.”
“Zakaj se nisi vrnil k cirkusu?”
“Ker je medtem ta krenil v Rouen. Kako naj grem za njim? Rouen je predaleč, da bi mogel
seči v žep. '
“Kaj pa delhš ti zdaj?” me je vprašal Matija.	/
V svoji otro ški objestnosti sem mu odgovoril:'
“Poglavar igralske družbe sem.”
Prav za prav je to bilo res, ker sem imel igralca, Kapi j a. To pa ni bilo mnogo.
“Oh, če bi ti hotel!” mi je dejal Matija.
“Kaj pa?”
“Spretjeti me v svojo dražbo.”
Tedaj pa je moja objestnost izginila.
“To je vsa moja družba,” sem mu dejal in pokazal Kaplja.
“Nič ne de. Bova vsaj dva. Prosim te, ne zapusti me! Kaj naj počnem? Ne preostane mi dragega, kakor da umrem od lakcte.”
Umreti od lakote! Vsi, ki slišijo te besede, jih ne razumejo enako. Mene je ob njih, zabolelo srce. Dobro sem vedel, kaj se pravi umirati od lakote.
“Znam delati,” je nadaljeval Matija. “Znam igrati na gosli, plešem na vrvi, skačem skozi obroče in pojem. Videl boš, koliko lahko storim zate. Želim biti samo tvoj služabnik in te bom prav v vsem ubogal. Ne bo me treba plačevati, zadovoljim se samo s hrano. Kadar česa ne bom storil prav, me boš lahko tudi tepel, vendar pa. ne bi rad, da bi me udaril po glavi. To naj bo dogovorjeno. Moja glava je tako hudo občutljiva, odkar me je Garofoli tako pretepal.”
Matijeve besede so me ganile do solz. Kako naj mu rečem, da ga ne morem, sprejeti v svojo dražbo? Umrl bo od lakote! Ali ni bilo to prav tako mogoče, tudi če bi šel z menoj? Povedal sem mu to, a on ni hotel nič slišati.
“Nikakor ne,” je ugovarjal. “V dveh ni tako lahko umreti. Drug dragemu bova pomagala; podpirala se bova in ta, ki bo imel, bo delil s tistim, ki ne bo imel ničesar.”
Te besede so ovrgle vse moje pomisleke. Ker sem nekaj imel, sem moral pomagati njemu, ki ni imel ničesar.
“Sprejmem tvojo ponudbo,” sem mu dejal.
Hipoma se je sklonil in mi poljubil roko. To dejanje me je tako ganilo, da nisem več mogel zadrževati solz.
“Sprejmem te,” sem mu dejal, “a ne kot služabnika, pač pa
■ 3t 1
V Sloveniji prva borza odpadkov
Kitajski zdravniki v Sloveniji
V Sloveniji je bila na obisku ??°Zna?Je’ da odpaGki n!so le skupina kitajskih zdravnikov,
nadležno breme, pač pa tudi vir surovin, je prodrlo tudi k nam. Slovenija je prva v Jugoslaviji dobila borzo odpadkov. Borzo odpadkov je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije.
ki jih je vodil predsednik akademije za kitajsko medicino Cinh-pu. Najprej so obiskali Klinični center v Ljubljani, potem pa so obiskali slovenjegraško bolnišico, kjer so jim prika-
Gre namreč za informacije oi	Ub ’ ~'J~
odpadkih oziroma ponudbo in|+ . , ’	0 sPozr|anja s are i-
povpraševanje. V marsikateri! ,ajSke m'd‘Cme “f? “P«**-.	,	,	,	. iljajo v sodobni medicini,
proizvodnji ne vedo, kam z od-	. . ,vv
Prvo pristanišče za nafto
padki, ki bi jih sicer lahko drugje koristno uporabiii, če bi vedeli, kje jih je dobiti.
“Vse mikavno tone
V Omišlju na otoku Krku so pred kratkim odprli prvo jugoslovansko naftno pristanišče, kjer bodo lahko pristajali tankerji z nosilnostjo 35 tisoč do 350 tisoč ton. "

V
z Najcenejša knjiga
Prešernova družba praznuje 25-letnico in v teh letih je pri spevala za knjižne police pešte-to dobrih, a cenenih knjig. V vseh teh letih je Slovencem po-. One jslala 9,537,000 knjig.
v močvirje
Revija Teleks je objavila letošnji 11. številki intervju gledališčnikom Dušanom Jovanovičem pod naslovom „Vse mikavno tone v močvirje'*. V njem nmenovani pravi: ,,Mia j še generacije nimajo malomeščan skega koncepta kulture . pojmujejo kulturo kot kritiko, j Vsako leto izda posebno zbir-polemiko, kot izziv konformistič- ko ter zbirko romanov “Ljudska nemu v družbi, kot vznemirjanje | knjiga”. V slednji je izšlo 153 obstoječega . . . Zavedamo se, i romanov v več kot milijon izvoda je treba uničiti ta samoza-1 dih.
do voljni, vase zaprti in z vseh <	----
strani zavarovani bunker, v ka- j Avto na 5.6 prebivalca tereni kraljuje občutek, da se ; V merila razvitosti družbe daje treba držati skupaj kot čreda, nes prav gotovo vključujejo tu-ki ima po možnosi tudi psa . .	; di statistični podatek o razmer-
Na te vznemirljive ugotovitve! ju med številom osebnih avto-je v Komunistu (27. 3. 1978) | mobilov in (številom prebival-odgovoril Marjan Kunej. Med stva.
dragim je zapisal: „Le komu podtika Jovanovič malomeščanski koncept kulture? Zvezi komunistov? Kakšen ,bunker* bi rad uničil? Kdo je po njegovem .čreda* in kdo ,pes‘-čuvaj?“
“Družbeno politično poslanstvo” učiteljstva
Po tujini je razkropljenih približno 35 slovenskih učiteljic (med njimi je tudi nekaj učiteljev), ki najmanj enkrat na teden zberejo okrog sebe svoje male
Lani so v Sloveniji izračunali, da pride avto na 5.6 prebivalca.
Pouk po zaslonu
Na ljubljanski ortopedski kliniki so prvi v državi uvedli interno televizijo. Ta ima trojni namen: pri zdravstvenem delu jim bo ohranjanje posegov in potekov na vizualnem traku v pomoč pri pregledu in obnavljanju posameznih primerov, v znanstvene namene bodo lahko rojake . . . Dve desetini njih je ; obirali in aoKazovali dosežke, te prve dni pomladi pripotovalo Predvsem pa pomeni interna v Portorož . . ., da bi se o svojih P ^ pridobitev za otroke, ki se izkušnjah in spoznanjih . . . po- zdravij°- Po bo zanje nov pri-govorili med seboj in s stro- Pomoček Pri obnavijanju in pri-ko.vojaki . . . Referati ... so go- dobivanju znanja v času, ko le-vorili ... o družbeno političnem z^° na kliniki.
poslanstvu učiteljice oziroma	---
učitelja . . .	“Dolenjska zidanica”
____	V Dolenjski galeriji v Novem
Cement v cisternah mestu je bila 25- maja zaključ-Pred kratkim je začel na progi na razs^ava del Borisa Kobeta z Anhovo-Ljubljana voziti direkt- nask3Vom Dolenjska ^zidanica . vlak za prevoz cementa v j Slikar je s 60 leti rešil pozabe
Vo kmečko arhitekturo
V BLAG SPOMIN
OB 6. OBLETNICI, ODKAR .JE UMRL, NAŠ LJUBLJENI MOŽ, OČE IN STARI OČE
Jacob Jesenko
nas je za vedno zapustil dne 12. julija 1972 na svoj rojstni dan.
Že šest let Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga solze nam lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni.
žalujoči:
soproga, ANNA, rojena Žakelj sin MYECN, .snaha DORIS hči AN NE' LEKAN z družino John, Regis, Jacki hči RUTH ABBOT z družino John, Regis, Jacki in pravnuk Michael Lekan Cleveland, Ohio, 17. julija 1978.
KOLEDAR
!| društvenih prireditev
m
JULIJ
30.— Slovenska šola fare Marije
Vnebovzete priredi piknik na Slovenski pristavi.
23. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku z mašo ob 11. dop., kosilom in zabavo.
AVGUST
6. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
6.—Federacija Ohio KSKJ društev priredi Ohio KSKJ Dan s piknikom na farmi Sv. Jožefa, White Road, Willoughby Hills.
6.—Federacija Illinoiskih KSKJ društev priredi Illinoiski KSKJ Dan s piknikom na romarskih prostorih v Lemontu, Illinois.
19.	in 20. — Slovenski športni
klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi. (Prvi del).
20.	— Jugoslovansko društvo v Daytonu, Ohio, priredi letni piknik v prostorih Eintracht kluba s kosilom in plesom. !
20. — Slovensko kulturno dru-, štvo Triglav, Milwaukee, Wis. I
parku.!
1. — Slovensko kulturno ^ štvo Triglav, Milwaukee, ^s' - priredi Vinsko trgatev v Par ku s kosilom in plesom. (Mase ta dan v Parku ne bo.)
7. — Klub newburskih up0^0 jencev priredi večerjo s Pk som v Slovenskem narodi'6111 domu na E. 80 cesti.
7. — Pevski zbor “Fantje 1,3 vesi” priredi zabavni večer v Slovenskem narodnem dor^ na St. Clair ju ob pol osnd zvečer. Igra Alpski sekstet.
14.	— Društvo SPB Clevela'’11 priredi družabni večer v avd toriju pri Sv. Vidu.
15.	— Občni zbor staršev S ° venske šole pri Sv. Vidu-
21. — DSPB Tabor — Clevela'1*' priredi svoj jesenski druža^ večer v Slovenskem domu
pa
;eli
Holmes Avenue. Igrajo Ves1 Slovenci.
22. — Podružnica SŽZ št. 25 obhajala 50-letnico obstoja 1 avditoriju sv. Vida.
22. — Občni zbor Sloven8 e pristave.
NOVEMBER
4. — Štajerski klub Pr're '
MARTINOVANJE v ^ dvorani pri Sv. Vidu. Igra^ “Veseli Slovenci”.
najbolj gledani jugoslovanski
vo niesito med filmi, ki so prikazali lani.
jih
priti tja. Tudi nimam denarja in kot prijatelja in tovariša.” Dvig-že od včeraj nisem jedel.”	nil sem zopet harfo na rame in
Nisem bil bogat, toliko pa sem vzkliknil: le imel, da bi pomagal temu “Naprej torej!” otroku, da ne umrje od lakote. I Četrt ure pozneje sva že za-Kako srečen bi bil, če bi mi kdo pustila Pariz. Pomladni veter je ponudil košček kruha takrat, ko osušil cesto in z lahkoto sva sem zapustil Toulouse in sem hodila po njej. Zrak je bil topel bil prav tako lačen, kot je bil in aprilsko sonce je prijazno pri-'zdaj Matija.	i jazno sijalo na jasnem nebu. Ka-
“ Počaka j nekoliko,” sem mu ka razlika med tem dnevom in dejal.	(tistim, ko sem prvič stopil v
Stekel sem do peka na vogalu ^ Pariz, po katerem sem tako go-ulice. Kmalu sem se vrnil s, reče hrepenel! hlebom kruha in mu ga ponudil. | Ob robu ceste je začenjala po-Pograbil ga je in v nekaj trenut- j ganjati trava, ki je bila vsa kih ga ni bilo več.	j posejana z marjeticami in tro-
“Kaj hočeš storiti zdaj?” sem benticami, ki so Obračale svoje ga vprašal.	cvetove proti soncu. Ko sva ko-i
“Ne vem.”	rakala med vrtovi, sva občudo-
“Nekaj je vendar treba sto-, vala španski bezeg, čigar cvetovi riti.”	j so se odražali od mladega ze-
“Ko sem te zagledal, sem rav- lenja. Rahla sapica nama je prek no razmišljal o tem, da bi prodal zidov prinašala cvetne liste in svoje gosli. Saj bi jih bil že pro- nama jih vsipala na glavo. Po dal, če bi se tako težko ne ločil vrtovih, po drevju in grmovju od njih. Gosli so	moje	edino	so veselo prepevali ptički,	po
veselje in tolažba.	Kadar sem	zraku	pa so švigale lastovice	in
zelo žalosten, se umaknem na lovile nevidne mušice, kak kraj, kjer sem popolnoma j Naše potovanje se je začelo sam, in igram samo zase. Tedaj prav dobro. Poln zaupanja v bo-vddim na nebu toliko lepih stvari, dočnost, sem veselo korakal ki so mnogo lepše kakor v san- naprej. Katpi, ki zdaj ni bil več jah.”	' privezan, je veselo tekal okrog
“Zakaj pa ne	igraš	na	gosli	naju, lajal za vozovi, lajal	ob' bovali. Žal pa	vseh pošiljk	ne
po cestah?” ^	kupih kamenja ali pa tudi	za'morejo dobiti	dovolj hitro	in
“Igral sem že,	pa	nisem	dobil	prazen nič; morda samo	iz'zato ponekod	v Sloveniji	že
ničesar.	objestnosti in iz veselja nad	la- manjka tega	gradbenega ma-
Le predobro sem	vedel,	kako	ježem	samim.	I teriala.
hudo je igrati, če	nihče	noče •	-	(Dalje prihodnjič)	j	____
ni vlak za prevoz cementa, v j cisternah. Dnevno tako pride v zanimi Ljubljano 500 ton cementa, ki|na Dolenjskem, ga potem tovornjaki razvozijo'
potrošnikom. '	i Težave s “celodnevno” šolo
Omenjene cisterne so najeli na I Partija si na vse načine priza-Švedskem, v kratkem pa bo iz deva, da bi povečala svoj vpliv kočevskega „Itasa“ dobilo želez- med osnovnošolsko mladino. Teniško gospodarstvo Ljubljana še mu 50 predvsem namenjene “ce-70 podobnih cistern domače iz- lodnevne šole”, ki jih ustanav-delave.	jljajo, kjerkoli je le mogoče. Za
____	Itako šplo potrebujejo “zgraje-
“Atentat” v 70 deželah |ne” učitelje, toda učiteljev, po-Film režiserja Veljka Bulapi-1 sebno “zgrajenih”, sploh manj-ča, ..Atentat v Sarajevu**, ki sojka, saj je bilo lani nezasedenih ga prikazovali v 70 državah, je 352 mest.
Polovica vseh učiteljev po 42-
film v svetu v zadnjih nekaj le- urnem tedniku dela potem še v tilh. Velik uspeh je doživel zlasti i oddelkih “podaljšanega pouka”, na Poljskem, kjer se je po šte- Tudi usposobljenost učiteljev ni vilu obiskovalcev uvrstil na pr- popolnoma zadovoljiva, približ-
no 12% nima primerne izobrazbe. V Beli krajini menda pouču-Za prikazovanje filma v tujih je glasbo 70% učiteljev brez u-državah so izdelali več kot 300 strežne izobrazbe, kopij.
še vedno premalo cementa
Po mnenju „Biroja za gradbe-ništvo“ Slovenije lahko v prvem polletju letos ponovno pričakujemo pomanjkanje cementa, posebno za široko potrošnjo.
Cementarne so obljubile, da
ln
Preobremenjenost slovenskih cest
Avtobusni medkrajevni mestni promet potnikov predstavlja več kot 90 odstotkov vsega našega potniškega prometa, kar znaša več kot 300 milijonov prepeljanih potnikov. Razen te-bodo za Slovenijo oskrbele letos ga je na slovenskih cestah tudi
reč, kar dokazuje, kako zelo je zaostal razvoj cestnega omrežja v Sloveniji, za razvojem motorizacije.
Planina posuta z narcisami
Sredi maja so začele cveteti lepe, bele in dehteče narcise v Plavškem rovtu Planine pod Golico. Najprej so se cvetovi odprli v nižjih legah, nato pa se je cvetje pomikalo postopno ves mesec proti Golici in njenim sosednjim vrhovom. Ker so to cvetje izletniki nabirali s skoraj roparsko vnemo, so narcise poc Golico proglasili že pred desetletji za zaščiteno cvetje in ga tako ohranili.
Iz leta v leto prihajajo tisoči in tisoči ljudi občudovat te cvet ne preproge.
Zakaj niso volili?
Pri marčnih volitvah je v Piranu volilo le 84.6% volivnih u-pravičencev, v Tozdu Hotel Bernardin, ki je naj novejši in najmodernejši hotel v'kraju, pa le 63.5%. Komunisti, ki so navajeni na stoodstotno udeležbo, so zagnali velik vik: “Zakaj tako slaba udeležba?”
Sklicali so zato sestanek raznih “družbenih” organizacij, da bi ugotovili stanje in sprejeli izhodišča za nadaljne delo.
priredi Športni dan v
Ob 11. dop maša, nato kosilo, J, L sliditeljski ‘seslanek H? športne iekme in ples.	iv „ J	e
r	sev iippnppir Slmjoncke
20. — Fara Marije Vnebovzete obhaja svoje ŽEGNANJE od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (v stari cerkvi) na Holmes Avenue.
26. in 27. —- Slovenski športni klub priredi tekmovanje v ’ tenisu na Slovenski pristavi.
(Konec).	- i
SEPTEMBER
9.—Pod pokroviteljstvom slo-
šev učencev Slovenske pri Sv. Vidu.	..
H. — Belokranjski kluč prh6 1 vsakoletno martinovanje V ve liki dvorani Slovenski3 narodnega doma na St. ClaI Avenue. Igrajo Veseli ^1° venci.	,
12.—Slomškov krožek Pr*re * vsakoletno Slomškovo ko8' ° v farnem avditoriju pri Vidu.	-i
venskih šol Marije Vnebovse- 19 _ Fara Marije v„eb„v»« te m Sv. Vida bo dram. dru- obhaja zaHVALNI DAN
1,561.000 ton cementa, kar je nekoliko več, kot naj bi ga potre-
gost tujski potniški in tovorni cestni promet.
V Sloveniji prestopi državno mejo v obe smeri več kot 40 milijonJoiv potnikov, če primerjamo Slovenijo z Jugoslavijo, potem ugotovimo, da ima izrazito visok odstotek prometnih nes-
Petkrat na leto v kino
Po letu 1960, ko je začela tele-vizilj pridobivati vedno več naročnikov in gledalcev — danes ima skoraj vsako gospodinjstvo v Sloveniji televizor — se je število obiskovalcev slovenskih kmematogragfov zmanjšalo za polovico.
V poprečju si Slovenec ogleda letno pet predstav, zasedenost dvoran pa je 48-odstotna.
Čitateljem na področju Veh kega Clevelanda priporočamo zo novice iz Slovenije poslušanjf slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Sloveni, je” na univerzitetni postaj. WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zve-čer in ob nedeljah od 12. dr t. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič Novi naslov postaje je: 1990 E 221 St, Euclid, Ohio 44117.
štvo Lilija ponovilo igro “Svo-jeglavček”.
17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
17. — Oltarno društvo fare sv.
3. popoldne 'do 9. zvečer ' Društveni dvorani cerkvi) na Holmes'Aven'J6-
DECEMBER
Vida priredi obed v farni 3. — Slovenska šola pri Šv.

dvorani pri Sv. Vidu od dopoldne do 2. popoldne.
priredi v farni dvorani KLAVŽEVANJE.
• Ml'
24. — Društvo SPB Cleveland 4. _ Pevski zbor Slovan P
od*
priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
1.—Praznovanje 25-letnice, odkar je slovenska šola Sv. Vida postala farna ustanova.
svoj jesenski koncert v
Recher Avenue.	il.
irep1
na
10. — Glasbena Matica prI božični koncert v SlovensK6^ narodnem domu na St. Avenue.
- 'f

TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8436
Poletje je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
Samtas in papiranje. Nameščamo nove žlebove.
j
i* i * »
*	1
*	>
‘j I
LEI YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program-This program includes low interest certificate loans, lovt interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth 1®
Name ...........
Street .........
City............
State.