.Stajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : Za celo leto . K 10— t po! leta . < 5'— . četrt leta . « 250 Za Ogisko in inozemstvo: Za ;elo leto .K 11— . pol leta . « 550 Naročnino je plačali naprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v. Uredništvo in upravni-štvo se nahajata v Ptuju, 'ledališko poslopje št. 3 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za Vi strani K 160 — t Vi « « 80— c »/i « « 40— « >/> • « 20- « Vi« « «10— «•'/« « « 5— . • »/•« « « 2— Pri večkratnem oznanilu se cena primemo zniža. Štev. 32. V Ptuju, v nedeljo dne 11. avgusta 1918. XIX. letnik. Italijani v Albaniji tepeni. — Ljuti napadi ent-entnih čet proti nemških črtani. — Cesar Viljem svojemu ljudstvu in armadi. — Zverinsko postopanje Italijanov z našimi vjetniki. j Prepoved jugoslovanskih li- j i stov — državna potreba, j !.■—•--■--...............................................j Kakor smo že poročali, je večina jugoslovanskih listov, ki pišejo v zmislu jugoslovanske deklaracije, za fronto prepovedana. Jugoslovanski veleizdajalski kričači jadi-kujejo sedaj in delajo, kakor da bi te odredbe bile le gola persekucija Slovencev, le sad mržaje državnih in vojaških krogov napram Slovanom. Res, pomilovanja vredni so ti siromačeki na umu. Mislimo, da je le vročina pasjih dni povzročila, da so tako kratke pameti! Ste res vi brezvestni veleizdajalci pozabili, kako vam je greben po amnestiji zra-stel, namesto da bi našemu premilemu cesarju pokazali hvaležnost ter udanost v sliki neomajene zvestobe, začeli ste še hujše ro-vati proti domovini in cesarju. Na razvalinah mile nam Avstrije začeli ste že v mislih in peklenski zlobnosti graditi novo kraljevino, kraljevino po milosti naših sovražnikov, toliko hvalisano „Jugoslavijo!" Razrušiti ste hoteli svete meje starodavnih kronovin, ljudstvo ste zapeljali in ga že skoraj dovedli do političnega samoumora! V kako sovražnem tonu pisarili ste in še pišete o naših zaveznikih, kako podlo in hinavsko zavijate vsako oblastveno naredbo kot nakano našega sosednega naroda, le da gojite nečuvano sovraštvo med narodi naSe domovine, le da pripravljate tla za notranje nemire. Vsa pi-arija teh jugoslovanskih listov je gola hujskarija, duh, ki odmeva iz teh listov je kakor strup za narod! Najbolj umestno je, da se oblasti otresejo te nevarnosti, ki preti državi in našim zvestim zaveznikom. Državna dolžnost je tedaj, da se takšnih listov ne pusti med ljudstvo, še manj pa na fronto, kjer je vojak od vojaka odvisen, kjer ležita mnogokrat Nemec in Slovenec skupaj v postojanki, eden pomaga drugemu prenašati strašne lire in tolažiti eden druzega. Kam bi prišli, če bi politični boj za celo sovražno propagando, ki se zrcali v najjasnejši obliki v vseh jugoslovanskih listih, pustili zanesti v strelske jarke in na fronto ? Ne gre se tedaj za nobeno persekucijo in zatiranje Slovanov, — saj je tudi nekaj neslovanskih listov prepovedano in vstavljeno — tukaj se gre le za nujno potrebo! „Re;inica", slovenski ljubljanski narodni list sam kliče tem hinavcem v obraz, naj na sebe potrkajo ter obžalujejo svoje pregrehe napram domovini, naj se spominjajo, kako so pisali, ko je bila naša Avstrija ogrožena od raznih sovražnikov. Zato je le potrebna posledica, da se prepove izdajati gotove liste, da se prepreči še hujše gorje. Ne samo mi, ne samo „Stajerc" vidi nevarnost jugoslovanskega^ veleizdajalskega časopisja, celo narodno-slovenski ljubljanski listi sprevidijo ■ vso peklensko zlobnost, ki tiči v njih. In ti jugoslovanski udotje se imajo-pogum, da zavijajo vse to in se šopirijo kot mučeniki naroda! Pregovor pravi, da velik lažnjivec tako laže, da konečno sam v svoje laži veruje — jugoslovanski veleizdajalci so v zlobnosti že tako daleč prišli, da držijo veleizdajstvo za narodno prebujo in potrebo ter jokajo in tarnajo, če se jih spozna in če se njih nakane onemogoči. Italijanski poraz v Albaniji. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 1. avgusta. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Topovski boji in poizvedovalna delavnost je bila na celej jugo-zapadnej fronti zelo živahna. Pred-včeraj je močno italijansko bombno brodovje naša benečanska letalna polja napadlo. Naši letalci vrgli so se sovražniku nasproti in so preprečili vsakoršno škodo. Albanija. Od naših albanskih moči pred tednom dni zapričeti napadi prisilili so po brezuspešnih protinapadih Italijana seve-rozapadno in severovzhodno B e r a t a, da je svoje prve črte in izdatno ozemlje za istimi na 30 kilometrov široki fronti opustil. Naše vrle čete, katerih bojni napori so tem višje ceniti, ker so jim vročina in klimatične razmere naložile velike trude in napore, sledijo umikajočemu se nasprotniku. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 1. avgusta. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Med Y p e r n-om in Bailleu 1-om zgodaj zjutra nimogrede živahen ognjeni boj. Čez dan zmerna artiljerijska delavnost oživela je proti večeru na mnogih mestih fronte v zvezi z poizvedovalnimi boji. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Vzhodno od F e r e-en-Tardenois vodil je Francoz popoldan večkrat do ljutih delnih napadov. Vrgli smo sovražnika v protisunku v svoje izhodne črte nazaj. Na ostali bojni fronti artiljerijski ogenj menjajoče se sile. Manjši boji v prednjem polju. Severovzhodno od Perthes* poskušal je sovražnik po močni ognjeni pripravi, dne 30. julija iztrgane mu oporne točke, zopet nazaj vzeti. Bil je pod izgubami zavrnjen. Uspešni lastni sunki južno Fichtelberga in v Argonih. Armadna skupina vojvode Alfo r e c h t a. Infanterijski boji ob M o s e 1 in v Paro y-gozdu. Napravili smo pri temu vjete. Nasprotnik izgubil je včeraj na fronti, v zračnem boju in skozi streljanje od zemlje 25 letal, ^adalj padaineui jiojetu proti, S a a r b r it c k e n-u nahajoče se angleško brodovje, obstoječe iz šestih letal za velike boje, od naših frontnih in domačih lovskih sil, prej ko je zamoglo metati bombe, uničeno. Iz drugega sledečega mu brodo vj a sestreli li smo eno drugo velikobojno letalo. Prvi generalkvartirinojster Ludendorff. Uspešno napredovanje v Albaniji. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 2. avgusta. Uradno se danes razglaša; Italijansko bojišče. Artiljerijska delavnost na mnogih mestih trajno živahna. V J u d i k a r i j a h, pri Bezzecca, južno-zapadno od A s i a g a in južno od Q u e r r o bila so italijanska poizvedovanja preprečena. Albanija. Obojestranski Semeni-Kolena naprej prodirajoče čete generalobersta barona v. Pflanzer-Baltin dospele so v zasledovanju do tik črte Fieri- Bera t. — Bolj vzhodno v zgornjem Devoli in na tega spremljajočih višinah sunili so naši hrabri bataljoni na ljuti odpor. Več opornih točk je bilo v naskoku vzetih. Sovražnik se umika tudi tukaj nazaj. V bojih zadnjih dai se je bosno-herzogo-vinski poljski lovski bataljon št. 36. odlikoval. Med drugimi vrlimi četami imenujejo dosedanja poročila bosno-herzogovinski lovski bataljon št. 2 in oddelki regimentov bosniški 7, avstrijski črnovojni 32 in ogrski črno vojni 4, kakor baterije gorskega artilerijskega regimenta 5 in 13. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 2. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Artilje- — 2 — rijska delavnost oživela je proti večeru večkrat. Po noči vrla poizvedovalna delavnost. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Med Soissonsom in Fere-en-Tardenois nadaljeval je včeraj sovražnik svoje brezuspešne napade. Pri zavrnitvi in po izciščenju včerajšnjega bojišča smo ponoči in v veliki bitki zadnjih straž naše premikanje po načrtu nadaljevali. Močni artiljerijski boj vpeljal j e sovražne napade, ki so se obračali predpoldan proti naši fronti obojestranski Ville Montoire in so se popoldan do južno Hartennes razširili. Bili so pred našimi črtami, deloma v bližinskem boju, odbiti. Brez vsakoršnega pridobitka na ozemlju doživel je sovražnik tukaj zopet popoln neuspeh. Pod vstavo najmočnejših sil napadle so angleške in francoske divizije v ranem jutru iz črte severno od Grand Rozoy-Fere-en-Tardenois. Obojestranski od Boug-neux zamegli so njegovi oklopni vozovi čez naše prednje črte višjne severno kraja pridobiti. Tukaj jih je naša artiljeeija sestrelila. Po bridkem boju ao bili tudi infanterijski napadi sovražnika na višinah izjalovljeni. Tudi popoldan ponavljajoči sovražni napadi so bili tukaj krvavo zavrnjeni. Med Cramaille in Fere-e nT a r-denoinis so se ravnotako zelo močni infanterijski in napadi oklopnih vozov sovražnika že pred našimi črtami zlomili. Močnemu sovražnemu ognju med Fere-en-Tardenois in Menniere-gozdom sledili so infant rijski napadi le severno od Cierges-a; bili so zavrnjeni. Na ostali bojni fronti vladal je mir. V Champagni uspešni boji v prednjem polju južno od Fichtelberga in vzhodno Saippesa. Severo-zapadno od Perthesa sunili smo v krajevnem sunku sovražnika iz svojih prednjih črt in smo zavrnili severno Le Mesni! delne napade sovražnika. Armadna skupina v. Gallwitza in vojvode Albreehta. Uspešni infanterijski boji zapadno Mosel-a in ob S e i 11 e. Sestrelili smo včeraj 14 sovražnih letal in 4 pritrjene balone. Hauptman Berthold izvojeval je svojo 40. zračno zmago. Naši bombni letalci so bili čez noč zelo delavni in so uničili med drugim veliko francosko municijsko zalogo severno C h a-1 o n s-a. Prvi generalkvartirmojater Ludendorff. Napredovanje v Albaniji. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 2 avgusta. Uradno se danes razglasa: Na benečanski gorski fronti traja živahnejša bojevna delavnost. Dne 31. p. m. je padel junaške smrti eden naših najuspešnejših lovskih letalcev, oberlajtnant Frank Linke-Crawford, v zračnem boju. V Albaniji smo obojestranski zgornjega Devoli ponovno na prostoru zadobili. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 3. avgusta. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Juž-no-zapadno Y p e r n a odbili smo včeraj zjutraj en močen angleški delni napad. V ostalem omejila se je bojevna delavnost na poizvedovanja in časoma oživeči se artiljerijski ogenj. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Veliki uspehi armade generalobersta v. B o h n dovedli so do dobrega uspeha včeraj izvršenega premikanja. Na našem starem bojnem ozemlju ležal je do ranega jutra napojedinih mestih še do 11. ure zjutraj artiljerijski ogenj sovražnika. Njegovi infanterijski in artiljerijski oddelki sledili so le obotavljajoč in previdno našim poča- si izognivšim se četam prednjega polja. V majhnem boju zadali smo sovražniku znatne izgube. V Champagni napravili smo pri uspešnih bojih severozapadno od Souain-a kakih 100 vjetih. Lajtnant Udet izvo;eval je svojo 41., 42. in 43., lajtnant baron v. Richthofen svojo 31. in 32., vioefeldvebel Thon svojo 26. zračno zmago. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 4. avgusta. Uradno se danes razgaša: Italijansko bojišče. Na visoki planoti Sedmih občin so bili ponovno angleško-francoski poizvedovalni sunki zavrnjeni. Na Tosso Alto posrečilo se je sovražniku po najmočnejšem artiljerijskem ognju v dele naših postojank vdreti. Albanija. Na črti Fieri-Berath zasedel je sovražnik ponovno pozicije. V zgornji dolini Devoli bil je sovražnik po bojih dalje nazaj potisnjen. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 4. avgusta. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Skozi noč oži-veča se artiljerijska delavnost, ki se je južno zapadno od Y p e r n a in obojestranski S o m m e časoma do večje ljutosti povišala. Obojestranski Alberta vzeli smo brez sovražnega vpliva naše zapadno Ancre stoječe straže na vzhodni breg reke nazaj. V uspešnih bojih v prednjem polju južno L u-cebacha in južno-zapadno od M o n t d i-diera napravili smo vjete. Fronta nemškega prestolonaslednika, Nobena bojevna delovanja. Stojimo ob A i s n i (severno in vzhodno S o i s-s o n s a) in ob Vesli v bojni dotiki z sovražnikom. Lajtnant B i 11 i k izvojeval je svojo 28. zračno zmago. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 5. avgusta. Uradno se danes razglaša: Nikjer večji bojevni dogodki. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 5. avgusta. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče Armadne skupine prestolonaslednika Rupprechta. Na fronti med Ypernom in južno od Montdidi-era povišala se je bojevna delavnost proti večeru in je ostala tudi skozi noč živahna. V Flandriji, severno od Alberta in obojestransko Soinme so bili sunki sovražnika zavrnjeni. Severno od Montdidiera vzeli smo naše na zapadnem bregu A v r e in na D o m b achu stoječe kompanije brez sovražnega učinka za te odseke nazaj. Pri manjših podjetjihjužno-zapadao od Montdidiera smo napravili vjete. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Ob Vesli se je ognjena delavnost povišala. Uspešni boji v prednjem polju južno od Condi in zapadno Reimsa. Po zavrnitvi sovražnih delnih sunkov izognile so se naše zadnje straže močnejšim napadom nasprotnika na F i s m e s u po povelju na severni breg Vesle. Armadne skupine vojvode Albreehta in v. Gallwitz-a. Zapadno M o s e 1, v srednjih in zgornjih Vogezah bili so sunki sovražnika zavrnjeni. V Sundgau »apravili smo pri nekem podjetju vjete. Vioefeldvebel Thorn izvojeval je svojo 27. zračno zmago. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. ■ Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 6. avgusta. Uradno se danes razglaša : Nič novega. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 6. avgusta. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Živahna poizvedovalna delavnost posebno v Ancre in Avre-oddelku in južno od Montdidiera. Zvečer večkrat oživeči ognjeni boj. Wurttembergerci naskočili so danes zjutraj severno Somuie spredajšnje angleške črte obojestranski ceste Bray Corbie in so pripeljali kakih 100 vjetih. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Po brezuspešnih delnih sunkih šel je včeraj sovražnik z močnejšimi silami proti odseku Vesle obojestransko B r a i s n e in severno Jonchery k napadu. Iz majhnih gozdnih delov na severnem bregu reke, v katerih se jo sovražnik mimogredoč vtrdil, vrgli smo ga z protisun-kom zopet nazaj. Več sto vjetih je ostalo pri tem v naših rokah. V ostalem zlomil se je napad sovražnika že pred dosego Vesle v našem artiljerijskem in ognju strojnih pušk skupaj. Lajtnant Udet izvojeval je svojo 44., lajtnant Bo lie svojo 28T zračno zmago. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Uspehi nemške armade tekom četrtega leta. Koliko je opravila nemška armada tekom četrtega leta, je možno izprevideti iz naslednjih'številk, ki kažejo, kaj so vse-iztrgale nemške čete sovražnikom. Nemci so zasedli na vzhodu 198.256 kvadratnih kilometrov, v Italiji 14,423 kvadr. kilometrov, na zapadu pa 5323 (ozemlje, ki so, ga zopet opustili, ni vračunano), skupno torej 218.002 kvadratna kilometra. Nemške čete so nadalje pomagale očiščevati sovražnikov oziroma roparskih čet: na Finskem 373.602, v Ukrajini 452.033, na Krimu 25.725 kvadratnih kilometrov. Zaplenili pa so 7000 topov, 24.000 strojnih pušk, 751.972 pušk, 2,867.500 strelov artilerijske municije in 102,250.500 strelov muni-cije za infanterijo. Zaplenili so nadalje tudi 2000 letal, 200 privezanih balonov, 1705 poljskih kuhinj, 300 tankov, 3000 lokomotiv, 21.000 železniških vagonov in 65.000 vozil. Število vseh vjetnikov v četrtem vojnem letu je 838.500, vsled česar znaša število vseh vojnih vjetnikov od početka vojne 3'/* Izgube ententnih držav v svetovni vojni znašajo 25 milijonov mož. K.-B. Berlin, 31. julija (W.-B.) 2e 2. avgusta 1917 so znašale izgube entente po previdni cenitvi 18 milijonov mož. Krvave izgube med tem poteklega vojnega leta, ki je stalo entento novih in še večjih žrtev, so se zvišale na 25 milijonov mož. Od tega števila je imela Rusija za pomoč za gospostva željne načrte zapadnih držav glasom izpovedi petersburškega ljudskega komisarja Kusmina z dne 5. julija 1918 4"s milijona mrtvih, 6 milijonov ranjenih in invalidov in 3 milijone vjetih. Francoska je izgubila več kakor 5 milijonov, Anglija nad 2 milijona zamorskih in belo-kožnih mrtvih, ranjenih in vjetih. Italija je imela dne 2. avgusta 1917 1,600.000 mož izgub, danes ima po 11. in 12. bitki ob Soči še za pol milijona izgub več, ter je izgubila v bojih v gorovju in ob Piavi leta 1918 še nadaljnjh 800.000 mož. Najbolj je zadela vojna ljudsko silo malih pomožnih držav entente. Srbija je plačala svojo udeležbo na vojni skoro z vsem svojim odraslim moškim prebivalstvom, če računimo še Belgijce, Ame-rikance in Črnogorce, dobimo kot skupno število izgub entente številko, ki je enaka 60 prebivalstvu Španske in Portugalske skupaj, namreč 25 milijonov mož. Hindenburg in Ludendorff o položaju. Nemčija š t e d i z vojaštvom. K.-B. Berlin, 3. avgusta. Ludendorff se je izrazil o položaju proti vojnim poročevalcem nemških listov tako-le: To pot se nas napad v Franciji ni posrečil. Dosegli smo samo taktičen uspeh. Sovražnik se nam je izmuznil 15. julija, nakar smo mi že 16. julija prekinili operacije. Mi si prizadevamo vedno, da prekinemo svoja podjetja, kakor hitro žrtve ne odgovarjajo več cilju. Moja prva dolžnost je, da varčujetn z našim vojaštvom. O V ochu se je izrazil tako: Njegov načrt je bil, da prodre v naš bok in nas vrže nazaj do Aisne; toda vsled izbor-nega vodstva naše 7. in 9. armade je bilo to popolnoma izključeno. Z napadom 18. julija smo računili, zato smo bili tudi pripravljeni. Sovražnik je trpel grozne izgube, vsled česar je izenačen dohod Amerikancev, katerih ne podcenjujemo. 19. julija smo zopet vladali položaj in tako bo tudi ostalo. Ozemlje smo prepustili sovražniku po načrtu. Mi imamo prej ko slej popolnoma zaupanje. Nato je govoril Hindenburg: Na Amerikance so se naše čete ravno tako hitro navadile kakor na Črne, katerih so ležale ogrome množine pred našimi črtami. Mi smo pa z vojaštvom štedili. Ta okolnost in pa obziri na boljši dovoz so določevali naše ukrepe. Mi smo preložili bojno črto v ugoden teren, da olajšamo četam življenje. Mi vsi želimo miru, ampak to mora biti časten mir in tak tudi bo ; o tem smo popolnoma prepričani. Kako dolgo bo še trajala vojna? Rotterdam, 5. avgusta. Lloyd -fieorge izrazil se je napram odposlaništvu delavcev pristana Liverpool, da bode odločitev vojne padla gotovo še v teku tega leta in prihodnja zimska vojna bode gotovo zadnja za trpeče ljudstvo. Generalfeldmaršal v. Eichhorn. %..........................................................: . Prinašamo sliko generalfeldmaršala v. Eichhorn, ki ima v nemški vojni zgodovini zmagoslavni delež one gigantovske bitke —»W von Eichhorn. iit m Hasuren. ob Mazurskih' jezerih, v katerih so bili Rusi začetkom vojne odločilno poraženi. Bilje dne 30. julija t. 1. na zverinski način skozi napad z bombo v Kijewu umorjen. Vojna na morju. ■...........................................................! 19.000 brutto-register-ton potopljenih. K.-B. Berlin, 30. julija. (W.-B.) V Srednjem morju je bilo 5 parnikov z okroglo 19.000 brutto-register-tonami potopljenih. Šef admiralu ega štaba mornarice. En parnik za prevažanje čet in dva razruševal-ca potopljena. K.-B. London, 5. avgusta. Britska admiraliteta javlja: Domov vrnivši se tran-spotni parnik „V a nil da" je bil 3. avgusta torpeliran in se je potopil. Pogreša se 123 mož. Dva britska torpedna razruševalca sta bila dne 2. avgusta skozi sovražne mine potopljena. 97 mož je prišlo ob življenje. K.-B. Amsterdam, 5. avgusta. Reuter javlja o potopljenju „V anil de." Ladja vozila je 600 bolnih in ranjenih; več kakor 550 je bilo v soboto izkrcanrh. Ladja je bila zadeta s torpedom v bližini strojev. 13.000 brutto-register-ton potopljenih. K.-B. Berlin, 1. avgusta. (Uradno). Na severnem bojišču potopili so naši podmorski čolni 13.000 brutto-register ton. 20.000 brutto-register-ton. K.-B. Berlin, 3. avgusta. (Uradno.) Na-zapadni obali Anglije je bilo od naših podmorskih čolnov 20.000 brutto-register-ton potopljenih. Nadaljnih 29.000 brutto-register-ton uničenih. K.-B. Berlin, 4. avgusta. W.-B. V za-tvornem okolišu zapadno Anglije je padlo nadaljnih 13.000 brutto-register-ton delavnosti naših podmorskih čolnov kot žrtev. K.-B. Berlin, 5. avgusta. (W.-B.) V vodah okrog Anglije so naši podmorski čolni 16.000 brutto-register-ton potopili. Šef admiralnega štaba mornarice. 18000 brutto-register-ton potopljenih. K.-B. Berlin, 5. avgusta. Na vzhodni obali Angleške je bilo v pokrajini Kanala deloma iz močno varovanega spremstva 18.000 brutto-register-ton potopljenih. Nemški podmorski čolni pred ameriško obaljo. K.-B. Washington, 5. avgusta. (Reuter). Eden nemških podmorskih čolnov potopil je 100 milj od obali Virginija nek amerikanski tank-parnik. 30 preživečih je bilo izkrcanih. Našim „marljivim" poslancem Korošcu, Brenčiču, Verstovšeku in drugim. Vi, ki ste pijani od Jugoslovanskega" duha, in vtikate vaše veleizdajalske nosove povsod in rovate ž njimi proti Avstriji, vi ki vas je opij cesarske amnestije vaših vrlih, za sovražnike toli zasluženih bratcev do zblaznelosti omamil, in ki se vozite z dišečimi cigarami na Dunaj in vtikate tam v vaše nikdar polne žepe tisočake Judeža, ali ste kaj poskrbeli pri vladi, da bode naše ljudstvo imelo kaj za obleči, da ne bode v prihodnji hudi zimi nago okrog hodilo ? Gotovo ne — nič niste poskrbeli ! Vas ne briga beda prebivalstva, niso vam mar upni zdihi vaših nekdanjih volil-cev, mar so vam le svetli srebrnjaki Judeža, ki si jih izkupite za protiavstrijsko gonjo v zvezi z našimi sovražniki. Vedi ljudstvo, to so bile pred volitvami smrdljive ovce v volčjih kožuhih, ki niso ganile niti mezinca, samo da so zadostile tamkaj svojim političnim strastem, kjer bi bile dolžne, se za tebe, zapeljano ljudstvo, pobrigati. Ali storili niso popolnoma in prav nič. Glasovali, so tamkaj proti vsem državnim upravam in zavlačujejo ter podaljšujejo vojno, nakar bode beda prebivalstva še večja. Poskrbeli bi lahko, ali kaj jim je mar; ljudstvo naj le trpi pomanj kanje, glad in končno naj še hodi v hudem mrazu nago okrog. — Nič niso poskrbeli... j Nemški cesar Viljem svojemu ljud- \ stvu in armadi. I..........................................................i W.-B. Berlin, 31. julija. Cesar Viljem izdal je sledeče oklice : Nemškemu ljudstvu! Minula so štiri leta težkega boja, polna spomina vrednih činov. Za večne čase nam je dan zgled, kaj zamore doseči ljudstvo, katero stoji za najpravičnejšo stvar, za dosego in trditev svojega obstanka na bojišču. Hvaležni čaščujemo božjo roko, ki je milostno varovala Nemčijo in s ponosom smemo pripoznati, da nismo bili nevredni neizmernih nalog, pred katere nas je božja previdnost postavila. Ce so bili dani našemu ljudstvu v boju voditelji, zmožni najvišjih činov, tako je tudi isto z vsakim dnevom v zvestobi dokazalo, da si je zaslužilo imeti takoršne voditelje. Kako bi zamogla armada na zunaj svoja ogromna dela izvrševati, če bi se na domu skupno delo do najvišje mere osebnega napora ne izvrševalo ? Zahvala pri-stoja vsem, ki so pod najtežjimi pogoji pri teh nalogah sodelovali, katera so poverjena državi in občini, prav posebno pa našim zvestim neutrudljivim tradnikom. Hvala kmetovalcu, kakor meščanu, hvala tudi gospem, 'na katerih je v tem vojnem času toliko ležeče. Peto vojno leto, katerega prag smo danes prestopili, ne bode prihranilo nemškemu ljudstvu tudi nadaljnega pomanjkanja in izkušenj ; pa naj pride karkoli hoče, vemo, da smo najhujšo že prestali. Kar se je na vzhodu skozi naše orožje doseglo in kar se je skozi mirovni zaključek zagotovilo, kaj se izvršuje na zapadu, nam prodaja najboljšo jamstvo, da bode Nemčija iz te ljudske borbe, ki je že nekatero mogoSho deblo porazila, izšla močna in ojačena. Na tem dnevu spomina spominjamo se z bolestjo težkih žrtev, ■ ki so se morale doprinesti domovini. Našim družinam zadale so se praznine, trpljenje te strašanske vojske ni zaprineslo nobenej nemškej hiši. Tisti, ki so kot dečki polni navdušenja videli odriniti prve čete na bojišče, stojijo danes ob strani svojih očetov in bratov sami kot boritelji v fronti. Sveta dolžnost nam zapoveduje, vse storiti, da ne bode ta dragocena kri zastonj tekla. Nič nismo zanemarili in zamudili, da bi zamogli vpeljati zopet mir v uničen svet. Ali v sovražnem taboru še se glas človeštva vedno noče slišati. Kolikokrat smo besede o spravi izustili, tolikokrat smo zadeli na zasmehovanje in sovraštvo. Sovražniki še nočejo miru. Brez sramote oskrunju-jejo z vedno novimi obrekovanji dobro nemško ime. Vedno zopet oznanjajo sovražni voditelji, da mora biti Nemčija uničena. Zato nam je naloga, se dalje boriti in delovati, dokler sovražniki niso pripravljeni pripoznati nam naše življenske pravice, kitere smo si proti njihovim nad vse mogočnim napadom priborili in ohranili. Bog z nami! Na bojišču, dne 31. julija 1918. Viljem I. R. Nemškej armadi in mmškej mornarici! Štiri leta resnega vojnega časa so za vami. Celemu svetu sovražnikov se je nemško ljudstvo s svojimi zvestimi zavezniki zmagonosno ustavilo, prešinjeno od svoje pravične stvari in v zaupanju na Boga milostno pomoč ! Vaš naskočni napadalni duh porinil je v prvem letu vojno v sovražno deželo in je ohranil domovino pred grozoto in pustošenju vojne. V drugem in tretjem vojnem letu ste z uničujočimi udarci moč sovražnika na vzhodu zlomili. Medtem so vaši tovariši na zapadu kljubovali ogromni sovražni premoči hrabro in zmagonosno. Kot sad teh zmag prineslo nam je četrto vojno leto na vzhodu mir. Na zapadu bil je sovražnik skozi silo vašega napada občutljivo zadet. Priborjene bitke zadnjih mesecev štejejo k najvišjim slavnim činom nemške zgodovine. Stojite v sredini najtežjega boja. Obupna napora sovražnika se bode kakor dosedaj ob vaši hrabrosti uničila. Teg- sem .si svest in gotov in z menoj cela domovina. Ne strašijo nas amerikanske armade, ne straši nas številna premoč. Nemški duh je, ki bode dosegel odločitev. Tega nas uči pruska in nemška zgodovina, tega nas uči dosedanji potek vojne. V zvestem tovarištvu z mojo armado stoji moja mornarica v neomahljivi volji na zmago _ 4 — v boju z večkratno sovražno premočjo. Kljub zvezanemu naporu največjih pomorskih sil sveta vodijo moji podmorski čolni žilavo in sve8ti si uspehov napade proti po morju pritekajoči bojni in življenski moči sovražnika. Vedno na boj pripravljene, odpirajo v neutrudrjivcm delovanju visokomorske bojne sile podmorskim čolnom pot na odprto morje in jim zasigurijo v zvezi z branitelji obali, vir svoje moči. Daleč od doma se upira majhna, junaška četica naših varstvenih čet hrabro zmečkajočej premoči sovražnika. V spoštljivosti se spominjamo vseh tistih, ki so svojo življenje za domovino žrtvovali. Prešinjeno od skrbi za brate na bojišču postavilo je prebivalstvo doma vse svoje moči v odpovedi polnej požrtvovalnosti v službo naše velike zadeve. Mi se moramo in bodemo dalje borili, dokler se ne zlomi uničujoča volja sovražnika. Doprinesli bodemo zato vsako žrtev in izvršili vse napore naših moči. V tem duhu ste armada in domovina nerazruš-ljivo zvezani. Njuna enodušna skupna zveza, njuna nevpogljiva volja dosegli boste zmago v boju za pravico in prostost Nemčije. To nam Bog daj! Viljem I. R. Upirajoč se na pravičnost naše skupne stvari in zaupajoč v božjo pomoč konečnega častnega miru, prekoračili smo prag petega vojnega leta. Pravičnim besedam slavnega nemškega cesarja, ki si je že pred izbruhom vojne prizadeval preprečiti to nečloveško gorje in ki je tudi v teku vojne večkrat skušal podati sovražniku roko sprave, katera je vedno le bila z zasmehovanjem in sovraštvom zavrnjena, pridružujejo se v zvestej zvestobi tudi neomahljivo druge zvezane države, katere so z Nemčijo vred le cilj peklenskega sovražnega načrta. Iz lepih besedij nemškega cesarja se zrcali jasno le edino obrambeni duh naših držav, ki niso nikdar stremile po razširjanju svojih mej in kojih vsiljeni jim boj so v obrambo svojih dežel bile primorane sprejeti in kojega hočejo tudi do častnega konca voditi, dokler se popolnoma ne zlomi uničujoča volja naših zunanjih sovražnikov in peklenski načrt jugoslovanskih veleizdajal-cev v notranjosti države, ki edini pomagajo sovražnikom zavlačevati vojno, češ, da se skozi politične nemire v notranjosti dovede Avstrijo in z njo zvesto zaveznico Nemčijo do popolnega poraza, da bi si potem na razvalinah stare Avstrije ustanovili toliko hvalisano jugoslovansko državo, zvezano s krutimi, kra-ljemorskimi Srbi. Ali to se jim nikdar ne bode posrečilo. Kakor Feniks izšli boste osrednji velesili omlajeni in ojačeni iz tega groznega boja in se boste zvezani skupno popri-jeli del enotno-političnoga in gospodarskega razvitka. j Italijani postopajajo zve- j j rinsko z našimi vjetniki. j '........•■••....•■•■••■■•■■■••—•■■•■■■•••■•••■■•■■•■••■■■i Nove dokaze o nečloveškem postopanju Italijanov z našimi vojnimi vjetniki podaja neki avstro-ogrski štabni oficir, ki se je po skoraj dveletnem vjetništvu povrnil. Klofute, udarci s puškinim kopitom po glavi in po telesu, moritev odlikovanih vojakov 'er oro-panje do kože je nekaj čisto navadnega, kar se dogaja, ko Italijani zajamejo naše vojake. Vjeto moštvo in oficirje spremlja vsikdar močna straža kavaljerije in karabinjerjev. Vjetniki morajo korakati brez vsake hrane in ne smejo niti piti vode; korakati morajo prav naglo, da dohajajo spremljajočo jih jezdece. Tudi ranjeni morajo peš. Bolnim in slabotnim, ki ne morejo dohajati, groze s smrtjo. Po bitki pri Gorici je na cesti Gradišča-Romans k transportu vjetnikov pristopil italijanski oficir in je brez vsakega povoda kar hladnokrvno ustrelil našega feldvebla. Po umiku Italijanov izUdine so karibinjerji postrelili avstro-ogrske vjetnike od zadaj, ker jih ti niso mogli več dohajati. Italijanski vojaki, ki so se nahajali ob cesti, koder so naši vjetniki korakali, so pljuvali našim v obraz in jih zmerjali z nalašč za to primernimi nemškimi psovkami. Transporte vjetnikov zmerja na vse mogoče načine italijansko civilno prebivalstvo vseh stanov, moški, ženske in otroci in si da tako zadovoljstvo svojemu prirojenemu sovraštvu do nas. Pri takem početju še pomagajo straže, saj jim vsi avstrijski narodi niso nič druzega kakor osovraženi „porci di Austriaci"! Po železnici se vozijo oficirji in moštvo v nabasanih živinskih vagonih. V splošnem pa delijo Italijani vjetnike v dve vrsti. V prvo vrsto spadajo vjetniki iz narodov, katere je treba osvoboditi. Te silijo, da se morajo boriti za Italijo ali entento v obče, večinoma v Macedoniji, Albaniji, v Mesopotaniji in pri Saloniku pod srbskim poveljstvom ali pa na Francoskem. V drugo vrsto pa spadajo vjetniki iz vseh drugih narodov avstrijskih ; t i so delavni italijanski sužnji. Porabljajo jih povsodi v kamenitih goratih vinogradih v vročini GO in več stopinj Celzija, v abruš-kih rudokopih, pri pogozdovanju in gradbi cest ter železnic; za svoje delo dobivajo vjetniki 40 centezimov na dan. Noben avstrijski vjet-nik, bodisi oficir ali prostak, se ne sme sam pokazati na ulici brez straže, da ga ne bi napadlo ljudstvo. Vjetnike pošiljajo čestD v okužene kraje na delo, v močvirja ob Etni, poleti v pomarančne in oljčne vrtove, kjer divja na najhujši način mrzlica (malarija), pred katero domačini zbežijo. Za najmanjši prestopek se vjetniki kaznujejo s pozaineznim zaporom, ali se jim odtegne plača, s postom, z verigami in celo v večletno ječo. Pri pogrebih je prepovedan vsak sprevod; ne gomila, ne križ ali napis ne priča, kje je ubogi vjetniktrpin našel svoj zadnji počitek. Taki so torej Italijani nasproti nam. To naj bodo torej osvoboditelji ogroženih narodov v Avstriji ? S temi se bratijo torej jugoslovanski veleizdajalski lopovi; ti Italijani naj po sodbi T r u in biča in drugih veleiz-dajalcev v Avstriji ter njihovih tovarišev m somišljenikov pomagajo razkosati Avstrijo in ustanoviti jugoslovansko državo?'Ti vele-izdajalska ironija! Tedenski pregled. Štajerske vesti. I Kari Ferschnig f. I Iz sredino največjega boja za obstanek naše lepe domovine iztrgala nam je neizprosna smrt našega nepozabnega in mnogozaslužene-ga boritelja za avstrijsko pravo, gospoda Karla Ferschnig, cesarskega svetnika, župana trga Rogatec in lastnika zlatega zaslužnega križca, kateri je v pondeljek dne 5. avgusta 1918 v 76. letu svoje starosti ob 5. uri popoldan po dolgi, težki bolezni mirno zaspal. Pogreb nepozabnega rajnega vršil se je v sredo dne 7. avgusta 1918. — Trg Rogatec izgubil je z njim vrlega moža in pospeševalca kulturelne dvige rogaškega okraja. — Bodi mu štajerska zemlja, za katero se je boril in živel, lahka! Hudo prizadeti družini pa naše globoke soZalje! Imenovanja v justični službi na Štajerskem. Deželnosodna svetnika in predstojnika okrajnih sodnij Hubert Wagner v Laškem trgu in dr. Franc Pupacher v Ormo-ž u ter namestnik državnega pravnika dr. Karl Weingcrl v Celju so imenovani za deželnosodne svetnike v Celju. Cene brivcev v Ptuju. Radi velike draginje, kakor tudi radi pomanjkanja mila in perila, je deželno društvo brivcev za Štajersko, kakor v vseh drugih mestih zvišalo cene tudi v Ptuju, in sicer za britje K 1'—, za striženje las K 1-50. Iz ptujske okolice se nam poroča ! Zadnji „Štajerc" prinesel je članek „štedljivost za prihodnjost", kateri je našel v kmetskih krogih prav dober odmev. Na nekaj pojedinih točk je pa člankar vendar le še pozabil in sicer na to, naj kmet, oziroma doma ostala kmetica ali posestnica štedi z denarjem in ga naj ne zapravlja za razkošno, nepotrebno blago ter za neumne igrače in d r u-g e n o r č i j e, katerih kmet dosedaj ni poznal in brez katerih je on in njegova deca prej tudi ssečno živela, kajti take reči ne trajajo, nimajo pojma in se zahteva za nje danes gorostasne in nezaslišane cene. Dalje ima člankar prav, da vspodbuja in opozarja zadolžene posestnike, naj svoje dolgove v špar-kasah poravnajo, da bode njihovo gospodarstvo v prihodnjosti prospevalo in da se bodo vzdignili iz življenja vednih denarnih zadreg, v katerih so dosedaj živeli. Izbijejo naj si iz glave neumno misel, da bode denar svojo vrednost izgubil in da ga radi tega tako lahkomiselno zapravljajo. Zavedajo naj se in gledajo v bodočnost, ko bode končala vojna in bodo ta sedaj prihranjen in prislužen denar nujno rabili. Treba bode novih denarnih sredstev za povzdigo in pospeševanje umnega gospodarstva, treba bode denarja za popravo hiš in gospodarskih poslopij, za nakup živine, ki je poljedelstvu za pridobitev gnoja neobhodno potrebna, kajti ta stoji s poljedelstvom v tako ozki dotiki, da brez iste ni več kruha in tudi ne zaslužka. Varujmo se torej prepada, ki bi bil za nas in naše otroke v prihodnjosti izgubonosen. Kdor se ne more sedaj iz njega izkobaeati, ta je za bodočnost izgubljen in temu ni več za pomagati. Kmetu v pouk in opomin. Če se podamo na deželo, vidimo tu pa tam prav dobro urejena in tako umno uravnana polja, ki jih je vredno posnemati, drugod pa zopet tako ostudno in nestrokovnjaški obdelane in zru-vane njive, pri katerih je dotičnik, namesto da bi mu vrgle kak dobiček, na izgubi. Tako se vidi na ptujskem polju ob cesti Št. Janža kakih 6 km od Ptuja sedem »h osem njiv večih posestnikov, katere so res vzor umnega poljedelstva in katere je treba na vsak način posnemati; tam se vidi lepo urejene široke ogone z ozkimi brazdami, ki nesejo tamošnjim posestnikom lep debiček. Nekaj korakov dalje pa vidimo zopet gorostasno nasprotje. Tako zruvane in grdo obdelane njive, da se človeku kar studi ter da se mora vsak umen poljedelec nad tem hudo vati in jeziti. Tam vidimo namreč njive z ozkimi ogoni in široki-m i, širokimi brazdami, katere zgleda-jo, kakor da bi vsak dan svinje po njih ro-vale. Ali tamošnjim posestnikom ne sega um tako daleč, da bi izprevideli, da so le na izgubi ? Ali ne pomislijo, da zgubijo z mnogoštevilnimi ogoni in širokimi brazdami najmanj dve tretjini svoje zemlje, ki jim ne donaša nobenega haska in za katero morajo vendar svojo davščino plačevati ? Sedaj, ko dobi kmet za svoje pridelke tako lepe bankovce, se tem bolj izplača, da se izkoristi vsak prostorček zemlje in to ne koristi njemu samemu ampak pri pomanjkanja življenskih sredstev tudi splošnosti in obenem ogroženej domovini. Pospešujte torej umno poljedelstvo in posnemajte vaše vzorne sosede in uvideli bodete, da služite splošnosti ter da koristite nele samemu sebi s tem, da skozi umno obdelovanje mnogo več pridelate, marveč da lahko tudi večje množine vaših pridelkov oddate. Pred oddajo v norišnico — ušla. Neka 24 let stara Marija Korošec, roj. Hajnžič bila je radi tatvin pri okrožni sodniji v Mariboru v preiskovalnem zaporu. Postopanje proti njej se je radi slaboumnosti vstavilo in 2. tega meseca moralo bi se Korošec oddati v norišnico Feldhof. Pred oddajo pa je mestnemu pazniku zaporov ušla. Najvišje cene za sveže sadje. Štajersko ces. kr. namestništvo je določilo za sveže sadje k>;t za češplje, jabolke, hruške in slive in sicer pri prodaji na drobno, t. j. do 5 kg, sledeče najvišje cene: Za takozvana luksus-jabolka brez pogreška kilogram K 1-68 za Gradec, K 168 za prodajalne in K 1*60 za vse druge občine v deželi. Za luksus-jabolke s pogreškom K T22, 116, 1-10. Za namizna jabolka prvovrstne kakovosti K 1-14, 1-48, 1-40, drugovrstne kakovosti K 128, 132, 1-26. Za namizna jabolka K 1-—, 104, 98 v ; ja-bolta za hišno rabo 90, 94, 88 v ; jabolka za mošt 56, 58, 54 v. Namizne hruške prve »kakovosti K 130, 1-34, 128; druge kakovosti K 1-18, 1-22, 116 ; rane hruške K 1 28, 1-32, 1-26 ; hruške za domačo rabo 84, 88, 82 v ; za hruške za hruškovec 54, 58, 52 v. Za •češplje, natrgane, namizno blago K 1-14 1-18, |T10 ; za z drevja streseno blago 82, 86, 80 v; za slive K 1-18, 1-22, 1-16. Pri vseh teh cenah velja prva številka za Gradec, druga za prodajalne in tretja pa za ostale občine v deželi in sicer veljajo te cene samo za inozemsko blago. — Za tuje, kot za ogrsko blago so pa vrata za švindel široko odprta. Radovedni smo, kako se bode tudi to izteklo. Razno. Vojni poštni promet zavitkov. Odslej je pod obstoječimi pogoji dovoljen promet s privatnimi zavitki k poštnim uradom : 291, 454, 686, 593, 595, 647, 1056, 1057, 1058, zaprt ,pa i poštnim uradom : 5, 142, 144, 194, 232, '266. 331, 342, 315 in 362, oziroma dopustna pošiljatev blagovnih vzorcev odslej tudi k vojno poštnim uradom 593, 1057 in 1058, zaprta pa k vojno-poštnim uradom 142, 232 in 627. Množina žita, katero si sme kmetovalec obdržati zase in za osebe, ki žive z njim v skupnem gospodarstvu, se je z odredbo mini-sterstva za ljudsko prehrano določila. Glasom te ministerijalne odredbe si sme pridržati kmetovalec za vsako osebo, ki ima več kakor 15 let, po 11 kg žita na mesec, za •ostale osebe pa po 9 kg. Ta kvota je določena za kmetovalce, ki se osebno udeležujejo poljskega posla, drugi pa si smejo pridržati «amo po 6-75 kg žita na mesec za vsako osebo, ki še spada k gospodinjstvu. Odpust letnika 1868. „ Grazer Taglatt" poroča, da je vojna uprava odredila, da se rojstveni letnik 1868 trajno odpusti in sicer da se odpuste vsi oni vojaki tega letnika, ki imajo pravico do poljedelskega dopusta. Žrtev svoje žene. V občini Brje pri Ri-hembergu je ustrelila gostilničarjeva žena svojega moža, Mihaela Kljun s petimi streli in se nato sama javila z besedami: ,Hudiča sem ubila." Med obema je vladal večen razpor in prepir, ki je končno končal z žaloigro. Svoje hčere je odpravila usodnega dne z doma in ko je prišel mož z dela domov je izvršila žena svoje krvavo delo. Žena pride pred tržaško porotno sodišče. Zakaj ni mesa? Na zaprti mestni železniški progi med Hiitteldorf- Hacking je stal, kot poroča „Abd.", več dni velik transport ukrajinskih volov. Nihče se ni brigal za živali. Kondukter je pravil, da že več tednov niso imeli skoro nič jesti. Med potoma jih je poginilo 35, potem pa še 2. Preostala živina je bila sama kost in koža. — Tako lahkomiselno nas spravljajo ob meso. Iz tega se uvidi, kako brezbrižno se pri nas z vsem postopa. Nalašč delujejo na to, da bi Avstrijo prej ali slej dovedli do razsula. Policija v Fiuinf zaplenila za 60.000 kron zlata. Zadnje dni je aretirala policija v Fi-umi nekaj oseb, ki so prodajale zlato. Domnevajo, da to more biti ono zlato, ki so ga nedavno pokradli v Budimpešti. Več oseb so vtaknili v zapor, zaplenjeno zlato v vrednosti €0.000 kron pa so shranili, dokler se ne izkaže, odkod je prišlo. Upravni aparat v Avstro-Ogrski. O ustavni in upravni reformi pri nas v Avstriji se je že dovolj govorilo. Naprej se pa ne more, ker je tu vse preveč različnih naziranj. Najvažnejša reforma, ki jo je bilo treba izvesti, "pa se tiče žepa visokih in višjih gospodov. Imamo lepreveč in večina merodajnih krogov, ki sedijo pri državnih koritih. Primera z Ogrsko v tem marsikaj razjasni. Na Ogrskem izvršuje svoj posel v postavodaji, upravni in pravosodni službi 75.101 oseb in ti preživljajo 119.946 oseb; v Avstriji pa 245.165 oseb, ki imajo preživljati 408.906 svojcev. Torej 653,071 ljudi se živi pri nas od »upravnega aparata? in le 195.047 oseb na Ogrskem. „Hic Rhodus, hic salta"! Nočejo, ali „ne morejo" enostavneje urediti upravnega aparata, ker se ga drži kot klop le preveč in tudi previsokih oseb s svojo eksistenco in z želodcem. Toda reformirati se bo moralo, ako noče imeti država vedno škodo in le škodo. Davkoplačevalec pa plačuj, da avstrijski krokarji ne trpe pomanjkanja . . . Angleško žalovanje za carjem. Berlin, 1. avgusta. „Nordd. Allg. Zeitung" piše pod naslovom „Anglija žaluje" : Iz Anglije prihaja novica, da je dvor napovedal tritedensko žalovanje radi carjeve smrti. Brez ogorčenja ne moremo citati te novice, ker tu je doseglo angleško hlinjenje svoj višek. Car je padel kot žrtev angleške politike. Dasi Nemčija za moža, kojega slabost in krutost niste mogli zadržati vojne, ne more imeti globokega sočutja, se jej vendar zdi to žalovanje, ki bodi samo propaganda, kot zasmehovanje mrtveca. Odpust treh najstarejših letnikov. Dunaj, 5. avgusta. Glasom oficijelnih poročil bodo 51, 50 in 49 let stari ljudje odpuščeni izpod zastav. Minister za domobranstvo Czapp je pojasnil poslancem, da je ukrenii vse potrebno glede 49-letnikov. Izmena letnikov prične s 15. septembrom in do 31. decembra 1918 bo demobiliziral zadnji mož pri svojem nadomestnem oddelku. Kot nadomestek prihajajo v prvi vrsti v poštev vsi za pomožno službo sposobni letniki 1870-1900 in v drugi vrsti za fronto in stražo sposobni letniki 1870 in 1871; to sta najstarejša dva letnika, ki sploh prihajata v poštev. Na poljedelce in ljudi sličnih poklicev se bode najbolj oziralo. Preudaren župan. V nekem švedskem me-| stecu zbrala se je pred stanovanjem župana I večja množina ljudij. „Kaj hočete tukaj" ? ' jih vpraša župan začuden. — „Mi demonstri-I ramo, da bi dobili več za jesti", se je -slišalo zamolklo iz množice. — „To je vrla ide-i ja", je odvrnil župan, „jaz pridem takoj dol i in bodem protestiral z vami." Kolkovanje prošenj za oprostitev. C. kr. tl-i nančno ministerstvo je odredilo, da morajo I biti prošnje za oprostitev črnovojnikov od čr-I novojniške službe kolkovane z 2 K in prilo-I ge za 50 v. Kjer ni prošnje, mora biti z 2 K kolkovana oprostitvena razvidnica II. eventualno razvidni seznamek o oprostitvah II. Kol-kovanja so prosti uradi, železnice, Rdeči i križ, pomožna društva in obrati, ki so pod vojaško oblastjo. Oprostitvene razvidnice II in razvidne seznamke II je kolkovati na oni strani, kjer je podpisan prosilec. Zaradi enega nahrbtnika krompirja v smrt j tiran. Na ogrski obmejni postaji Slatini je i ogrski obmejni policaj prijel 12 letnega dečka i z Dunaja, ki je imel krompir v nahrbtniku. \ Deček je tekel od vagona do vagona, policaj j za njim, deček na streho, policaj za njim, ] deček je pri skoku z vagona na vagon padel z vlaka, ki ga je povozil. Železniški služben-ci so hoteli policaja ugonobiti, pa je urno zbežal. — Mislimo, da policaj v res potrebnih slučajih gotovo ni tako vesten v službi. Velikih lumpov in tatov seveda policija nikdar ne najde. Izboljšanje menaže za moštvo v zaledju. Odslej bodo dobivali vojaki v zaledju in vojni vjetniki dnevno 350 gramov kruha, za 100 g več kot pred štirimi tedni in za 250 g več kakor zadnji čas. K temu je pripomogla nova žetev. Mesna racija se je določila na 150 g za vsakega vojaka. Nove cene kruha in moke. Nova cena kruha uradno še ni bila objavljena, pač pa so dobile politične deželne oblasti od mini-sterstva za ljudsko prehrano navodila, da izdelajo odredbo o zvišanju krasne cene, da more stopiti v veljavo ob onom s staro količino kruha, ki se bo mogla nakazovati — kot se pričakuje — z 12. avgustom dalje, tudi nova cena za kruh in moko. En hleb 126 dekagramov, t. j. tedenska racija, ki stane zdaj 72 vinarjev, se bode zvišal nekake na 1 K 30 vin., kar odgovarja približno 80 odstotnemu povišanju cen. Kilogram moke za peko bo stal okroglo 3 K, cena moke za kuho se bo zvišala za 50 odstotkov in prvovrstna moka za kuho bo stala okrog 1 K 50 vin.; krušna moka pa bo veljala 1 kronol — To zvišanje cen nalaga mestnemu prebivalstvu v Avstriji novo breme, ki bo znašalo letos gotovo 2 milijardi kron; v prihodnjih sejah poslanske zbornice o davčnih posvetih bodo morali poslanci zahtevati od vlade natančnih pojasnil o bilanci državnega gospodarstva z moko, da dobijo vpogled, če je bilo res neobhodno potrebno, tako zelo podražiti to najvažnejše živilo. Številka 13 — številka nesrečnica. Med ljudstvom se obče govori, da se zgodi kaka nesreča, če jih sedi 13 ob mizi. Za to bajko prinaša nek švedski list kot dokazilo sledečo šaljivko : Na železnici peljata se 2 gospoda, govorita o tem in onem in nasledno prideta tudi na babjeverstvo in usodepolni Številki 13. Eden vpraša drugega, ali je že bil kedaj kot trinajsti pri mizi. Gotovo, odvrne ta, enkrat sem bil. — Ali ni prinesla Številka 13 enemu navz<*3ih kako nezgodo ? — Da, skoraj vsem. Res, ali je eden umrl? — Ne mislim. Ali se je kaka druga nesreča pripetila ? Ali ni bilo zadosti za jesti, ali je pijača zmanjkala ? Kaj še, za jesti in piti ni bilo ničesar. Kdor govori tudi o pojedini. Saj pa ste pravili, da vas je bilo J3 ob mizi. Seveda sem to rekel in tako je tudi bilo. Slo se pa je za mizo, ki je stala v pisarni nekega advokata. 11 mojih upnikov se je tamkaj zbralo, 12. bil je odvetnik in 13- jaz. Po daljšem odmoru nadaljuje gospod svojo pripoved ! Niti eden mojih upnikov ni dobil niti piškavega vinarja. Res, bila zgodila se je za vse velika nesreča. Orožnik in aretiranec oba mrtva. Sežanski orožniški stražmojster Edvard Z i t k o, 40 let star, dobil je od svojega poveljstva povelje, da naj skuša zaslediti dva vojna dezerterja, ki sta okoli Divače nadlegovala ljudi s tatvinami. Stražmojster je storil, kakor mu je bilo zaukazano in je tudi oba ptička aretiral. Gnal ju je v Povir k županstvu. Tamkaj ju je vpričo župana začel preiskovati. Ko je segel enemu teh lopovov v nahrbtnik, da bi pogledal, kaj da se v njem nahaja, je aretiranec hipoma potegnil bajonet iz nožnice in ga zasadil orožniku v prsi. Ta je cmahnil in se skoraj zgrudil na tla. V zadnjem trenutku pa je zbral vse svoje moči, potegnil revolver iz toka in ustrelil. Zadel je onega naravnost v srce, da se je takoj zgrudil na tla in v par trenutkih izdihnil. Takoj nato je padel orožnik sam in obležal mrtev na tleh. Drugega aretiranca so izročili vojaški oblasti. Orožnik zapušča vdovo in otroke. Kolera in lakota v Petersburgu. Berlin, 31. julija. Kakor se poroča, je poveljnik v Petersburgu prepovedal bivanje v mestu vsem onim prebivalcem, ki niso neobhodno navezani na mesto, ker je vsled kolere in lakote položaj v Petersburgu obupen. Na pokopališčih je na tisoče nepokopanih mrličev. Koliko Amerikancev je v vojski ? Berlin, 1. avgusta. „Baseler Nachrichten" poročajo, da je v prvi bojni črti kakih 120—150 tisoč Amerikancev. Viktoria varstveni ključi so zopet za dobiti in sicer v različnih tipih. Natančneje v našem oglasu, vendar opozarjamo, da so cene veljavne do konca avgusta, ker je povišanje cen predstoječe. Ključi za omare se ne izdelujejo. ■.....*..................................■.................; Gospodarske stvari, j ^■■••■•••••i......■■■■*■.....■•■■■■■.....■■■■■.....■•■■■■■■■ Kaj mora vedeti vsaki kmet o zbiranju gnoja ter gnojnice in o ravnjanju z njima. Po Leopoldu S t o c k e r j u. Konec. Zategadelj zaslužijo lemeljna pravila za ravnanje s hlevskim gnojem največjo pozornost. Ni pa dovoij, da se samo upoštevajo, morajo se tudi posnemati. 1. Skrbi za to, da se na gnojišču gnojilne snovi ne izcejajo. Najumestnejše je, če se gnojnišče tlaka. Ako nimaš neprodornega tlaka, tedaj vsaj navozi pošteno plast ilovnate zemlje na tla gnojnišča. Ilovica popije proničujočo gnojnico in zabrani večje izgube. Ta plast ilovice se zvozi z drugim gnojem vred na polje in se nadomesti zopet z novo. Samoposebi umevno je, da je treba zabraniti izgube vsled pocejanja v zemljo, ker spadajo gnojilne snovi na polje ali travnik. Deževnica, ki pada na gnoj- — 6 - nišče, sa poceja skozi gnoj ter vzame iz njega s seboj lahko razlopne snovi. Ta dragocena voda se mora torej pred izgubo varovati. Najbolje se zabrani pocejanje v globočino z neprepustim tlakom. Vsako gnojnišče naj bode tlakano; špranje ' med kamenjem ali opeko naj bodo zamazane s cementom. Tlak naj pomalem pada tako, da se vsa tekočina, gnojnica in deževnica, ki je gnoj izprala, zamore stekati proti gnojnični jami. Vsako pravilno gnojišče naj bode v zvezi z neprepustno gnoj-nično jamo, v kateri se zbira gnojnica. Iz jame se zajema gnojnica ali se pa pumpa v gnojnični sod, Naprava pravih tlakanih gnojišč se mora preložili na mirnejše čase. Saj dandanes ni zidarjev niti potrebnih tvarin. Za sedaj naj služijo priprostejša sredstva, ki varujejo vsaj največjih izgub. Tako že omenjena plast ilovice, ki popije večinoma skozi gnoj cedečo se gnojnico, precej pomaga. Ta ilovica postane vsled tega sama za-se dobro gnojilo, ki se naj spravi na polje ali travnik. Ko je gnojišče izpraznjeno, se ta plast ilovice ponovi, da pride na njo novi gnoj. Posebno pa pazi, da ne pride deževnica z dvora in s streh do gnoja. Zakaj, to se raztflne samoposebi. Voda, ki prihaja do gnoja izluži in poslabša istega. Dostop vode od strani se zapreči z jarkom, s katerim naj bode obdano gnojišče. Posebno potrebno je to tam, kjer je gnojišče bolj globoko kakor dvorišče. Vlagaj gnoj na gnojišču enakomerno ter ga dobro zatlači. Tako zabraniš premočno prhnenje in prevelike izgube najdragocenejše gnojilne snovi — dušika. Že čut za red samposebi zahteva, da se gnoj na gnojišču razdelil enakomorno. To je pa tudi potrebno, da se da gnoj enakomerno stlačiti. Stlačiti se pa more, da se zabrani zraku dostop. Čim več zraka, toliko hitrejše prhni, toliko večja je izguba tvarine. Zrak pospe-■ šuje tudi uhajanje dragocenega dušika. Čim bolj čvrsto je gnoj stlačen, toliko manj zraka prehaja v njega, toliko počasnejše je prhnenje, toliko manjša izguba tvarine in dušika. Ako ti je količkaj mogoče, razgrni med plasti gnoja tudi še plasti zemlje. Zemlja varuje gnoj, da se ne usuši, zbrani še bolj vsakojake izgube. Primešavanje zemlje se smatra za izvrstno sredstvo pri oskrbovanju gnoja. Zadostuje čisto tanka plast, ki se raztrosi vsakih 10 do 14 dni. Zemlja še bolj oteži zraku pristop in ovira uhajanje dušika od znotraj. Ona ima izborno lastnost, vezati dušik, pa tudi druge snovi, ki se pocejajo v gnojni vodi skozi njo. Tako se spremeni zemlja sama v izboren gnoj. Skrbi, da je gnoj vedno moker. V suhem času se poliva po potrebi z vodo. Ta ostane sočen in bolj močen, prhni bolj počasi in ne plesni. Pozimi, ko je dovolj vlage, ni treba namakati, pač pa poleti, če je dalje časa suho vreme. Z gnojnico se pa več ne priporoča Škropiti, ker se pri tem preveč izgubi dušika. Voda doseže isti namen brez izgub. Voda naj izpodrine zrak v votlinah gnoja, katere izpolni in brani pristop zraku. Ako je gnoj vlažen, prhni bolj počasi, medtem ko suhi gnoj kaj rad plesni. Plesnoba naj se zabrani s polivanjem ; kajti plesniv gnoj je malo' vreden. To so najvažnejša načela, ki se naj upoštevajo glede oskrbovanja gnoja na dvorišču. Vsaki bralec mora priznati, da so sredstva tako priprosta, da jih lahko izkorišča vsak kmetovalec, če ima le dobro voljo. Cela umetnost oskrbovanja gnoja se da označiti s sledečim stavkom : Moči in tlači I To prepričanje - naj bi prešlo slehernemu kmetu takorekoč v meso in kri. I Zadnji telegrami. | Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 7. a gusta. Uradno se danes razglaša: V Italiji artiljerijski boj in patruljske praske. V Albaniji so bili zapadno B e r a t a italijanski sunki odbiti. V zgornji Devoli-dolini dosegli smo nadaljna napredovanja. šel generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 7. avgusta. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Število vjetih iz včerajšnjih bojev severno Somme se je ua 280 povišalo. Angleški protinapad južno ceste Bray-Corbie zlomil se je pred našimi novimi črtami. Poizvedovalna delavnost je bila obojestransko L y s e in ob A vri posebno vrla. Severo-zapadno od Mont-diditra ni prišel sovražni delni napad v našem ognju do razvitka. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. V jutranjih urah delni napadi ob Vesli. Vzhodno od Fismesa napravili smo pri sunkih čez Vesle vjete. Zvečer ljuti ognjeni boj, kateremu so obojestran- ski Braisne inBazoche s-a močni sovražni napadi sledili. Bili so deloma v ognju, na pojedinih mestih pa v protisunku zavrnjeni. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Ultimatum Čeho-Slovakov ruske] vladi Sovjetov. Vedni upori in nemiri so do vedli Rusijo do nepopisnih zmešnjav. Odkar so začele ro-goviliti češkoslovaške veleizdajalske brigade, omanljene od ententnega duha „zlate svobode", ima ruska vlada ne malo naloge, da prepreči vsako nadaljno njej sovražno razširjanje podlih avstrijsko-dezerterskih češkoslovaških brigad, zvezanih z Angleži in kakor poročajo poročila, Japonci, katerim je v prvi vrsti naloga, da zadušijo mirno delovanje sedanje vlade ter da s podpihovanjem in krutostjo dovedejo isto do padca, da bi tako zopet zadobili moč nasiljstva, s katerim bi bičali rusko ljudstvo zopet zoper Avstrijo in Nemčijo. Dokaz temu je že zasedanje mur-manske morske obali in pristana A r c h a n-g e 1 s k, od koder jo hočejo vdariti proti Moskvi. Sovjetske čete se jim hrabro upirajo. Prišla bode tako daleč, da bodeta poklicani Nemčija in Avstrija, da napravite enkrat za vselej mir v razburjenem medvedjem ruskem brlogu, da šiloma izženeta iz njega vse tuje nasiljence in rogovileže. Ali potem pa gorje Čeho-Slovakom, ki so se že predrznih podati ruski vladi Sovjetov ultimatum, s katerim jej žugajo, da jo bodejo popolnoma izstradali, če ista ne da prostega toka vsemu podlemu nasiljstvu. — In potem še se najde značaje, ki si upajo trditi, da kali Nemčija povsod mir, da je ona kriva vse vojske ? O, vi podli, z nobeno kaznijo dovolj kaznovani nesram-neži, pozna se vas že po vaših barvah . . . Avstrijski feldvebel kot vodja proti Čeho-Slovakom. Bern, 7. avgusta. Tukajšnji češko-soci-ialistični list javlja, da stoji na čelu proti Čeho-Slovakom bojujočih se avstro-ogrskih in nemških vojnih vjetnikov neki avstrijski feldvebel, ki je bil v mirovnem času vodja socijalno-demokratične stranke. Poveljuje tri regimente, sestavljene i zavstro-o grških in nemških vojnih vjetnikov. — Vsa čast njemu, da še v tujini brani tako vzorno svojo domovino. Loterijske številke. i..........................................................i Gradec, 31. julija 1918: 26, 89, 65, 76, 6. Dunaj, 27. julija 1918: 52, 62, 41, 65, 53. Trst, 7. avgusta 1918 : 52, 18, 49, 12, 69. Line, 3. avgusta 1918: 34, 76, 52, 50, 51. Znana eksportna tvrdka Maks Bdhnel, Dunaj !V., Margaretenstrasse 27, nudi ravno za nakup zelo pripravljeu, mali ročni mlin s katerim se lahko senelje mak, sladkor, kava, orehi, pšenica, rž, oves, Žito, koruza i. t. d. na najfinejše. Cena za komad stane le 24 K in se ti malt ročni mlin lahko najtopleje priporočajo. Čudežno ročno šilo. Izvrstna iznajdba je čudežno-ročno šjlo, ki šiva štep-štihe ravno tako hitro kakor šivalni stroj in s kte-rim vsak sam zamore močno blago sam krpati in zaštli. To Silo z_ primerno nitjo vred stane le 4 K 90 v, 3 komadi 13 K 50 ■'. Dobi se pri M. Swoboda, Dunaj, 111/2, Hlessgasse Nr. 13—114. »Slovenski Gospodar" I za fronto prepovedan!; Vojaška oblast prepovedala je dostavljanje ..Slovenskega Gospodarja" vojakom £ na fronto. — Kdor čita ta veleizdajalski W jugoslovanski list, se tej odredbi ne čudi, ■ čudi se k večjemu, zakaj se je to tako pozno odredilo in — zakaj še se ne pre- 9 pove drugih sličnih listov. ni. Oglasiti se je pri mestni ki zna tudi dobro kuhati, sprejme se proti dobrem plačilu in izvrstni prehra- lekarni v Ormožu. (Stadtapotheke in Friedau.) 382 pridna, zvesta in dela v na, katera se zastopi a poljskem delu, se sprejm v dobro službo pri gosp Leop. Slawitsch trgovec, Ptuj. meio. Redi Drva Elegantno, lahko tekoče žensko kolo z mirovno pneumatiko je za prodati na Zgornjem Bregu št. 33 pri Ptuju. Surovi vinski kameni kupuje v vsaki množini Mr. pharm. V. Hay da naslednik J. V. Poberay, medicinama drogerija in sanitetna trgovina „k zlatem križu" PtUJ. ____________ 37 z najmanjei 4 delavsk mi močmi s takoj ali pozneje sprej-Dobra plača z 2 johoma semljišša. se lahko krava ali pa se doda mleko.' so proste. Gospostvo Pilz, pošta Pbssnitz pri Mariboru. 37T Priporočljivo proti Oid-iju. Rudeči kalij (Rotkali) (Kalium-permanganat), 15 dkg na 100 litrov vode, za dobiti pri Mag. pharm. V. Hayd-a naslednik J. V. Poberay, medicinalna drogerija in sanitetna trgovina „k zlatem križu", Ptuj, Bismarckgasse št. 6. 375' liJFM L I N A R trezen, star 30 let, vojaščine prost, išče službo v kakem urejenem umetnem mlinu kjer je vedno dosti mletja, kje na Štajerskem ali Koroškem. Prošnje se naslovijo v zaprtem pismu na gospoda Jožefa Godič, mlinar v Zrečah pri Konjicah, Štajersko. ki je v tej obrati dobr izvežban, sprejme pod dobrimi pogoji ta^ koj ° priklopjeni parni žagi Ptuj-Rogoznica. Po-j nudbe na upravo parne žage Albert Miinzer, Rogoznica pri Ptuju. 38 lil Filths, Mi Jakominiplatz štev. 15, 3s3 je radi ponovnega poklicanja k vojakom svojo zemljiškoprometno pisarno gospodu ravnatelju Hugu Volkmar-ji oddal, kateri jo bode na vesten in obširni način vodil in sicer pod trgovsko-sodnijsko vpisano tvrdko Alpska zemljiška in hipotetna prometna pisarna (Alpenlandische Realitaten- u. Hypotheken-Verkehrs-Kanzlei) Direktor Hugo VolHmar, Gradec, Reciibaiieritralle l\. 3 pritličje, desno. Vdovec, 40 let star, na malem nezadolženen posestvu, brez otrok, se želi poročiti z nevesto, ki bi imela tudi kaj premoženja. Ponudbe pod „Dobra sreča", poŠta Nova cerkev pri Celju. 65 — 7 — fur das in Pettau(Untersteier) in slowenischer Sprache erscheinende Wochenblatt „Sta|ercu wird gesucht. Antrage an den PreOverein .StajerC, Pettau Zagotovljen uspeh Gai neškodljiva za vsako ataio3t, nsD^ero zanualDiH pisem v m. mm na razpolaso. ^^^^^T^kT?" jpOlna krd$nd pr$a KosmetiscnesDr.ft.mxPraparateQunaiIX..Lackiererg.61K dobite pri rab: 303 Poštnina posebej. Razpošiljatev strogo diskretna j«- 1 Tli*. U*.„_... ««. ..«, Zalog* i Mariboru: ieiarna pri „angeljii raruuu", lekarna „Mari, fiP A Kil Krftmfi Z8 IlPSrt pomagaj' in parfumrarija Wolfram ;» Ljubljani lekarna pri .ilits !, V). ■ H. HI« Aliiuivau fj> w w„nil., r dri)terlii v Kmj. in .Adria-Drogari« ?ege suhe, ku,.uje po najboljših cenah 355 Franz Kraut, Pliberk. tO t » 60 PH, a štirimi sedeži, malo rabljen, brez gumija, se poceni odda. 359 Franz Kratit, Pliberk. f Kovan za izdelovanje sekir ki znajo na Schmidt-skih kladvih dobro luknjati in kovati, najdejo pri zelo visoki plači na akord in prostem stanovanju stalno mesto. Zaloga življenskih sredstev v hiši. Ponudbe pod „Kolumbushiitte" v Rušah (Maria Rast.) 352 Viničar za srednje Haloze se sprejme proti dobremu plačilu in pridat-ku živil. Naslov pove uprava „Štajerca." 326 kakor rudečica lica in nosa, zajedniki, grbe, ohlapna koža in sploh vsi madeži na koži izginejo zajamčeno, ako se rabi izkušen dr. A. Rix-ov Pasta Pompadour. Popolnoma neškodljivo sredstvo. Doza 5 kron. Dr. Rlxovo biserno mleko (Perlenmllch) tekoč puder v barvah roža, belo in naravno žolto, steklenica 6 kron. — Poštnina posebej. Pošilja s,e diskretno od jr. A. Rix Kosm. Laboratorium, Wien IX, Lakierergasse 6 K. z£*lsčaZgZri?°Z: rna k Mariji pomagaj in pariumerija Wollram. V Ljubljani: pariumerija A. Kauč in drogerija „Adrlja".302 dolfa Blum, pokrivalna iu kleparska trgovina v Mariboru, Carneristrasse 22. 347 Najlepši spomin! ka v naravni velikosti se Vam pošlje, če mi pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 22 — Prosim na-•*wfK roč'la na Marko eSlweliw Ernst> Gradec, Kloster-v^viv wiesgasse 25. 120 Išče s v najem gostilna in trgovina eventuelno tudi samo gostilna v prometnem kraju. Ponudbe se prosi na naslov: Johann Mayerhozer, Dramlje pri Celju. š u3 se brezhibno kakor novi. popravijo iz 3 nogavic ali 4 zoknov dobite 1 par. Postavno zavarovano. Mnogo priznalnih pisem. Brtider Slawitsch, sprejemno mesto I. mariborske popravljalne delavnico za nogavice in zokne, V/aly Omann, Maribor, Burggasše Nr. 15. 96 Papirnati prtiči (ser- ^^ ^^ ^^ ^^ za gostilne in kavarne, samo najboljše blago. Štev. 30 500 komadov 17 K, 1000 kom. 32 K, št. 28, 500 komadov 19 K, 1000 kom. 36 K, razpošilja proti poštnem povzetju ali če še naprej plača B. Klein, Gradec I. (Graz I.) Postfach 57. Podplatne zaščitnike (SohlenSChOner) 1 iz pravega jedrnatega usnja, za 1 par manjših čevljev K 1 50, za srednje čevlje K 2-20, za največje čevlje K 3-20. Pod.otniki za ! ■ gospe, zajamčeno prve kakovosti z k tem I spadajočimi vijaki 30 mm, za tucat K 12-—, | 32 mm K 15'— za tucat. Posebno močni podplatni zaščit' iki za 1 kilogram K 40'—, srednjevrstno blago K 30#—, bolj tanko blago K 20-—. Razpošilja na drobno in debelo proti povzetju ali proti pošiljatvi zneska B. KLEIN, Gradec, L, poštni predal 57. 331 majer oba zanesljiva, z dovolj delavskimi močmi, sprejmeta se pod zelo dobrimi pogoji. Ponudbe na Richarda Ogriseg, vinograd Sturmberg, pošta Pbssnitzhofen pri Mariboru. 366 z 2 delavskimi močmi, ki se razume na vsa poljedelska dela in je obeh deželnih jezikov zmožen, išče mesto.Naslov pove uprava „Štajerca.u365 Majer plačuje po najboljših cenah. Posoda se pristavi. Agentura Rayer, Maribor, Tegetthoffstrasse 57.370 mmmmmmmmm Za gornje Haloze sprejmeta se 2 viničarja ki sta v vseh vinogradskih delih dobro izurjena. 37. Vprašanja na upravo tega lista. OB"""* Spisal sem spis, da v njem milijonom trpečih edino mogočo pot k ozdravljenju pokažem. Ta kažipot ne stane niti vinarja in se vsakomur, ki se Čuti bolanega, slabotnega,- obupanega, zastonj dopošlje. Moj spis je rezultat 50-letnega mišljenja, in študija, vsebuje svoto bogate, praktične izkušnje in mnogo dokazov odličnih znastve-nih mož. Kdor se hoče rešiti, naj se podvrže mojemu nauku, ki je že mnogim tisočem pomagal. Naj je bolezen nastala vsled skrbi, žalosti, prevelikega napora, naj je bila povzročena vsled vsem žalostnim, za delo in na volji slabotnim ljudem pokažem znanst-.veno in naravno pot k ozdravljenju od živčnih bolezni, pomanjkanja spanja, neveselja do dela, duševne in telesne slabosti, trganja v udih, glavobola, motenja v želodcu in prebavi ter mnogo drugih bolezni. Pišite še danes karto in zahtevajte zastonj in franko moj kažipot! Naslovite karto na adreso: L Pasternack. Berlin H.-0., Michaelkirdirjiatz 13, Abt. 473. ' 374 „V I C T 0 R I A" zak. zavarovana varstvena zapora. rana i lili! Svetovni patent 1 Senzacionalna iznajdba! Vsako vdrtje z nepravim ključem onemogočeno. — Se da takoj in lahko pritrditi na vsako ključalnico. — Navodilo k vsakemu ključu zastonj. — Vkljub neprecenljivih prednosti čudovito ceno. Cena vsaki garnituri: ~9& Za vrata (z dvema ključema) K 8— ,s pošlo K9-— Za vrata (z dvemaključemaJponikljanoK0'—,s pošlo K 10-Za milnice itd. svetlo K 8—, po pogti K 9'— Pazite na znamko In zavračajte ponaredbe. Razpošilja se samo proti vpošiljatvi denarja naprej. Sflp- Iščejo se zastopniki! ..VICTORIA" tvomica varnostnih kliitf Jloit in zaklepov Generalno zastopstvo t ..Victoria" Zagreb št. 26, Trenkova ul. 12, (Hrvatsko) Telefon 20—26.— Mestna prodaja Bazar Konig, llica 20 in M. Drucker, ■lica 30, kakor tudi v vseh večjih trgovinah z železom. 335 B»~ z najmanje 3—4 delavskimi močmi, se sprejme. Vstop s prvim novembrom. Pridnim in poštenim ljudem plačam polovico več kakor so krajevne plače in jih podpiram z življen-skimi sredstvi. Pojasnila daje R. Flick, Fram (Frauheim). 372 545 77 414 C4:D 89 Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri !awitsch& Heller trgovina Brezplačno dobi vsakdo na željo moj kiilalog o zlatem, in srebrnem blagu, ter o glasbenih inštrumen- nt tih. Gosli za K 40, 45, 55 in viš- V je. Dobre harmonike po K 45, 60, ffcj 80. Dvovrstne dunajske harmonike j<h K 120, 140, trivrstne K 300, 400 y\\) in višje. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po razpošiljalni hiši Hans Konrad, c. in kr. dvorni liferant BrDx št. 1785 (Češko). 375 Lisaj Za odpravo peg se raznovrstna sredstva rabi. Vsa ta sredstva temeljijo na istem principu, da se pege s sredstvom blede napravi. Ta način je napačen. Ako se hoče pege odpraviti, potem ne zadostuje izbledenje, ker iste pri odmoru v rabi dotičnega sredstva se zopet pojavijo. Mora se jih torej popolnoma uničiti. Umetna odprava peg, ilekov in miteserjev je le mogoča s tako zvano Santo-kremo. Obraz se vsak dan s to kremo namaže in potem s Santo praškom izmije. Pege se s to senzacijonelno kremo v kratkem času popolnoma odprav! in pokaže lepi, belo-rdeči teint. Ta krema je po navodilu univ. profesorja dr. Hager napravljena. Postavno varovana je tudi danes edino garantirano učinkujoče sredstvo ter popolnoma neškodljiva. Ena doza zadostuje popolnoma. Cena 5 K. Po pošti 95 h več. Vsaki kremi se |*iloži navodilo ter vrečica praška zastonj. Diskretna razprodaja. Se dobi po pošiljatvi svote k Ji _~ „~4—.±l_ i v pisemskih znamkah, po poštni nakaznici aH po pov- Armadne ure na napestnik. zetju j. Kuua, pra& periguse 31 155 kraste, srbenje, garje in kožne bolezni odpravi hitro in sigurno : domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi j čez dan rabiti. Velika posoda K 5'—, družinska posoda K 9*—. Prašek (štupa) K 3'—. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. — Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov: Apotheke Ulmer Paratol-Werke ] In Budapest VII-20., Rozsa utca 21. 472 natančno regulirane in repasirane. — Nikel ali jeklo K 25 — 30— ali 35—. Z radium svetilom K 30'—, 35'—, 40'—. Srebrne ure na napestnik (Zugarmbanduhren) K 50, 60 3 leta pisemske garancije. Razpošiljate > po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva iabrika ur HANNS KONRAD, _ c. in kr. dvorni liferant BrDx Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 MestBi mrilinliiii (1 ohning- mi DienstYermittlung) Ča» ta iMfaai* at MraiHk ** a. • is t. «t ■•■•Maa (Mafija* p «• i» 1. «• aafftak ■* nato«* ial IHfWBMAl' V „Asanolus ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošli se pošilja najmanj 6 zavojčkov. ■SP W ww <35"3P<3&<3E> 500 kron Vam plačani, ako moj iz trebnik korenin Ria-bal-8am Vaša kurja očesa, □radavloe in trdo kožo ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene . faranci skim pismom K 2 posodice K 550, 6 polt 8'50. Stotero zahvalnih sem. Kemeny, Ksschau postni predal 12/614 (Ogrsko M službe, učence, stanovanja in posestva T Ptuju ixrrriruje ______ ?M vrate pmimnjs najhitreje. "^« Ypwuhwja in pejasiiil« V mastni stražnici (reteTŽ). Vsaka žena čitaj moje velezanimivo navodilo za moderno negovanje prs NADOMESTILO MILA za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke, 1 zavoj t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.-Preprodaialci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 ; gar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za j Športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. ■ Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. : Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega Šivalnega , Šila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in na- ' vodilom K 4'30. 2 kosa K 7*50, 3 kosi K 12 —, 5 kosov K 18"—. Razpošilja poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Johanu Jellenz, trgovina usnja v Celju. Naprejprodajalci dobijo rabat. 32 Barve za štofe! črna, temnoplava, temnorujav temnorudeča, temnozelena in t" nosiva za samo-baryanje platna, volne in žide i v zavitkih z porabno nakaznico 50 vinarjev. Pošiljatve na zuna franko proti nap rej pošiljatvi zneska priporoča H. Billerbeck, bik, it. 21 in sadni jesih kupi trgovina Briider Slawitsch, Ptuj. 562 Žitni ročni mlin (postavno varovano) Za naprej-prodajalce (prospekti gratis.) Moj originalni žitni ročni mlin z masivnim hrastovim odrom, železno skalijo, lomilcem in vijakom, primeren za grobo šrotanje in fino mletje vsake vrste žita, je ednostavne ali trajne izpeljave, plošče za mletje se dajo izmenjati, je iz utrjenega materijala in celo pri najmočnejši rabi skoraj nepo-kvarljiv. Model 4 z ročno kurblo za majhen obrat, teža 7 kg K 120—. Model 5 z ročnim kolesom za večji obrat, teža okroglo 12 kg K 160--. Rezervne mletvene plošče K 8 za par. Masivno stojalo iz lesa ali železa s predalcem K 80*— posebej. Razpošiljatev iz Dunaja proti vpošiljatvi 20 K kot podatek, osla: ek proti povzetju po generalnem zastopstvu: Max Bdhnel, Dunaj, VI. MargaretenstraBe 27. Odd. 51. 261 vsake vrste, jute, odpadki novega sukna, krojaški ostanki, raztrgane nogavice, raztrgane obleke gospodov in žensk, stare posteljske odeje, koene «_ kosti, konjske repe, svinjsko _ dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah 51 M. Thorinek & Co., Celje Trgovci in krošnjarji dobijo posebne, cene. ._ —_^ _^ ^_- —- ^-~ hvaležnih odjemalcev zamore potrditi, IOOlOOO da naš uničevalec korenin „Rla-balsam" v treh dneh odstrani kureč-ja očesa, bradavice in trdine kože. Uspeh zajamčen. Cena 3 K, 3 tube 7 K, 6 tub 11 K. Zobobol odstrani „Fides", ne samo pri votlih zobeh, ampak tudi pri revmatičnem zobo-bolu, kjer druga sredstva nimajo nikft-kega uspeha. Ce ne pomaga, denar nazaj. Cena 3 K, 3 tube 7 K,6 tub 17 K. Ni ga več zobnega kamna, ne neprijetnega duha iz ust. Snežnobele zobe za-. dobite pri rabi ,,Xiris", zobni fluid. Učinek takoj. Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. Miši-podgane-ste* nice ščurki Izdelovanje in razpošiljalev preizkus, radikalno tlčinku-jočega uničevalnega sredstva, za kalero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5'•-■ ; za ščurke K 5 —; tinktura za stenice K 2' - ; posebno močna „Prevasil" tinktura za stenice K 3'5C; uničevalec moljev K 2'—; prašek proti mrčesom K 1'50 in K 3'—; sem spadajoči razpraševalec K 1 '20 ; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1'50; mazilo za uši pri živini K 2'—; prašek za uši v obleki in perilu K 2 —; tink:ura za bolhe pri pseh K 1'50; prašek proti kurjim ušem K 2'—i tinktura proli mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3'—. — Pošilja po povzetju. Zavod za pokon-i čevanje mrčesa M. J&nker, Zagreb 12, Petrinjska ulica 3. 114 Žrebeta 18 išče v nakup. Ponudbe le od lastnikov na Franza Petz, Bruiitidori pri Mariboru. ___ Podgane in miši zginejo po rabi podganske smrti (Rattentod.) Če brezuspešno, denar nazaj. 1000 zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. Stenice, uši, bolhe, ščurke uniči dosledno ,,Thlera." Cena 3 K, 3 škatljice 7 K. Prah za mrčesje 2 K. Kemeny, Kaschau (Kassa) Madžarsko (Ungarn). Posffach (poštni predal) 12/C-72. 279 Trčan med kupuje vsako množino od čebelarjev Pavel Šega, Gradec, Grazbachgasse 30, 348 ^mmmm Izdajatelj in odgovorni urednik: Matija Stebicfr. Tisk: W. Blanke v Ptuju. 288� 20