Stev. 6.
V Mariboru 11. februvarija 1897.
Tečaj XXXI.
Slovenski Gospodar.
List ljudstva v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru 8 pošiljanjem ri I Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trga po & kr dom za eelo leto 2 «Id. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
85 kr. — Naročnina se pošilja upravnlštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulioc Za oznanila se plačnje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. !	dvakrat IS kr., trikra* 1C kr.
Iz deželnega zbora.
V	seji dne 8. februvarija je predsedoval deželnega glavarja namestnik, gospod dr. Jos. Sernec. Pokazal se je tako spretnega, kakor da bi bil opravljal ta posel že dolgo vrsto let. Gosp. prelat Karlon je utemeljeval svoj postavni načrt, naj se šolska postava olajša. Pritrjevali so mu celo nemški nacijonalci.
Profesor Rumpf je utemeljeval svoj predlog za ustanovitev bolnišnice v Voitsbergu in Lenko za Slo-venjigradec. Gosp. dr. Ivan Dečko je stavil predlog, naj se iztrebi Savinjska struga iz Celja proti Zidanemu mostu.
Nato se je vršila seja finančnega odseka. V tej seji je poročalgosp. župnik Jožef Žičkar o prošnjah mnogih občin iz voitsberškega okraja za podporo zavoljo škode po toči. Iz teh prošenj je razvidno, da tamošnje ljudstvo res trpi grozno silo, ker klati morajo že zadnja živinčeta in zadnje svinje, deloma zavoljo glada ljudij, deloma pa, ker nimajo več krme.
Jako praktično prošnjo je pa vložila občina Kalch-berg v tem okraju. Pravi namreč, naj bi se ji dala podpora v denarju ali v žitu, zraven pa se naj kmečki sinovi, ki služijo pri vojakih, oprostijo vojaške službe. Ljudstvo trpi zavoljo toče, zraven mora pa plačevati drage služabnike, med tem ko morajo njihovi sinovi služiti pri vojakih.
Poročevalec gosp. Jožef Žičkar priporoča torej, naj se vsem sinovom po toči poškodovanih posestnikov podeli polajšanje zastran vojaške službe ne le samo v občini Kalchberg, temveč brez razločka po celi deželi. Ta predlog se je sprejel soglasno in se bo priporočal deželnemu zboru, da ga sprejme.
Grof Kotulinski je na to poročal o deželnih gozdih v Admontu in St Gallen, katere je dežela kupila pred nekaterimi leti. Ti gozdi so deželi na hasen. Leta 1895. so znašali vsi dohodki iz teh gozdov 158 971 gld., vsi stroški pa 113 836 gld. Dohodki so bili torej večji od stroškov za 45.135 gld. Pri tem se je pa povdarjalo, da še se seka premalo lesa. —
V	seji deželnega zbora dne 9. februvarija je utemeljeval poslanec Fürst svoj predlog, naj se napravi na deželne stroške urad, ki bo posredoval med pridelovalci in kupci poljedelskih pridelkov, da so potem izključeni prekupci. Prekupci se bogate na stroške kmetov in meščanov. To je stara bolezen, za katero hira naš narod. Predlog se izroči v posvetovanje finančnemu in deželno-kulturnemu odseku.
Nato se vrši posvetovanje zastran volitve Stallner-ja iz celjske skupine, ki se potrdi brez ugovora. Zastran potrditve volitve dr. Schreiner-ja v Gradcu pa se je vnela, dolga razprava. Občinski odsek jo priporoča v potrjenje; a nasprotoval je temu predlogu dr. Kokošinek, zagovarjal ga baron Hackelberg. Med govorom posled-
njega poslanca je nastal nekaterekrati po zbornici glasen smeh. Slednjič se je volitev potrdila z 20 glasovi proti 17. Slovenci, katerih zastopnik je v občinskem odseku glasoval sicer proti potrdilu, so se glasovanju odtegnili. Našemu ljudstvu sta namreč obadva moža, dr. Schreiner kakor profesor Hofmann, enako nasprotna. Nimamo nič dobrega pričakovati niti od enega, niti od drugega.
V tej seji se je izvolil odsek 12 udov, ki bo predelal volilno postavo za deželni zbor. Izmed Slovencev sta bila vanj izvoljena dva poslanca: Dr. Dečko in profesor Robič. V tej seji je izročil poslanec Jožef Žičkar s tovariši vprašanje na deželni odbor, zakaj ni ugodil sklepu deželnega zbora, ki je leta 1893. na predlog poprejšnjega poslanca, cesarskega svetovalca J. Jermana naročil deželnemu odboru, naj izdela postavo zastran kmečkih domov?
Isti poslanec je potem izročil slovensko prošnjo »katoliško-političnega društva v Konjicah«, naj se konjiški okraj reši nepotrebnih plačil za konjiško železnico; potem peticijo občine Sv. Peter pod Gorami, naj prevzame deželni fond stroške za neko občanko, in prošnjo gospodov katehetov v Konjicah, da se ustavljena nagrada za poduk v veronauku v tamošnjih šolah zopet dovoli.
Po tej seji deželnega zbora je trajala dolga seja finančnega odseka; ob 3. uri popoludne pa je bila seja deželno-kulturnega odseka. Slovenski poslanci so imeli več sej, v katerih so se posvetovali, kako njim je postopati, če ne dobijo sedeža v deželnem odboru.
Jugoslovanski klub.
Na shodu zaupnih mož v Celju so vsi burno odobravali nasvet, naj bi naši kandidatje kot izvoljeni poslanci pristopili »jugoslovanskemu klubu« t. j. zborniški zvezi, pri kateri bi bilo vseh 30—32 slovenskih in hrvaških poslancev skupaj tako, da bi v vseh narodnih, političnih, gospodarskih in verskih rečeh postopali složno.
Takšna zveza bi jim dajala v zbornici, pa tudi pri vladi ugleda in upliva; raztepeni ali drugim klubom priklopljeni bi pa bili gole sirote. Tako sodi naše slovensko ljudstvo in sodi prav. Britke skušnje nam to potrjujejo.
, Največ časa so naši poslanci bili v zvezi zborniški z nemškimi konservativci. Nekateri so že mislili na takšno zvezo tudi z Dipaulijevci in Luegerjevci. Toda glasovanje o celjski gimnaziji jim je te sanje razdrlo. Krščanska pravičnost je tukaj ovim Nemcem naglo, kakor kafra zginola. Ugleden nemški konservativec je rekel slovenskemu poslancu pri odhodu iz državnega zbora : »Wir können Bundesgenossen werden, Klubgenossen nict«, t. j. mogoče je, da bodemo zavezniki (v bodočem
novem »železnem obroču«), v enem klubu skupaj biti pa ne moremo.
Politični zavezniki nemškim konservativcem moremo torej biti, a da bodemo res zaželjeni in čislani zavezniki, treba je da so vsi naši poslanci složno vku-paj v jednem klubu. Isto nam svetuje tudi sedanja vlada. Grof Badeni je namreč našim poslancem rekel: Ako bo-dete složni, oziralo se bode na vas, če ne, pa ne! V najvišjih krogih je nekoč nekdo roval zoper jugoslovanski klub, a dobil brco s vprašanjem: »Bi-li to bila kakšna nesreča?« Gotovo ne, ampak največja zaslomba za Avstrijo zoper razne rovarje na jugu.
Učimo se vendar od svojih nemških nasprotnikov, kako vsako sapico zabeležujejo, katera se kde gane pri nas zoper jugoslovanski klub — očivesten dokaz, kako močno se ga bojijo. Česar se pa sovražnik boji, to moramo storiti in torej naj naši poslanci osnujejo to, česar vsi želimo — jugoslovanski klub. Vse drugo smo že poskušali, pa nismo pogodili. Poskusimo sedaj še z jugoslovanskim klubom. Vse kaže, da pravo pogodimo. Zmiraj je bolje brata imeti prijatelja, kakor pa tujca —
gospodarja.	L.
»
---4--
Slovenci in „Amtsblatt — Uradni list" celjski.
[Izv. dopis.]
Letos je začelo okrajno glavarstvo celjsko izdajati nemško-slovenski uradni list. Stvar sama ob sebi daje se opravičiti. Kar nam Slovencem — ogromnej večini v glavarstvu — ugajati ne more, to je: listič je predrag in se tiska ne v nepristranski, ampak nam načeloma najsovražnejši tiskarni.
Vrli naš 30-letni »Slov. Gospodar« izhaja vsaki četrtek, imajoč 8 tiskanih stranij, torej mesečno 32—40. Plačuje od vsakega iztisa 1 kr. poštnine in 1 kr. za kolek, pa stane le 2 gld. 50 kr. na leto — torej res najcenejši list na Slovenskem. Celjski »Amtsblatt-Uradni list« pa izhaja vsako nedeljo na 4—6 straneh, meseca januvarija vkup samo 23 stranij, ne plačuje ne koleka, ne poštnine in stane za urade 3 gld., za druge naročnike pa 3 gld. 50 kr. — bržčas najbolj dragi list v celi Avstriji. Z 1 gld. naročnine bil bi plačan dovolj.
Bilo bi umestno, ako bi naši poslanci v interpelaciji vlado poprašali, zakaj se je temu uradnemu lističu toliko nenavadno visoka naročnina nastavila, zakaj se . išče blizu dve tretjini dobička, h kateremu bi naj razni uradi denar zajemali iz cerkvenih dohodkov, občinskih in okrajnih doklad? Cerkvenih uradov bode zadetih 72 s 216 gld., šolskih (88 + 88) 176 s 528 gld., občinskih pa največ z blizu 600—700 gld. Listič je vsakako predrag! Vreden bode komaj 500—600 gld., a stal bode 1500—1800 gld., torej dajal dobička 1000—1200 gold.
Najmanje pa Slovencem ugaja, da se ovi uradni list tiska v nam neprijazni tiskarni in tako nas sili podpirati nam sovražno podjetje. Tiska se namreč v tiskarni »Celeja« v Celju. Ta pa druga ni, kakor nekdanja Rakuscheva tiskarna, ki je izdajala »Cillier-Zeitung« in pozneje »Deutsche Wacht«. Ta lista o nas blovencih nikoli nista pisala s peresom, ampak načelno in dosledno z gnojnimi vilami.
Kdorkoli torej tej tiskarni kaj dela priskrbuje ali na njene tiskovine naroča, ta podpira nam Slovencem sovražno podjetje. Zaveden Slovenec, ki samega sebe spoštuje, tega storiti ne more. Zato ni čuda, da se Slovenci ovega uradnega lista odločno branimo in ga izdajatelju pošiljamo: »Retour«. Čujemo tudi, da cerkvene in okrajne nadzorovalne oblasti naročnine za ovi list iz
javnih denarjev ne bodo odobravale. Kdor ovi list imeti
hoče, naj ga plačuje iz lastnega žepa!
--♦--
Cerkvene zadeve.
Vedno češčenje presv. Reš. Telesa v vojniški hiralnici.
Minolo soboto je bila za našo hiralnico dan splošnega veselja. Kakor otroci božiča, tako so se veselili ubogi hiralci dneva, ko se je imelo začeti češčenje presv. Rešnjega Telesa. Nad 50 bolnikov je pristopilo pred sv. mašo, ki se je pred izpostavljenim presv. R. Telesom služila, k mizi Gospodovi; ob 6. uri se je češčenje začelo in nadaljevalo do 6. ure zvečer, ter se končalo s petimi lavretanskimi litanijami in dvojnim sv. blagoslovom.
Ta pobožnost je bolnike razveselila in tej krasni bratovščini nove ude privabila. Na oltarju, okinčanem s svežimi cvetlicami in nad tabernakeljnom s pomenljivim »pelikanom«, sta ves čas goreli dve sveči; molilo se je predpoldne slovenski, popoldne nemški. Čeravno bolni, slabotni ljudje, vendar so vstrajali ne samo eno, ampak po več ur pri molitvah in petju, posnemajoči nekako gorečnost prvih kristijanov in njib stanovitnost v molitvi.
Ganljivo je bilo videti dovedenje posameznih bolnikov; kakor angelji v človeški podobi, so čč. sestre peljale slepce na njih prostore in prinašale obnemogle na njih željo iz postelj v kapelico ter so celo pobožnost v takem redu in s tako neutrudljivostjo vodile, da so celo neudje hiteli v kapelico, da se lepe pobožnosti udeležijo.
Čeravno je bilo določeno, da vsako uro štirje molijo, je vendar bila kapelica celi dan polna bolnikov tako, da so mimogredoči začudeni vprašali: »Kaj imajo bolniki danes praznik, da celi dan molijo in pojejo?« Bil pa je v resnici za nje praznik; kajti kje bi se ljubi Jezus bolj kazal zdravje bolnikov in tolažba žalostnih, če ne tam, kjer nista samo dva ali trije, ampak kjer jih toliko pri molitvah in češčenju zbranih?
Bog daj, da zmiraj raste veselje bolnikov do Jezusa, da bodo tudi zanaprej stanovitni v češčenju k veči časti božji, sebi v tolažbo in k spodbudbi onim, ki še niso k tej bratovščini pristopili!
Mili darovi za družbo vednega češčenja:
Velika Nedelja 1 fl. 90 kr., Ormož 6 fl. 87 kr., Sv. Nikolaj pri Ormožu 6 II. 76 kr., Sv. Anton v Slov. gor. 8 fl. 2 kr., Ljutomer 3 fl. 31 kr., Buče 8 fl. 4 kr., Kozje 10 fl., Podčetrtek 5 fl. 5 kr., Podsreda 6 fl. 50 kr., Zagorje 10 fl., Prevorje 2 fl, Sv. Vid na Planini 12 fl.,
Vojnik 18 fl., Ptuj 7 fl. 47 kr., Sv. Marko niže Ptuja 11 fl.
---
Gospodarske stvari.
Nekaj o puranih.
Nikdo več ne dvomi, da so purani dandanes velike važnosti za kuhinjo, kajti njihova pečenka se bolj obrajta kakor gosja ali račja. Le temu se moramo čuditi, da se tako malokatera gospodinja loti tega nikakor nehvaležnega, k večjemu zamudnega dela — rediti si nekoliko puranov. Puran se namreč d& brez posebnih stroškov vzrediti. Na nobenem dvorišču ne bi smel manjkati. Vsakojako zrnje mu pride prav, včasih ali bolje rečeno mnogokrat tako, ki bi se ovači pozgubilo, raztrosilo ter
brez vse koristi ostalo. Tudi prav obilno ne potrebuje hrane; ostali perutini nikakor ne hodi v škodo, zavolj njega ni treba nobeni kokoši pomanjkanja trpeti. Večji del leta, posebno v jesenskem času se prav rad pase blizu hiše, po dvorišču, po bližnjih njivah in travnikih. Razven ob nedeljah mu še ni treba posebej kaj hrane dajati, ker si že sam potrebno preskrbi. Drugače seveda je, če ga rediš na debelo.
Ako se mu prav streže, tehta dobro rejen puran še nad 10 hj in njegovo meso je jako okusno, še bolj pa tečno. Tudi jajca, katerih naleže puranica blizu 40 na leto, niso majhna, a prav tečna in priljubljena jed. Pura nese rada na kakem skritem mestu, katerega si sama odbere in kjer je pri miru. Na jajcih sedi tudi pod milim nebom in gnezdo si naredi čisto sama.
Ako pa se ji gnezdo na ka^em določenem kraju pod streho odkaže, tudi tam vali, ali zahteva dostojen mir. Valjenje traja 26 do 28, k večjemu 30 dnij. Iz jajec se mladiči sicer brez vseh ovir izležejo, a njih vzgoja ni tako lahko. Dobro stori gospodinja, ako pri-dene k puranovim jajcem teden pozneje tudi nekoliko kokošjih, da se piščeta ob jednem zvale s purančki.
Mladiči imajo najrajši ličinke od muh in pa mrav-Ijine jajčica, bel, seveda zdrobljen kruh, na drobno zre-zano meso, zribano testo z jajci, pozneje n. pr. četrti ali peti dan pa že zrezano solato, travo ali koprive. Prav posebno mora se paziti na to, da ne pridejo v svoji prvi mladosti v roso, kar jim marsikako bolezen nakopa. Le o lepem in suhem vremenu se naj spuščajo na piano, zjutraj ne prej, da zmanjka rose.
Vse to kaže, da ni mala reč, skrb imeti za pu-rančke, posebno ker navzlic navidezne postrežbe primeroma veliko število mladičev v zgodnji mladosti pogine. A brez posebnih vzrokov se to gotovo ne zgodi. Kdor se toraj hoče lotiti tega dela, mora točno in natanko poznati bolezni pri kuretini, njih uzroke, pa tudi sredstva in načine, kako se zdravijo. Povrh mora še priti prava volja in vstrajnost, dokler niso purani do dobra na svojih nogah.
Sejmovi. Dne 18. februvarija v Poličanah (za svinje). Dne 15. febr. v Žalcu, na Ponikvi, v Račah (tudi za konje), v Sevnici ob Savi in v Brežicah. Dne 16. febr. na Podplatu. Dne 17. febr. v Imenem (za svinje). Dne 18. febr. na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 19. febr. na Gornji Polskavi in v Pišecah.
Dopisi.
Izpred Celja. (Hribarjeva kandidatura.) Dne 4. febr. je bil g. Dragotin Hribar proglašen kandidatom V. kurije za okraje Celje, Ptuj, Brežice in Slov. Gradec. Kakor njegov list »Domovina« poroča, prišlo je na ta shod v Celje 200 zaupnih mož. Recimo, da jih je bilo sto; kako se mora reči, da je njegova kandidatura narodova želja, ko je Hribar vendar dobil samo 34 glasov? Tudi se splošno toži, da vsi udje »Slov. društva« niso dobili vabil. To pa je škandal, da vsi navzoči niso smeli glasovati za kandidata V. kurije! Ali so gospodje iz mariborskega okraja morda nezreli politični mladiči? Ta separatizem se je letos prvič uvedel, doz-daj je bilo tako postopanje popolnoma neznano! In na kako v program so se izbrali kandidati? Na letošnji skupni pastirski list avstrijskih škofov, kakor se je to v začetku zborovanja sklenilo. Izvrstno! Ali se bode tudi g. Dragotin Hribar držal tega programa? Mora se, sicer bode figa-mož; saj temu ni nasprotoval, ko je bil za kandidata postavljen. Ali pa bodo nekateri gg. uči-
telji potem s svojim Dragotinom zadovoljni? Gotovo ne! Zato je tukaj ta-le splošna sodba o njem: On hoče postati državni poslanec, zato obljublja vsem vse! Kako pa da je za ta posel sposoben, razvidi se iz tega, da mu naši izkušeni gg. politiki, Mihael Vošnjak, dr. Sernec, dr. Dečko, dr. Vrečko, Fr. Lenček, Širca in drugi niso hoteli dati glasu. Saj mu je lani ob deželnih volitvah rekel neki doktor: »Jaz ti zato ne dam glasu, ker ti za poslanca nisi sposoben«.
Iz ptuj skega okraj a. (Zaupanje?) Dne 4. febr. so se zbrali v Celju zaupni možje, da imenujejo kandidate za državne poslance. Ker je ta shod sklicalo »Slov. društvo«, se nam nekako čudno zdi, da vsi udje tega društva niso bili povabljeni k omenjenemu shodu, pač pa mnogo ne udov, posebno naročnikov »Domovine«. To nam je nekako jasno postalo še le zdaj, ko smo slišali, da kandidatuje v peti kuriji urednik »Domovine«, gospod Dragotin Hribar. Večina našega okraja se pa ne strinja s to kandidaturo; kajti toliko smemo po pravici zahtevati, da bi vsaj v peti kuriji, v kateri voli skoro vse slovensko ljudstvo spodnještajersko, ki je povsem katoliško, bil izvoljen za poslanca mož, ki se strinja z načeli skupnega pastirskega lista avstrijskih škofov. Ta mož mora biti katoliškega prepričanja, ne samo narodnjak. Katoliškega prepričanja pa mož ni, ki je pri Svetčevi slovesnosti katoliško stranko imenoval zaslepljeno; kajti katoliška stranka je bila, ki je postavila Svetcu nasprotnega kandidata. Katoliškega prepričanja ni mož, ki sedanjo šolsko upravo kuje v zvezde. In tudi to je gospod Hribar storil, ko je v svojem listu proslavljal petindvajsetletnico sedanje šolske uprave. Brez dvoma smemo upati, da se bodo vsi Slovenci na Štajarskem strinjali s skupnim pastirskim listom avstrijskih škofov, in ravno zato se ne moremo ogrevati za kandidata, ki nasprotuje načelom omenjenega pastirskega lista. Prosimo torej, da se prihodnji politični zbor zaupnih mož v Mariboru blagohotno ozira na naše želje in v splošnem volilnem razredu postavi za kandidata moža, ki bo v državnem zboru zastopal tudi versko prepričanje slovenskega naroda!
Od Save. (Pozor!) Gospod urednik! Ne bo vse prav, kakor se je sklenilo na zboru zaupnih mož v Celju. Iz svoje sobe se večkrat oziram prek Save na Kranjsko in vsikdar se mi otožno zdi, ko gledam tam v duhu bratski razkol. In naši »zaupni« možje nam hočejo vriniti za poslanca človeka, ki že več let širi med nami načela, ki tirajo naš rod v mladoslovenski tabor, ki nas hočejo ločiti enako Kranjcem. Ta mož pa ni drugi, nego urednik »Domovine«, gospod Dragotin Hribar. Da ne mara duhovnikov, je pokazal, ko je v »Domovini« udrihal po njih takrat, ko je očital Kranjcem, da so si jih preveč izvolili v deželni zbor. Da mu je katoliška šola, katero škofje priporočajo, trn v peti, priča njegov list, ki je slovesno obhajal 251etnico novodobne brez-verske šole. In tega naj podpira slovenska duhovščina, verni slovenski narod? Nikakor! Slovenski rodoljubi, pazite, da nam date za kandidata moža, ki bo vsem priljubljen! Ne zabite, da tudi socijalni demokratje in Nemci kandidatujejo v splošnem volilnem redu!
Od Sv. Andraža v Slov. gor. (Zbor.) Meseca januvarija je imelo bralno društvo občni zbor; počastili so nas gostje iz različnih župnij, zlasti od Sv. Antona. Doslej je vodil več let to društvo z dobrim uspehom nadučitelj g. Ivan Strelec, ki pa je letos odklonil opetno izvolitev. Na obče praznanje bodi mu zahvala za vsako žrtev na korist društva! Društvo si je izvolilo sledeči odbor: Predsednik učitelj g. Josip Čeh; podpredsednik g. Franc Čuček; tajnik ter blagajnik učitelj g. Janko Fras; gg. Tomaž Golob, trgovec; Gregor Druzovič, Fr. Fekonja, odborniki. Zraven tega pa ima naše bralno
društvo že od začetka preblagega podpornika, rekel bi zaščitnika, rojaka dež. poslanca dr. Franca Jurtela, kateri blagovoli društvo gmotno ter z berivom podpirati. Tudi preteklo leto nam je razun izdatne gmotne podpore blagohotno doroval 10 izvodov: »Materino delo za Boga in domovino«. Društvo hrani lepo število nabožnih, podučljivih, zabavnih ter pripovednih spisov, kateri so vsakemu društveniku na razpolago. Število društvenikov je 53. Med zborovanjem reševal je pevske točke mešan zbor domačih deklet in fantov. Ta zbor še je prvokrat nastopil, pa obeta sigurnost za to svrho.
Iz Savinjske doline. (Naša želja!) »Slovensko društvo« je postavilo kandidatom za splošni volilni razred v skupini Celje-Ptuj gospoda Dragotina Hribar-ja. V kolikor poznamo tega gospoda, moramo dvomiti, da bode vsestranski zastopal koristi vernega, katoliškega naroda slovenskega. Mi vemo, da je sicer navdušen narodnjak — ali pa je tudi veren katoličan? Smemo-li se trdno zanesti, da bode na podlagi letošnjega pastirskega lista avstrijskih škofov krepko se potegoval ne samo za narodno, ampak tudi za katoliško šolo? Da mu v tem ni popolnoma zaupati, pokazalo je mnogo volilcev pri zadnji deželnozborski volitvi s tem, da se niso udeležili volitve, ter se je tako navidezno zmanjšalo število slovenskih volilcev v mestni skupini celjski. Posebno v peti volilni skupini treba je kandidata, ki je vsestranski priljubljen; treba je poslanca, ki se ne bode potegoval samo za narodnost slovensko, ampak tudi za katoliško cerkev, posebno za njeno ljubljeno dete: katoliško šolo. Sila žalostno, če med slovenskimi Štajarci ne bo najti pravega moža!
Iz Ormoža. (Celo iznenadeni) smo bili, ko smo prvikrat čitali, da je za kandidata splošnega volilnega razreda postavljen odgovorni urednik »Domovine«, gospod Dragotin Hribar. Kako se strinja ta kandidatura s pastirskim listom avstrijskih škofov, kateri verno ljudstvo opominjajo, naj voli take može, ki se bodo potegovali pred vsem za katoliško šolstvo? Mar se je že pozabilo, kako je »Domovina«, katero urejuje gospod Hribar, proslavljala 251etnico dosedanje brezverne šolske postave? Ali misli »Slovensko društvo«, da se bode ta gospod kandidat kar naenkrat spreobrnil ter se krepko potegoval za katoliško urejene šole? Kam samo narodnost vodi, vidimo na Kranjskem, kjer so se najbolj zagrizeni narodnjaki začeli bratiti z Nemci in nemškutarji! — Mimogrede opomnimo tudi, da mnogo udov »Slovenskega društva« ni prejelo nobenega vabila za zadnje zborovanje v Celju, torej tudi tamošnji sklepi niso polno-veljavni. — Ako bodo avstrijski narodi vedno le narodnost naglašali, katoličanstvo pa v kot postavljali, ne bode nikoli prišlo do toliko zaželjene pravičnosti, katera terja enake pravice za vse.
Iz Slov. Gradca. (Koga bomo volili) v peti skupščini v državni zbor? Naravnost povemo, da gosp. Dragotina Hribarja ne bomo volili, ne v kmečki in ne v peti skupščini, čeravno nam ga hočejo nekateri po silem vrinili Prekrasni skupni pastirski list avstrijskih škofov kaže edini pravi pot, po katerem bodo ljudstva prišla do prave sreče, do pravičnosti in ljubezni med nižjim in višjim, med delavcem in delodajalcem. To je mogoče le pod zastavo sv. katoliške vere. Naši najvišji pastirji zahtevajo odločno katoliške može, ne pa tako-zvane »tudi — katolike«. Ali ni dosti znano, kako Hribarjevi politični sorodniki v Ljubljani nesramno blatijo vse, kar je krščanskega? — Kdaj pa so še liberalci za kmečki in delavski stan kaj dobrega storili ? Da se zdaj kmetu tako trda godi, da so ljudske šole katoliški cerkvi iz rok iztrgane, da židje strašno bogatijo, kmetije pa se zadolžujejo in ginejo, da nima žito in drugi pridelki cene, da se toliko sleparije in goljufije in špeku-
lacije in izsesavanja nižjega ljudstva godi, da se nedelje in prazniki skrunijo, da sme častitljive in poštene ljudi vsak paglavec smešiti in našo sv. vero in cerkev božjo blatiti itd., to in vse kar je slabega v državi, skoraj vse to imajo liberalci na vesti. Kratko: Gosp. Hribarja ne bomo volili, on ne uživa pri nas nobenega zaupanja !
--
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so potrdili postavo o nadkomisarjih pri okrajnih glavarstvih. — Domobranski minister misli osnovati sedem novih bram-bovskih polkov, ob enem pa tudi četrti bataljon pri onih polkih, ki še tega nimajo. — V nedeljo so soci-jalni demokratje priredili na Dunaju 29 shodov. Na shodu v IX. okraju pa so se s krščanskimi socijalisti do krvavega stepli. — Nižjeavstrijski deželni zbor namerava dati 2000 gld. podpore nemškemu »šulvereinu«.
Češko. V nedeljo je bil v Pragi shod staročeških zaupnih mož. Sklenili so kompromis z Mladečehi, ki Staročehom prepuste sedem državnozborskih mandatov. — V Taboru je dr. Rieger postavljen kot skupni kandidat mladočeške in staročeške stranke.
Š ta j ar s k o. Baron Rokitansky, ki vedno rogovih s »krščansko kmečko zvezo«, kandiduje zoper Kalten-eggerja ter se je zavezal z nacijonalci. — Baron Mor-sey, ki je dozdaj zastopal okraja Feldbach in Badgona, se je odpovedal kandidaturi. Mesto njega bode izvoljen župan Wagner.
Koroško. Deželni zbor le hoče dati podporo višji dekliški šoli celovški, ako se odstrani ravnatelj, Slovenec Apih. Zoper to grdo nestrpljivpst sta govorila knezoškof Kahn in celö deželni predsednik. — Nemškutarji so ž3 začeli izdajati slovenski »Kmetski list«, ki pa ne bode ničesar opravil.
Kranjsko. Narodna stranka kandiduje za V. kurijo krojača M. Kunca. — Dr. Ferjančič se kot kandidat umakne iz notranjskih kmečkih občin v gorenjska in notranjska mesta. — Zoper nenravno hišo so se v nedeljo izrekli v Ljubljani na shodu celo soeijalni demokratje.
Primorsko, V nedeljo je bil v krškega škofa posvečen v Gorici mil. g. dr. Ant. Mahnič. — Slovenski poslanci so izstopili iz goriškega deželnega zbora, ker so Lahoni grozno brezozirni. — Tržaški župan Pitteri in njegovi pristaši še ostanejo v službah, sicer bi gotovo dobili ostrega komisarja.
Hrvaško. Zagrebški sabor je razveljavil izvolitev Davida Starčcviča, potem pa je bil zaključen. Nove sa-borske volitve bodo meseca maja ali junija. Bog daj pravim hrvaškim domoljubom mnogo zmag!
Ogersko. V državnem zboru je zahteval trgovski minister 550 tisoč gld., da se poplača primanjkljaj lanske madjarske razslave, ki pa še je gotovo večji. — Finančni minister je pa predlagal, naj se letos dne 1. avgusta odpravi majhna loterija, uvede pa se naj razredna loterija, ki se naj da v najem za dober milijon, da bodo tudi tukaj židje izsesavali ubogo ljudstvo.
Vnanje države.
Rim. V ponedeljek je bilo v Vatikanu mrtvaško opravilo za rajnim papežem Pijem IX Molitev po liberi so peli sv. oče Leon XIII., ki so prav zdravi.
Francosko. Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o državnem proračunu. Najbolj mu nasprotuje bivši ministerski predsednik Bourgeois, ki bi rad izpodrinil sedanje Melinejevo ministerstvo.
Nemško. V Hamburga je štrajk delavcev ponehal, toda prišlo je potem po mestu do krvave rabuke. — Pred več leti je pruska vlada naselila 8226 nemških kmečkih rodbin med Poljaki, ki pa teh niso ponemčile, ampak so mnoge postale poljske.
Rusko. Car je imenoval na mesto grofa Šuvalova guvernerjem v Varšavi Imeritinskega, ki bode Poljakom ravno tako prijazen, kakor je bil grof Suvalo v. — V Kandaharju se razširja kuga. Krog okuženih krajev se postavi kordon.
Turško. Na Kreti grozno vre. Pred tednom so Turčini v glavnem mestu Kaneji začeli punt ter moriti in požigati. Ubili so 300 kristijanov, požgali 200 krščanskih hiš in škofijsko palačo. Mnogo kristijanov je našlo zavetje na ladjah evropskih velevlastij. V nekem drugem kraju pa so Turki pobili vse kristijane, 1500. Krščanski ustaši so se vočinoma že zbrali ter proglasili združenje Krete z Grško.
Grško. V nedeljo je bilo mnogo shodov, na katerih so Grki zahtevali, naj se Kreta, kjer so kristijani grške narodnosti, združi z grško kraljevino. Kralj se je udal želji ljudstva ter s posebnim pismom ukazal, naj vojne ladije odrinejo proti Kieti.
Portugalsko. Ministerstvo je odstopilo zaradi slabega gospodarskega stanja v državi. Novo ministerstvo se je že sestavilo. Da bi pa klerikalci bili uzrok slabega gospodarstva, to pa le naj oni verjame, ki še nikoli nič ni slišal o liberalcih.
Za poduk in kratek čas.
V podzemeljskem Rima.
(Piše Fr. Kovačič.)
(Dalje.)
Še bolj kakor sv. Sebastijan, je Rimljanom, posebno Rimljankam priljubljen god sv. Neže. Ta mladostna svetnica se po vsej pravici imenuje po latinskem Agnes, to je jagnje, zaradi svoje nedolžnosti in krotkosti. Mila je rojena v Rimu od bogatih in imenitnih starišev, ki so svojo hčerko lepo izredili. Bila je pravi angeljček.
Zaradi njene milobe, še bolj pa zaradi bogate dote, jo je začel zasledovati razuzdani sin rimskega sodnika. Na vsak način jo je hotel dobiti za ženo. — Bila je takrat še-Ie v trinajstem letu, kar pa se čitatelju ne sme čudno zdeti, da jo je že takrat snubil, ker po južnih deželah se ljudje hitreje razvijajo, in zlasti pri razuzdanih Rimljanih je bila navada, da so se deklice zgodaj možile.
Toda Nežika je imela že drugega ženina. — »Jaz ljubim Kristusa in v njegovo hišo pojdem. Njemu sem že zaročena, kateremu angelji služijo, katerega lepoto solnce in mesec občudujeta. Njemu samemu varujem zvestobo, Njemu sem se popolnoma izročila.« To je bil odgovor mlade device.
Zastonj je razuzdani pagan delal sijajne obljube, ona je odvrnila: »Kristus je že djal na mojo desnico in na moj vrat drago kamenje; na ušesa mi je obesil uhane iz neprecenljivih biserov, na moje obličje je utis-nil znamenje, da nikogar drugega ne ljubim, kakor Njega. Če Njega ljubim, čista sem, če se Njega dotaknem, neo-madeževana sem, če Njega vzamem, devica sem. Med in mleko sem sprejela iz Njegovih ust, Njegova kri zaljša moje lice.«
Ker se junaška devica ni udala, zatožil jo je pohotni hudičev sin, da je kristijanka. Na povelje njegovega očeta, sodnika, so jo zgrabili surovi vojaki in
vlekli v nesramno hišo. Neža pa je rekla: »Imam s seboj variha svojega telesa, angelja Gospodovega«. In ko so jo sunili v nesramno hišo, »našla je že pripravljenega angelja Gospodovega«. — Nesramneža, ki si ji je hotel približati, je angelj udaril s slepoto, le na pri-prošnjo Nežino je zopet dobil pogled.
Sedaj so jo pa obdolžili, da je »coprnica« in so jo vrgli v ogenj. Toda deviškemu telesu ni ogenj nič škodoval. Tedaj ji sodnik ukaže odsekati glavo. Ko so jo hoteli ukleniti v verige, bile so vse premajhne za njene nežne roke. Rabelj je omahoval izvršiti povelje, zdelo se mu je škoda vzeti tako mlado življenje. Toda devica ga pogumno vpraša: »Kaj čakaš, rabelj ? Zakaj me zadržuješ, da ne morem k svojemu Ženinu, ki me je izbral za nevesto?« — Izreče še zadnjo molitev, nastavi vrat, rabelj zamahne, glava odleti od telesa — in poroka s Kristusom je sklenjena.
To je ¡eden najlepših vzgledov iz zgodovine prvih krščanskih časov. — V resnici: »Blagor njim, ki so čistega srca; — njihov spomin je večen pri Bogu in pri ljudeh!«	(Konec prih.)
Smešnica. Piše se nam: Ajič vpraša Bejiča: »Zakaj se vendar peta kurija ni uvedla že pred dvajsetimi ali vsaj pred desetimi leti?« — Bejič resno odgovori: »Koga bi pa mi štajarski Slovenci postavili v tej kuriji za kandidata, ko še takrat ni bilo pri nas Dragotina Hribarja?«
Razne stvari.
Domače. (Slov. deželni odbornik!) Pri včerajšnji volitvi deželnega odbora štajarskega je bil pri ožji volitvi iz kmečke skupine deželnim odbornikom izvoljen naš vrli poslanec, gospod profesor Franc Robič. Cas-titamo!
(Shod volilcev) skliče vlč. gospod dr. Lavoslav Gregorec v nedeljo, dne 14. februvarija pri bv. Križu na Slatini, dne 21. februvarija pa pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
(Zmaga na Ptuju.) Pri včerajšnji dopolnilni volitvi v okrajni zastop so izvolili veleposestniki enoglasno slovenskega kandidata. Slava vrlim slovenskim možem!
(Prvotne državne volitve) ali volitve volilnih mož so se ta teden že začele v nekaterih občinah. Slov. možje, zdaj imate čas, torej se polnoštevilno o pravem času udeležite teh volitev in izvolite samo zanesljive krščanske Slovence!
(Kdor je volilni mož) za volitev poslanca kmečkih občin, je lahko tudi volilni mož za V. kurijo; nasprotno pa samo velja, ako dotičnik plačuje vsaj 4 gld. cesarske dače. Torej pozor!
(Kandidatje za državni zbor) so bili na shodu zaupnih mož v Celju postavljeni: dr. Hrašovec za mesto Celje, dr. Gregorec za kmečko skupino ptujsko, vitez plem. Berks, grajščak v Blagovni, za kmečko skupino celjsko, Dragotin Hribar, obrtnik v Celju, za 5. skupino Celje-ptujsko. — Danes se vrši shod zaupnih mož v Mariboru za mariborske volilne skupine. Kmalu objavimo volilni oklic in imena vseh kandidatov.
Predsedništvo »Slovenskega društva«.
(V kraj ni šolski svet v Domovi) so izvoljeni ti-le gg.: Janez Čuš, posestnik v Domovi, predsednikom; Ivan Vilčnik, posestnik v Mezgovcih, njegovim namestnikom; Quido pl. Pongraz, grajščak, Jože Petrovič, veleposestnik v Pacinji, Blaže Majerič, posestnik v Dor-novi, odborniki.
(Vpeti kuriji zaMaribor-Feldbach) kan-didujejo nemški konservativci g. Jožefa Kurza, posestnika v Ettendorfu. Slov. kmečki posestniki okrajev Maribor, Slov. Bistrica, Marenberg, Gmurek in Arvež, na noge! Pridite vsi k volitvam volilnih mož, da bode potem izvoljen nam Slovencem pravičen Nemec; kajti s svojim možem v okrajih Maribor-Feldbach ne moremo zmagati!
(V korist ubogi šolski mladini) se vrši na večer dne 16. februvarija v Lembahu, v gostilnici gospe K. Robič-eve srečkanje. Začetek ob 7. uri. Vstopnina 20 kr.
(Zlato poroko) je te dni praznoval na Ptuju nekdaj imeniten Slovenec, g. Martin Kaiser s svojo soprogo in sicer čista na tihem.
(Umrl) je oni dan g. Mihael Wretzel, veleposestnik v Rad vanju pri Mariboru, v 84. letu svoje dobe. Bil je dober krščanski mož, nekaj let pa so ga žal, mariborski nemčurji zlorabljali zoper Slovence, kar pa je pozneje obžaloval. Naj v miru počiva!
(Kdo naj bode poslanec V. kurije) v okrajih Celje-Ptuj in pa Feldbach-Maribor? Pravi zagovornik kmečkih koristi j. Kmetje imajo itak premalo svojih zastopnikov v državnem zboru. Kmečki posestniki! Ne zabite tega, da v teh okrajih imate vi ogromno večino! Zato pa le polnoštevilno k volitvi volilnih mož!
(Fr. Girstmayr), znani zagovornik anarhizma, ki je lani pri deželnozborskih volitvah dobil velikansko brco od slov. volilcev, kandiduje zdaj v V. kuriji za okraja Maribor - Feldbach. Franci, dne 12. marci ja na večer boš zopet vzdihnil: Škoda za trud!
(Dr. Simoni), spisatelj nemških »kneippovskih« knjig, je tudi kandidat za V. kurijo v okrajih Maribor-Feldbach. Ali ta kandidat že celo nič ni nevaren, ker je njegov program preveč »voden«.
(Peta kurija Celje-Ptuj.) Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, bode v peti kuriji: Celje, Vransko, Gornji grad, Šoštanj, Konjice, Slov. Gradec, Ptuj, Ormož, Št. Lenart, Rogatec, Šmarije, Brežice, Kozje, Sevnica, Ljutomer, Gornja Radgona oglasil samostalno kandidaturo g. Jakob Pukl, sodni tolmač na Dunaju in posestnik v Maria-Enzersdorfu. To stori po nasvetu rodoljubov duhovenskega in posvetnega stanu, ki so obljubili njega krepko podpirati. Gosp. Pukl je štajarski rojak, rojen v Konjicah. Naprošeni smo, to objaviti, da se kandidatovi somišljeniki pravočasno organizujejo in že sedaj store potrebne ukrepe glede volitve.
(V deželni odbor štajarski) so bili včeraj izvoljeni ti-le poslanci: iz veleposestva Franc grof Attems, iz mestne skupine dr. pl. Deršata, iz kmečke skupine Slovenec profesor Robič; iz cele zbornice pa: dr. Schmi-derer, dr. Reicher in dr. Kokošinek. Večino imajo nemški nacijonalci.
(Sv. misijon v Brežicah.) Od dne 17.—24. januvarija smo imeli v tukajšni farni cerkvi misijon. Slovenske pridige sta imela znana čč. oo. jezuita Dol-jak in Vrhove; onim pa, ki nemški razumejo, je govoril č. o. Volbert iz Ljubljane. Udeležba je bila ogromna. Sv. zakramente jih je sprejelo nad 2500. Daj Bog, da bi bil uspeh dolgotrajen!
(V Ormožu) priredi veselico dne 17. februvarija večer ob 8. uri slovensko gasilno društvo za ormoško okolico in sicer pri g. Kalbrennerju.
(Velik živinski sejem) bode na Matijevo, dne 24. februvarija v Slov. Bistrici. Prignali bodo gotovo nad tisoč glav lepe živine.
Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali: gospodična M. Rop v Porečah 4 gld. 50 kr., č. g. Fr. Gomilšek, kaplan v Jarenini, nabral na godu
č. g. župnika Fr. Cizeja 3 gld. 55 kr.; J. Mir, stavbeni tehnik, in J. Zitek v Radinicih 3 krone. Bog plati!
(Na Teharjih) se je ustanovilo slovensko kato-liško-politično društvo. Pravila so že potrjena. Prihodnjo nedeljo, dne 14. februvarija, bo imelo svoj osnovalni zbor, na katerem bodemo volili načelnika in odbor. Tudi se bode o tej priliki obudila k novemu življenju podružnica sv. Cirila in Metoda. Ob jednem bo tudi volilni shod za novo 5. kurijo in za kmečke občine. Pričakujemo gg. kandidata, da nam razjasnita svoje stališče. Zborovanje bode o pol šestih popoludne v gostilnici gospoda Caj-hna.
(Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni) priredi dne 21. svečana t. 1. po 4. uri popoludne v prostorih »pri angelju« veselico, združeno z letnim občnim zborom. Med drugimi točkami sporeda opozarjamo na prizor »Oreh«, katerega bode tukajšnja mladež prvič igrala. Uljudno vabimo vse prijatelje slovenske pesmi in umetnosti, da se udeleže tega slovenskega shoda.
(V odbor bralnega društva »Edinost«) v Središču so bili voljeni za to leto ti-le gospodje: Mat. Šinko, umir. župnik, načelnik; Anton Kosi, učitelj, njega namestnik in tajnik; Jakob Zadravec, tržanski sin, blagajnik ; Ivan Stros, posestnik, knjižničar; Fr. Schreiner, kaplan, Jakob Klemenčič, tržan, in Rudolf Kolbesen, trgovski pomočnik, odborniki.
(Pri Sv. Lovrencu nad Mariborom) priredi kmečko bralno društvo lepo veselico dne 21. svečana v dvorani gosp. V. Novaka. Najprej koncert, slavnostni govor in komični prizor »Mož domov!«, potem prosta zabava. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krono, za obitelj 2 kroni.
(Kmečko bralno društvo vGrižah) priredi veselico dne 14. svečana 1897 v društvenih prostorih. Vspored: Nagovor. Govor gosp. Beleta o sadje- in trto-reji. Govor gosp. Kača o živinoreji. Petje. Iz prijaznosti sodelujejo žalski tamburaši. Začetek ob 4. uri popoludne.
(Vincencijeva družba) stolne župnije v Mariboru, katere družbe predsednik je č. g. katehet Janez Vreže, razpošilja letni izkaz za 1896. leto. Dohodkov je imela lani 766 gld. 48 kr., stroškov pa 590 gld. 83 kr.
(Za družbo duhovnikov) so meseca januvarija vplačali čč. gg.: Dr. Feuš Fr. 15 fl., Horjak Jan. 13 fl. (letn. do 98), Košar Jak. 11 11., Zdolšek Fr. 10 fl, Muršič Fr. 3 fl. (Ietn. do 98), Vraz Ant., Gaberc Sim., Šijanec Al. sen., Frece Mat., Planinšek Jak., Zabukov-šek Kasp., Brglez Jan., po 1 11.
Iz drugih krajev. (Nemško gospodarstvo.) V Oberhofu in Buhavi na gornjem Štajarskem se je pred leti ustanovilo deželno gospodarstvo za umno mlekarstvo in živinorejo in sicer za 84 tisoč gld. To je velikanska svota, (udi slovenski goldinarji so zraven! Pa še več! Vsako leto mora dežela doplačati 12 tisoč gld. Škandal!
(Papirnati goldinarji.) Koncem januvarija meseca je bilo v prometu še 733.567 papirnatih goldinarjev. Do konca januvarija jih je bilo uničenih 57,883.361.
(Umrl na cerkvenem pragu.) Iz Temešvara javljajo, da je župnik Sztraky v Mehadiji, vračaje se iz cerkve, padel poleg cerkvenih vrat na tla in ostal takoj mrtev.
(Ženske odvetniki!) Švicarski kantonalni svet je dovolil po dolgem posvetovanju, da ženske smejo vršiti odvetniško prakso. Omoženim »odvetnicam« pa je potrebno v ta namen dovoljenje soproga.
(Založništvo užigalic družbe sv. Cirila in Metoda) je prejelo te dni toliko množino tega narodnega blaga, da vsako naročilo lahko točno izvrši. Zaloga je v trgovini Iv. Perdana v Ljubljani, Vodnikov
trg. — Slovenci! Kupujte le družbine užigalice, ker s tem razširjate slovensko ime in gmotno podpirate družbo sv. Cirila in Metoda!
f^oterijne številke.
Gradec 6. februvarija 1897: 9, 29, 67, 78, 59 Dunaj »	» 42, 23, 62, 64, 65
Hennebergova svila
— edino le pristna, če se naroči naravnost pri mojih tovarnah — črna, bela in barvana, meter od 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta, karirana, pisana, damast itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, obrazcev itd). Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje. Tovarne za svilo G. Henneberg: (c. in kr. dvor. lif.) Zürich.
Osebe brez službe
si lahko prislužijo na dan od 2—5 gld. Ponudbe pod šifro „O. A." naj se blagovolijo poslati upravništvu našega lista.	2—3
Prostovoljna dražba
dne 17. t. m. ob 9. uri dopoldne 6 vozov (med temi 2 parizarja) in drugega gospodarskega orodja vsake vrste. — Dne 18. t. m. ob 9. uri pa pohištva in vinske posode v farovžu na Hajdinu pri Ptuju.
V svrho varnosti
občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov
A. Thierry-j a
v" Pregradi
pri Rogatec-Slatini
Preskušen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprist-neje, najreelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Po-narejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre-kupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica.	3-20
Adolf Thierry, lekarnar
R. Wieserja v Hoči pri Mariboru.
Največa žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce, kemično razložen in spozDan za čisto vinsko prekapnino.	6
Mazglas.
Martin Kos, mežnar in orgljar pri Sv. Lenartu nad Laškim, je že pred par leti kot ud moje rodbine za vselej izključen. Svarim vsakega. Na moje ime naj nihče nič ne jemlje ali posodi, jaz nisem za nikogar plačnik.
2-2	Janez Kos, posestnik.
Vičova pri Ptuji, 2. svečana 1897.
Sto polovnjakov 55
starega in toliko novega, belega, pristnega vina proda
Anton Gregorič,
2—3 posestnik in posojilnični tajnik __v Ptuju.
slovenski tednik je
aj cenej si „Slov. Gospodar".
M Kdor še ga nima, naj si ga H naroči! Od zdaj do konca ■ leta stane 2 fl. 30 kr., do Jl. 1 dne 1. julija samo 1 fl. Novi naročniki dobijo tudi zadnjo, praznično številko.
Kovačija
s stanovanjem za oženjenega kovača se do 31. marca t. 1. pod zelo ugodnimi pogoji da v najem, kateri se lahko s starim delom za gospodarstvo odslužijo. Zraven tega je hlev in paša za par svinj. — Več se poizve pri upravništvu „Slov. Gospodarja".	2—3
vzeti želim hišo za ™ '"¿■J*»lll trgovino v primernem kraju. Ponudbe naj se blagovolijo do konca t. m. poslati upravn. „Slov. Gosp." 1-2
kije izučen pri ameri-■l™	kanskih vinogradih, išče
službe za oskrbnika. Ime pove upravn. t. 1.

! ! Svoji k svojim ! !
Naznanilo in priporočilo !
-m -m
Podpisani najuljudneje naznanjam čast. duhovščini in slavnem občinstvu, da sem na prigovarjanje več gospodov si priskrbel zraven svojega dela tudi pravico in delavce za slikanje in dekoriranje sob in dvoran; tako tudi za razna druga pleskarska dela, za trgovske napise itd. Priskrbel sem si najfineje uzorce, kakor najbolje trajajoče barve, vse v velikem številu, tako, da zamorem z vsako še tako veliko firmo konkurirati. Po najnovejši metodi se zamorejo izdelovati vsa dela tudi po zimi, za katera dela jamčim vsled trajnosti in finosti. Častiti duhovščini se tudi za nadalnja naročila prijazno priporočam za naslednja dela: Slikanje cerkva na presno »ali fresco«, temperra, kasem silikat itd. Vse to slikam strogo po cerkvenih zahtevah. Dalje se priporočam za slikanje oltarnih slik, slik sv. družine, na platno slikane, križevih potov, transparentov za cerkvena okna, cerkvene in društvene zastave, — katere popolnoma dovršim, tako tudi cerkveno nebo (baldahin). Za vse to zadostuje mi naznaniti mero in kak damask, oziroma koliko se misli potrošiti.
Povsod naj velja geslo »"Svoji k svojim«.
Priporočam se za obila naročila ter se biležim Z vsem spoštovanjem
Ivan fllep. Gosar,
akad. slikar v Celju, „Narodni Dom". (Štajarsko.)
VA 15 I L O
k
občnemu /.boru
ormoške posojilnice, registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se odredi na nedeljo, dne 28. februvarija 1897 ob tretji uri popoldne v Čitalnici ormoški.
Dnetiii reil:
1.	Poročilo predstojnikovo, polaganje ko-nečnega računa in bilance za leto 1896.
2.	Poročilo nadzorstva o računih in bilanci za leto 1896.
3.	Predlog predstojništva in nadzorstva o porabi čistega dobička.
4.	Slučajni predlogi.
Drugo vabilo.
Ako ob zgoraj navedeni uri ne bi bilo za sklepanje dosti navzočih udov, se koj s tem vabilom za ta slučaj nesklepčnosti zborovanja odredi v smislu § 33 zadružnih pravil drugo zborovanje na isti dan 28. febr. t. 1., pa oh 4. uri popoldne na istem mestu in z istim dnevnim redom, kakor je zgoraj za prvo zborovanje odločen.
V Ormož i, dne 9. februvarija 1897.
Vek. Krajnc.	Dr. J. Geršak.
Naznanilo.
Kupijo se vsaki dan pri 5-7
Jožefu Kobiču,
trgovcu z divjačino in perutnino
v Magdalenskem predmestju v Mariboru
čisti pitani kapuni .... kila g ki. —'75
pitani pišanci.....„ n —-60
jerebice,.....jeden par „ 130
srnjake.......kilo „ —-50
Posojilnica na Vranskem
ima v nedeljo, ilne 21. februvarija 1897 ob 4. uri popoldan svoj redni letni občni zbor. Dnevni red:
1.	Poročilo in računski sklep za 1 1896.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Prememba društvenih pravil.
4.	Volitev načelstva.
5.	Posamezni nasveti.
Uljudno vabi
Načelstvo.
Naznanilo.
Pri podružnici v Kortah, Obirske župnije, na spodnjem Koroškem, je služba za duhovnika (deficienta ali pokojnika) prazna. Šteje le blizu 100 duš. Letne plače 500 gld. Zamore imeti kravo, par prešičev, 5 ovac. Je tudi za potrebo vsa hišna oprava (Stal-lungs-Inventar). Več ce zve pri župnijstvu na Obirskem, pošta: Železna Kapla. 2-3
Naznanilo.
Na deželni sadnorejni in vinogradni šoli v Mariboru bode letošnje spomladno poduče-vanje o rezitvi, požlahtnjenju trsja itd. itd. za viničarje in druge od dne 15. do 20. marcija.
K temu poduku se pripustijo Štajarci, ki se z vinogradarstvom praktično pečajo in so že 17 let stari.
Ubogi udeleženci lahko dobijo podporo iz deželnega premoženja in sicer na dan 1 fl.
Prošnje za vsprejem naj se pošljejo ravnateljstvu deželne sad no rej ne in vinogradne šole v Mariboru.
V Gradcu, meseca febrnvarija 1897. Od staj. deželnega odbora.
■i g I	za vinsko trto in za hmelj
Äwyil ima že veliko pripravljenega Jošef Kogeljnik, v po dom. Putz, v Ko-
privni (Koprein) pri Črni (Schwarzenbach), Koroško.	3-3

'T1
Vezi za cepljenje trt iz patentovanega gumija
po načinu profesorja Golhe, kakor tudi dr. Kroczer-ja prodaja jedino pristna in v neprekosljivi kakovosti
e. in kr. dvorna tovarna za gumi in celluloid
J. V. tochmeUUer.
filmiia znloga:
VII/, Stiftgasse 19.
Diiimj
Podružnici»:
I., Graben 10.
Naslov za telegrame: ,,fiu»ittt»isehtneuliet'".	5
BILANCA
Hrani Iiiega in posojilneg a društva v I*tuji za lelo 1896.
Aktiva.
gld. kr.
Hiša vi. št. 346 Ptuj Inventar te hiše .
Hiša vi. št. 52 Ptuj Inventar v pisarnici .
gld. 48.000- — 1.700" —
Zaostale obresti od posojil Naloženi denar v hranilnicah Nevzdignene obresti od tega
V poštni hranilnici .
Nevzdignene obresti
gld. 57.208-56 498-50
. gld. 350 62 „ 24-61
Menice in tiskovine........
Prehodni zneski .........
Gotovina v blagajni dne 31. decembra 1896
49.700	—
6.500	_
150	—
792.833	67
7.656	97
57.707	06
375	23
92	—
1.800	—
6.380	08
923.195	01
V Ptuj i, dne 31. decembra 1896.
gld. : kr.
Pasivn.
Glavni deleži \ od 4322 . . . gld. 2000 —
Opravil deleži j zadružnikov . . . . 50704 30	5?,704 30
Hranilne vloge s kapitalizan. obresti vred od 1873
vložnikov......................779.323 —
Za leto 1897 predplačane obresti .......	8.098 40
Splošni rezervni fond .... gld. 13.919-85
Spec. rezerv, fond za slučajne zgube „ 57.008 93	70.928 78
Penzijski fond za uradnike................2.282 33
Cisti dobiček leta 1896 . .............9.858 20
923.195 01
HarnatelJ#tvo.
Zadružniki vabijo se k občnemu zboru, kateri se vrši v soboto dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v zadružnih prostorih.
I > i«o v 11 i veti:
1.	Poročilo ravnateljstva.
2.	Poročilo nadzorstva in nasvet o porabi čistega dobička. 2. Nasveti.
Ako ob 10. uri ne pride zadostno število zadružnikov, da bi mogli sklepati, skliče se na 11. uro dopoldne istega dne v istih prostorih s taistim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati.
V Ptuju, dne 9. februvarija 1897.
Ravnateljstvo.