obnovil s mn dale Jih leta 1 boj. tako »Zadeli smo vojaške cilje v Ljubljani...« so, kakor običajno, poročali iz Londona in od drugod. Kakšni so bili ti cilji, kažejo ruševine skromnih hišic, pod katerimi je našlo smrt kakih petdeset ljudi: delavcev, uradnikov, žena, otrok in starčkov, da ne računamo sirot, ki jim je »svoboda* vzela luč oči. 'V1 »V Stični smo uničili skladišče streliva...« Ne skladišče strdiva, skladišče kulturnih dragocenosti v cistercijanski samo* jstanski knjižnici, neprecenljivih za zgodovino naše domovine. Kdo nam jih bo povrnil? Ljubljana — nova nedolžna žrtev letalskega napada v Ce „narod" sodi... Dokumenti o rdečem nasilju v Beogradu Iz vseh »osvobojenih* delov Evrope poročajo o procesih proti ljudem, ki eo kakor koli »sodelovali* z vladami, kj eo vodile dežele pod nemško zasedbo. Ti procesi eo posebna značilnost za dežele, tl so danes pod komunistično vladavino: Bolgarija, Itomunlja in Srbija, Prav za prav so redki tisti, ki pridejo pred »ljudska sodišča«. Večino že prej likvidira »narod* s pomočjo »narodno osvobodilno vojske*. Malo ostane za javne procese, V Srbiji n. pr. rdeča armada in Titove tolpe niso uprizorile nobenega velikega procesa, temveč je »ljudsko sodišče« poslovalo ekspresno, da ne bi žrtve mogle prid do spoznanja, da jim eredinarstvo In politika »čistki rok« nič ne pomaga ter da je bolje, če se skrijejo pred »osvobodilni«. Čeprav so oatali v Beogradu ter pričakali Sovjete In tolovaje samo sredinci alt pa simpatizerji novih gospodarjev, so visela vzdolž dolge 'Aleksandrove oeete samo tele« tistih, ki česa takega od noelloev »nove demokracije* niso pričakovali. Beograjska »Politika« s dne !8. novembra 1944 je priobčila poročilo »Vojnega sodičča I. korpusa narodno osvobodilne vojske Jugoslavije* o obsodbi »vojnih zločincev* y Beogradu. Poročilo pravi: »Skupaj so Sli v smrt tleti Nedlčevl ministri lin agenti posebne policije, okrožni načelniki In konfidentl, člaml sodišča Srbske državne straže ln Pečančevi četniki, generali in agenti... vseučlliškl profesorji in ž,-in dar ji, nosilci Karadjordjeve zvezde in Dražini klavci.« Kdo so bili »zločinci«, nam kaže izvleček Jz prvega spiska pofeešenlh: Veselinovič Radoslav, minister za kmetijstvo v Nedičev! vladi; Djordjevič Dušan, finančni minister v Nedičev! vladi; Jankovič Momčilo, bivži minister; dr. Mljuškovlč Jovan, bivši minister; Jojlč Risto, bivši minister; Jankovič D jura, bivši minister; Cvetkovič Aleksander, bivši minister; Horvatskl Milan, pomočnik finančnega ministra; dr. Kotur Djura, pomočnik ministra za socialno politiko; Milovanovič Drogoljub, pomočnik ministra za poljedelstvo; MarčeMč Milorad, starešina Nacionalno službe; Marinkovič Drogoljub, bivši okrožni načelnik; Nikolič Milan, bivši ban in advokat; Tanovlč Jovan, direktor »Politike« in pozneje »Obnovo*; Francen Sima, časnikar; Simič Bogdan, časnikar; Pavlovič Radoslav, časnikar; Arnovi* Vidak, časnikar; Popovič Branko, dekan tehnične fakultete; Pržlč Ulja, vsoučUlški profesor; Borič, vseučiliški profesor; Stojanovič Aleksander, armadni general; Rodina Josip, polkovnik; Hidler Martin, polkovnik srbske državne straže; Radulovič Aleksander, polkovnik, komandant srbske državne straže; Tanaslje Stamimirovič, sodni podpolkovnik; Nedeljkovlč Aloksije, major, vodja oddelka nacionalne službe; Djordjevič Miltatta, kapetan erbske državne stražo; Mlhajlovlč Kost., ravnatelj gimnazije, brat Draže Mihailoviča; Inž. Jovanovič Laza, sin bivšega ministra Ljube Jovanoviča; Jovanovič Blaža, uradnik Agrarne banke; Ristič Drogoljub, uradnik beograjske občine; NeS1č Miodrag, advokat; Obradovlč Branko, advokat; Mlhajlovlč Milan, sodnik lz Požarevoa; Todorovič Nikola, okrajni načelnik; NIkodlJevIČ Milan, trgovec lz Niša; Terzln I., komisar kriminalne policije; Jeftlč Mihajlo, uradnik Todorovič Miodrag, policijski pisar; Trbovič Marko; Pltaševlč Sotir, agent uprave mosta Beograda;; Urbanec Btanko; Cvetkovič MI-toslav; Joklč Savo; Araneckl Miomlr; Costč Stanko; Kockar Veljko, uradnik »Preše*; S nebi Dušan, mehanik; Petrovič Svetislav 1« njihove žene. Dalje eo MU ustreljeni: Kočič Miodrag, ■ Markovič Slavko, Han Milan. Huderlč Slavko, Savič Milivoj, Spasič Milan, Kuzman Anton, dr. Vujln, DJuič Cedomir, Smlt Josip, Cvetkovič Franjo, namestnik vojvodo Pečanca Milovanovič Milovan, PerlSIč Ra* dl voj, stjan Otokar, Vučerlč Miodrag, Nu-dovlč Novica, štola Borlslav, Stanojevič Stojan; Arandjeiovlč Dragutin to DanUovlč Radenko. Kljub vsej dobri vodji ne moremo navedenih pohvaliti kot zagovornike »fašizma*, Nedičeve politike ali da bi bili odo člani kakšnih »fašističnih« organizacij. Val so zaradi svojega življenja, vedenja ln politične, ga delovanja v preteklosti računali, da se jim nič hndega ne more zgoditi. Morali so plačati svoje napačno mišljenje s smrtjo, ki jo vsekakor niso zaslužili, temveč M prej morali dobiti od novih gospodarjev celo priznanje. Tito bi a svojimi tolpami še danes ne bil gospodar v Srbiji, če bi se bila posrečila mobilizacija vseh srbskih narodnih sil. Ta pa je bila onemogočena prav zaradi napačne politike mnogih izmed navedenih ln ne-čtobih drugih. Po mednarodnem pravu ta po vseh ostalih pravnih določilih in postavah tl ljudje nleo ničesar zakrivili. V kolikor M je lahko Imeli za krive, so se pregrešili kvečjemu proti prejšnjim gospodarjem z mlačnostjo in čestokrat s sabotiranjem vladnih določil. Njihova politika je bila politika »čistih rok«, S katerimi eo hoteli nuditi kruh ta sol novim gospodarjem. Toda kljub vsemu temu jjih je zdrobilo kolo ijleče »pravice*. * Tako jo bilo v Beogradu, enako Jo bilo (k Sofiji, nič drugega ne bi bilo nikjer, ka-taor bi prišle Titove ta Stalinove tolpe, pa naj tudi ljubljanski sredinci, tihi podporniki OF ali nekateri bivši politiki, možje »čistih kok*, govore ali pričakujejo, da bi - pri nas bilo kaj drugače. Rdeča »pravica« in rdeča »demokracija« poznata v razpravah proti (nasprotnikom, omahljivcem, sredincem, ^kratka vsem« kar se ni javno izreklo za Deveti maree — dan prvega velikega le tajskoga napada angloameriškth bombnikov na stanovanjski del Ljubljane — bo ostal našemu mestu In vsemu narodu nepozaben dan. Hudim ranam, ki jih Je komunizem zadal našemu narodu v treh letih, so se pridružile nove, kakršnih mflogl v varljivem upanju niso pričakovali od ljudi, ki so prav te dm oznanjali v svet novico o »svobodi zasužnjenih narodov*. T0 »svobodo« so naši podeželski kraji že občutili pred meseel, ko so se pod »zavezniškimi« bombami sesulo stotine slovenskih domačij. Pod ruševinami ln ognjem so ugasnila življenja mnogih Slovencev, ki so grešili samo s tem, da so v svoji veliki ljubezni do svoje zemlje ln svojega doma opravljali svoje delo naprej v veri, da zavezniki* vendar ne bodo ravnali z nami tako kot s sovražnikom. Tako so do groznih trenutkov v petek sodili tudi mnlje ln sovražnike. dokler se ni som ujel v svoje mreže. Da' je zdaj ušel iz močno zastražene bolniške sobe, ni bilo samo po njegovi spretnosti, marveč gotovo po pomoči vplivnih ljudi, kaže, da ga tudi milijonska nagrada ne be Izsledila. »Neue Zflrcher ■ Zeltung« je objavil podatke o slabih zdravstvenih in prehranjevalnih razmerah v Srbiji. Umrljivost je v primeri z 1. 1D40 narastla za 20%. Število tuberkuloznih obolonj se Je podvojilo, število živorojenih pa se Je znižalo za «0%. Bolnik, ki hoče na operacijo, sl mora sam preskrbeti ovoje, razkužila, kurivo za operacijsko sobo in druga zdravila. »Berner TageblatU poroča, da so do 10. Januarja Sovjeti odpeljali iz Boraunije 500.000 ton nafte, za čez 100 želozfciikili vagonov tovarniških »lirojev tor vca ko 500.000 glav goveje živine. Na Bolgarskem vidimo isto sliko: luki Varna ter Burgos sta polni sovjetskih ladij, ki odvažajo bolgarsko žito v Sovjotijo. Dve tretjini »ministrove v Titovi vladi je članov Komunistične partije Jugoslavi. je. Za ostalo tretjine ni znano, ali so partijci, pač pa njihovo delo dokazuje, do v vsem in povsem podpirajo komunistične načrte. Partijci imajo v rokah predsedstvo vlade, vojno ministrstvo, notranje ministrstvo, policijo, finančno ministrstvo. trgovino, podpredsedstvo vlade ln ministrstvo za pripravo ustavodajne skupščine (Kardelj), torej najvažnejša področja, na katerih hoče Partija svoj program najprej uveljaviti. Partijo! so tudi vsi ministri za posamezne federativne edlnice (za Slovenijo na primer Koebek). ie 27 »vojnih zločincev« so v Sofiji obsodili na smrt po zahtevi Sovjetov. Brvaška vlado Je zarodi novega položaja v Beogradu imela posebno sejo, po kaiteri je dola izjavo, ki poudarja voljo hrvaškega naroda v politične samostojnosti. Za uveljavitev te volj* so Hrvatje pripravljeni dati tudi najvočje žrtve. Bivšega glavnega tajnika Kominterne Dimitrova »o Imenovali za voditelja bolgarske komunistične stranke. S tem je ie nakazano, kakšno vlogo so temu sta romn revolucionarju namenili na Balkanu. Schrlf tlel ter . urednik: Mirko Javornik Herousgeher — I*’ajatel]: Jože KrošelJ — FUr dl c Ljudaka tiskarna . za Ljudsko tiskarno: Jote Kramarič - Uredništvo, uprava ta tiskarna: Ljubljana. Kopitarjeva t. Telefon 2Mt do 23-C5 — Rokopisov ne vra. čarno — Mesečna naročnina 8 Ur. Naš tedenski vojni pregled: Zavezniki pred Renom — doslej naj večjo naravno oviro... »Doklor nemška vojska ne bo uničujoče premagana, toliko časa ne smemo pričakovati konca vojno,« — je t* dni zapisal neki' angleški vojaAki strokovnjak, ko razpravlja o najnovejšem razvoju vojaških dogodkov no zahodnem bojišču. In med zavezniškimi vojaškimi strokovnjaki ni on edini, ki prl-hajn do te vsekakor zelo pomembne ugoto. vltve, saj kože, koko vse drugače gledajo no sedanji vojni položaj vojaški strokovnjaki, kakor pa tisti propagandisti, ki vsak dan znova skušajo dopovedati svetu, da Je nemška vojsko že v razsulu in do Je zmaga že dobljena. Pomembna je omenjena ugotovitev tudi zato, ker z njo eelo zavezniški vojaški izvedenci nehote priznavajo, da nemška vojska doslej še nikjer ni dobila nobenega usodnega udarca, eelo v zadnjem tednu ne, ko so Jo mnogo močnejše angloamerl-ško-kanodske čete potisnile na Ben ln ko se sovjetske sile no vzhodu no vso moč ln bre* ozira na svoje žrtve zaganjajo proti na pol odrezanim nemškim braniloeu vzhodne in zahodne Prusije. Da vzllo tem silovitim nasprotnikovim sunkom no zahodu in vzhodu nemška obrambno bojno črta Se nikjer ni bilo prebita ln da doslej še ni moči trditi niti za en sam odsek, da bi bila na njem nemška vojska v razsulu, ali da bi se v neredu umikala — vse to samo dokazuje prožnost nemške obrambo ter hkjaba sposobnost vojaAe-go poveljstva. Sliko obeh glavnih bojišč, zahodnega ln vzhodnega, se je v preteklem tednu v Primeri s prejšnjim precej spremenilo, čeprav so se dogodki na bojiščih, zlasti na zahodnem, odigravali ne dosti drugače, kakor je bilo treba pričakovati: »pričo velike za-voznlške premoči vojaštva ln orožja je bilo pač nujno treba misliti, do se bo nemška vojsko prej ali slej moralo umakniti na nove postojanke za Ren, kjer so možnosti za uspešno obranfto dokaj večje, saj oelo V nasprotnem taboru pravijo, do pomeni Ren za zavezniške armad« najhujšo naravno oviro od začetka njihovega vdora na evropsko celino. Nomško vojoško vodstvo se je na to umik pravočasno začelo pripravljati in ga pravočasno tudi izvedlo, tako do ni nikjer brez hnska žrtvovalo večjih oddeJkov. Pod varstvom močnih zaščitnio se je glavnina povsod — od Emmerleba na skrajnem severnem koncu zahodnega bojišča pa do Bonna, oziroma do Koblenza ob Izlivu Možele — v redu umaknila na desni breg Rena, tam za-sodla že pripravljene nove postojanke ter jih še bolj uhrdlla ln okrepila. S tem prožnim umikom po je nemflko vojnftko vodstvo znova preprečilo, da bi Atu gleii ln Amerlkanci dosegli svoj poglavitni eilj: razbiti ln uničujoče premagati nemško vojsko. Zavezniška vojska B« samo da ■ svojim silovitim, več tednov trajajočim pritiskom ni dosegla togo dlja, marveč se J« tudi sama precej hudo obrabila. Imela Je Izredno hude Izgube, tako da je bila po prihodu do Rena že zelo potrebna oddiha ln obnove. Tako Je samo po sebi nastopilo novo obdobje na renskem odseka zahodnega bojišča, ln lo za oba vojskujoča se tabora: obdobje ponovnega premeščanja sil, oziroma Obdobje priprav za nove večje spopade. To po ne velja samo za zahod, marveč v nič manjši meri tudi za vzhod, kjer Odra pomeni za nemško obrambo Isto kakor na zahodu Ren. Angleži In Amerlkanci na zahodu, na vzhodu pa bol ji« vi ki naglo izpopolnjujejo vrzeli, ki so jih v njihovih vrstah naredile nemške krogle. Zato so zadnjo dni njihovi napadi omejeni Ie na posamezna manjša področja: na zahodu vse od -Emme-rloha pa do Koblenza zadnje dni rosen topniškega obstreljevanja sploh ni bilo nobenih večjih spopadov, na vzhodu po ss po-mombnejši boji odigravajo tudi samo na dveh glavnih težiščih: na stetllnskcm in pruskem področju. Medtem ko zavezniki izkoriščajo nastali »odmor« za izpopolnitev svojih čet ln za njihovo premestitev, go po. rahljajo na nemški strani za Se večjo okrepitev obrambnih postojank tam, kjer priča-kujojo v prihodnjih tednih hujše napade. O teh pripravah za nove boje ob Renu pravi neko poročilo lz Berlina: »Boji ,ob Benu so značilni za vmesne razdobje med’ pripravo in bitko. No nekaterih točkah skuša sovražnik še vedno preprečevati nemškim čotom prehod čez Ren proti vzhodu. Drugod pa hoče tista mesta, kjer je že prišel čez reko, razširiti proti vzhodu, severu in Jugn. Medtem pa general Elsenhower nedvomno premešča svoje čete, da bi poskusil prekoračiti reko z močnejšimi oddelki na široki črti. Sole tedaj se bo pričela prava bitka.« Položaj na zahodnem bojišču je po najnovejših poročilih nekako naslednji: Od najbolj severnega konoa zahodnega bojišča pri Emmerlebu pa do izliva Mozelo pri Koblenzu so z majhnimi Izjemami zavezniške vojsk* povsod prišle do Rena. Na tem odseku je nastopilo spet zatišje, v katerem se oba tabora pripravljata na nove večje spopade. Le topništvo tod ni utihnilo. Oez Ren so Amerlkanci prišli do trenutka, ko pišemo to poročilo, samo pri Remagenu. Zdaj meri njihovo predmostje na desnem bregu reke na najširjem mestu le dva kilometra. No ta ozki prostor pa se vsiplje čedalje hujši ogenj nomškoga topništva, ki podpira prve močnejše protinapad«. Težišče bojev no zahodu se Je zadnjo dni preneslo na odsek med Koblenzom ln TrlerJem, kjer so nasprotnikovi sunki usmerjeni proti Jugovzhodu na Mozelo. Tu so Nemci Izvedli nekaj uspešnih protinapadov, v katerih Jim je nasprotnik moral prepustiti več krojev. Zahodno od Bena je doslej v nemških rokah Se ves trikot med Mozelo, bivšo nemško - francosko mejo ln Renom. Tu bodo boji Se hudi, ker je svet tod preoej gorat ln imajo na njem Nemci najbrž močne obrambne postojanke. Južno od tod pa so se zavezniki po enem zadnjih poročil približali v spodnji Alzooljl mestu Hagenou-u, kjer pa so zadeli na močno obrambo. Potem se bojna črta spet približa levemu bregu Rena do južnega konca Vo-gezov, oziroma do bližine Švicarske meje. Na vsem tem področju so zadnje čase nastopale le oglednlce. • No vzhodu pa je težišče bojev v glavnem na dveh krajih: no vzhodnem bregu Odre, kjer se bije boj »o Stettln, ter v zahodni Prusiji, kjer se boljBe.viki z vsemi silami prizadevajo, da bi prišit do morja tudi na zahodni strani Danzlga ter go tako od obeh strani uklonili ln odrezali od ostalega nemškega zaledja. No stettlnskem področju so nemške čete s pmMsunkom razbile močne sovjetske sile, ki so se skušale približati Odri pri Alt-dammn. Pri Kolbergu na severnem Pomor-janskom nemška obramba tudi še drži, prav tako tudi na vsem obrežnem odseku vzhodno od tod. Pri tom ji Izdatno pomaga tudi nemška mornarica, ki bruha topniški ogenj na boljševiško postojanke. V zahodni Prnsljl so sovjetske čete prodrle do črte Zuckau—Neustadt ter okušajo priti tod do morja zahodno od Danzlga. Južno od Danzlga je padlo mesto Dlrschau, od vzhoda pa pritiskajo boljševlkl na Dan-zig lz krajev ob Izlivu Visle. V vzhodni Prusiji so po hudih prejšnjih sovjetskih Izgubah večji boji sotuo pri Mn-tenu, južno od KBnlgsberga. Tudi v Kur-landlji se položaj v tom tednu ni nič spremenil. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča, m«d KOstrlnom ln Frankfurtom so bolj&e-viki zadnje dni nekojkrot ponovili večje napade, to pa očitno zgolj iz taktičnih razlogov: hoteli so s tem razbremeniti svoje sile ob Nelssl ln v Gornji Abmljl, kjer so pri nomšklh protinapadih doživeli nekaj prav občutnih porazov, tako na primer pri Strlegau, kjer eo Nemci uničili sovjetske čete, ki eo bile tom že nekaj dni odrezane. A vsi ti razbromenilal napadi m*d Kuštrinom ln Frankfurtom eo se končali brez vidnega uspeha. Na Slovaškem so Sovjeti, ki zadnje Sase tudi tu nastopajo z izredno močnimi silami, po hudih bojih, v katerih so utrpeli velike izgube, vdrli v Zvolen. Vzhodno od Blatnega Jezera so nemške čete vdrle globoko v sovjetske postojanke. Iz zadnjih poročil e tega bojišča se vidi, da so se boljševlkl tod zadnje 5a.se pripravili na obrambo ln ne na nadaljnje prodiranje, zakaj drugače sl ne moremo razložiti, zakaj eo prod svojimi postojankami posejali toliko min. V enem zadnjih vojnih poročil beremo, do so Nemol pri svojih protinapadih na tem odseku pobrali In odstranili ž* 21.000 min. Severno od Drave, čez katero eo Nemci sunili iz Hrvaške, so boljševiški in bolgarski napadi na nemška mostišča tudi propadli. Brez bistvenih sprememb Je ostalo slednjič tudi Italijansko bojišče v gorah jugozahodno od Bologne tor na ravnini vzhodno in jugovzhodno od nje. „ZA BLAGOR OČETNJAVE NAJ PUŠKA GOVORI!" OB OBLETNICI DOMOBRANSKEGA DELA IN BOJA V RIBNICI S tem geslom 1* naše narodne himne Je stopil slovenski fant v domobranske vrste. »Za blagor očetnjave, la blagor slovenske domačije, slovenske grude — noj puška govoril« Storil Je to potem, ko Je te spre. govorilo drugo puška, po ne za blagor očetnjave: puška komunističnega tolovaja je spregovorila proti Slovencem, da bi zavladal na gomili slovenskega naroda komunizem. Deželo so preplavili rdeči jezde-cl. Namesto svobode, ki so Jo oznanjali, namesto svobodnega sonoo Je zasijala krvava komunistična zvozdal Toda klin se s klinom zbljel Da reši domovino pred uničenjem, se je narod dvignil. Nastalo je slovensko domobranstvo. Do bi bilk domovino prosta, je bilo potrebno, da je za vero in dom spregovorila puška slovenskega domobranca. Tudi v ribniški dolini se je pred letom dni oglasila puško za blagor očetnjave. Kakor pomladansko sonoe so se prikazali domobranci v Ribnici ln ustanovili postojanko. Ljudstvo, prej pod nepretrganim nasiljem -tujih in domačih komunističnih zločincev ln tereneev, se Je s prihodom domobrancev v Blbnlco oddahnilo, življenje, ki je bilo prej skoraj povsem zamrlo, , je zepet vzklilo. Težka naloga je bila pred letom dni zaupana ribniškim domobrancem. Trg je bil ob njihovem prihodu preccj komunističen, pa tudi v okolici so se takrat Ss podile močne tolpe, ki se hotele za vsakoL ceno uničiti mlBdo postojanko, pa zamanl Domobranci so z velikimi nsporl vse prestali, saj so se zavedali, da se bore — za blagor očetnjave. Neprenehoma so zasledovali komunistične drhali. Junaštvo ribniških domobrancev ss je zlasti pokazalo v boju s komunisti pri Or-tone&kom grodu, kjer so utrjonego sovražnika docela razbili In ga pregnali lz bunkerjev. NI ga bilo skoraj dneva, da se ne bi ribniški domobranci vračali ovenčani z zmagami nad tolovaji. Kakor se Je prihoda domobranoev v naš trg razveselila večina prebivalstvo, tako so no drugi strani spoznali terenel in njihovi, da bo treba dajati pravi narodni oblasti račun za vse zločinsko početje. Zakaj domobranee do zločincev naroda — do terenoev — ne sme poznati usmiljenja! NI se torej treba čuditi, da eo terenoi lz trga ln iz okolice Iskali zavetja pit tovariših v gori. Pa domobranska roka je tudi do tja segala. Brž ko je bila dolina očiščena tolovajskih tolp, eo domobranol začeli misliti na tiste tovariše, ki eo po 8. septembru 1943 prestajali Kalvarijo v ribniških zaporih: na boroe lz Turjaka in od drugod. In tl borci so mrtvi lz Orčarlo, Jelendola, Moz-lja ln Travne gore klicali domobranoe ... Veliko delo krSčanske ljubezni do mrtvih soborcev so pokazali rlbnlSkt domobranci prav pri Izkopu grčarsklh ln jelen-dolsklli žrtev. Kdor je te fante gledal pri Izkopavanju, kdor se spominja tistih ta-loetnlh pa veličastnih pogrebov, ta zna ceniti neizmerno ljubezen in napore, ki so jih ribniški domobranci žrtvovali ** *°-če bi ribniški domobranol storili samo to veliko dolo, nič drugega, bi jim morala biti vsa slovenska javnost hvaložna. Ko se je ustanovila volikolaška udarna skupina, so ribniški domobranci k temu mnogo pripomogli. Bloke, Suha Krajina itd. vodo dosti povedati o junaštvu ribniških domobrancev. Najprisrčnejšo zahvala vseh poštenih ljudi, to j* ogromne večine v dolini, gre tem Junnkom, da more potekati življenje spet v miru, kakor nekdaj. Najvočje priznnnje pa gre tistim domobrancem, ki so za naš blagor ln bodočnost darovali življenje v letu, kar obstoja ribniška posadka. Vsakdo, ki količkaj samostojno mlsM, mora priznati, da bi bila ribniška dollnn brez domobrancev dolina solza, komunističnih strahot, sužonjstva, stradanja, kar vse vlada tam, kjer ljudi Se tepta rdeča Ameriški novinarji, Poljaki po rodu, ki so zaposleni pri 41 listih v New Torku, so dvignili o®t«r protest proti jaltskim sklppom, ker so v nasprotju s krščanskim pogledom na svet, z mednarodnim pravom in z atlantsko listino. Tltovel v množicah streljajo zovedns Srbe, pravijo nova poročila lz Srbije, v koncentracijskem taboriftču Mladenovcn usmrtijo no dan po 100 do 200 oseb. »zarodi upora ln odpora«. V Beogradu so poleg mnogih drugih pobili zdaj še demokratskega politika Boškovlčo. V Dubrovniku <» ustrelili 5 katoliških duhovnikov ln M drugih ljudi, mod njimi tildi župana dr. Kokriviča. Bolgarska »ljudska« Sodišča Imajo polno opravka s »čistilnimi akcijami«, poroča United Pross iz Iotambula. Doslej so obsodili no smrt kot »vojno zločinoe« 1221 Bolgorov. Smrtne obsodbe so takoj Izvršili. Koliko tis oče v po so neuradno pobili, bomo morda zvedoli šele kdaj po vojni- Konce preteklega meseea so angleško letala »pomotama« bombardirala Calais, kar jo zahtevalo precej ljudskih žrtev. Opravičilo francoski vladi pravi, da so letala hotola napasti Dunkeroue, ki jo šs vedno v nemških rolkah. Sto do dvesto ljudi postrele vsak dan srbski komunisti v koncentracijskem taborišču Medenovao pri Beogradu. V Beogradu so zadnje dni ustrolili demokratskega politika dr. Boškovlča, v Dubrovniku pot duhovnikov ter 83 drugih ljudi, med njimi župana dr. Kopriviča, pravijo poročila 1« Zagreba. Mannerhelm, finski državni predsednik, je izročil vodstvo ministrskemu predsedniku Paaslklviju, ki J« vodil pogajanja za finsko vdajo Sovjetljl, če* da zarodi slabega zdrovjo no more več opravljati predsedniških poslov. Kdor pozna ozadje, bo vedel, da so ga k temu pilsillli boljševlkl. ki hočejo kakor povsod prodreti v finsko državno vodstvo, d» bi svoje revolucijske načrt« Izpolnili do krajo. Beograjski »Odbor za preiskavo fašističnih zločinov« je po poročilu moskovske brzojavno agencije sestavil šemam tako Imenovanih vojnih zločincev. Na prvem mestu je Dražo Mlhojlovlč, ki go seznam označuje kot »Izdajalca in morilca Jugoslovanskega naroda«. Kakšna naj bo torej amnestija, ki jo je AVNOJ razglasil ln sta jo podpisala dr. Ribar tor Rodoljub Colokovičl Prvi Člen komunističnih llmanio pravi: »Podeljuje so splošna amnestija vsem osebam, ki so bile v četni&klh enotah Draže Mihajlo-viča ali so jjm pomagale, kakor tudi onim, ki so sodelovale v enotah hrvaške, ga ln slovenskega domobranstvo.« V komunističnem slovarju nanueč bosedo amnestija pomeni isto kakor likvidacija. Za to imamo tudi ml dovolj zgovornih dokazov. Vrhovnemu poveljniku bolgarsko vojske Marlnovu so za namestnika določili eo-vjotskoga generala Kosovskega. S tem je »daj vsomu svetu jasno, kao je resnič-ni poveljnik bolgarske vojsk«. Angloomerlška letalo «o po poročilih lr Švice zmetalo bombe no Svloarskl mesti Basel in Zilrleh. Po odhodu Rodescuja jo prevzel vajeti nad Romunijo komunist Potor Grozo. V tej vladi je zunanji minister Tataroscu. znani politik, ki so je vedno »zavzemal zb dobre odnošaje med Romunijo tor Sov-jetijo«, kakor provl Reuter, ln Je čisto »sporazumen, da Romunija odstopi nekaj svojega ozemlja Sovjetski zvezi«. Taka vlada bo Moskvi gotovo bolj po volji. '""-•ill nenadnih poletov nemških bombn: Sklh jat nad Anglijo, eo morali takoj spet uvoljavitl odredbe o zatemnitvi po vsem otoku. peta. Toko po Je v tem letu. kar jo T Blbnlol domobranska posadka, dolina na uovo zadihala iz ruševin in krvi. Kmet jfi v miru na svoji zemlji vsakdanji kruh, saj se zaveda, da bdi nad njim skrbno oko ribniških domobrancev. Ob letu bridkosti, bojev in slavnih zmag je vso ribniška dolina strnjena okoli svojih rešnlkov ln je v dno srca prepričana v zmago domobranstva nad vsako ko. munistično silo. Domobranci, strnjeni s svojim narodom pod vodstvom svojih vrlih poveljnikov pa so poroštvo, da bo za blagor očetnjavo domobranska puška govorila povsod vse dotlej, dokler no bo vsa slovenska domovina: očiščena komunističnih pritepencev: doklor ne bomo vsi Slovenci združeni pod eno zastavo v združeni, edini domovini! P^smn nam in vam Oospod uredniki Vtem, ki se kakor koli udejstvujejo prt obrambi naie domovine ter s svojim poirtvo-valnim in nesebičnim delom lajšajo njeno gorje v sedanjih teikih časih, je poštena in zavedna slovenska javnost prav gotovo iz srca hvaleina in je z odobravanjem sprejela tudi javno pohvalo, ki jo rje časopisje ie več-, krat izreklo tem zasluinim Slovencem. Priznanje za svoje domoljubno delo zaslu* HJo v prvi vrsti molje in fantje, ki stoje na braniku s puško v roki; zaslužijo ga oni, mo-iki in ienske, ki namesto puške pridno sučejo v roki kramp in lopato, saj so tudi ti, čeprav ne na tako nevarnih mestih kakor naše domobranstvo, v sluibi ogroiene domovine; vse priznanje smo potem dolini tudi naJfm podeželanom, ki so se z vso vnemo vrgli na svoje delo, da bi zemlja zlasti letos, ko bo potreba gotovo še večja, rodila čimveč za vse, ne samo za tiste, ki Jo sami obdelu■> jejo. Vsem tem vsa tast kaj toh vodilnih mož, vselej bo odšli v eno Izmed ministrstev (zlasti radi so zahajali v vojno ministrstvo), brž zasedli kakšno soho ln prav tako naglo'lzdalt kakšno povelje ter ga potelefonlrall na vse strani. Vso kavarniške družbe so ae tako rekoč preselile v. Dalje na 4. etra n t NE CESAR NE KRALJ brunc/brehm 21 DOMOBRANSKE NOVICE DOMOBRANCI SO SE SPOPRIJELI a tolovaji ln jib 12 pobili. Pripadali go Garibaldijevi brigadi. V boju z italijanskimi komunisti je bil ranjen poročnik Brulo Lojze. Fantje eo tokrat zaplenili dve strojnici in nekaj pušk. Komunistični makaronarji so imeli a aeboj pečeno korenje in snrovo koruzo. Zaradi neuspehov Garibaldijeve brigade sta prišit itlaijansklm tovarišem na pomoč .kar dve slovenski brigadi. Tokrat sta padla Miglič Jože iz Metnaja, poročnifc-intondant Dolenjskega odreda, in Klobučar Jot« iz Uršnih sel. UDARNE BOJNE SKUPINE eo vedno na pohodih. Prva bojna skupina je na tedenskem pohodu dosegla lepe uspehe. Najprej So so domobranci spoprijeli s tolovaji na Poljanah. Cez nekaj dni je skupina čistila ozemlje ob nemški meji ln prignala tolovaje s Grmade. Komunisti so krneli šest mrtvih. GROSUPELJSKI DOMOBRANCI so uje- li komunističnega terenea Edvarda Jakiča » Golega. Fant je na potu proti postojanki hotel pobegniti in je bil ustreljen. Spadal je k terenski trojki. DOLENJSKI ODRED ima stalno emolo. 'Ali ga preganjajo tako imenovani Črtomi-rovei ali domobranci. Pred kratkim je odred Se Stel okrog 180 mož. Od teh jih jo v zadnjih bojih padlo 68. V BOJIH NA KREMENJAKU so demo-branci pobili 69 tolovajev. Domobranci eo imeli enega mrtvega. ! DOMOBRANCI SO BILI pred dnevi na Vrhu Krima. Nad Tomišljem eo našli staro taborišče. Tolovajskih sledi ni bilo. Od tu so krenili proti Krimu. Pod vrhom so naleteli na edinega tolovaja, ki se je mudil v taborišču. Ker je skušal pobegniti, je padel. Bil je krajevni poveljnik tlovajske NZ Anton Šušteršič iz Tomišlja. Potem so fantje Sli na vrh Krima, od tod pa proti Strahomerju in na Ig. PATHOLA IZ VELIKin LASC je 6. marca na poti proti Loškem Poroku njela krajev, zaščitnika in poveljnika rdeče NZ — načolstva Ribnice Borloja Lojzeta ko Je izdajal dovolilnice ljudem Iz Loškega potoka za v Cabar. Teronoc je skušal pobegniti ln bil ubit na begu. Patrola iz Tržišča pa je ustrelila kurirja relejno etanioe 5, Ermana Roberta. SENTJERNEJPANI so na patroll proti Gradišču, Mokrem polju in Zapužam pregnali tolovaje in jim v Zapužab zaplenili voz pripravljene pšenice. Blago so naropali ▼ Dol. Suhadolu. j RUPNIKOVA SKUPINA je 5. marca udarila v področje Bička gora—Pod go ra—Knežja njiva—Metlje. Ena četa je imela prve praske pri Kozarišču in S marali. V boju eo padli 4 tolovaji, med njimi poročnik, poveljnik I. čete NO. Drug spopad jo bil pri Pod-oorkvi ln Starem trgu. Padli so S tolovaji. Neka druga četa je imela stik • komunisti prt Knežji njivi. Padla sta } tolovaja iz VIII. brigade. ,-if »IX TOLOVAJSKI KORPUS« ee Je v zadnjem času omejil le na roparske pohode ali kvečjemu na motilne napade. Prod do. brim tednom so tolovaji spet oropali črno-vrško občino. Odpeljali so kmetom nad sto glav živine. »Osvobodilna vojska« v IX. korpusu drugače ni posebno dolavna, kar je bržkone pripisati Junaštvu večine te vojske, ki jo sestavlja italijanska tolovajska divizija »Garibaldi«. Slovenski »oevobodilcl« iz te tolovajske enote se zadovoljujejo z ropanjem in požiganjem. Pred dnevi eo n. pr. zažgali oorkov pri Sv. Nikolaju in pri Sv. Mohorju. VELIKOLASKI DOMOBRANCI eo ▼ Suhi Krajini v Kalu presenetili rdečk ar j e, ki eo ravno ropali kmetom živino in živež. Po kratkem, pa uspešnem boju, eo domobranci zaplenili tolovajem vse naropano blago, nekaj tolovajev pa je obležalo, med njimi »intendant« XII. brigade. Domobranci so nastop nadaljevali ter prestregli komuniste, ki eo gnali trop naropane živine. V tem epo. padu je padlo nekaj rdečih, med njimi »intendant« 3. bataljona XII. brigade Vodo. pivec.* OD KOMUNISTIČNE ROKE je padel bogoslovec ln propagandist primorskih stražarjev Remic Miorko. Ustrelil ga je neki teren oo v Hraščah pri Postojni. Ta dogodok naj nam ho ponosno v opozorilo, da je treba • terenei obračunati. Pokojni je bil v uredništvu glasila primorskih stražarjev »Straža -Ob Jadranu«. i OB NAPADU NA ŽUŽEMBERK sredi »e. brnarja so se na desnem bregu Krke spoprijeli s tolovajskimi tojpaml domobranci la Stične, med njimi tudi 20-lotnl Janez Rupnik s Muljave pri Stični. Junaški Ja^ez je Ml že v marsikateri borbi, ne da bi se mn kaj zgodilo. Tudi to noč je Janez ne-uribrašono ln goreče stal v boju ter s strojnico branil svojo postojanko. Zadela ga je komunistična krogla, da je smrtno zadet omahnil. Vero ln prepričanje, s katerim ee Je boril proti komunizmu, označujejo najbolj njogove besede: »Zmaga mora biti naša, ker se borimo za pravično stvar, čeprav v tem boju padem.« Zapušča mater, dve sestri in brata. Pogreb je pokazal, kako radi eo ga vsi imeti. Pokopali eo ga doma na Muljavi. Počivaj v miru, neustrašeni boreči Ko bo svet spot živel v miru, ne bomo pozabili tvoje velike žrtve, ki sl jo zvestega srca dal za naš narodi 8EDANJI POVELJNIK »NOV« Kveder Dušan je pred nedavnim izdal izjavo za glasilo svoje »vojake«. Liet prinaša izjavo pod naslovom »Najtežja preizkušnja«. V njej eam vrhovni poveljnik potrjuje, da eo komunistične tolpe doživele v decembrskih in januarskih protikomunističnih nastopih do-sedaj »najtežje preizkušnje«. Mi dodajamo: »Doživeli boste Bo hujše!« I ŠEST SINOV, ŠEST JUNAKOV, ŠEST ŽRTEV ZA DOMOVINO NARODNA DOLŽNOST }e do •krajnostl Izkoristiti zen\Jjo. Sedanji hudi časi zahtevajo od vas, da zastavite v*e sile in da do skrajnosti lzkortyite svojo zemljo. To Je tudi vaša narodna dolžnost, kajti s tem ne koristite samo sebi, ampak pomagate obenem svojim sonarodnjakom, ki somi ne pridelajo naj. ‘ fotrebnejše hran«, za preživljanje. France Cerknica 13. marca. V nedeljo, 11. marea, jo Corknlca na Notranjskem dala prvo zadoščenje domačim žrtvam rdeče revolucije; žrtvam, ki so padle vse po krivdi domačinov, zaradi osebnega sovraštva ali zaradi navadne lakomne zavisti. Po zaslugi cerkniških domobrancev sta bllg ta dan položena v blagoslovljeno zemljo brata France ln Lojze Švigelj z Dolenjega Jezera. Od 2t. septembra 1943 dalje sta ležala zagrebena nekje na gmajni pri Begunjah, kor jo tako velela zapoved rdeče pravice, ki so Jo njima — kakor tisočim drugim — krojili bratje, domačini, morda celo sosedje. 48 takih žrtev Je dala doslej cerkniška občina. Njihova Izmučena trupla leže po gmajnah, v Krimski Jami, v Mačkovem v Jeiendolu, kdo ve kje. Dva, prva dva, sta se zdaj vrnila In vrnila zmagovito. Ko so Ju 13. septembra 1943 zajeli z legionarsko posadko v Begunjah, je lastna vos Cerknica imela za njiju In za njune tovarišo samo zaničevanje In pljunek. Vsaka vlačuga Je tedaj lahko sodila najpoštenejšega ter najbolj uglednega človeka, kakor smo tedaj doživeli pri župniku Turka, kaplanu Femeu ln drugih. Pošteni ljudje so tedaj stiskali zobe ln obračali glave vstran, da niso gledali sramote, s katero se Je nad bratom pregrešil rdeči brat, Francetova in Lojzetova vrnitev v domači kraj In v blagoslovljeno zemljo Je pa bila vsa drugačna kakor odhod tedaj. Skoraj tisoč ljudi ju je spremljalo na njupi zadnji poti k Sv. Janezu, od koder bosta lahko gledala svojo zakrknjeno ln njima, dokler sta bila živa, tako sovražno vas. Največje zadoščenj« in povračilo za svojo žrtev sta dpžlvcla v tem, da je ob njunem groba stalo na stotine njunih naslednikov — domobrancev, ki so začeli uvajati mir In pravico tudi v našo dolino. To je, kakor so poudarjali govorniki ob grobu, poroštvo, da njuna žrtev ni bila zaman, četudi se Je morda v jeseni 1143 tako zdelo. In še nekaj je pokojnima žrtvama lahko v zadoščenje: ob njunem grobu Je s sklonjeno glavo stal ta dan tudi kateri od tistih, ki so njiju tedaj poslali v smrt. Trpljenje, ki ga Je zadnje čase doživela njuna rojstna vas, prej pa že vsa dolina. Je prenekateremu grešniku ln zaslepljencu odprlo oči, da Je spoznal svojo zmoto In svojo krivdo. Kajti če sta fiolenje Jezero ln Cerknica smrtne grešila nad kom, sta grešila nad Svigljevo rodbino s Jezera. Ta je doslej dala na oltar domovine ln sa srečo naroda šest sinov. To so: France, rojen lt. aprila 1Ž13, umorjen od tolovajev 21. septembra 1943 pri Selščku; Lojze, rojen 3. marea 1(23, umorjen 2L septembra 1943 pri Selščku; Jože, rojen 29. oktobra 1919, umorjen novembra 1943 v Mačkovcu; Viktor, rojen lt. septembra 1925. umorjen novembra 1943 v Mačkovcu; Stan k.a, rojen 22. junija 1927, padel kot domobrance 8. januarja 1945 pri Hinjah; Tone, rojen 19. januarja 1915, padel v boju s tolovaji 21. oktobra 1944 na Italijanskem ozemlju. Sest sinov, Best junakov, Best žrtev! Bill so doma,lz siromašne hiše, vajeni samo mo. Viktor Jote lltve. dela ln pomanjkanja, pa so se prvi v svoji vasi In v Cerknici uprli komunizmu ter 1943 prijeli za puško. Ves njihov greh Jo bil v tem, da so oni prvi spregledali, kam rdeča pot pelje; drugi so to uvideli šele po dveh letlb, ko so doživeli toliko gorja, škodo In krvi. A štiri Svlgljcve so zaradi tega spoznanja leta 1943. pobili kot »belogardiste«, to je kot ljudi, ki so hoteli svojemu kraju dobro ter ga hoteli obvarovati škode In groze. Danes prihaja spoznanjo ln kesanje. Pozno, a prepozno ne ln zato velika žrtev, ki Jo Jo domovini dala s šestimi sinovi Svlgljeva družina, ni bila zastonj. To je največja tolažba, ki sta Jo deležna uboga oeo 4n mati. V nedeljo sta videla, — lu so videli vsi — kako sodi pošteno ljudstvo Iz cerkniške doline o njunih sinovih ter o njuni žrtvi. Dobila sta zadoščenje za vse, kar sta zaradi svojih Junaških sinov morala trpeti in požirati dve leti celo od tistih, ki bi bili najmanj upra, :5on! tovoriti, Tone da je slab človek tisti, kt Je bil pripravljen za vero in dom boriti se ln umreti. V nedeljo so Francetu in Lojzetu zvonili vsi zvonovi, za kar sta prej po zlobi ljudi bila prikrajšana. Nešteti venci so zssull njun grob,’solze stotin ln stotin so ga orosile v žalosti In hvaležnosti, njuni tovariši domobranci so Jima na krsto položili največje odlikovanje — zastavo trpeče, a proti zmagi korakajoče domovine. NI še v naši dolini mlad človek doživel pogreba, kakršnega sta Imela ona, ln še nobenemu niso bile na grobu Izgovorjene take besede, kakor so Jih njima povedali v slovo poročnika Kranjo In Erznožnik ter njun rojak pisatelj M. Javornik. Živela ln umrla sta kot junaka, pokopali smo Jn kot junaka, maščevali Ju bomo kot Junaka, ker nam to zapoveduje večna Pravica. Slava jnnakom. šestim Svlgljevlm fantom z Jezera, slava materam, ki bo nam rodile take sinove! Zgodovinski samostan v Stični — razvalina Zadnji dan letošnjega februarja je za številnimi slovenskimi, v vojačkom oziru povsem nepomembnimi kraji tudi stnupdav-na Stična s svojim zgodovinsko pomembnim samostanom doživela prvi, ne samo stirahovalni, marveč tudi nadvso divjaški angloameriški letalski napad. V divjem besu so se vrgli vprav na starodavni samostan ter skoraj povsem uničili ne samo mogočno starinsko zgradbo, marveč tudi številne dragocenosti v njej, dragocenosti, ki jih ne bo moči nikoli nadomestiti, ki pa so tako pomembne zn našo narodno zgodovino in naš boj za obstanek na tem kosu zemljo. Da le ne bi bilo nobenega dvoma, da so si res namenili povsem razbiti vprav stiški samostan, so nadenj prileteli kor dva dni zaporedoma: prvič na dan 28. februarja, pet minut pred eno popoldne, naslednji dan, 1. marca, pa nekaj minut pred 2. uro popoldne. Prvi daa je ob omenjeni url priletelo nad Stično v smeri od jugovzhoda šest letal, štirje lovski bombniki in dva lovca. Pri tem prvem napadu je bilo zadoto opatovo stanovanje, sprednja fronta samostana, bombe pa so padle tudi na samostansko porto, pri čemer Je brat Tarziclj Ra. buda dobil hude poškodbe in je zaradi njih naslednji dan umrl. Ena izmed številnih bomb je padla na župni urad. POSEJTE zlasti najvažnejše njivske rastline. Da boste mogli jeseni zadostit! zahtevam »Prevoda«, po-■ejte najvažnejše njivske rastline vsaj v sledečih odstotkih njivske površine: krompirja 20%, žita 30%,' fižola SV«, oljnih rastlin 3%. To je sknpno šele S8V« vse vaše njivske površine. Tako morete posejati še nekaj krmskih rastlin, oves, deteljo, peso itd., in zelja, razen tega pa čez označeno mero še nekaj več krompirja, oljnih rastlin in jarih žit (koruzo itd.). Po luknjah, ki so jih naredile bombe, ee vidi, da so napadalci hoteli zodoti tudi južni del samostanskega poslopja, a bombe so cilj zgrešile in padle na vrt. Teh je bilo šest. Osem jih je padlo potem na kpščo in no staro žitnico, druge pa precej daleč proč na Gradiček. Samo na samostansko zidove je padlo 26 bomb, vsega skupaj pa so jih letalski razbojniki zagnali ta dan na Stično 40. Posebej moramo omeniti, da so bombe prizadejale ogromnp škodo tudi v knjižnici, kjor jo uničenih mnogo nadvse dra-gooenih ln redkih knjig. 2e pri prvem na. padu pa so bile razbite tudi vse šipe na samostanskem poslopju. Drugi dan, 1. marca, malo pred 2. uro so iz iste smeri' kakor prejšnji dan znova priletela nasilnlška letala, očitno z namenom, da še temeljiteje opravijo svoj divjaški posel in da razrušijo še tisto, česar pri prvem napadu niso razdejala. Pri tem napadu so zadoli mesarijo in stanovanje duhovnikov, ki je zdaj povsem neuporabno. Nad to stanovanje so se spravili celo s strojnicami! Zgodovinsko oerkev je pri drugem napadu zadelo deset bomb. Zelo močno je po. škodovan zvonik. Stari zvon, ki Je bil vlit leta 1683., je uničen, druge zvonove pa so bombe vrgle iz ležajev. Tudi drugi napad na stiški samostan je zahteval smrtno žrtev. Pred samostansko porto je bil ubit Kastelic Alojzij, doma s Ceste št 6, ranjena pa neka ženska. Od ostalih poslopij v vasi pa so bile poškodovane: občinska zgradba, Zorčeva, Goriškova in Ceglarjeva hiša ter Gradiček. Tudi na teh, vojaško sila »važnih« ciljih, je škoda zelo velika. Tako prihaja »osvobojenje« na našo izmučeno domovinol Slovensko dekle — slovenskim domobrancem V mrzlih dnevih, ko je vse naokoli pusto in sivo, ko sima svoj razgrnjeni plošč snega razkriva s hribov in is dolin, hitijo moje misli, misli slovenskega dekleta, k vam, dragi domobranciI K vam, ki se po naši zemlji bojujete sa leplo in srečnejšo bodočnost natega naroda. K vam, bratje, ki po snegu in mrazu hitite naprej in naprej in isvrSujete svojo sveto dolinost: boj proti komunizmu. Spominjam se dni in tednov po usodnem 8. septembru 7943., ko so komunistični brez-boiniki, pijani pričakovane zmage in krci nedolžnih triumfirali in strahovali po deželi. Tedaj mi je trepetalo srce pred njimi. Dolge so bile ure čakanja in pričakovanja, ali bo prilla rešitevtl Vedela sem, da, prilla bo, upala in čakala sem dan sa dnem, A le prej so prišle novice o Grčaricah in o Turjaku. Kasalo je, 'da ne bo nikoli več nihče vstal proti gorju sile in morije. Muie-niška kri naših bratov je napojila našo zemljo. Tisoči src, zvestih narodu do smrti, so prenehali biti. Tedaj pa ste vstali, zagrabili za puške ter stopili v boj proti morilcu lastnih bratov, v boj proti uničevalcu naroda, v boj proti komunizmu. Moje upanje me ni prevaralol Prišli ste v najusodnejšem času. Vstali ste, ko se je dim dvigal iznad slovenskih pogorišč, ko so se slovenske matere in dekleta zavijale v črnino; prišli ste, ko so padali in umirali najboljši Slovenci za sveto stvar. Iz srede naroda ste Izšli vi, ki se borite, delate in trpite za red in mir v domovini, ki ste dali največjo žrtev — življenje, ki sle darovali samega sebe na oltarju domovine! S spoštovanjem in hvaležnostjo se spominjamo junakov in pripogibamo kolena pred onimi, po imenu znanim i, in onimi, pp imenu le neznanimi, ki so vzidali svoje življenje v temelje slovenskega domobranstva. Kjer koli in kadar koli prisegate domobranci, slišijo mrtvi junaki vašo prisego .. , Tudi slovensko dekle sliši vašo prisego; hvaležna vam je za vaše delo, za vaš veliki trud, za požrtvovalnost in za vale žrtve. Slovensko dekle je v mislih vedno in povsod z vami, bratje domobranci. Z vami čuti, dela in trpi; kar koli boli vas, boli tudi njo. Kakor vas, tudi nas srce priganja ohraniti zvestobo domu in rodu. Tihe molitve slovenskega dekleta se dvigajo k Bogu za blagor domovine in za vašo srečo, bratje domobranci. Bog naj vam da obilo blagslova in uspeha pri vašem velikem delu. Po številu majhni slovenski narod bo po« stal po svojem trpljenju, krvi, žrtvah in jtH naštvu velik. Velik po vašem brezmejnem junaštvu in naporu, katerega se ne strašite v najusodnejših trenutkih. Tedaj ko boste vi, bratje domobranci, strli poslednjega sovražnika, nam bo sonce sreče zopet zasijalo. Glas zvona bo napravil mir. sa katerega se borite vi. dragi domobranci. Vala in nošo srca bodo vriskala v veselju, ko se bosta ovenčani s slavo zmage vračali na svoje domove. In tedaj vas bomo ovenčale z ognjem svojega srca in z darilom' svoje zvestobe tudi me. slovenska dekleta. Zinka. ZA PLEMENSKO ŽIVINO sejte mešanico ovsa In ječmena. Da boste lahka nekoliko zmanjšali površino ovsa in