Griša Koritnik
Nočeni čuvaj
Votlo in zamolklo,                     Lnkec se razvname,
kakor da bi tolklo                     puško s stenc sname:
kladivo po glavi,                       »Vražja pasja dlaka,
se razlega v nočl                       vidiš, kaj te čakaU širom po pristavi
glas prodirajoči                     .    Pes pa l»ja, laja,
skozi zid in krov:                      da se hiša maja. pasji h.ov, hov, ho^.
»Bog me varuj zlega,
Lnkec ves trepece,                     dosti mi je tega!s
rjuhe nase vlece,                       Strel nameri ljuti
ne privošči spati                        proti pasji uti. Budni mn kosmati.
Lukec, bore glava,
»Bes te plentaj, žrelo!«               kdaj (i pamet vznikne? Tzdihne nckaj krati —
»zrno dam ti v čelo!«                 O, saj že spoznava!
Hitro se odloei,                          »Budni, držih krikne.
divje kvišku hutoe,                   V glavi se mu svita:
naglo k oknu skoci,                   V temno noč bežita
glasno odlopntne,                       dva nepridiprava... vroč in blcd pokuka
t noe nesrečni Luka.                 Lukec si oddahne, roka mn omahne,
»Težko iičenjaku,                      kakor ptič na vejo
ki si glavo trapi,                       smiikne pod odejo.
boljr je tožaku                          Krivo psa je sodil,
s trdim krampom v grapi.          Budni je prepodil
Ti pa knjige maži,                    potepuško prejo. nčenosii strezi,
vedro čelo kaži,                        Zgodaj zjutraj vstane,
s strubom v srcu lczi.                pasjico obišče,
ko te brez nehanja                    Budnomu da hrane:
ziblje noč brez spanja.«             vseh dobrot prgišče. se zaspaji liuduje. Budni pa še huje laja, hrope, hruje.
197