59SlovenSki čebelar 2/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE od 0,03–0,04 mg/kg. Najvišja dovoljena vrednost (MRL) kumafosa v medu je 0,1 mg/kg. Vsebnost amitraza so določili v 8 od 42 prejetih vzorcev. Pri treh vzorcih so določili amitraz v koncen- tracijskem območju od 0,01–0,02 mg/kg, pri dveh vzorcih so določili vrednost 0,03 mg/kg, dva vzor- ca sta vsebovala 0,04 mg/kg amitraza, en vzorec pa 0,05 mg/kg. Noben vzorec ni presegel vrednosti MRL, ki je za amitraz 0,2 mg/kg. V 36 od 42 prejetih vzorcev niso zaznali ostan- kov timola oz. so bile vrednosti njegovih ostankov nižje od meje kvantitativnega določanja LOQ, ki je 0,07 mg/kg. En vzorec je vseboval 0,08 mg/kg ti- mola, štirje vzorci so vsebovali timol v koncentracij- skem območju 0,1–0,2 mg/kg, en vzorec pa 0,46 mg/kg. Ker timol ne povzroča tveganja za zdravje lju- di, slovenska in evropska zakonodaja zanj ne pred- pisujeta najvišje dovoljene vsebnosti. Kljub temu pa lahko timol vpliva na okus medu. Zakonodaja v Švici predpisuje za timol MRL 0,8 mg/kg. Po raziskavah je ta vrednost še sprejemljiva in ne vpliva na senzo- rične lastnosti medu. Sklep Analize kakovosti medu je brez dvoma treba na- daljevati. Čebelarje pozivamo, naj izrabijo to pomoč države, saj s tem spremljajo in nadzorujejo svojo proizvodno prakso. Tudi zakonodaja nam nalaga, da moramo svoj proizvodni proces na vsake toliko ča- sa preveriti z analizami. Težko je razumeti, da je leta 2015 ta ukrep izrabilo le 82 čebelarjev, še posebej, ker so analize brezplačne. Čebelarjem, ki posumijo, da zaradi njihove pra- kse obstaja možnost neskladnosti vzorca medu z zakonodajo, svetujemo, da ga pošljejo v kontrolni pregled. Za nasvet lahko prosijo Javno svetovalno službo v čebelarstvu (JSSČ) in veterinarje, ki delu- jejo v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta. Še vedno je nepravilno označenih precejšnje število vzorcev, in to kljub vsemu trudu, ki ga z de- lavnicami, predavanji, enotnimi nalepkami v to vlaga JSSČ. Poleg tega je KIS ob vabilu k oddaji vzorcev čebelarjem posredoval tudi primer pravilno označe- nega vzorca medu. Ob vsem tem težko razumemo, zakaj se pojavlja tolikšen odstotek nepravilno ozna- čenih vzorcev medu. Vsekakor pa razveseljuje dejstvo, da je bila vseb- nost akaricidov v medu precej nizka. Kumafos so na- šli samo v dveh vzorcih, in to največ 0,04 mg/kg, kar je več kot polovico manj od dovoljene vrednosti. Metabolite amitraza so našli v osmih vzorcih medu, najvišja vrednost je bila 0,05 mg/kg oz. precej pod dovoljeno mejo. Nekaj več vzorcev kot prejšnja leta je vsebovalo timol, očitno zaradi pogostejše upora- be. Z vidika varnosti medu je to spodbuden podatek, saj zanj najvišja dovoljena vrednost niti ni predpisa- na, ker naj ne bi bil škodljiv za človekovo zdravje. Čebelarji, izrabite možnost analize kakovosti me- du, saj je namen tega ukrepa zgolj svetovanje če- belarjem za odpravo njihovih napak. Več o tem, na kakšen način lahko oddate vzorec medu, vam bo po- vedala ga. Veronika Kmecl na KIS-u. Viri: Kmecl, V., in sod. (2015): Poročilo o izvajanju interne kontrole medu v letu 2015, Sklop 1, Kmetijski inšti- tut Slovenije. Kmecl, V., in sod. (2015): Poročilo o izvajanju interne kontrole medu v letu 2015, Sklop 2, Kmetijski inšti- tut Slovenije. Temeljit spomladanski pregled čebeljih družin Ena izmed najpomembnejših in najbolj občutlji- vih spomladanskih nalog v čebelnjaku je temeljit pre- gled čebeljih družin. Po njem dobimo točen odgovor na vprašanji, kako so čebele prezimile in kaj je treba v prihodnje narediti za njihov hitrejši spomladanski razvoj. Ob vsakem letnem času je treba vsak pregled čebelje družine izvesti v kar najkrajšem času. To še posebej velja za spomladanske preglede, kajti čebe- lja družina tedaj še ni številčna in zato težko vzdržuje potrebno toploto v zalegi. Če je konec februarja ali marca temperatura višja od 12 °C, lahko ob prvem čistilnem izletu opravimo prvi »leteči« pregled čebeljih družin. Pri tem iz panja odstranimo 1–2 krajna sata, preostale pa pazljivo li- stamo, da ugotovimo, ali je v panju zalega. Hkrati s preverjanjem zalege preverimo tudi zalogo hrane. Po potrebi lahko še očistimo podnice. Če so bile čebe- lje družine zazimljene z mlado, oprašeno matico, z veliko čebelami, izleženimi v prvi polovici avgusta, in z zadostno zalogo kakovostne hrane, izkušeni čebe- larji raje zgolj opazujejo čebele pred žreli in tako oce- nijo stanje v panjih. Vlado Auguštin*, vlado.augustin@czs.si * Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja 60 SlovenSki čebelar 2/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Temeljit spomladanski pregled čebeljih družin iz- vedemo konec marca ali v začetku aprila. Ob takem pregledu mora biti vreme toplo in mirno, temperatu- ra v okolici čebelnjaka pa se mora povzpeti na 15– 18 °C. Dobro je spremljati vremenske napovedi, saj meteorologi dokaj zanesljivo napovejo vreme za ne- kaj dni vnaprej. Poleg lepega vremena moramo imeti za prvi pregled čebel pripravljeno vse orodje in dru- ge pripomočke, predvsem pa dovolj časa in miru, kajti delati bo treba mirno in zbrano. Med temeljitim spomladanskim pregledom če- beljih družin je treba natančno ugotoviti: a) moč čebelje družine, b) količino zalege, c) kakovost matice, d) količino in kakovost hrane, e) zdravstveno stanje Pomemben prvi pogoj za dobro opravljeno de- lo pri oskrbi čebel so hitrost, mir in zbranost, zato je prav, da se navadimo tako delati takoj na začet- ku, torej že pri temeljitem spomladanskem pregledu. Svetujem vam, da delate po vnaprej pripravljenem načrtu, po nekakšnem verižnem sistemu, tako da vsak postopek ponovite v vsakem panju. Moč čebelje družine Dobro prezimljena čebelja družina mora ob teme- ljitem spomladanskem pregledu zasedati od štiri do pet s čebelami strnjeno zasedenih ulic med sati na sredini panja. Če pri družini ugotovimo tako ali boljše stanje, če ima torej družina še več zalege in zaseda še več ulic, jo brez skrbi lahko prepustimo nadaljnje- mu razvoju, v zapiske pa jo vnesemo kot gospodar- sko družino oziroma kot matičarja. Po vsej verjetnosti pa v takem stanju ne bodo vse družine. Tudi pri naj- bolj skrbnem zazimljenju se zgodi, da določen odsto- tek družin čez zimo nevarno oslabi. Vzrokov za to je več, največkrat pa so razlog za takšno stanje slabe in nekakovostne matice, pomanjkanje kakovostne zalo- ge hrane ali pomanjkljiva skrb za zdravstveno stanje čebelje družine v prejšnjem letu. Vsaki takšni osla- beli družini moramo z ustreznim posegom takoj pri- skočiti na pomoč, če tega nismo storili že po prvem izletnem dnevu. Oslabele čebelje družine z matico že tedaj stisnemo z ločilnim lesenim satom oz. desko na pet satov. S tem jim zmanjšamo prostor za ogrevanje ter olajšamo vzdrževanje mikroklime v panju. Takšne družine zdaj združimo z močnejšimi ali pa jih okrepi- mo s čebelami in zalego iz rezervnih družin. Količina zalege Količino in kakovost zalege ugotavljamo na pod- lagi površine pokrite in odkrite zalege na satih, zase- denih s čebelami. Če je v panju veliko zalege, ki je strnjena in ustrezne oblike, in če so celice nepokri- tega satja zaležene z jajčeci, je to dober znak, da je z družino vse v najlepšem redu. V tem obdobju imajo močne čebelje družine navadno 3–4 sate zaležene s pokrito zalego in jajčeci. Ti seveda niso zaleženi prav do robov kot pozneje v maju, ko so družine na vrhuncu razvoja, temveč je – kot tudi mora biti – nad zalego in za njo venec cvetnega prahu in medu. Če gnezdo ni na sredini plodišča, ga ob tej priložnosti pomaknemo tja, da lahko matica enakomerno razšir- ja zalego na vse strani. Kakovost matice Vse lastnosti čebelje družine (donos medu, ka- kovost zalege, mirnost, rojivost, odpornost proti bo- leznim) so v veliki meri odvisne od kakovosti matice. To zdaj ocenjujemo glede na stanje pokrite zalege, iz katere lahko ugotovimo: • če je zalega strnjena in ravna, je matica dobra; • če je zalega razmetana in ravna, je plodnost mati- ce popustila, to pa ne obljublja napredka družine; • če je čebelja zalega razmetana in grbasta, je ma- tica postala trotovka. Taka matica je porabila se- menčice v svoji semenski mošnjici, zato je družini usojen propad; • če je zalega razmetana in grbasta, v posameznih celicah pa na satju opazimo več jajčec, gre za tro- tovca, v katerem zalegajo lažne matice; • če v čebelji družini ni zalege, je družina izgubila matico. Vsi primeri z izjemo prvega so resni problemi, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje čebelarja. Čebelji dru- žini, ki je brez matice, je treba dodati novo, če jo ima- mo v rezervi. Če tega ne naredimo, čebele iz močnih družin brez velikih težav najdejo brezmatične družine in jim kradejo med. Ohrabrene z uspehom svojih če- beljih kolegic se jim pridružijo še druge čebele. Tako se vname medsebojen boj, ki se lahko razširi na ce- loten čebelnjak ter povzroči pomor številnih čebel in uničenje celih čebeljih družin. Razmetana in grbasta čebelja zalega pomeni, da je matica postala trotovka Fo to : F ra nc Š iv ic 61SlovenSki čebelar 2/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Družine brez matice je najbolje takoj združiti z močno družino, ki ima matico. Reševanje družine, v kateri gospodari trotovka ali lažna matica, ekonom- sko ni opravičljivo in prav je, da takšno družino zdru- žimo z močno. Količina in kakovost hrane Uspešno prezimljena čebelja družina mora imeti v tem obdobju v panju tri do štiri sate pokritega me- du, to je 6–7 kg medu s cvetnim prahom. Kar takoj si zapomnimo, da je treba pri presojanju zalog računa- ti, da je na 1 dm2 sata na obeh straneh skupaj 300 g medu, če je ta pokrit. Če v panju ni dovolj hrane, pravzaprav nimamo druge izbire, kot da jo čebelam dodamo. Iz rezerve jim dodamo medene sate z nastr- ganimi pokrovci, da se čebele ne trudijo še z odkriva- njem medu. Če takih satov nimamo, jim lahko v sate nalijemo gosto medeno tekočino, če pa ni več prehla- dno, jih lahko nakrmimo tudi s sladkorno raztopino. Številni čebelarji spomladi prisegajo na uporabo krmnih pogač. Pri tem moramo biti zelo previdni, saj čebele za predelavo te hrane potrebujejo več vode, to pa utegne ob mrazu in slabem vremenu povzročiti ne- malo težav. Ob zdajšnjem zelo spremenljivem vreme- nu s hitrimi ohladitvami obstaja nevarnost, da čebele ne bodo sposobne ogrevati celotne zalege. Posledi- ca tega je pojav prehlajene zalege, griže, noseme itd. Zdravstveno stanje čebel Med temeljitim spomladanskim pregledom če- beljih družin moramo biti še posebej pozorni na nosemo. Mrtvice čebel iz tistih družin, v katerih po- sumimo v bolezen, je treba poslati v analizo veteri- narski ustanovi. Ker je treba nosemavost zatirati po zakonu, je čebelar dolžan prijaviti sum, da je druži- na okužena s to boleznijo. Če je z laboratorijskimi analizami in s kliničnimi znamenji ugotovljena akutna oblika te bolezni, bo potrebne ukrepe v okuženem čebelnjaku odredil veterinar NVI. Prav tako je za zdravstveno stanje čebelje družine pomembno, koliko varoj je še ostalo v družini. Zaradi tega je nujno, da čebelar nenehno preverja naravni od- pad varoj. V tem obdobju moramo biti pozorni na dru- žine, pri katerih smo po zadnjem zdravljenju ugotovili večji odpad varoj. V teh družinah bomo morali v nada- ljevanju čebelarskega leta, ob medenju, izvajati različ- ne vrste apitehničnih ukrepov (gradilni sat, odvzemanje pokrite zalege, ometenci itd). Če načrtno izvedemo več apitehničnih ukrepov zapored, lahko razvoj varoj preprečimo za več generacij in na ta način vzdržujemo njihovo populacijo v družini na še dopustni ravni. Konec marca in aprila moramo biti pozorni na znake hude gnilobe čebelje zalege. Ob pojavu suma ali kliničnih znamenj te bolezni nemudoma pokliče- mo veterinarja NVI. Med temeljitim spomladanskim pregledom če- beljih družin imamo možnost, da si med delom neko- liko bolje ogledamo tudi zunanjost in lastnosti čebel v posameznih družinah. Še posebej moramo biti po- zorni na tiste čebelje družine, pri katerih smo opazili čebele delavke z rumenimi obročki. V njih bomo mo- rali letos obvezno zamenjati matice in uničiti čim več trotovske zalege, po možnosti pa kar vso. Temeljit spomladanski pregled čebeljih družin nam pove, s kakšnimi možnostmi in pod kakšnimi pogoji lahko zastavimo čebelarjenje v sezoni, ki je pred nami. Čebelar mora poznati vse dejavnike, ki ovirajo razvoj čebelje družine, jih pravočasno prepo- znati in ustrezno ukrepati. To zahteva veliko dela in truda, vendar se splača. Vsa opažanja pri pregledu čebeljih družin si je treba zapisati, saj nam bodo ti za- piski v pomoč pri prihodnjem delu. Srečanje povezave SUPER-B in po- vabilo k sodelovanju v spletni anketi Prvi teden lanskega novembra sem se kot slo- venski predstavnik na Malti udeležil letnega srečanja povezave, poimenovane SUPER-B. Povezava zdru- žuje raziskovalce, ki so vključeni v varovanje opraše- valcev in trajnostno upravljanje z njimi. Namen združenja je povezovanje znanja na po- dročju opraševanja. V okviru povezave deluje več delovnih skupin. Prva se ukvarja s koristmi, ki jih ima družba od opraševanja. Pri tem se ne omejuje samo na neposredno pridelavo hrane, ampak gleda tudi širše koristi, ki jih imamo na primer zaradi ohranjanja biotske pestrosti. Druga skupina združuje ljudi, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem »servisa opraševa- nja«, tretja je namenjena varovanju opraševalcev ozi- roma opraševanja, četrta pa se ukvarja z vzroki za Danilo Bevk*, danilo.bevk@nib.si * dr., Nacionalni inštitut za biologijo