^39 Književnost.
Slovansko jezikoslovje. Archiv fiir slavische Philologie. XVII. Bd. 3. u. 4. Heft 1894. — Ta zvezek tega znamenitega zbornika, ki prinaša vedno mnogo zanimivega gradiva iz področja slovanske filologije, navajamo zlasti zaradi pozneje omenjene razprave pok. Oblaka. Vsebina zvezka je ta-le: Olaf Broch: „Zum Klein-russischen in Ungarn"; V. Istrin: Bei-trage zur griech. - slav. Chronographie" ; V. Oblak pa nadaljuje in končuje svojo razpravo: „Einige Capitel aus der bulgarischen G r a m m a t i k." Tu utrjuje macedonsko hipotezo za staro-slovenščino. O. se je oziral tudi večkrat na slovenščino, zatorej omenjam dotične točke. 0. piše svojo razpravo dostavljajoč in kritikujoč A. Kaline „ S t u d y j a nad historyja_ j L z y k a b u t g a r s k i e g o", delo, ki je nekaka historična gramatika, ki pa ne more biti popolno, ker pisatelj ni mogel uporabljati važnih, Šele pozneje objavljenih doneskov. O. razpravlja o najzanimivejših odlomkih bolg. glaso- in oblikoslovja. Glavna zasluga Kaline je, da se ni oziral samo na današnje dialektične posebnosti, temveč je zasledoval tudi srednjebolgarske spominike. Čudno je, daje Kalina, spoznavši staroslovenščino za macedonsko narečje, ostal pri srednje-bolg. spominikih in ni uporabil tudi panonskih in staroslov. spominikov. — Najprej govori o ostankih, zamenjavi in nadomeščanju nosnikov. Rinezem se nahaja samo v zaprtih zlogih; raztreseni primeri rinezma v bolg. so omejeni na e. V tem soglaša slovensko narečje Ziljske doline, kjer se govori večkrat en, za a pa stoji vedno le o. Prehod a v e v končnih zlogih se je z vršil, ko sta se oba izgovarjala še nazalno, sicer bi jed-nakosti oddaljenih narečij ne mogli razložiti, ker se v nekaterih a nikdar ne premeni v e, assimilacija, o v e pa je na vsak način starejša kakor pogin nosnikov; zakaj o je pozneje za mehkimi soglasniki izpodrinil e. Nič drugega kakor jednak rezultat s tem bolg. prehodom ima e za q za mehkimi soglasniki v nekaterih slov. narečjih n. pr. v Poljanah (Gorenjsko) 3. plur. delaje, pišeje — ali v cirk-niškem narečju 3. plur. prideje, daje; acc. sing. hiše, duše (Archiv. VII 575). — Z ozirom na jat deli O. bolg. narečja v tri skupine. K tretji skupini, ki ima za i le ja (ea), pripadajo pred vsem narečja, vstočno od Soluna, kar je za določitev domovine staroslovenščine prav važno. Podobna glasovna prememba, po kateri je v bolg. prešel i v a, se je zvršila v novejšem Času v nekaterih slovenskih narečjih: v ribniškem narečju se govori za vsak •t, izvzemši i v zvezi z j, — aj, ai za starejši ej; isto nahajamo v nekaterih jugo-vstočnih staj nar., kjer je prešel vsak dolgi e, naj si je odgovarjal b, "b, e, ali i -u, v aj, v nekaterih narečjih sliši se še aj,  v junskem narečju pa stoji pod nekimi
pogoji za i — ja, ja, kakor v nekaterih bolgarskih narečjih. — Samoglasnik a se slabi v 'l> večinoma v zvezi z r, prešel je torej ra vf; podobno oslabljenje se nahaja tudi v slovenščini: re, ri, ru preide vrv času, ko ti samoglasniki v drugi  zvezi še  niso  oslabeli do fc-a.
Oslabljenje a v i> se vrši le v nenaglašenih zlogih, ki so v bolgarščini v tem slučaju tudi kratki. To je razloček proti slovenščini, na katero se sklicuje Kalina po krivici; zakaj v slovenščini je jedini pogoj za oslabljenje, da je zlog kratek brez ozira na naglas. Spontannega oslabljenja a v f> v slov. skoro nimamo, v primerih Miki. „Vrgl. Gram." I2 321 e ne znači 7>-a, temveč je e, le i,y, e, «, v nekaterih koroških narečjih tudi o, preidejo v slovenščini v T>; 1> za kratki in nenaglašeni a ima le ziljsko narečje. Dolgi a se je razvil v mnogih krajih v a°, ki stoji med a in o, ali pa direktno v o, oboje v nekaterih čakavskih, prvo tudi v slov.-junskem narečju, in tak o za nekdaj dolgi a se nahaja tudi v bolgarskem narečju. Kot paralela za oslabljenje a v e v bolgarskem jeziku lahko služi slovenščina, kjer je začetek preglasa bil nekdaj daleč razširjen; zakaj jes, jest (ego) imajo mnoga narečja. — Kakor češčina in slovenščina imajo nekatera redka bolgarska narečja tudi preglas tautosillabičnega aj v ej, pa le v nenaglašenih zlogih, kar se zlaga z večino slov. nar., kjer prehaja tudi nenaglašeni tautosillabični aj v ej. Te preglas pa je v bolgarščini, češčini in slovenščini mlajši kakor prvi. — Nato govori Oblak o vokalih o in e. Pri oslabljenju e-a v i so vplivali sonanti /, r, n. Kar se tiče a za e, meni Oblak, da se je morda e oslabil najprej v l>, in ta je potem po sekundarni vokalizaciji prešel v a. Tudi v slovenskih narečjih je oblika adl>n, an jako razširjena (že iz XVI. stoletja se lahko dokaže) in sicer ravno v tistih narečjih, ki v dolgih zlogih nadomeščajo Ti z a, a. spontannega oslabljenja e v b nimajo. Ruski odin je stara dubleta za edinb drugih slovanskih jezikov, in mislilo bi se lahko, da je v slovenščini in bolgarščini adin neka tretja glasovna stopinja (Lautstufe). V slovanskih jezikih imamo sicer le dve glasovni stopinji ali e in o (jedva, odva) ali o in a (zorja, zarja), "hdno v bolgarščini bi bilo torej nastalo iz adno, in res se nahaja nekaj takih primerov za a = T» v dotičnih bolgarskih narečjih.
Taka razlaga tega a je pa jako problematična, ker imamo v slovanskih jezikih dosti slučajev prehoda e v a, pred vsem v slovenščini, kjer se nahaja na za ne sam in v zloženkah v nekaterih zapadnih narečjih, v koroških narečjih je pa a za e še bolj razširjen. — Temu slede vokali i, y, u. O polglasnikih l in b je razpravljal Oblak v Arch. XVI.,  str. 154 nasl., in zato omenja sedaj le
640
Razne stvari.
glavne napake Kaline, potem pa sledi odlomek o zlogotvornem / in r. V Reznu je prešel zlogotv. / kakor v slovenščini in maloruščini v ow. Izgovor zlogotv. r-a ni v vseh bolgarskih narečjih jednak; v nekaterih narečjih je sličen onemu nekaterih slov. narečij. Daljša usoda zlogotvornega r-a in /-a je v bolgarskem nar. različna; opazujemo lahko iste prikazni kakor v slovenščini in v velikem delu srbohrv. Zlogotv. r ostane, pred / se je razvil novi polglasnik, ki je v zapadnih nar. slično slovenskemu radi /-a prešel v o (rekol). Ker je bil v skupini čr izgovor neroden, prešel je čr v cr ali pa se je c ohranil in izgovor s tem olajšal, da je nastalo Čer in analožno iz |/ — |e/. Ta e seveda ni namestnik polglasnika. Paralelo imamo v slov., kjer je iz čre nastalo če ali čere (če^ m. čre^; dandanes pišemo pač zopet čre^). — Z ozirom na refleks praslovanskih skupin tj in dj razločujemo v bolgarščini tri dijalektične skupine; šč sega južno do solunske okolice. Opazuje se pa v macedonskem narečju, da pri šč izginjuje č, torej nam. ščo ¦— šo; paralela je v zapadnem slov. narečju, ki spremeni vsak šč v i. StaroslovenŠčina je bila, kolikor se poštevajo namreč macedonska narečja, z ozirom na št in |i (za tj in dj) skrajnje južno narečje, v neposredni bližini Soluna. — Zjednačenje staro-slovenščine s katerimkoli macedonskim narečjem v jezikovnem oziru ovira njihov različni značaj glede na epentetični /. Čista staroslovenščina IX. stoletja je imela v vsem obsegu epent. /. Današnja bolgarska narečja ga ne poznajo. Osamljeni primeri so se urinili iz srbščine. Bolgarščina pa ni bila vedno brez epent. /-a. Ko se je staroslovenščina povzdignila v cerkveni jezik, bil je epent. / še ohranjen, v XI. stol. pa, iz katerega imamo spo-minike, bilo je v bolgarskem in macedonskem narečju prejšnje stanje že precej premenjeno. Izginjanje epent. / ni zgolj glasovni proces, kakor prehod /'-a v j v slovenskem beneškem narečju, temveč je rezultat morfologičnega zjednačenja. Tudi v slov. junskem narečju je epent. / izginil v vseh glagolskih oblikah, dasi tukaj /' ne preide v j; ne govori se samo povabjen, oblubjen, temveč tudi polrapjen (z ' je zaznamovan izpad guturala, ki se tu ne izgovarja), 'rapje; pri samostalnikih pa se je epent. / ohranil: 'rapla. Precejšna razlika tako-zvanih panonskih spominikov glede na epent. / je deloma dialektično   utemeljena.                  (Konec.)
Sonder-Abdruck. Archiv fiir slavische JPhi-lologie. Herausgegeben von V. Jagič. XVIII. B. Berlin, Weidmannsche Buchhandlung. Nekrolog. Dr. Vatroslav Oblak. Na petih straneh nam podaje slavni urednik „Archiva" jako prisrčen, dejal bi, z očetovsko ljubeznijo pisan nekrolog, posvečen rajnemu Oblaku. Kar je umevno ob sebi, Jagič označuje zlasti razmerje Oblakovo do njega samega,  kaže pa   tudi   dovolj   pokojnikovo   delo-
vanje in teženje, nade, katere je vzbujal, in podaje še kratke črtice pokojnikovega kratkega življenja. Spisu je pridejana slika, kakoršno smo objavili tudi mi. — Tako je v „Archiv" neizbris-ljivo zarisan spominik slavnega pokojnika, čegar zgodnja smrt je nezgoda za njega samega, pa tudi za njegov narod. — Ob koncu izraža pisatelj Jagič željo, da bi se pokojniku postavil skromen grobni spominik. Doneske sprejema uredništvo pa tudi založništvo   „Archiva".
Glagolica v Selcih.
(Konec.)
2.    Liber mortuorum je bil vezan v 40 per-gamen; tako imamo dva lista, na katerih so zapisana razna blagoslovila. Ta rokopis je še mlajši nego prvi. Oblike n. pr. „prim/si" kažejo na ikavski vpliv. To ni nič Čudnega, saj je bila vshodnja in srednja Istra središče glagoljašem.1) In tam se stari jat dosledno izgovarja za i.
3.   Liber baptizatorum je bil vezan v iste oblike pergamen kakor preje omenjeni liber mortuorum. Rokopis je vidno starejši od poprejšnjega, jako razdrapan. Jedna molitev, ki se da s trudom prebrati, kaže, da je v rokopisu sveta maša za dan sv. Barnabe (dne   1 1. junija).
4.   Urbarium sti Thomae je bil vezan v star latinski popisan pergamen, kateremu je knjigovez samo v koliker je bil prekratek, pridejal glagolski pergamenov odrezek. Tudi ta odrezek je del mi-sala. Na njem se nahaja oddelek svete maše za praznik svetega „Timotee, Ipolita in Simforijana" (dne  22. avgusta).
Jezikovno važni niso ti rokopisi, pač pa je znamenito, da se v dolini, ki je imela svoje gospodarje v bavarskem Frajzingu, dobe stari glagolski spominiki.
Resnici ne škodi nobena stvar bolj, nego jalove podmene, katerim je srce oče, domišljija pa mati. To pa smemo pač z gotovostjo sklepati, da je imela svoj Čas tudi kranjska dežela svoje glagoljaše. Brez dvojbe je glagoljanje dedščina iz časov svetega Cirila in Metoda. Čim več starih spominikov v tem oziru najdemo v svoji ožji domovini, tem lože nam bo spoznati pota, po katerih smo jo prejeli, ohranjevali in naposled izgubili. -------------------                                                 J. Sovran.
l) Prim. Dr. V. Jagič. Glagolitica. Wien 1890. Denk-schriften der Akademie der Wissenschaften in Wien. Phil. hist. Classe Band XXXVIII. — Jagič navaja ondi J. Pastriča, drja modroslovja in bogoslovja in profesorja dogmatičnega in polemičnega bogoslovja pri propagandi v Rimu, 1. 1688. pričeti zapisnik onih krajev, kjer se je tedaj še glagolski maševalo. Zapisnik je pisan „in gra-tiam, decus, utilitatem tum nationis illvricae in Dalmatia, rum quoque cleri Glagolitarum." Največ krajev v zapisniku je iz vshodnje in srednje Istre; s Kranjskega Pastrič ne omenja nobenega kraja več.