Glasilo Socialistično zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica
★
Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje
leto Vlil. - a 17
KOČEVJE, 19. aprila 1963
Cena 20 din
^gROClLo ObLO KOČEVJE O RAZVOJU GOSPODARSTVA IN DRUŽBENIH SLUŽB 1958-62
Plodno obdobje
Obdobje od zadnjih volitev v občinski ljudski odbor jeseni 1957 Predstavlja izredno bogato mandatno dobo. To potrjujejo številni okumenti, ki pričajo, da je v tem času naša občina tako na go-Podarsltcm kakor tudi na vseh drugih področjih zelo hitro napredovala.
Naša dolžnost je, da v kratkih obrisih seznanimo občane s temi uspehi in da istočasno obravnavamo tudi slabosti, ki so nas sprem-Uale in jih nismo uspeli odpravili. To nameravamo z namenom, ..Prikažemo občanom, v kakšnem položaju smo, da bi si na ta Uaein tudi lažje zastavili program za naslednjo mandatno dobo. To Poročilo naj služi tudi kot pripomoček volilcem, da sc bodo lažje Zavzemali za določeno kvaliteto kandidatov. Naloge, ki stoje pred :ctni organi, so tako velike in komplicirane, da jih bodo lahko izvrševali samo ljudje, ki imajo veliko voljo do skupnega dela in ki imajo jasno razčiščene pojme o našem bodočem družbenem raz-v°ju ter znajo prisluhniti tako potrebam skupnosti kakor tudi vsakega posameznega občana.
Občinski ljudski odbor v raz-i'a'IX^rna d°l6i mandatni dobi (sko-VnJ ,6 let) seveda ni ostal v sesta-j. je bil izvoljen. Bilo je več v^mb, ki pa niso bistveno Phvale na delo odbora.
A> —~	VICI V U-UUV1ČI.
lo s8! skupnih sejah, ki jih je bije k4, in nr ’ .................
r »ilo 22 ko 5oo
uajveč
t in na ločenih sejah, ki jih ko dnn 22> tvO obravnaval pre-nai,, 9 najrazličnejših problemov,
Če delo'
s področja gospodarstva. 01 k temu prišteli še aktivno svetov in komisij LO, bi
Seminarji ZK
zadnji seji občinskega ZK Ribnica so anali-
korniteja
.seminarje ZK, ki so bili in v1Zirani 23 dlane komiteja Cjj ®dstva osnovnih organiza-novvninarje 80 Potem še po-čjn Ul- da bi čim širši krog jih °'Cseznartih z na seminar-ko obravnavano problemati-vi0„ubravnavali so vprašanja t<Jde ^Veze komunistov, meško dela organizacije, kadrov-°hra vbr°blematiko, idejno iz-2r q Vanje in notranjo rast svf>^ eminarji so bili za
kmetn ,delavce. za
Iriles-i Stva in gozjdiarstva, iz Graau/ Kovinskega podjetja, dražip nika' za področje So-stincee! Koški potok, za gosto v tn trgovce, za komuni-v°dst-u.ravstvenem domu in Ribni a terenskih organizacij lCa 1 in 2
tejaG1?‘narji so po oceni korni-raZbra?Seg4i svoj namen ter so Pokaz.,16 1)0 uvodnih referatih 0bravn pravilno pojmovanje aavane problematike.
pro-člane iz
ugotovili, da so organi LO vložili veliko truda za izboljšanje gospodarstva, družbenih služb in ostalih problemov na področju občine.
KORENINE PRETEKLOSTI
Že na začetku mandatne dobe se je ljudski odbor energično zavzel za hitro reševanje najbolj perečih problemov. Ti so izhajali predvsem iz gospodarske zaostalosti in slabega razvoja družbenih služb, kar je imelo svoje korenine še v preteklosti, predvsem iz prvih let po osvoboditvi, ko še niso bile odpravljene posledice vojne. Se vedno so bili odprti
problemi, ki so jih razvitejše občine v Sloveniji že v celoti odpravile.
Na področju gospodarstva je bilo potrebno:
a)	vložiti maksimalne napore za povečanje kmetijske proizvodnje v družbenem sektorju;
b)	modernizirati Rudnik;
c)	zgraditi novo kemično tovarno;
d)	modernizirati lesno industrijo;
e)	rekonstruirati tekstilno tovarno;
f)	modernizirati trgovske in gostinske obrate in zgraditi novo skladišče za potrebe trgovine itd.
Na področju družbenega standarda pa so se z vso ostrino postavljali predvsem naslednji problemi :
a)	pospešena gradnja stanovanj;
b)	gradnja novega vodovoda;
c)	rekonstrucija ceste Škofljica —Kočevje;
d)	izgradnja doma telesne kulture;
e)	izgradnja vajenskega doma;
f)	gradnja bolnice;
g)	elektrifikacija podeželja;
h)	izgradnja nove klavnice v Kočevju;
i)	izgradnja novega pokopališča in še vrsta drugih nič manj
Politični aktiv o volitvah
Politični aktiv SZDL Kočevje bo danes, 19. aprila, razpravljal o vsebinskih, političnih in kadrovskih pripravah na zbore volil cev in volitve. Zbori se bodo začeli 23. aprila, zaključeni pa bodo predvidoma do 5. maja.
Jutri, 20. aprila, bo občinski odbor SZDL razpravljal s predsedniki krajevnih odborov SZDL o vsebinskih in kadrovskih pripravah za zbore volil-ccv in volitve. Na tem sestanku bodo izvolili tudi delegate za okrajno konferenco SZDL,
ki bo v torek, Ljubljani.
23. aprila V
pomembnih objektov družbenega standarda.
PREDVSEM Z LASTNIMI SREDSTVI
Vzporedno z reševanjem teh osnovnih problemov pa so nastajali vedno novi, ki jih je prinesel nadaljnji razvoj, decentralizacija, prenašanje novih nalog na komuno in podjetja itd.
Ljudski odbor se je zavedal, da bo mogoče uspešno reševati vse te probleme samo takrat, če bomo z lastnimi siilami ustvarili dovolj družbenega proizvoda in narodnega dohodka, ker ne moremo pričakovati pomoči od zunaj v taki meri, kot je bilo to (Nadaljevanje na 3. strani)
Prostovoljne delovne akcije so se začele
Na zadnjem plenumu je občinski komite ZMS Kočevje sklenil, da bo mladina začela s prosto-
voljnim delom v popoldnevih urejati mesto, ki se je že začelo pripravljati na proslavo 20-letnice
Mladina je bila takoj pripravljena priskočiti na pomoč pri urejanju Kočevja pred jesensko proslavo
Kočevskega zbora. Delovna akcija se je začela 8. aprila, ko je delal aktiv ZM Rudnik. Naslednje dneve so delali aktivi drugega, tretjega in četrtega razreda gimnazije in aktiv ČZP Kočevski tisk.
Ob zaključku tedna prostovoljnega dela mladine ugotavljamo z zadovoljstvom, da smo imeli lepe uspehe. Mladina je opravila 250 prostovoljnih delovnih ur. Mladinci in mladinke so si pri delu zelo prizadevali.
Mladinski aktiv CZP Kočevski tisk (pa tudi ostale politične organizacije podjetja) se je čutil odgovornega, da izpolni nalogo občinskega komiteja ZMS in je zato poklical na prostovoljno delo celo svoje vajence, ki se prav zdaj šolajo v Ljubljani. Aktiv CZP je namreč med najboljšimi v občini in želi med njimi tudi ostati.	-an
OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU
20-LETNICA KOČEVSKEGA. ZBORA
Odbor za prireditve ima 11 sekcij
Občinski odbor SZDL Kočevje je pred kratkim imenoval posebni odbor, ki bo pripravil in vodil prireditve v čast proslavljanja 20-letnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Na prvi seji je odbor ustanovil 11 sekcij, ki mu bodo pomagale pri delu. Odbor bo imel namreč precej dela, saj je Glavni odbor SZDL Slovenije sklenil, da bodo
zbor odposlancev slovenskega naroda, akademija z umetniškim programom. Na akademijo bodo povabljeni predstavniki vseh slovenskih občin.
V nedeljo, 6. oktobra bo dopoldne veliko zborovanje, popoldne pa športne in druge prireditve.
Seveda pa bo skozi vse leto v Kočevju in na Kočevskem več
nikov in traktoristov, gospodarska razstava, razstava filatelistov in fotoamaterjev, več športnih tekmovanj in druge prireditve.
Kot smo že omenili, je občinski odbor zaradi lažjega in boljšega dela ustanovil 11 sekcij in
sider za komunalna dela, prehrano, finance, promet, program P1^ slave, propagando in informacije, razstave, službo prve pomoči, ureditev Scškovega doma, ureditev doma telesne kulture in za partizanska srečanja.
Ob Tomšičevi ulici je vse živo, saj bo tam v kratkem zraslo nekaj novih zgradb
vse prireditve, razen slavnostne seje skupščine SRS in razstave razvoja ljudske oblasti v Kočevju.
Na dan 20-letnice zbora, se pravi 3. oktobra, bodo v Ljubljani odprli razstavo razvoja ljudske oblasti, isti dan dopoldne pa bo tudi slavnostno zasedanje skupščine.
V soboto, 5. oktobra bo v Še-škovem domu, kjer je zasedal
prireditev, med njimi tudi republiško tekmovanje kmetijskih stroj-
OBVESTILO
MKUD Matej Bor na gimnaziji v Kočevju uprizori v soboto, 20. aprila ob 20. uri v Seškovem domu Borovo igro »TEŽKA URA*
Vljudno vabljeni!
20-letnica in komunalna dela
Posebna komisija ObLO Kočevje je že novembra lani izdelala obširen program komunalnih in asanacijskih del v naši občini, predvsem v mestu, za letos. Program se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev že nekajkrat spremenil, vendar je glavne značilnosti ohranil. O njem je na zadnji, seji razpravljal tudi ObLO, s pripombo, da še vedno ni — dokončen. Program predvideva, da bo iz republiških in okrajnih sredstev financirana dograditev doma telesne kulture, rekonstrukcija Seškovega doma in dostop do njega (Prešernova ulica).
Zaradi dotrajalosti bo porušenih nekaj objektov, med njimi Sajevčeva hiša in barake na Bregu, v zameno pa bo dograjen novi ekonomični stanovanjski blok ob Tomšičevi cesti. Uredili bodo okolico stolpnic (ceste, pločniki, ulična razsvetljava, zelenice itd.). Opravili bodo vsaj najnujnejša regulacijska dela korita Rinke (čiščenje struge in ureditev kamnitih brežin), uredili vse zelenice in razsvetljavo nekaterih ulic, napravili več parkirnih prostorov (stalnih in začasnih). Predvidenih je še več manjših del kot urejevanje in krpanje fasad hiš, pleskanje oken, popravila dimnikov, odtočnih žlebov, rušenja in popravila drvarnic, popravljanje in ponekod asfaltiranje pločnikov, odstranjevanje starih plotov in podobno. Vsa ta dela bodo morala biti opravljena povsod kvalitetno, najbolj pa ob najprometnejših ulicah. Vsi ti objekti, ki jih bomo letos zgradili ali preuredili, pa ne bodo zgrajeni samo za proslavo, ampak za nadaljnjo redno uporabo.
če hočemo kar najbolje izpeljati načrte, da bo naše mesto čimlepše pričakalo in proslavilo občinski in republiški praznik, je nujno, da pri urejanju mesta in pri ostalih delih v zvezi s proslavo sodeluje po svojih močeh vsak občan.

OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU
NOVA ZDRUŽENA ARABSKA REPUBLIKA — V Kairu SO 17. aprila nekaj po polnoči po krajevnem času predsednik ZAH Naser, predsednik sveta sirskega revolucionarnega poveljstva El Atasi in predsednik iraške vlade El Bakr podpisali sporočilo o ustanovitvi federalne unije Združene arabske republike. Sporočilo obsega poglavitna načela federalne državne ustave in nacionalne listine, ki združuje politiko v vseh treh oblasteh nove unije. Federalne oblasti bodo nadzorovale zunanjo politiko, obrambo, nacionalno varnost, gospodarstvo, kulturo, informacije in planski razvoj unije. Koncepcije enotnosti temelje na svobodi in socializmu v skladu z voljo arabskih narodov, ki so iskreno želeli tako enotnost in se zanjo borili, se žrtvovali za ta vzvišeni cilj in za ohranitev trdnega jedra panarabizma.
Sklep o ustanovitvi federalne unije Združene arabske republike je bil podpisan po enomesečnih razgovorih, potem ko so podrobno proučili vse možnosti, predvsem pa napake, ki so bile storjene za časa unije med ZAR in Sirijo. Federacija bo proglašena 28. septembra letos. Jemenski predsednik Salal je sporočil namero jemenske arabske republike (le-ta je pred nekaj dnevi dobila prvo ustavo), da se priključi federalni uniji Združene arabske republike, brž ko bo razglašena.
PODPORA KOEKSISTENCE — Končal se je 28. kongres KP Velike Britanije. Politična linija, ki so jo sprejeli na kongresu, je obrazložena v dveh osnovnih dokumentih, v politični resoluciji pod naslovom »Prihodnost V. Britanije« in v resoluciji o sindikalnem gibanju. Britanski komunisti se morajo predvsem boriti za odstranitev sedanjih slabosti v britanski ekonomiki, predvsem pa proti brezposelnosti. Na mednarodnem področju je KP Britanije podprla stališča KP SZ, predvsem pa načela miroljubne koeksistence.
KOMEMORACIJA V VARŠAVI — Leta 1960 so Nemci v Varšavi sklenili zapreti vse Žide za 16 km dolg in tri metre visok zid. V tem strašnem zaporu se je zbralo skoraj pol milijona ljudi. Dve leti kasneje je začel delovati židovski odporniški po-kret, odkrito pa so se uprli 19. aprila m3. Boji so trajali do
julija. Nemci so geto (tako so imenovali prostor, kjer so živeli Židje), požgali, preživele pa odpeljali v koncentracijska taborišča. V bojih je zgubilo življenje nad 70.000 Zidov!
FIDEL CASTRO V ZSSR — Kubanski premier Fidel Castro bo na povabilo Nikite Hruščova obiskal letos Sovjetsko zvezo. Hru-ščov je izrazil željo, da bi med drugim proučil s Castrom razvoj odnosov med obema državama kakor tudi druga za obe strani pomembna vprašanja.
POLOŽAJ V LAOSU NAPET — Po vesteh zahodnih agencij Je položaj v Dolini vrčev v Laosu še vedno napet in nevaren. Premier Suvana Fuma namerava konec tedna ponovno potovati na to področje. Zahodni krogi vale odgovornost za nastali položaj j2' ključno na laoško napredno gibanje Patet Lao, pri čemer pravijo-da se je spopad v Dolini vrčev vnel zaradi odpora sil gibanja Patet Lao proti enotam nevralističnega generala Kong Lija.
POMIRITEV — OZN, ZAR, Jemenska arabska republika in Saudska Arabija so dosegli sporazum o zaščiti jemenskih meja pred agresijo od zunaj in o popolnem umiku oboroženih sil ZAR iz dežele. Varnostni svet OZN je sklenil poslati v Jemen opazovalce, ki bodo spremljali uresničevanje sklepov. Saudska vlada se je obvezala, da ne bo več podpirala rojalističnega, protirevolucionarnega gibanja v Jemenu, če bo ZAR umaknila svoje čete-Pomiritev je bila dosežena predvsem zaradi zavzetosti in delavnosti svetovne organizacije. U Tantov pomočnik Bunche, ki je marca obiskal Jemen, je ugotovil, da imajo republikanske sild učinkovito kontrolo nad celotnim nacionalnim ozemljem. Če bo Sandija spoštovala sklenjeni sporazum, bo s tem dosežen veliK napredek za zagotovitev miru na jugu Arabije.	_ ,
UGODNO ČETRTLETJE — Po končanih podatkih je bila jugoslovanska industrijska proizvodnja v prvem četrtletju za U °®' stotkov večja kot lani. Okrog 23 odstotkov planirane letne Pr?'1 izvodnje smo že dosegli. V tujini smo prodali v tem času za & milijard din blaga ali za 10,5 milijard več kot lani v istem časU-Uvoz je narastel za 5,5 milijarde.
Š
1
a
%
7
%
1
a
Plodno obdobje
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prva leta po osvoboditvi, ko je slo predvsem za obnovo gospodarstva in stanovanjskih objektov. Ta naloga je bila poverjena gospodarskim svetom in zboru Proizvajalcev. Kljub številnim težavam se je gospodarstvo iz leto v leto moderniziralo, kar ka-tojo podatki za razdobje 1958— 1962.
Celotni dohodek se je povečal ?d 5,266 milijarde na 10,311 milijarde ali za 95,7 %.
Narodni dohodek je v tem času Parastel od 2,105 mdtijlar|d(e na 4,312 milijarde dinarjev ali za 104,8 % Na enega prebivalca je °dpadlo leta 1958 128.000 din narodnega dohodka, ob zaključku tota 1962 pa je znašal 268.000 din.
HITRA RAST
Ce primerjamo te rezultate s Povprečjem republike ali zveze, ugotovimo, da je naša občina v tom času napredovala hitreje. To to toliko bolj razveseljivo, ker so bili ti rezultati dosežena skoraj izključno na račun modernizacije Proizvodnje, z zboljšano organizacijo dela in dvigom produktivnosti. število zaposlenih v gospodarstvu se je povečalo le za okrog 13 odstotkov.
Največje uspehe je dosegla industrija, ki ustvarja skoraj polo-toco celotnega dohodka. Pri tem Pa ni upoštevana kemična tovarna, ki je šla v poizkusno proizvodnjo šele letos. Največja za-s*uga za takšno povečanje proizvodnje pa gre vsekakor delovnim kolektivom, ki so Vložili ogromne napore. Poleg tega so bili potrebni tudi najrazličnejši ukrepi od Združevanja podjetij (Itas—Stoj-Pto Lesna industrija, Inštalacija— kleparstvo—Kovaštvo),	sanacije
'Zidar—Promet, Fototik itd), in Pa znaitne investicije (Kemična ovarna preko 1 milijarde din, dujdlnilk ca. 700 milijonov, Itas knog 3oo milijonov. Lesna indu-tojja okrog 90 milijonov itd.).
tod postavljenih nalog na pod-fucju industrije je ostalo odprto ^Prašanje modernizacije tekstilne rvfanne, ker ni bilo na razpolago ■ tTebnih kreditov Tekstilana pa LP°djetje, ki mu bo potrebno v ^doče omogočiti modernizacijo.
Kmetijstvo in gozdarstvo
.Na področju kmetijstva in goz-n_^va je bii dosežen velik na-c-dek, čeprav se ves čas niso reli.? nekatera osnovna vprašanja JE, db1". vprašanje cen. tii^totni dohodek se je v kme-jstvu jn gozdarstvu povečal od ' ' milijonov na 1,849 milijarde
to 122 %, narodni dohodek pa d!to,to 243 %. To je bilo mogoče ni«6 • z modernizacijo proizvod-Sfli -m 7 ve1ikimd investicijami, liin kilo vloženo preko 1,5 mi-v rde din za gradnjo novih hle-izc’ nabavo živine, mehanizacijo, g5,todujo mlekarne, gradnjo dov^ih	intenzivnih nasa-
dp-.i^d. Podatki veljajo samo za seto ■ 1 sektor. V privatnem nih r^u P3 Je Proizvodnja iz zna-je totiogev nazadovala, saj se nn ^otni dohodek povečeval let-
Povprečno le za 8 %.
POVEČANJE ZA 243% razalv. Velik nazmah je v tem Štoo xu doseglo tudi gradbeni-tem 1 ,CePrav je jasno, da so se v rioju , u dvigale tude cene mate-m storitvam In zaradi tega
primerjava ni popolnoma realna. To-pa velja več ali manj tudi za ostale panoge gospodarstva. Gradbeništvo je v petletnem obdobju povečalo celotni dohodek za 243 odstotkov, narodni dohodek pa za 385 %. Pri tem pa je treba upoštevati, da se je za razliko od drugih gospodarskih panog v gradbeništvu znatno povečalo tudi število zaposlenih in sicer za 142 %.
OBRT
Z razvojem obrtništva v preteklem obdobju ne moremo biti povsem zadovoljni. Medtem ko je obrt družibenega sektorja napredovala tako hitro, da se je istočasno že spreminjala v industrijo (Itas, Inkop, Kovinar itd.), je v zasebnem sektorju precej nazadovala. Vzrok za tako stanje lahko iščemo o nepravilni davčni politiki do obrtništva, delno pa tudi v specifičnih pogojih redko naseljene Kočevske. Z združitvijo obrtnih podjetij Mizar, Tapetni-
PRED VOLITVAMI
štvo in Steklarstvo je bilo končno rešeno vprašanje delovnih prostorov. Izpad uslužnostne obrti iz privatnega sektorja in prehoda nekaterih obrtnih podjetij na industrijski način proizvodnje smo skušali nadomestiti z ustanavljanjem najrazličnejših servisov pri Stanovanjskih skupnostih. V mesilu sta bili ustanovljeni dve Stanovanjski skupnosti, ki sta organizirati poleg servisov za pomoč družini in gospodinjstvu tudi nekatere dejavnosti obrtnega značaja. Ker se je pojavljal problem nezaposlenosti predvsem pri nekvalificiranih ženskah in pri nekaterih manj zmožnih delavcih, predvsem pa za zaposlitev invalidov, je ljudski odbor leta 1959 ustanovil Zavod za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb. Zdaj zavod že prerašča okvirje, za katere je bil ustanovljen, saj zaposluje že preko 130 delavcev, v glavnem žensk.
Za potrebe obrtništva skupaj z Zavodom za zaposlovanje invali-
dov je bilo investiranih preko 100 milijonov dinarjev. Na ta način pa je bilo tudi omogočeno, da se je tudi v obrtništvu celotni dohodek dvignil od 300 milijonov leta 1958 na 650 leta 1962 ati za 117%.
POMANJKANJE VOZIL
Na področju prometa in zvez v zadnjem obdobju nismo posebno napredovati. Vzrokov je več, med njimi najvažnejši — pomanjkanje sredstev za nabavo novih transportnih kapacitet. Podjetje »Avto« tudi ni moglo nabaviti novih tovornih avtomobilov iz inozemstva, čeprav je prav v tem času lepo razvilo mednarodni transport (Avstrija in Zah. Nemčija), s čimer ustvarja potrebne devize.
Lansko jesen pa je ljudski odbor odločil, da v sodelovanju s PTT podjetjem iz Ljubljane pristopi k modernizaciji poštne in telegrafsko-telefonske službe. S tem namenom smo pričeti graditi novo poštno poslopje v Kočevju, v katerega bo vgrajena nova avtomatska centrala.
(Nadaljevanje na 9. strani)
V kratkem zbori volivcev
Na bližnjih zborih volivcev bomo predlagati kandidate za občinsko, republiško in zvezno skupščino. Datumi posameznih zborov v kočevski občini so že določeni. Njihov razpored po volilnih enotah je naslednji:
1.	Struge — Pri cerkvi 28. aprila ob 11. uri v osnovni šoli.
2.	Mlaka 28. aprila ob 10. uri v pisarni kmetijske uprave, Stari log 28. aprila ob 10. uri v osnovni šoti in Polom 5. maja ob 10. uri v osnovni šoti.
3.	Koblarji 24. aprila ob 19. uri pri Fajdigu.
4.	Stara cerkev 24. aprila ob 19. uri v prosvetnem domu,
5.	Slovenska vas 24. aprila ob 19. uri pri Janezu Mikutiču.
6.	Kočevje — Rožni teren 26. aprila ob 19. uri v dvorani družbenih organizacij1 in Mahovnik
25.	aprila ob 19. uri pri Jožetu Kure.
7.	Kočevje — Bračičev teren 23. aprila ob 19. uri v dvorani za komitejem.
8.	Kočevje — desna stran od
mostu do Podgorske ulice 24. aprila ob 19. uri v dvorani za komitejem.
9.	Kočevje — Podgorska ulica
26.	aprila ob 19. uri v osnovni šoti Mirka Bračiča.
10.	Kočevje — Trg 3. oktobra leva stran do Podgorske, Roška cesta do lovske koče 23. aprila ob 19 uri v osnovni šoti Mirka Bračiča.
IGRA NARAVE Foto ing. Briški
11.	Kočevje — Roški teren 26. aprila ob 19. uri v Seškovem domu.
12.	Kočevje — Trg svobode 24. aprila ob 1"9. uri v dvorani za komitejem.
13.	Kočevje — Šeškov teren
24.	aprila ob 19. uri v sejni dvorani ObLO.
14.	Kočevje — Cankarjev teren
25.	aprila ob 19. uri v sejni dvorani ObLO.
15.	Kočevje — Kolodvorski teren 26. aprila ob 19. uri v sejni dvorani ObLO.
16.	Kočevje — Rudnik (do uprave) 23. aprila ob 19. uri v rudarskem domu.
17.	Kočevje — Rudnik (do Šal-ke vasi) 24. aprila ob 19. uri v rudarskem domu.
18.	Kočevje — Trata 24. aprila ob 19. uri v dvorani Elektro.
19.	Šalka vas 5. maja ob 10. uri v kinodvorani.
20.	Željne 5. maja ob 10. uri v klubu SZDL.
21.	Dolga vas 24. aprila ob 19. uri v mladinskem domu.
22.	Cmi potok in Zajčje polje 24. aprila ob 19. uri v Zajčjem polju in Livold 27. aprila ob 20. uri v kulturnem domu.
23.	Mozelj 28. aprila ob 10. url v osnovni šoti in Knežja lipa 28. aprila ob 10. uri v osnovni šoti.
24.	Koprivnik 23. aprila ob 19. uri v osnovni šoli in Onek 28. aprila ob 10. uri v osnovni šoli.
25.	Predgrad 28. aprila ob 10.
uri v zadružnem domu, Laze pri Predgradu 28. aprila ob 10. uri v osnovni šoti in Vimolj pri Predgradu 28. aprila ob 10. uri v osnovni šoti.
26.	Kočevska Reka 28. aprila ob 10. uri v kulturr^m domu, Borovec 28. aprila ob 10. uri v gostilni, Morava 28. aprila ob 10. uri v gostilni Krkovič in Štalcerjl 29. aprila ob 20. uri v osnovni šoti.
27.	Banja loka 28. aprila ob 10. uri v zadružnem domu, Nova sela 28. aprila ob 10. uri v gostilni Antona Celinskega in Kostel 28. aprila ob 10. uri v osnovni šoti.
28.	Fara 28. aprila ob 15. uri v prosvetnem domu, Kuželj 28. 4. ob 15. uri v osnovni šoti.
29.	Osilnica 28. aprila ob 10. uri v osnovni šoti, Papeži 28. aprila ob 10. uri v osnovni šoti, Bos-Ijiva loka 28. aprila ob 10. uri v osnovni šoli.
30.	Podpreska 5. maja ob 10. uri v gasilskem domu, Novi kot 5. maja ob 10. uri v osnovni šoti in Trava 5. maja ob 10. uri v osnovni šoli.
Krvodajalska akcija
V dneh 23. in 24. aprila 1963 bo ekipa zavoda za transfuzijo krvi odvzemala kri v Ribnici za vse področje občine. Organizacija RK je dolžna poskrbeti, da se prebivalstvo občine odzove tej humani akciji v čimvečjem številu. Odvzem krvi bo v osnovni šoti Ribnica 23. in 24. aprila. Zaradi obsežnosti področja naj bi prišli prebivalci Loškega potoka in Ribnice ter okolice na odvzem v torek, 23 aprila, prebivalci Sodražice, Dolenje vasi in Grčaric pa v sredo, 24. aprila. Krvodajalce bodo vozili posebni avtobusi, M bodo začeti z vožnjami že takoj v jutranjih urah. Pričakujemo, da se bodo občani odzvali v velikem številu in s tem dokazati ljubezen do bližnjega, M je njihove pomoči potreben. Zavedajmo se, da kri rešuje življenje.
Kam z
OTROŠKO VARSTVO TUDI PONOČI. OTROKA V VRTEC, MAMA PA K FRIZERJU, ZDRAVNIKU, V KINO, V BOLNIŠNICO... KAM PA Z DOJENČKI?
Stanovanjska skupnost Kočevje mesto namerava uvesti še nove oblike otroškega varstva. Tako namerava organizirati varstvo otrok za uro ali nekaj več na dan. Tega varstva bi se posluževale matere, ki bi šle rade k frizerju, v trgovino, k zdravniku, v kino ali drugam oziroma bi rade napravile doma nekaj v miru, medtem pa nimajo kam dati svojih otrok.
Nadalje namerava Stanovanjska skupnost organizirati tudi varstvo ponoči, ki bi bilo namenjeno predvsem otrokom mater, ki delajo ponoči, ki morajo kam
USPEL ZABAVNI VEČER
Preteklo soboto so organizirali pripadniki JLA iz Ribnice v Se-škovem domu v Kočevju zabavni večer za kočevsko mladino. Izvedli so več zabavnih melodij in narodnih pesmi iz vseh krajev naše države. Po programu je bil ples. Prebivalci Kočevja, ki so tudi prišli na zabavni večer, so bili s programom zelo zadovoljni. Predstavniki garnizona in kočevske mladine so izrazili željo, da nadaljujejo s takim in podobnim sodelovanjem. Med letom bo več srečanj, v kratkem pa namerava naša mladina obiskati pripadnike JLA, seveda tudi z naštudiranim programom.
-en
otroci ?
na pot, pa ne morejo vzeti s seboj otroka, oziroma ki ostanejo dan ali več v bolnišnici.
Seveda bi se vse tri oblike otroškega varstva med seboj dopolnjevale (varstvo med zaposlenostjo matere, občasno varstvo in nočno varstvo) tako, da bi mati, ki bi morala na primer v bolnišnico, lahko pustila ves čas svoje
Odloki o
Občinski ljudski odbor Ribnica je na zadnji seji sprejel več odlokov v zvezi z bližnjimi volitvami v občinsko skupščino. Tako so sprejeli predlog odloka o določitvi številčnega sestava občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti ObLO ter o določitvi skupin v zboru delovnih skupnosti. Nova občinska skupščina bo imela 52 članov, v vsakem zboru po 26 odbornikov. Odbornike zbora delovnih skupnosti (26) bodo volili po naslednjih skupinah: v prvi skupini (industrija) 11 odbornikov, v drugi (kmetijstvo) 8 odbornikov, iz prosvete in kulture trije odborniki, zdravstvo in socialno varstvo dva odbornika in v skupini delovnih ljudi državnih organov, družbenih organizacij in društev dva odbornika.
Na seji so sprejeli tudi odlok o določitvi volilnih enot za volitve. O volilnih enotah smo že poročali v prejšnji številki (za splošni zbor). Odborniki so se z razdelitvijo volilnih enot v glavnem strinjali, razen odbornika iz Šegove vaši, ki je menil, da Loški potok ni pravilno razdeljen (ker sta Segava vas in Hrib skupaj, Mali log, ki ni velika vas, pa ima svojo volilno enoto). Če pa bi hoteli napraviti drugačno razdelitev, bi morali povečati število mandatov, in končno, tako razdelitev so predlagali tovariši iz Loškega potoka.
Te dni se posamezne krajevne organizacije Socialistične zveze sestajajo in razgovarjajo o pripravah na volitve in o kandidatih ir. občinsko skupščino. Naslednji teden bodo po vsej občini zbori
odsotnosti otroka v vrtcu. Vse te oblike varstva pa so le za otroke, stare nad 2 leti.
Stanovanjska skupnost je prav tako še vedno pripravljena organizirati varstvo dojenčkov (otrok do dveh let starosti). Žal doslej zaposlene matere niso pokazale dovolj zanimanja za to varstvo, čeprav bi bilo potrebno in koristno. Če bodo pokazale tako malo zanimanja tudi za občasno in nočno varstvo otrok, potem prav gotovo vse te nove oblike varstva in pomoči ženi ne bodo zaživele.
volitvah
volilcev, kjer se bodo občani temeljiteje pogovorili o načina volitev in o svojih kandidatih. Poudariti velja, da bodo Zbori vo-1 ileev skoraj v vsakem večjem naselju, tako kot navadno, in ne samo v vsaki volilni enoti. Občinski ljudski odbor je že sprejel odlok o določitvi območij in o kraju zborov volilcev.
Oba zbora ObLO sta na seji tudi potrdila odloik o imenovanju občinske volilne komisije. Predsednik komisije je Poje Jože, sodnik Okrajnega sodišča v Kočevju, namestnik pa Jesenko Milan, sodnik Okrožnega sodišča Ljubljana, tajnik Nosan Maks, uslužbenec ObLO, namestnik pa Nosan Ferdinand, pravni referent pri ObLO. Član komisije je Železnik Franc, uslužbenec ObLO, namestnik pa Drobnič Maks, učitelj.
Sklad družbenih organizacij
V ribniški občini dela v treh temeljnih političnih institucijah 5 profesionalnih družbeno političnih delavcev (obč. komite ZMS, obč. zveza za telesno vzgojo, obč. svet Svobod itd.). V minulih dveh letih je bilo v občini 62 osnovnih enot družbeno političnih organizacij. SZDL je do sedaj nudila tem organizacijam pomoč, neurejeno in pomanjkljivo pa je bilo financiranje družbeno politične dejavnosti. Včasih so bila dana sredstva neposredno od občine, včasih pa od SZDL.
Potreben pa je poseben sklad,
»če bi bil zdravnik, bi poslal na zdravljenje vse ljudi, ki svoje delo cenijo za pomembno.«
Bertrand Russell, britanski filozof
»Dober govor mora imeti dober začetek in učinkovit konec. Najvažnejše pa je, da sta si čimbolj blizu.«
Antony Eden,
VTISI S POTI PO SOVJETSKI ZVEZI
Pretekli torek je v klubu SZDL v Kočevju predaval ° vtisih s potovanja po Sovjet' skl zvezi Julij Planinc, ki J pred kratkim obiskal to drža' vo z jugoslovansko sindikati1 delegacijo. Predavatelj Je besedi in sliki predstavil P°” slušalcem Moskvo, SibinJ°i Kijev in Volgograd (bivši Stalingrad). Nadalje je govoru
političnem, gospodarskem, ku
turnem in ostalem življenju Sovjetski zvezi, ki ga je im. priložnost spoznati med 0111 skom te dežele, ogledu toVfL? in v razgovorih s sindikalnim delavci v SZ.	,
Za predavanje je bilo velik zanimanje, saj je bila klubsk soba popolnoma zasedena. slušalci so dejali, da si še ze podobnih predavanj.
ki bi vodil enotno politiko fin ciranja vseh družbenih organ1 cij in društev. Dosedanji na zbiranja sredstev za te vrste javnosti ni poznal redne pom delovnih organizacij, sedaj .P® 'v bo treba pritegniti, da bi se bodoče še bolj zanimale za ra in napredek družbeno političnem življenja v komuni. S tem bi r bremenili proračun, zagotovili F redne j še dohodke organizacija : V letošnjem letu bi s sreds proračuna in skladom zagoto okrog 11 milijonov dinarjev.
V dosedanjem financiranju J bilo zanemarjeno • delo teles vzgojnih društev, kulturno Pr svetnih društev in DPD.	n.
O ustanovitvi sklada za fma ciranje družbenih organizacij i razpravljal na zadnji seji Od Ribnica in sklenil, da se us ^ novi. Za upravnika sklada je imenovan Stane Goršič.
LOGIČEN ODGOVOR
■ nov1
Delovodja delavcem pn stavbi, ki sedijo in kadijo:	.
»Med delom je prepoved® kaditi!«
»Zato pa ne delamo.«
OBRAZI:
Kmetijstvo — tovarna brez strehe
Matijo Lesarja, ki mu pravijo kar Matic, sem dobil doma; bil je grd aprilski dan, pa mu ni kazalo hoditi na njive. Tako smo imeli dovolj časa poklepetati ob dobrem domačem žganju o problemih kmetijstva in o bližajočih se volitvah ... Namreč, tovariš Lesar bo na sedanjih volitvah kandidiral v občinsko skupščino, v kmetijsko skupino zbora delovnih skupnosti.
Je trden gospodar in razgledan človek, saj aktivno dela tudi v zadružnem svetu, katerega predsednik je. Vendar je nekako re-signirano dejal, ko se mi je predstavil:	»Lesar Matija, Gorenja
vas, kmet, kako dolgo bom, ne vem ...« Vendar pa sem mu bral iz obraza, da ne misli prehudo, takole malo za šalo...
Ko sem ga vprašal, kako dolgo je že v zadrugi, je odgovoril:
»Že vsa povojna leta, pa tudi pred vojno smo imeli v Ribnici zadrugo, celo dve. Kar rad se
spominjam tistih časov. V neprestani borbi s trgovci smo zadružniki dobro delali in izvojevali marsikatero zmago. Tako smo tudi imeli kaj pokazati... «
In nato je stekel pogovor o kmetijski politiki, davkih itd. Po njegovem mnenju bi bilo treba kmetijstvo čisto drugače postaviti. Regresiranje kmetijskih posestev je dobra stvar, vendar naj bi za osnovo služila dejanska proizvodna cena. Dobro bi tudi bilo tekmovanje med posameznimi posestvi, kar bi stimulativno vplivalo nanje.
— KAKŠNA JE PO VAŠEM VLOGA ZADRUŽNEGA SVETA?
— V prvi vrsti dvig in pocenitev proizvodnje, skrb za čim hitrejši razvoj kmetijstva. Sicer večkrat slišimo različne kritike, predvsem na račun družbenih posestev. Ne rečem, marsikaj je vredno kritike, toda veliko je tudi dobrega, kar navadno spregledamo ... Kritika je dobra, toda vedno mora biti na pravem mestu in konstruktivna, kajti na napakah se pač učimo. O delu našega zadružnega sveta lahko trdim, da je plodno, saj člani večkrat dajo dobre predloge; vsak se čuti odgovornega.
— POGOJI ZA RAZVOJ KMETIJSTVA PRI NAS?
— Zdaj že lahko govorimo o uspehih. Posestvo Ugar že dobro dela, čeprav je bilo marsikomu kamen spotike. Tudi pogodbeno sodelovanje se je močno razvilo; ljudje pač vedo, da kdor več vlaga v zemljo, tudi več dobi (vendar ne vedno). Morale bi biti razlike v cenah pri kooperantih
in nekooperantih Kdor °^rUgo, zemljo v sodelovanju z 23(1 Vxet' ji omogoči, da lahko že v z‘ ^ ku leta realno planira odkup. t česar ima koristi tudi koope
— OBČINSKI ODBORNIK MORA BITI...?	]aJlico
— Precej razgledan, da uspešno sodeluje pri delu v skega odbora. Sodelovati A? našem družbenem življenj le na svojem delovnem P°dc.0pal Le tak človek bo lahko za"Lgpo širše družbene koristi, uS ^aV' predstavljal svoje volivce . je zven in ne bo mogel zastoP« ' y, svojih osebnih stališč in K
.»rr-oS'
— IN KAKŠNA BO ^ g0 NJA LETINA? KAKŠNA PROGNOZE?	,. 0Z>'
— Zaenkrat je težko mina slabo kaže. Za Pornilav6dn°' posevke pa velja isto kot . jia kaj lahko se hitro spre^. _ je bolje — ali slabše. Kmetu pač tovarna brez strehe, 00 je od vremena ...	r :Ve®
Andrej Tomšič:
Uporna kri
, Kmalu so vsi trije prišli do ceste in vojak je ustavil 'to, iz katerega je skočil oficir. Vojak mu je raportiral in ato odstopil. Prvič v svojem življenju sta zaslišali osovra-ni »Heil Hitler!« in vedeli sta, da je zanju konec svobode, že °žili so ju na kamion, poln vojaštva, na katerem sta : °da njuna tovariša iz bolnice — Marko in Jože. Kamion Počasi odpeljal proti Kočevju.
Ujetniki so se prestrašeno gledali in nihče se ni upal
spregovoriti.
»Partisanen?« je vprašal eden izmed vojakov.
„	’’Ne, ranjena sem bila, ko ste bombardirali Kočevje
ea mesecem«, je odgovorila Sonja, vid )>A’ ■''a’ Kotsche«, je razumevajoče potrdil vojak, ki oči-no ni razumel ničesar in široko zarežal v njuno lice. čas' °^a le tra)ala dolgo, saj so kamioni vozili zelo poki n Pred njimi je šla pehota, kot bi napadala partizane, se p? v resnici sploh ni bilo na tem koncu. Umaknili so štiJ’, °k° v gozdove, v Rog, ki jim je dal zavetje že ne-v ,rat' Kljub temu pa so prodirajoči sovražniki streljali Sak grm, kjer se je kaj premaknilo, delil-° 80 ujetnike pripeljali v Kočevje, so jih najprej razbili*1 ?° barakah v bližini železniške postaje. V njih so že Da tu-*®tniki, ki so jih polovile nemške patrole spotoma, je o"- * Prvi aretiranci iz Kočevja in bližnje okolice. Bilo s blvidno, da so se domači izdajalci pripravili za obračun nit j1ja<?n*kt in simpatizerji partizanske vojske. Nevidna bilo z??istva se je prepletala med ljudmi in le malo jih je ’ ki so si upali na cesto.
Vaii Kekaj dni so ujetnike pustili v miru. Niso jih zasliše-in ' “Drake pa so se med tem polnile z novimi aretiranci Hitri;.. e Pretesne. V sobah, napravljenih za največ 15 Uh je bilo po 40 in več.
obl z Sv°jih skritih lukenj so se pojavili izdajalci, nekateri Srnrf 6ni X. nemške uniforme, nekateri pa v uniforme Legije satjjjl' Načela se je selekcija aretirancev in ujetnikov. Po-vajj °. 80 jih vodili v sobo ene izmed barak ter jih zasliše-°dp' .e nrnlokdo se je vrnil nazaj v sobo, iz katere so ga 2tod'i	K jetniki so živeli v negotovosti, kaj se bo z njimi
Slišali;’ sa’ 80 mnogokrat, ko so odpeljali tega ali onega, je n * 12 sobe, kjer so jih zasliševali, njihovo kričanje, kar Pomenilo, da jih pretepajo.
dan Potem, ko so ju ujeli, so najprej odpeljali kdaiNV sobo se ni več vrnila in Sonja je strahoma čakala, danJ ,pnde na. vrsto. Ni ji bilo treba čakati dolgo, še isti ' Romaj nekaj ur kasneje so odpeljali tudi njo.
V njP?aŠ1 v-se j® v zaka.ieni sobi barake, kjer so zasliševali, klon V® bi!a samo navadna miza in nekaj stolov ter dolga Som/?; mizo je sedel oficir, ki se je vprašujoče zazrl v Ujej gledal jo je minuto, dve, nato pa vstal in stonil k ji ji' jva, stoleh je sedelo nekaj vojakov. »Sedite!« Ponudil So ■ nasproti mize.
dela s nia je sedla in po telesu jo je spreletel drget. Zaveso ;n ? je, da se boji, da jo je strah pretepanja in muk, ki *skalp Cakale. V glavi se ji je podilo tisoč misli, mrzlično je -ešitev. čenrav se je dobro zavedala, da je ni.
»N6 Partizanka?« jo je vprašal oficir v slovenščini. t>robp6, Kan j ena sem bila pri bombardiranju Kočevja. Hiško n bornbe mi je prebil roko in morala sem iskati zdrav-v nar,P°m°č. V Kočevju ni bilo zdravnika, zato sem morala uzansko bolnico. Tam so mi tudi odrezali roko.« kot ua .ateri brigadi ste bili?« jo je zopet vprašal oficir,
»NiJ nleno pojasnilo preslišal. boinjR.lsem Uila v nobeni brigadi. Rekla sem, da sem bila v. kjer so mi odrezali roko.«
sar9(( ,• ° j® bil komandant vaše brigade? Kdo je bil komi-»N» Uporno ponovil.
.vem. Nisem bila v brigadi.«
Za njP/ateri enoti ste bili in kie ste bili ranjeni?« Oficir »Ni« oda9vore sploh ni hotel vedeti. aard'mtvm bila v nobeni enoti. Ranjena sem bila pri bom-^liala U Kočevja pred dobrim mesecem,« je uporno podatki '° le porogljivo gledal in ji očividno ni verjel. Po-»Znk ;re 1® dobil od nje. so govorili drugače ... ste bili /1 ne prenehate z lažmi, saj vemo, kdo ste in kje »r-^aujeni,« je vprašal ostreje.
, »Pokrx;m resnico«. je trdo odgovorila, čenrav se ie bala. v° lakov i vodnika Petino!« je ukazal oficir enemu od Qdgovor;,kl 80 sedeli v sobi in se ob vsakem Sonjinem l Voi^/.^oadilvo smejali.
s er,ini 16 odšel in se kmalu vrnil z mladim moškim, ob-?°br0 n v uniformo Legije smrti. Bil ie domačin in je Sonjo n fanaV;?nal še iz časa italijanske okupacije. Bil je zagrizen , N0 °en Privrženec »voiskuioče se cerkve«, rt ^1 W 16 sonia zagledala, ie vedela, da ie z njenimi /hžino /®' Petina, ni poznal samo nje. temveč tudi nien0 v? bila-., e1 -1e' da je njen oče padel v partizanih in da 1 a ,1e h partizanih tudi niena brata Milan in Iztok. Skie-»Jq / po tajila še naprej in da Petine ne bo poznala. Poznaš?« je vprašal oficir Petino.
Sindikat trgovcev
Nedavni občni zbor sindikalne podružnice Trgoprometa Kočevje, v katero so vključeni tudi zaposleni pri trgovskih poslovalnicah Petrol, Odpad, Varteks, Peko, Tobak in Planika, je pokazal, da so trgovski delavci na območju kočevske občine pri svojem delu v minulem delovnem obdobju dosegli lepe uspehe. Tesno sodelovanje z organi delavskega upravljanja in vodstvi podjetij sindikalne podružnice je omogočilo, da so pravočasno reševali številne probleme s katerimi se je zlasti srečaval delovni kolektiv trgovskega podjetja Trgopro-met. Eno najbolj problematičnih vprašanj je bila odvišna delovna sila, ki je nastala zaradi pridobitev kvalifikacij večjega števila vajencev, ki so jih imeli v uku. Razprava o tem vprašanju pa je pokazala, da je treba pridobivanju potrebnega kadra posvečati vso skrb in da naj se sprejema vajence v uk načrtno. Omenili so tudi, naj bi tudi v prihodnje skrbeli za izobraževanje zaposlenih na delovnih mestih.
Poročilo in razprava sta pokazala, da je bilo delo organov
upravljanja zadovoljivo. Centralni delavski svet, ki je imel v letu 1962 10 sej, je sprejel 174 raznih pomembnih sklepov, pomembno vlogo pa so odigrali obratni delavski sveti posameznih trgovskih enot. Pregled dela organov delavskega upravljanja kaže, da so ti s svojim zadovoljivim delom v mnogočem doprinesli k uspešnemu reševanju številnih vprašanj, s katerimi so se srečavale posamezne poslovne enote in celoten kolektiv. Navzlic zadovoljivemu delu pa bo potrebno po mnenju članov sindikalne podružnice tudi v prihodnje vlagati vse napore, da bo delo poslovnih obratnih delavskih svetov boljše in da bodo ti skupaj z zaposlenimi po EE vlagali vse napore, da bo odnos do potrošnikov čimboljši in da bo izbira blaga čim večja. Ti nanori so potrebni, ker si potrošniki želijo vedno čim boljšo izbiro blaga in če tega ne dobe v Kočevju ali svojem kraju, odhajajo nakupovati v večja središča. Sprejeli so tudi program, ki predvideva, da bodo nekatere lokale poslovnih enot v Kočevju in drugih krajih na Kočevskem v tem letu obnovili.
Drevesa umirajo stoje
Foto: ing. Briški
Odvzem krvi v Ribnici
(or) — 23. in 24. aprila bo v I ribniški občini krvodajalska akci-; ja. Na to humano akcijo se pri-! pravljajo krajevne organizacije ! Rdečega križa, ki zbirajo prijav-! ljence, in sindikalne organizacije. Letošnji plan predvideva
•	okrog 450 krvodajalcev. Za razli-;| ko od prejšnjih let bo letos odit vzem krvi za vse krvodajalce v j Ribnici. Tako kot druga leta pri-! čakujemo tudi letos zadovoljivo j udeležbo, saj smo prepričani, da ! se bodo starim krvodajalcem pri-! družili tudi novi v plemeniti ge-
•	sti, da kri rešuje človeka.
SODRAŽICA
(or) — Ker se je trgovsko pod-! jetje »Travna gora« priključilo ; trgovskemu podjetju »Jelka« Rib-I niča, so se tudi člani sindikalne | podružnice tega podjetja, ki so ! bili doslej v sklopu sindikalne ! podružnice SUHA ROBA, pridru-! žili sindikalni podružnici »Jel-
ke«, člani sindikata iz SUHE ROBE pa so se pridružili sindikalni podružnici »žične pletenine« Sodražica.
Na zadnjem letnem občnem zboru, ko so razpravljali o reorganizaciji, oziroma pridružitvi novima sindikalnima organizacijama, so med drugim sprejeli sklep, da se dodeli odboru za gradnjo ribniškega sindikalnega počitniškega doma v Novi gradu denarni prispevek v znesku 10.000 dinarjev.
SZDL Sušje pred volitvami
(or) — 11. aprila je bila v Suš-jah seja krajevnega odbora Socialistične zveze, na kateri je sodeloval tudi predsednik občinskega odbora SZDL Bogo Abra-hamsberg. Razpravljali so o predvolilni dejavnosti in nalogah Socialistične zveze pred volitvami.
Na seji so se člani podrobno pogovorili o kandidatih, katere bodo predlagali za kandidatno listo na bližnjih zborih volilcev. Na območju krajevne organizacije SZDL Sušje bosta dve volilni enoti, v katerih bodo volili po enega odbornika v f ,šni zbor. Za obe volilni enoti su predvideli 4 kandidate iz vrst najzaslužnejših družbenih in javnih delavcev. Govorili so tudi o ostalih vprašanjih v zvezi z volitvami.
MEDOBČINSKI GOZDNI SKLAD
Na zadnji seji ObLO Ribnica so imenovali upravni odbor medobčinskega sklada za občine Ribnica, Kočevje, delno Ljubljana— Rudnik in Grosuplje. V upravnem odboru so iz naših dveh občin Cihal Veno in ing. Malnar (Ribnica) ter Andrej Pirnat in Stane Lavrič (Kočevje). V upravni odbor pride po svojem položaju tudi upravnik gozdnega sklada. Za upravnika je ObLO imenoval Andreja Abrahamsber-ga, dosedanjega uslužbenca občinskega ljudskega odbora. Sedež sklada bo v Ribnici.
-----------.	-	-	———	j|
'Ucedmkova pošta f
Sadno drevje pada
! Pod gornjim naslovom je ob-! javil vaščan iz Starega loga \ članek v NOVICAH 5. aprila I 1963. V pojasnilo njemu, kot mogoče tudi nekaterim drugim občanom, ki jim ta ukrep ; uprave KGP v Starem logu ni ! razumljiv, posredujem nasled-! nje pojasnilo:
Vse sadno drevje v naši ob-I čini je okuženo z ameriškim ; kaparjem. Ta sadni škodljivec ; je z zveznim predpisom pro-! glašen za nevarnega škodljiv-! ca in je zato na osnovi obsto-! ječih zveznih in občinskih ! predpisov obvezno v vseh sa-; dovnjakih izvajati redno pre-; ventivo, ki omejuje nadaljnje \ širjenje kaparja. Zato je po-! trebno sanirati sadovnjake, se ! pravi, odstraniti ostarelo in ! suho drevje, čistiti drevje in j ga pozimi vsaj enkrat škro-! piti.
V kolikor teh ukrepov ne i bomo dosledno izvajali, bomo ! obsodili vse sadno drevje na j; počasen propad, ker bo okuž-; ba s kaparjem in ostalimi I; škodljivci lahko dosegla tako j!| stopnjo, ki ne bo vplivala več I samo na kvaliteto pridelka.
pač pa bo iz leta v leto moč-> neje prizadeta rodnost drev-! ja. Prav tako je važno, da se ! ti ukrepi izvajajo povsod, ker I se sicer bolezni in škodljivci ! širijo iz nevzdrževanih sadov-• njakov v vzdrževane in zato ; tudi v teh ti ukrepi nimajo i polnega učinka.
! Medtem ko je vzdrževanje ! zasebnih sadovnjakov še kar ! zadovoljivo, je bila vedno pe-
reča nega sadnega drevja na družbenih zemljiščih. Vzdrže- ! vanje tega sadnega drevja, ki I je razmetano po celem pod- j ročju posestva v nestrnjenih j nasadih, predstavlja za pose- ; stvo veliko breme, vzdrževal- \ ni stroški so visoki, na drugi ! strani pa je sadje nemogoče ! zaščititi in je posestvu uspelo I obrati vedno le manjši del j pridelka. V takem stanju kot ; so sedaj, pa teh sadovnjakov ; ne moremo pustiti, čeprav za- ! enkrat mogoče to drevje še ! daje nekaj pridelka, predstav- ! Ija na drugi strani vir okužbe j za vse sosednje, bolje vzdrže- j vane sadovnjake in tako po- ; vzroča več škode kot je vre- | den eventuelni pridelek tega ! drevja, ki je iz leta v leto ! manjši.	j
Zato je posestvo že v pre- ; teklem letu začelo z načrtno \ sanacijo, to je odstranjena- \ njem starega in suhega drev- ! ja, preostalo sadno drevje pa j daje v najem bodisi svojim ‘j delavcem ali ostalim zasebni- |;j kom, pod pogojem, da ti drev- !ji je redno čistijo in škropijo. !
Iz navedenih vzrokov je te- jj meljita sanacija sadnega drev- ■ ja v Starem logu ne samo \ opravičljiva, temveč je to nu- \ jen ukrep, ki bi ga morali ! dosledneje izvajati tudi na I ostalih področjih posestva. Se-veda pa bo potrebno istočas- ; no zagotoviti redno vzdrževa- \ nje ostalega drevja, bodisi s \ strani posestva ali zasebnikov ! — koristnikov tega drevja.
Ing. M. B. j
Miroslav Svandelik:
J^htLadno 2tnkLnsko oz2užj<z
Poslušala sva radijsko oddajo za starše. O vzgoji otrok.., »Če se zakonca pogosto prepirata, lahko tako početje zelo škodljivo vpliva na razvoj otrokove duševnosti ...« Z Jarmilo sva se zamislila, da bova omejila najine izpade in izbruhe jeze ter da bova skušala ustvariti bolj skladno družinsko vzdušje. Za blagor najinega otroka.
Začel sem prvi. Ko sem se naslednji dan vrnil iz urada, sem ženico najprej poljubil in se ji potem prijazno nasmehnil: »Pomisli, draga Jarmi la, po grlu sem pognal celi dve tretjini predujma! Prepričan sem, da se zaradi tega ne boš ujezila in mi ne boš rekla žal besede...«
»Kako bi le mogla, ljubi mo-žek,« je zagostolela Jarmila. »Kar si storil, dobro si storil! Sedi h kosilu in nikar ne godrnjaj, meso se je tako prismodilo, da ga gotovo ne boš mogel pojesti.«
Naslednji dan mi je ženka skočila v objem, ko sem bil še v predsobi: »Mili moj Ernest, čudovito presenečenje sem ti pripravila! Prodala sem tvoj dragoceni harmonij v starinarnici in si za izkupiček kupila novo obleko in sesalec za prah. Reci, če ni bila to sijajna misel!«
»Vsekakor,« sem se brez premisleka strinjal. »Toda tudi jaz
sem ti medtem pripravil podobno presenečenje. Porabil sem nekaj stotakov iz tvoje hranilne vloge in kupil svoji tajnici, gospodični Hermini Dolusovi, prekrasen krznen plašč. Ko bi jo le videla, kako je bila revica srečna ... Toda predraga golobička, nekoliko si prebledela, ti je morda slabo, opotekla si se!«
»Ne, prav dobro mi je,« je odvrnila Jarmila. »Hermina je tako lepa in prijetna, le kako sem jo mogla takrat tako udariti s tistim krepelcem? Zal mi je tudi, da sem jo zadnjič ugriznila, revico, in, da ne pozabim, tudi meni se obeta krzneni plašč. Gospod Cožinek bo gotovo mož beseda... To je tisti, ki si ga hotel zadaviti kar z brisačo in za katerega si dejal, da ga boš polil s petrolejem in neusmiljeno zažgal.«
»Toda to se je vendar dogajalo v času, ko v naši družini še ni bilo skladnega vzdušja«
»Da,« je menila Jarmila, »takrat sva se prepirala še za vsako malenkost. Toda danes je vse drugače ...«
Objel sem jo: »Šele sedaj imamo v našem domu razmere, ki bodo pravilno razvile značaj našega sinka. Prepir je za vedno pregnan čez prag!«
Nekaj tednov po tem, po najini odločitvi, pa so naju poklicali v
piše Jožek
DRAGI STRIC UREDNIK!
Danes še nisem bil tepen, to pa zato, ker imata ata in mama danes vroč dan — »družinsko idilo«. Ata je rekel, da bomo pri nas jedli klobase, ker ga je mama zmerjala s prašičem. Vsa zadeva pa se vrti le okrog vode. Veš, stric urednik, okrog navadne vode. Zaradi navadnega aj-marja vode je bil naš ata zmerjan s prašičem. Namreč takole je: na Trati imamo eno luknjo, v kateri je včasih voda. To luknjo imenujemo tudi studenec, ki je po svoje zelo zanimiv, nekakšen čudežen studenec s čudežno vodo, kar se ti bo zdelo morda neverjetno, pa je le res. Poglej, stric urednik, če slučajno zaslutim, da bom v šoli vprašan (pa ne znam snovi), uidem mami in zdirjam k tistemu čudežnemu studencu, se napijem tiste čudežne vode in sem gotov, da mi teden dni ne bo treba v šolo. To pa zato, ker bom imel čez pol ure že vročino, po črevesih se bo trkljalo in pokalo, da bo kaj, hlače bom pa kar v rokah nosil.
Kajne dragi stric urednik, da je ta voda res čudežna!? Če ne bi šel rad na šiht, se kar naše čudežne vode napij, pa boš lahko en mesec marodiral. Da pa bi se na Trati nabil kake druge vode, ki ni tako ali pa tudi nič čudežna, sploh ni mogoče, ker je ni. Naša draga mama pravi, da je ta voda svinjska, jaz pa v njej (v vodi namreč — ne mami) vidim same dobre stvari. Umivati se mi ni treba, ker me mama ne pusti v tisti vodi. Umijemo se samo, kadar je dež (sedaj je to pogosto).
Še bolj imenitno je, da lahko
šolo... Zaradi učenca Josepha Braboučka...
»Ne moremo več vzgajati vašega sinka,« je obupano zatarnal ravnatelj. Drugi učitelji so žalostno prikimali: »V njegovem značaju se je razbohotil čuden cinizem! ... ,Kaj menite,’ mi reče ter me dregne v hrbet, .pravkar sem učenko Pipavo dobro polil z modrim črnilom in ji podtaknil v aktovko crknjeno podgano, gotovo nimate nič proti temu. Dekle je malce omedlelo in ... Ali pa pride k nadučitelju in poroča: »Veselo presenečenje, tovariš nadučitelj, učenca Kacafirka sem vrgel skozi zaprto okno, padel je na gredico kmetijskega krožka in še sedaj leži tam ves omotičen. Okno je seveda razbito. Morate priznati, da vse skupaj ni bila slaba misel.’ Ali pa pride k učiteljici: ,Gospodična, zaupal vam bom novico, zažgati nameravam vse šolske zveze in tropske metulje pometati z mosta v Vltavo. . . Toda gospodična učiteljica, zakaj prebleda-vate, vam je morda slabo...?’ In tako naprej, vsak dan nekaj novega«
Ravnatelj je sklenil roki in naju gledal s solznimi očmi. Tudi Jarmila je sklenila roki. In jaz tudi. In vsi smo imeli solze v očeh.
Najin fant je postal prava baraba. Nič ni pomagalo skladno družinsko vzdušje. Podivjal je in se pokvaril. In naj nam še kdo reče, naj se ravnava po navodilih, da skladno vzdušje vpliva na človeka.
zboliš, kadar se ti zazdi. Zato je treba to vodo zaščititi, ker je za nas mulce pravi blagoslov. GO sosedovega Renčija sem nekaj zvedel, ta pa spet od svojega ata, ki je nekaj več, kakor PraV naša ljuba mama, da bomo n Trato gradili vodovod in da o vode dovolj. Upam, da iz teh govoric ne bo nič in da se bo, kakor vedno doslej, še vse srečn končalo in nam bo še naprej ostal studenec s čudežno vod • Če moreš, stric urednik, prepre to, za kar ti bomo mulci iz Trat
hvaležni, najbolj pa tvoj .
JožeK-
V zračnem oceanu
Zrak, ki nas obkroža, omogoča nastanek in razvoj življenja Zemlji.
Od rojstva do smrti človek prestano diha, iz zraka črpa kis1’ ki je neofohodno potreben za z1 ljenje. Tako človek v enem dn vu dobi v pljuča okoli 13 kub nih metrov zraka.	. k
Če zemlje ne bi obkrožal ®jr’ bi na črnem nebu videli blešce > žarečo sončno kroglo. Noč bi n stala in izginila trenutno. Svet bi bilo le tam, kamor bi d o sp sončni žarki direktno. Ostala m sta bi bila v popolnem mra ; podobno kot na Mesecu, kjer zraka.
Svetlobne pojave na Zemlji P ° jasnjujejo s tem, ker se svetlobni snop, kri prihaja iz . ca, razbije v milijone najdrobn ših delov, iz katerih je sestavu ^ na zemeljska atmosfera. In k _ delci najmočneje razsipavajo ■ dre in vijoličaste sončne svet ne žarke, je nebo modre barve.
Atmosfera vpliva na naše PV nebje. Če Zemlje ne bi obkr v la atmosfera, bi temperatur ^ enem dnevu dosegla preko ^ stopinj podnevi, ko sije sonce-noči pa bi padla na več kot n us 100 stopinj.
Vremenskih pojavov:	° t\0
snega in drugih —- ne bi fga biti brez Zemljinega zraCta]<o plašča — atmosfere. In prav ne bi bilo rastlinskega sveta-
Kako bi bila videti ^ h brez zračnega plašča: Sonc sijalo s popolnoma črnega ^ in bi žgalo suho zemljo. ^ y bilo niti kapljice dežja nit' manjšega vetra. Ponoči b' \e zelo mraz in povsod bi bi gola zemlja, mrtva pustinja.
Rekli so.. •
»Ni potrebno, da si Ijamo, da bo Zvezna	.
Nemčija lepega dne v P0^ s ju, da bo predstavljala rJig« katerim maha atlantski P
Fritz Erler,	j.
socialnodeino
ski poslanec z
hodnonemsK6*5
Bundestag**
mi všeč ženske’ 0.
Ivo spreminjajo
»Niso materinstvo klic.«
hj naj oblečejo močnejše ženske?
že du,b tsmu» da se je o tej temi škod °1™ pisal°, morda ne bo ljain®Va^°’ če zopet malo pokram-
da^trjetno glavni vzrok temu, 80 nekatere močne žene ne-
LMali nasveti
Ull^™,lll,lll^*e»..
OKENSKO STEKLO
rnP^eP_*ke šipe lahko lepo očistijo ' ™sov.° v°do, jih nato spere-romln obrišemo s čisto krr-o ozi-d0K,a 2 jelenovo kožo. Kis je tudi oj v ? sredstvo za čiščenje tem-robov pri kopalnih kadeh.
primerno oblečene, prav dejstvo, da si kar nočemo priznati, da se nagibamo k debelosti. Res je, da so mnogim obline celo zelo všeč, a če so pa te le preveč občutne, jih moramo skušati s pravilno izbrano obleko ublažiti.
Česa naj se močne žene predvsem izogibajo? Začnimo kar z barvno lestvico. Prav gotovo ne boste izbrali kričečih barv, prav tako tudi ne velikih upadljivih
vzorcev in svetlikajočih se kvalitet. Črtasto blago je prikladno za vas, vendar pozor — črte morajo potekati vertikalno. Prav tako se boste odrekli širokim pasovom in pretirano ozkim krilom. — »Prin-ces-kroj« je zelo primeren za vas. Verjetno veste, da je v plisira-nem krilu močna ženska prav smešna, medtem ko v dobro krojenem kostimu zelo privlačna. Izogniti se morate tedaj sedaij
modnemu redingot kroju. Tudi hlače raje prepustite drobnim dekletom. Ce pa okoliščine zahtevajo, jih boste pač oblekli, le vetrovka ali pulover naj bosta daljša, sedanja moda vam je itak v tem pogledu naklonjena, saj so silno modeme kazak jopice. Pri močnejših nogah ne boste segale po salonarjih z izredno visoko peto, zadovoljili se boste s 5 do 6 cm visoko peto. Izognite se vsem upadljivim detajlom, sicer bi naj to upoštevale vse žene, posebno pa še močnejše. Upravičeno pa lahko nosite širšo verižico.
Naše navade niso izvirne
POMIVANJE TAL
vanfdar b°mivarno tla v stano-dUL U’ nastane lahko neprijeten sušij klAZ^ne šele, ko se tla po-Ce vodi primešamo nekaj jetri« tevpentinovega olja, nepri-ega vonja ne bo.
dežni plašči
°be<QiCrc dežne plašče obesimo na 2 ;nik takoj, ko jih slečemo krpo jih obrišemo. S tem rn0 čfm° dežne kaplje in očistile madeže na plašču.
umazane pecnice
al^r^'avzane pečni ce pri štedilniku pjSrij cch hitro umijemo s časo-tpy m Papirjem, ki ga namaka-v0(jpv mešanico salmijakovca in si Peč mora biti mrzla. Roke t>reiCuyarn° Pri delu tako. da jih tj^jj ko so še suhe, dobro na-° z mastnim suhim milom.
DlJH po kislem zelju
njf1^ P® kislem zelju je v kuhi-kos r*aniši, če kuhamo z zeljem go n„rn®?a kruha, ki posrka mno-Pnjetnega vonja.
»V dužngli je povsod mogoče najti »opremljene« domove. Res je, da nimajo strehe in zidov, vendar pa so točno razdeljeni na oddelke po svojem namenu: jedilnica, spalnica, otroška soba, shramba za hrano, terasa za sončenje. Gorje mladičem, če slučajno poskušajo obedovati v spalnici. Ce v bližini ni javnega kopališča, ima vsaka hiša tudi kopalnico. Pri čistoči in negi telesa je težko najti divjo žival, ki bi ne bila bolj elegantna kot povprečen človek.«
Tako je med drugim zapisal zarjajo na podobnost nekaterih znani raziskovalec pragozdov. Tu- navad človeškega rodu z navada-di mnogi drugi znanstveniki opo- mi, po katerih se ravnajo živali.
Trop brez zvoncev	Foto ing. Briški
Mnenje sovjetskega znanstvenika
feSonraiL,sovjetski učenjak pro-s°hioW ■ vski Je v listu »Kom-hek v vMa Pravda« objavil čla-dovoi; katerem pravi, da obstoji *oV) ji, P°vsem zanesljivih dokaza je v govorijo v prid hipotezi,
piatwVesolju najmanj mili j arte prfJarnih sistemov. Učenjak Maiw Pr^an, da je na kakem Ysekak e?ega od teh sistemov te tam žlvlJenje in da žive bit-2a,cije. „v Pogojih visoke civili-Uj°	ozirom na visoko stop-
®rofes °Ja tehnike pri nas, meni iLetn0	^klovski, je zelo ver-
^očno^ti ° človek že v bližnji ”'hU civiu vzP°stavil zvezo z dru-n Vesoii,,llzaciiami. čeprav so te r^hiam °ddaljene ena od druge hi? Odkrn- do 15 svetlobnih let. [Mi bo	dmgih razumnih
k«^em S°, najhitreje s poši-i6t v Vp,alhnih avtomatskih ramble vse lJe^-,ki bl lahk0 SDre' b h Zvbm radl.iske signale z bliž-Jahet, 01 in Uh reflektirale na M p”«,k0der so znake odpo-Wi SeT Profesor šklovski. belost nrdY°ma pritegnilo
h;
Prebival cev"'drugih"' pla-
&0drobpQr J^klovski meni, da je
Proučevanje vseh ra-
dijskih signalov kozmičnega porekla velikega pomena. Po njegovem mnenju »ni mogoče izključiti možnost, da takšne eksperimentalne rakete že letijo skozi Sončni sistem.«
UKINJEN CENTER ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA
ObLO Kočevje je na zadnji seji sklenil, da se ukine center za napredek gospodinjstva, ker njegovo sedanje delo ne ustreza namenu, zaradi katerega je bil ustanovljen. Posle ukinjenega centra bo prevzela Stanovanjska skupnost Kočevje-mesto, ki ima že ustanovljeno posebno komisijo ki se bo ukvarjala s problemi napredka gospodinjstva.
O KAJENJU
.Taka pravi Boštjanu: »Preveč kadiš fant. Ne veš, kako je to škodljivo? Boš šel prezgodaj pod zemljo.«
»Beži, beži! Moj oče pokadi trikrat več kot jaz, pa jih ima že sedemdeset.
»Vidiš, če ne bi kadil, bi jih imel pa že osemdeset!«
Seveda nihče nima namena dokazovati, da med prvimi in drugimi ni številnih velikih bistvenih razlik. Gre le za spoznanje, da vse, kar ljudje sprejmejo, le ni povsem njihova last, ampak pogosto le kopija narave. Nekatere izmed značilnosti, ki smo jih do nedavnega pripisovali samo ljudem — kot na primer: nagnjenost k družabnosti, želja po lastnini, domotožje, različni socialni položaji, so ugotovljene tudi pri živalih, s čimer so bili ovrženi mnogi dosedanji pojmi v porodnih vedah.
POZDRAV Z REPOM
Prevladuje prepričanje, da je trop volkov zelo nediscipliniran. Toda prav pri njih so ugotovljeni celi socialni ceremoniali in družbeni razredi, proti, katerim so razredi, ki so si jih izmislili ljudje, skoraj amaterski. Če se na primer volk nižje stopnje približa Velikemu Poglavarju z visoko vzdignjenim repom, ima le eno tisočinsko možnosti, da bo odnesel celo kožo. Njegov rep mora biti tako zvit med nogami, da je kot nalepljen na trebuh. Volk srednje stopnje si sme dovoliti, da mu rep prosto visi tudi v prisotnosti Poglavarja, a samo volkovi najvišje stopnje lahko dvignejo rep v vodoravno lego, a nikakor ne višje.
SLOGA IN ŽRTVE
Opice — pavijani imajo še izrazitejšo razdelitev na razrede. Po utrjenih pravilih morajo eden drugega čebljati in gladiti. Odrasla samica sme čebljati Poglavarja z obema šapama, odrasli samec samo z eno šapo. Opice nižje stopnje smejo to delati samo z enim prsitom, mlade opice pa svojega vodjo lahko le gledajo. Nikomur ne pade na um, da bi prekršil ta pravila, kar vsekakor kaže na disciplino, ki bi jo še stari vzhodnjaški diktatorji lahko zavidali.
Neki znanstvenik je v Afriki opazoval primer vojaške požrtvovalnosti, za kar se med ljudmi postavljajo spomeniki.
Rod pavijanov je stanoval v skoraj nedostopnem Skalovju, do katerega je vodila le zelo ozka stezica. Po njej so pavijani vsak dan odhajali na lov. Nekega večera se je nad stezico privlekel leooard in potuhnjeno čakal na priložnost, da si ugrabi žrtev. Leopard le menil, da ga pavijani niso opazili, vendar ga je izvidnica videla in to sporočila vodji. Ta je nekaj ukazal dvema pavijanoma v koloni in ta dva sta se odtihotapila iz kolone in se priplazila na drevo nad prežečim leopardom. Skočila sta in z zobmi zagrabila napadavca za grlo in hrbet. Leopard se je začel obupno braniti in je skoraj popolnoma raztrgal hrabri opici, ki pa nista niti malo popustili. Kmalu so vse tri živali obležale mrtve. Dva pavijana sta se žrtvovala, da bi ostali lahko mimo spali.
BORBA ZA POSEST
Darwin je utrdil mišljenje, da se ptice-samci borijo med seboj za samice. Znani britanski znanstvenik Howard je to misel zavrgel s teorijo, da se samci borijo za posest. Samci-selivke letijo vedno pred ženkami in vsak izmed njih zavzame določeno področje, ki bo pripadalo samo njemu. Svojo posest označuje s pesmijo, to je, lelta ob mejah svojega področja in s pesmijo oglaša, do kod jo je zavzel. Branil bi jo do poslednje kaplje krvi. Če je njegova posest zagotovljena, ne bo imel nobenih težav pri izbiri življenjske družice.
Nekatere druge živali zaznamujejo svojo posest s pomočjo raznih vonjav. Sme in antilope imajo nad očmi posebno žlezo, ki proizvaja čudno dišavo, ki jo izločajo na listje in drevje ob svojih mejah, druge živali pa se poslužujejo drugih načinov. Svojina in zaznamovanje mej je značilnost vseh nekoliko »bolj inteligentnih« živali.
BRANKO COPIC:
Starke so poslali ribat tla. Inšpektor požarne hrambe je sklonil glavo in, nalahno skomigajoč z rameni, stopil k Paši Emiljeviču.
»Neki moj znanec,« je tehtno dejal, »je prav tako prodajal državno pohištvo. Zdaj je šel v »samostan« — v luknji sedi.«
»Vaših neutemeljenih obdolžitev ne razumem,« je pripomnil Paša Etniljevič, ki je močno dišal po penastih curkih.
»Komu si prodal stol?« je vprašal Ostap s sikajočim šepetom.
Zdaj je Paša Emiljevič razumel — imel je nenavadno dober nos — da ga bodo premlatili, morda celo z nogami pomendrali.
»Prekupčevalcu,« je odvrnil.
»Naslov?«
»Prvikrat v življenju sem ga videl.«
»Prvikrat?«
»Pri moji duši, da!«
»Po gobcu bi ti jih naložil,« je sanjavo izjavil Ostap, »le da Zarathustra tega ne dovoljuje. No, hudič te vzel!«
Paša Emiljevič se je priliznjeno nasmehnil in se jel oddaljevati.
»No ti, žrtev splava,« je vzneseno dejal Ostap, »kam te nese? Na dan z besedo. Kakšen prekupčevalec, plavolasec ali rjavolasec?«
Paša Emiljevič je začel nadrobno razkladati. Ostap ga je pazljivo poslušal in končal razgovor z besedami:
»Eno drži: s tem nima požarna hramba nič opraviti.«
ILF IN PETROV
na eni točki zemeljske oble: v okrožnem mestu N. Ko je prišel v rodno mesto, je sprevidel, da ničesar ne razume. Nerodno mu je bilo in čudno, ko da bi bil res emigrant in bi bil pravkar prišel iz Pariza. Ko se je v prejšnjih časih z vprego vozil po mestu, je prav gotovo srečaval znance ali vsaj na videz znane ljudi. Zdaj je šel že mimo štirih četrti na ulici Lenskih dogodkov, a znancev ni bilo. Izginili so ali pa so bili nespoznavni zaradi druge obleke, drugih klobukov. Morebiti so spremenili način hoje. Eno drži: ni jih bilo.
Hipolit Matvejevič je stopal bled, hladen, izgubljen. Čisto je pozabil, da mora poiskati stanovanjski odsek. Hodil je s hodnika na hodnik in zavijal v stranske ulice, kjer so neobrzdani konji še posebno namerno cokotali s kopiti. V teh ulicah je bilo več sledov zime in tu pa tam je bilo videti tajajoči se led. Vse mesto je bilo drugačne barve. Modrikaste hiše so postale zelene, rumene-sive, s požarnega strežnega stolpa so izginile bombe, po njem ni več hodil gasilec in na ulicah je bilo veliko bolj hrupno kot je imel v spominu Hipolit Matvejevič.
Na Veliki Puškinovi ulici se je Hipolit začudil tirom, ki jih v Stargorodu nikdar ni videl, in tramvajskim stebrom z električno napeljavo. Hipolit Matvejevič ni bral časopisov in ni vedel, da za prvi maj nameravajo v Stargorodu odpreti dve tramvajski progi: na
Na hodniku je k odhajajočemu Bender ju stopil plahi Aljhen in mu stisnil červonec (denarna enota).
»To je sto štirinajsti člen kazenskega zakonika.« je ugotovil Ostap. »Dajanje podkupnine uradni osebi pri izpolnjevanju službenih dolžnosti.«
Denar pa je vendarle vzel, in ne da bi se bil poslovil od Aljhena, krenil k izhodu. Z mogočno napravo opremljena vrata so se s težavo odprla in ga s poldrugo tono težko utežjo sunila v zadnjico.
»Napad je bil izvršen,« je ugotovil Ostap in se gladil po udarjenem mestu. »Seja se nadaljuje!«
Deveto poglavje
KJE SO VASI KODRI?
Tisti čas, ko je Ostap pregledoval Drugi dom stargorodskega socialnega skrbstva, je Hipolit Matvejevič stopil iz hišnikovega stanovanja in začutil na obriti glavi hlad. Krenil je po ulicah rodnega mesta.
Po cestišču je tekla svetla pomladanja voda. Bleščeče se kaplje so v nepretrganem čokotanju in škrabotanju drsele s streh. Vrabci so se podili za gnojem. Sonce je čepelo na vseh strehah. Zla-tenkasti vprežni konji so namenoma oglošujoče cokotali po kopni ulici in s povešenimi ušesi z zadovoljstvom prisluškovali lastnemu topotu. Na vlažnih brzojavnih drogovih so se napenjali mokri razglasi z razmazanimi črkami: »Poučujem kitaro po številčnem sistemu« in »Poučujem sociologijo za pripravnike ljudskega konservatorija«. Četa rdečearmejcev v zimskih čeladah je koračila čez lužo, ki se je pričenjala pri trgovini Stargiko in se širila prav do poslopja gubernij skega načrtnega urada, ki je imelo na pročelju okraske iz mavca: tigre, boginje zmage in kobre.
Hipolit Matvejevič je hodil in z zanimanjem ogledoval ljudi, ki jih je srečal ali pa so mu križali pot. On, ki je preživel v Rusiji vse življenje in revolucijo, je videl, kako se življenje podira, spreminja in menjava. Temu se je privadil. Izkazalo pa se je, da se je privadil le
Dvanajst stolov hej
postajo in na Privoz. Zdaj se mu je zazdelo, da Stargoroda ni bil zapustil, potem pa se mu je spet zazdel čisto neznano mesto.
V takšnih mislih je prišel do ulice Manca in Engelsa. Ta hip se mu je vrnil otročji občutek, da mora zdaj zdaj stopiti izza vogla dvonadstropne^ hiše z dolgim balkonom znanec. V pričakovanju se je celo ustavil. Toda znanca ni bilo. Najprej se je izza vogla prikazal steklar z zabojem češkega stekla in hlebcem medenorumenega kita. Potem je prišel gizdalin v čepici iz irhovine z usnjenim ščitnikom. Za njim so se pri podili otroci, šolarji prvega razreda, s knjigami, povezanimi z jermenčki.
Iznenada je Hipolit Matvejevič začutil v dlaneh vročino, v trebuhu pa hlad. Naravnost proti njemu je stopal državljan z dobrodušnim obrazom, na roki pa mu je ko violončelo visel stol. Mahoma ga je popadlo kolcanje, napel je oči in prepoznal svoj stol.
Da! Bil je stol znamke Garnbs, tapeciran z rožnatim angleškim katunom, ki je v vihrah revolucije potemnel. Bil je orehov stol z upognjenimi nogami. Hipolit Matvejevič je imel občutek, ko da bi mu ustrelili v uho.
»Brusimo nože, škarje, britve!« je v bližini zapel baritonski glas.
»Lotama, papravljama ... «
»Moskovski časupis Izvestje, rivija Srnehač, Rdeča njiva!«
Tam gori nekje so zveneče razbili šipo. Mesto se je kar treslo, ko je skozenj peljal tovornjak Meljstroja. Miličnik je zapiskal. Življenje je vrvelo in prekipevalo. Ni kazalo izgubljati čas.
Z leopardskim skokom se je približal srd vzbujajočemu neznancu in molče potegnil stol k sebi. Neznanec je potegnil stol na svojo stran. Tedaj je Hipolit Matvejevič, držeč z levo roko stolovo nogo, začel šiloma trgati debele neznančeve prste s stola.
»Roparji!« je šepetaj e iztisnil neznanec in še krepkeje zagrabil stol.
»Spustite, spustite!« je jecljal Hipolit Matvejevič in neznancu še naprej trgal prste proč.
Oslovska leta
— Pametno si si zmislil, — ga pohvali Baj<: — Saj si nisem jaz, — se brani prebrisa Mandič. — To je predlagal nekdo drug, 70 predlog je v resnici imeniten.	_
— Imeniten, imeniten, Dabič ima prav, doda drugi Mandič.	.
Čeprav De-De-Ha o vžigalicah ni nobene zin > ni spregledal Mandičeve zvijače in je prostodu no pritrdil.
— Res, imeniten je, še 'kar priličen.	,
Mi spet v smeh, toda De-De-Ha se tokrat razjezil. Celo sam se je izzivalno glasno zasm jal in zavpil:	*
— Ha, ha, ha, prilično iznajdljivi konvikta so skuhali prilično pameten načrt, zbrali prilir ključev in poiskali prilično budalo in priljčn6” hajduka Dabiča, da bi jim odprl prilično štev1 ključavnic!	.a
— Prilični bog naj mu stoji ob strani! " * dopolni Krsto Bolha.
— To je bila že kar prilična molitev! — °00 eden Mandičev.
— Glej no, prilično vseeno mi je, kaj gooe date, — se še sam začudi De-De-Ha. — Glej ° J beseda priličen me ne razjezi več.	-e
— Vidiš, pa si prišel prilično k pameti, " ugotovil Krsto.	. 0
— Čujte, bratci, prilično smo se razgovorili^
raznih rečeh, čas pa prilično mineva, — nas °P zori Baja. — Vrnimo se spet k črni 'knjigi.
— Kot sem že rekel, do nje lahko prid6 samo ponoči, — reče De-De-Ha. — Bolje rečeh po polnoči, ko vsi spe.	...
— Prefekt dostikrat pride šele po polnoči, krat se vrača iz kavarne, — nas opozori Krsjv — Ob ponedeljkih ne prihaja, ker ima mae še od nedelje, — se spomni eden od Mandič j — Potem pa se bomo črne knjige lotili v P nedeljek po polnoči, — predlaga Hamid.	^
— Pametna misel, — se strinja drugi Mana . De-De-Ha je pogledal po vseh in strokov pripomnil:	. ju-
— Čakajte, ljudje božji, ponedeljek je ze J tri, do jutri pa ne morete zbrati dovolj ključ , Vso reč bomo morali odložiti za kak dan, mor celo na prihodnji ponedeljek.	v
— Lahko, če se do sobote ne bo nabralo^ knjigi preveč krivic, — zaskrbi Baja. — Ce tega preveč, se bom knjige lotil na svojo Pe pa naj bo, kar hoče.
XII.
Sredi tedna smo vprašali Baja, koliko kl.iu6^ je zbral, toda on se je samo zdrznil, ko da bl , zbudil iz sanj in pogledal po nas, ko da prvič vidi.
— Kakšnih ključev?	*e|
— Onih vendar, bratec... saj veš, — je 0 oklevati De-De-Ha, kajti prav tedaj je šel m1 Bobo Pujs.
— Katerih onih? — je sanjavo zamrmral ja. — O čem pa govoriš?
— Kaj nisi bil za to, knjigo?
da ukrademo
dil Baja. — Seveda, seveda sem za to. Ukradli jo bomo, da!
Samo to je dejal, potem pa se je obrni*


on pa spet nič.	,,
— In tako si se ti za šalo najedel! " Krsto Bolha.
— Sem, prilično, — je priznal De-De-Hn’
— Oha, saj res, ti si, De-De-Ha! — se j e	0.
i"
j odtaval čez dvorišče. Neki paglavec, učenec j gega razreda, je pritekel izza vogala, se mu tekom spačil in zaklical:
— Baja okrog hiše laja!	vyji
Baja se je samo malce zdrznil, segel p° znameniti »knjigi dolžnikov«, potem pa voC1^r ščajoče pogledal za malim Ličanom, ki je $ vi jal za svinjak in zamahnil z roko, kot bi n reči:
— Le pojdi, dete, kaj pa ti veš.
Začudeni smo se spogledali.	ejr
— Kaj je z našim Bajem. bratec sladki, m da ja ni bolan? — je vprašal Hamid Rus. jj* — Res mora biti bolan, — potrdi De-D-'^j Včeraj zvečer je ves čas vzdihoval in strme-1 ^ krožnik. Za šalo mu sunem kos mesa, on P ,.trda me ne vidi. Tako za šalo pojem tisto u1
Plodno obdobje
Nadaljevanje s 3. strani)
PROBLEM VODE
MoCno TRGOVSKO PODJETJE
nw Emblemih blagovnega pro-v kamor prištevamo predli'em trgovino in gostinstvo, je p .j™' odbor večkrat razpravljal, b še' je do zaključka, da je tre-
žiti raz-br°bljene prodajalne združi,, ■ ^	-	_	_
je bilo formirano močno tr-
enotno podjetje. Na ta na-
let- . Podjetje. S sredstvi pod-^ la in delno s krediti so bile ^ odernizirane skoraj vse trgovi-Dom n}estu- začelo pa se je posto-ma izboljševati tudi prodajalne fit podeželju (Papeži, Banja loka, ito\ r^’ Koprivnik, Stari log ie L ^aivažnejša investicija pa . bila izgradnja novega sodob-tu?.a skladišča. Zgrajena je bila Var’ n°Va tržnica, ki pa ne odgo-cJa povsem svojemu namenu, tre • bogledamo še drugo stran Pa« ne’ Predvsem s stališča cen, dov l • Vedno ne moremo biti za-oljni. Do sedaj smo se radi tre?Cevali na velike stroške in po-, “e po adaptacijah, oddaljenost ko SPe<bšč, slabe ceste itd. Sedaj, .so ti problemi v glavnem re-rjt.1 - bo morala trgovina več sto-gai 23 nižanje stroškov in prila-cor,*nje non ostalim občinskim trom. Kočevje je namreč še 5,. no med najdražjimi mesti v ai°venij.i.
C6n Oftinstvo je zaradi nestalnih j,;] tn novih družbenih dajatev [(]? v precej težkem položaju, r^pb temu smo tudi na tem pod-ojJP lahko zadovoljni z doseže-sfno Uspehi Tudi v gostinstvu s]y, z združitvijo manjših gost.in-ar) 3 obratov dosegli bolši eko-efekt in vložili preko 40 »J°nov za izboljšanje obratov. ljat ^konstrukcij0 ceste Ljubnim a-r;Kočevje lahko računamo pi-0 ®bko povečanje turističnega Vrsti ata" Za^° 'e Potrebno v prvi otju,. obro urejeno gostinstvo in Cevi, turistični objekti. V Ko-Pov k a bo potrebno zgraditi še PoVp?brat družbene prehrane in v h./bti kapacitete (tujske sobe) hotelu Fueled.
čajj	pozornosti smo oosve-
rktom^ zasebnim gostinskim ob-jo ji”- Ti v večini ne odgovar ja-BornV. m bo potrebna strokovna m°č in krediti.
10 NA 250 STANOVANJ
Vahj°i 6Iri izgradnje novih stano-t>rvpJe bil vsa leta po volni na tih, jr utastu. šele v zadnjih le-Sl'6‘clst0 e bilo na razpolago več Uspp‘> ®v- smo začeli ta problem ie hii ■e reševati. Ustanovljen rega stanovanjski sklad, kate-Sr6dst! • °Sa 'e, da z družbenimi bova.nj1 zgradi čimveč novih sta-Okreyb Važen pa je bil tudi s katerim so bile povišane 1 staiV • Poslovnih prostorov ta Igralne. Medtem ko smo levant zgradili le okrog 40 sta-i6i 1 ■ le po družbenem planu Z50 sf.Rnie leto predvideno okrog boH; ipn?.Vani- V vsej mandatni H^bl ki,«/'!0 zgrajenih več stano tt0(litveOtr,r)rej vsa leta od osvo-» adhio t nadaljnjo pospešeno )'°ie, ^ stanovanj imamo vse no-bbo ,. J, unamo v glavnem izde-za _ banistišno dokumentaci-bzšjfj.^sto, kar pa bo potrebno _°st ri„_n.a celotno občino. Sla-
dn* , veiotno onemo. »m-heJb, (H, ®danjih gradenj pa je v k,blh 'LSrno gradili premalo ce-1 biia^buovanj, t. j. takih, ki
Drugi življenjsko važen problem, ki je ostal vsa leta od osvoboditve nerešljiv, je bila oskrba Kočevja in okolice z zdravo pitno vodo. Mislimo, da je nepotrebno govoriti, v kakšni situaciji smo se znašli leta 1960, ko je edini močnejši vir pitne vode v Kočevju skoraj popolnoma usahnil. Z izrednim prizadevanjem gospodarskih organizacij in s pomočjo vseh občanov, ki so se odzvali prostovoljnemu delu, nam je uspelo ta problem rešiti v razmeroma kratkem času brez večjih posledic za zdravje ljudi. Pri tem pa nam je priskočil na pomoč tudi Izvršni svet LRS, ki je z dotacijo 50 milijonov din omogočil rešiti finančno situacijo. Letos bosta dokončana še rezervar-ja v Kočevju in pri izviru Obrh pri Rakitnici in s tem bo problem pitne vode za Kočevje dokončno rešen. Vodna skupnost Kočevj e-Ribnica ,ki je bila ustanovljena leta 1959, se bo lahko v večji meri posvetila izgradnji ostalih vodovodov na podeželju, za katere ima letos tudi določena sredstva. V tem času je bil zgrajen tudi vodovod Vrh-Fara-Brod na Kolpi.
Tudi na področju elektrifikacije podeželja še nismo dosegli predvidenega plana. Kljub temu, da so bila vložena znatna sredstva (preko 200 milijonov dinarjev) za izboljšanje elektrifikacije in javne razsvetljave, imamo še vedno precej naselij brez elektrike.
Leta 1958 so bila elektrificirana naselja: Brsnik, Drežnik, Jesenov vrt, Maverc, Vimolj pri Banja loki, Stari log in Rogati hrib.
Leta 1959: Rajšelc, Kralji, Vimolj in čeplje ter Stari in Novi Kot.
Leta 1960: Brezovica, Nemška loka, Ložine, Potiskavec in Rap-ljevo.
Leta 1961: Mitroviči, Stroj iči in del Bosljive loke.
Leta 1962: četež, Smuka in Spodnji log.
Gradnja klavnice se je pričela reševati šele lani z združitvijo vseh mesarij in priključitvijo h KGP. Letos bo KGP pričel z gradnjo klavnice in obstajajo* realne možnosti, da bo dograjena prihodnje leto.
Za nadaljnji gospodarski razvoj naše občine bo posebnega pomena modernizirana cesta Škofljica—Kočevje, za kar bo letos investirano okrog 1,5 milijarde din iz republiških in okrajnih virov.
Z RAZVOJEM DRUŽBENIH SLUŽB NISMO ZADOVOLJNI
Tudi z razvojem družbenih služb v preteklih petih letih ne moremo biti v celoti zadovoljni. V zdravstvu smo se trudili, da bi s štipendiranjem rešili problem pomanjkanja zdravstvenih delavcev, predvsem zdravnikov. To nam je delno uspelo, ni pa nam uspela izgradnja novega zdravstvenega doma. Znano je, da je ljudski odbor leta 1960 sprejel sklep, da odstopa od gradnje nove bolnišnice. Razloge za tak sklep smo takrat obrazložili volilcem, ki so se s tem tudi strinjali. Kot nadomestilo in pa zaradi slabega stanja sedanjega
zdravstvenega doma je bil sprejet sklep, da se zgradi sodoben zdravstveni dom s štirimi bolniškimi oddelki. Načrti za dom so pripravljeni in do sedaj nam je uspelo zbrati toliko sredstev, da bomo letos pričeli z gradnjo doma. Na podeželju smo uredili nekatere zdravstvene postaje (Fara, Struge), v mestu pa izboljšali opremo v Lekarni. Tudi socialno skrbstvo se je ves čas intenzivno ukvarjalo z izredno težkimi problemi, ki izhajajo iz težkih socialnih razmer, ki jih imamo v občini in ker nam sredstva v te namene ne zadostujejo.
Naj navedemo samo nekatere najvažnejše postavke iz občinskega proračuna, iz katerih je razvidno prizadevanje občine za rešitev socialnih problemov.
—	za splošne socialne podpore letno okrog 4,000.000 din;
—	za podpore otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega terorja 1,000.000 din;
—	za oskrbnine odraslih v domovih 6,000.000 din;
—	za oskrbnine mladoletnikov v domovih 5,000.000 din itd.
Za izboljšanje socialnega stanja in zdravstvenega varstva pa so bili izvršeni še drugi ukrepi kot n. pr. sprejet je bil sklep o razširjenem zdravstvenem zavarovanju privatnih kmetijskih proizvajalcev, za kar pa je potrebno iz občinskega proračuna prispevati letno 4—5 milijonov dinarjev.
Imenovana je bila posebna komisija za pomoč borcem NOV in ustanovljen sklad ter odlok o priznavalninah, po katerem se izplačuje letno okrog 3 milijone priznavalnin borcem in aktivistom NOV.
ŠOLSTVO - PRECEJ TEŽAV
S podobnimi problemi so se ljudski odbor in njegovi organi ukvarjali tudi v šolstvu in kulturno prosvetni dejavnosti. V šolstvu nam je v glavnem s štipendiranjem (preko 90 štipendistov) uspelo zagotoviti potreben strokovni kader, šolska reforma in potreba po kvalitetnejšem izobraževanju pa je dala zopet nove probleme, ki pa smo jih reševali z manjšim uspehom. Da bi zagotovili pretežnemu številu šoloobveznih otrok obisk pouka v popolnih osemletkah, smo organizirali prevoz otrok na področju Kolpske doline v Faro in iz Kočevske Reke v Kočevje. Prevoz otrok stane znatno več (okoli 12 milijonov letno), kakor šolanje v enorazrednicah.
Tudi v šolstvu nam je ves čas primanjkovalo potrebnih sredstev. Potrebe so namreč hitreje naraščale kot viri. Tako smo na primer leta 1958 porabili za šolstvo le 42,5 milijona din, leta 1962 pa že 198 milijonov din. V tem času je bil ustanovljen tudi sklad za financiranje šolstva, ki pa svoje naloge zaradi že omenjenih problemov ni mogel povsem zadovoljivo reševati. Upoštevati pa je treba, da smo v investicije za potrebe šolstva kljub temu vložili veliko sredstev (okrog 180 milijonov) za Vajenski dom, za šolo na Travi ter za popravilo šol v Banja loki, Livoldu, želj-nah, Stari cerkvi itd. Med tem časom je bila ustanovljena tudi Glasbena šola In Posebna šola za
defektne otroke ter Delavska univerza, ki je prevzela skrb za splošno izobraževanje odraslih.
Za kulturno prosvetne namene je bilo porabljenih 50 milijonov dinarjev za začetek gradnje doma telesne kulture v Kočevju, za kulturni dom, v Stari cerkvi ter delno v Livoldu in Fari.
RAST PRORAČUNSKE POTROŠNJE
Z razvojem in potrebami družbenih služb je rasla tudi proračunska potrošnja, ki se je povprečno letno dvigala za skoraj 30 odstotkov. Leta 1958 je znašal občinski proračun 139 milijonov din, leta 1962 pa je bil realiziran s 346 milijoni dinarjev, kar je za 148 odstotkov več. Naj večji porast je bil dosežen pri dotacijah za šolstvo, za družbene organizacije in društva (od 24 milijonov na 143 milijonov) in pri izdatkih za državno upravo (od 31 milijonov na 89 milijonov) ter pri obveznostih (od 900 tisoč na 19,3 milijona dinarjev) itd.
Pri porastu stroškov za državno upravo in pri dotacijah je treba upoštevati, da smo s prenosom pristojnosti od okraja prevzeli tudi večje obveznosti (Gimnazija, Sodišče, vajenski dom, kataster, notranje zadeve, javno tožilstvo itd.). Potrebno pa je bilo dvigati tudi osebne dohodke uslužbencem javne uprave in dvigati kvaliteto dela. Čeprav z delom javne uprave še ne moremo biti v celoti zadovoljni, lahko rečemo, da se ie delo uo-ravnih organov izboljšalo, kar je posledica boljše strokovnosti, pa tudi novega sistema nagrajevanja.
Dosežene uspehe v pretekli mandatni dobi pa ne moremo smatrati kot nekaj, kar je izključna zasluga ljudskega odbora in njegovih organov. Mislimo, da je v vsem tem odigral odločilno vlogo naš družbeno ekonomski sistem, zlasti sistem delitve dohodka, ki je vspodbudno vplival na proizvaialce, da so si prizadevali za večjo in bollšo proizvodnio, za uspešneišo orga-nizaciio dela, dvig produktivnosti itd. Pri tem pa so lahko tudi posamezniki kot dobri strokovnlaki ali organizatorii dela znatno prispevali, da ie bil razvoj hitrejši kot bi bil sicer.
NOVO OBDOBJE
IN NOVE NALOGE
S sprejetjem nove ustave se odpira novo obdobje z možnostmi že hitrejšega razvoja.
Naloae, ki čakajo novo občinsko skupščino, so tako obsežne, da jih ni mogoče obdelati v enem samem sestavku. Kljub temu pa je prav, da jih obravnavamo že sedaj, ko postavljamo kandidate za naše najvišje predstavniške organe in smo tik pred volitvami.
Ena najvažnejših naloa bodoče občinske skupščine bo vsekakor zaaotovitev no volnen a in vsestranskeaa izvajanja načel, ki jih je sprejela nova ustava. V ta namen bo potrebno temeljito nro-nčitr in dopolniti osnutek ’‘tain, ta občine, katerega naloaa je. da ustavna določila prenese v konkretne noaoje in prakso vseh organov družbenega unravliania v občini. Kot nadaljevanje te akni. je pa je treba pospeševati izdelavo statutov delovnih ornanizn-cij. Ta dva dokumenta morata
šahovsko tekmovanje Oslabljena ekipa in poraz
(V.) — Po zaključnih šahovskih tekmovanjih pionirskih odredov na osemletkah in ostalih šolah je bilo 11. aprila v dvorani množičnih organizacij v Kočevju občinsko pionirsko in mladinsko ša-
hovsko prvenstvo kočevske občine. Šahovskega tekmovanja se je udelžilo 21 ekip, vsaka pa je štela 4 člane.
Rezultati:	Mlajši pionirji:	1.
mesto — Stari log, 2. mesto —
Razpis
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO Kočevje razpisuje oddajo gostinskega lokala v Mozlju pri Kočevju v zasebno upravljanje.
Interesenti naj pošljejo ponudbe najkasneje do 25. aprila 1963 na omenjeni oddelek.
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO Kočevje
Dobitki
nagradnega žrebanja
Takoj po 1. maju bomo izvedli nagradno Srebanje za naše naročnike. Med naročnike, ki bodo do tedaj imeli plačano naročnino za prvo polletje, bomo izžrebali vrsto lepih, koristnih dobitkov. Nekatere dobitke objavljamo v tej številki:
1.	sesalec za prah
2.	tri ekonom lonce
3.	dva električna brivska aparata
4.	jedilni pribor in še vrsto manjših dobitkov, ki so jih prispevale naše gospodarske organizacije:
blago za obleko in plašč, dve garnituri desk za kruh, dva bloka za nože, stojalo za rože, 280 ščipalk za perilo, 5-dnevni penzion v hotelu Pugled v višini 1.000 din dnevno, vrsta žganih pijač, brezplačna avtobusna vožnja na območju Avta Kočevje, 500 kg žganega apna, 200 kg krompirja, serija zobotrebcev, tri televizijske stolčke, komplet suhorobarskih izdelkov, štiri pralne deske itd.
Ostale dobitke in organizacije, ki so jih prispevale, bomo objavili v naslednji številki.
Če še niste naročnik NOVIC in bi radi sodelovali pri žrebanju, jih čimprej naročite, najkasneje do 1. maja.
Uredništvo
V povratnem srečanju dvigalcev uteži TVD Partizan Ježica in Kočevje je v nedeljo ekipa Kočevja nastopila oslabljena. Manjkala sta dva tekmovalca, Melj o Janez in Polajnar Peter, če bi ta primanjkljaj izrazili v kilogramih, bi k doseženemu rezultatu lahko dodali še 43 kg. Tekmovanje se je končalo z rezultatom 1171:1136 kg.
Kljub porazu lahko naše mar-
Kočevska Reka, 3. mesto — Struge in 4. mesto — Stara cerkev.
Starejši pionirji: 1. mesto — Kočevska Reka, 2. mesto Osemletka Jožeta Seška in 3.—4. mesto Trava in Vas-Fara; sledijo Osemletka Mirka Bračiča Kočevje, Koprivnik, Struge, Polom in Stara Cerkev;
Mladinci: 1. Gimnazija Kočevje, 2. Osemletka Jožeta Seška, 3. Osemletka Mirka Bračiča; sledi Vas-Fara, Kočevska Reka, Trava in Koprivnik.
Ob tej priložnosti je s pionirji in mladino odigral član ŠD Kočevje Franc Mestek simultanko na 21 deskah in je bil rezultat
v njegovo korist 20:1. Zmagal je Meglen, šola Struge.
Ijive dvigalce pohvalimo. V e je bilo šest tekmovalcev. V®1 ‘je stopajoči so svoje dosed^L zmogljivosti povečali. Torej 1 y dvigalci dvigajo iz tekmovanj tekmovanje več. Naj mlaj šid™jč lec Sere Franc je nastopu P ■ v taki konkurenci. Njegov boljši rezultat je bil 207 kg' j tem tekmovanju je dvignil < kilograma.
Gostujoča ekipa je z.majLv, predvsem po zaslugi dvigal ki so dvignili po 310 kg.
»Največja naloga labur* ne stranke, če bi prišla na . last, bi bil sporazum o u-nu. Berlin je točka, k]er lažje pride do nove vojne•"
laburistov
NAROČNIKOM
Naslednja številka N°vic!!!l izšla v soboto, 27. aprila v V večanem obsegu na 24. SI neh.
Uredništvo
Plodno obdobje
ROKOMET
GIMNAZIJA : PART. RIBNICA 13:8 (6:5)
13. aprila je bila na igrišču Bračičeve šole prijateljska rokometna tekma med Partizanom iz Ribnice in gimnazijo. Za gimnazijce je bila to pravzaprav trening tekma, ker se pripravlja na povratno srečanje z gimnazijo Ljubi j ana-Moste.
Vreme je bilo slabo in igrišče mokro, zato se je pri obojih mnogo napadov končalo brezuspešno, kar pove tudi nizek rezultat. Gimnazijci so igrali borbeno.
-ič
(Nadaljevanje z 9. strani)
slehernemu našemu občanu zagotoviti popolno jamstvo, da mu bo omogočen nadaljnji napredek in razvoj na vseh področjih njegovega udejstvovanja.
Druga važna naloga je formiranje in usposabljanje krajevnih skupnosti kot izredno pomembnih činiteljev pri zadovoljevanju skupnih in individualnih potreb občanov. O krajevnih skupnostih je bilo sicer že mnogo govora, toda malo storjenega, čaka nas tudi izdelava novega perspektivnega programa razvoja gospodarstva in družbenih služb, pri katerem bo potrebno sodelovanje širokega kroga občanov. Mislimo, da bo moral nov perspektivni program rešiti tista najvažnejša vprašanja, ki jih do sedaj iz kakršnih koli razlogov nismo rešili. Med drugim bo treba rešiti probleme oddaljenih vasi in krajev, kjer ni pogojev za uspešen gospodarski razvoj.
V družbenih službah, šolstvu,
zdravstvu, socialnem varstvi p se bomo morali zavzeti z® ^ stališča, ki bodo našim obe® ‘ v omogočila tiste pravice, ki Lf sedanjem obdobju tudi P j,o dajo. Sistem davčne	<
treba spremeniti predvsem^ kmetijstvu in obratništvU, dosedanji sistem ni vplivm mulativno na proizvodnjo■	^
V komunalni izgradnji /! jo treba prizadevati za nadoo pospešeno gradnjo ceneni*1 ^ novanj, za dokončanje eleZMjil* kacije podeželja, gradnjo 7 vodovodov itd.	m?
Da bo bodoča občinsko ščina kos svojim nalogam. vsi dolžni zagotoviti 1°-^ snvo *' njenih članov, ki bodo 7 političnem kakor tudi v st\ev$ nem pogledu sposobni izt" ^c svoje naloge. To nalogo P -pf-ramo kot občani in voluc šiti prav na zborih volilcov-
(Iz poročila o delu	^
ljudskega odbora *„vCeV) predvolivne zbore voli* * * * v
Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Kočevje azpisuje na osnovi člena 43. in 47. Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Ur. 1. SFRJ, št. 47/59), člena 3., 13., 21. b 23. Pravil sklada in sklepa upravnega odbora z dne aprila 1963
II. natečaj
ZA DAJANJE POSOJIL GOSTINSKIM IN OBRTNIM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM
2a ureditev njihovih poslovnih prostorov do višine 8 milijonov dinarjev:
L Natečaja se lahko udeleže zgoraj navedene organizacije v mestu Kočevje za izvajanje del v okviru programa ureditve mesta Kočevje v zvezi s proslavo 20-letnice Kočevskega zbora in sicer do predračunske vrednosti del po programu;
2. Posojila se bodo odobravala do največ v višini 70 odstotkov predračunske vrednosti;
3- Najnižja obrestna mera znaša 6 odstotkov;
4.	Najdaljši rok vračanja je 15 let;
5.	Družbene pravne osebe, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do sklada, se na tem natečaju ne morejo potegovati za posojilo;
6.	Prosilec je dolžan položiti varščino 2 promila od zneska zaprošenega posojila na žiro račun stanovanjskega sklada pri Narodni banki Kočevje številka 600-27-647-1 do 30. aprila 1963. V primeru, da prosilec odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist sklada;
7.	V ponudbi mora prosilec navesti pogoje v smislu člena 24. in predložiti dokumentacijo v smislu člena 25. in 26. Pravil sklada;
8.	Pravila so na vpogled na sedežu sklada na ObLO Kočevje, soba 32/1;
9.	Ponudbe je treba vložiti najkasneje do 30. aprila 1963 do 12. ure z vso dokumentacijo v zapečateni kuverti ali zavoju pri stanovanjskem skladu občine Kočevje. Na kuverti ali zavoju mora biti oznaka »Natečaj za posojila poslovnih prostorov«;
10.	Prednost pri dodeljevanju posojil bodo imeli ponudniki:
a)	ki bodo zaprošena sredstva vložili čimbolj gospodarno in čimprej dogradili oziroma obnovili poslovne prostore,
b)	ki prispevajo višji delež lastnih sredstev,
c)	ki ponudijo krajši odplačilni rok,
d)	ki ponudijo višjo obrestno mero;
11.	Izid natečaja bo objavljen na oglasni deski ObLO, prosilci pa bodo obveščeni še s pismenim sklepom;
12.	Lastno udeležbo bo treba plačati pred sklenitvijo kreditne pogodbe pri Komunalni banki v Kočevju.
Kočevje, 17. aprila 1963.
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE KOČEVJE
ra7J?Pr,avni odbor Stanovanjskega sklada občine Kočevje 0 Plsuje na osnovi člena 29. točke 4. in člena 43. Zakona člennanclraniu gradnje stanovanj (Ur. 1. SFRJ, št. 47/59), dnpie47, 111 48- Pravil sklada in sklepa upravnega odbora z blok' aprila 1963 prodajo 12 stanovanj v 24-stanovanjskem uiifvTi 7 stanovanj v IV. stolpnici v Kočevju med šeškovo 1C0 in Rinžo po pogojih iz
I. natečaja
^javljenega v »NOVICAH« dne 18. februarja 1961.
skl;J0Čnejše informacije se dobe v pisarni stanovanjskega pa v Poslopju ObLO Kočevje, soba št. 32/1. pri °nudbe je .vložiti najkasneje do 10. maja 1963 do 12. ure anovanjskem skladu občine Kočevje.
Kočevje, 17. aprila 1963.
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE KOČEVJE
RAZPIS
K H A K I 9
Sto dpZzSfci odbor osnovne Sole Mirka Bračiča razpisuje pro-osnovlT?0 mesto hišnika. Zaželjen je tak z dokončano drobnih ,,°to, odsluženim vojaškim rokom in z znanjem Ponf!i-šnih Popravil.
a°OovoJl-\OSehni dohodki po pravilniku, nastop službe po &azPisviFismene Ponudbe pošljite na šolski odbor šole. eija do zasedbe delovnega mesta.
Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Kočevje razpisuje na osnovi člena 10. in 53. Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Ur. 1. SFRJ, št. 47/59) in sklepa upravnega odbora z dne 16. aprila 1963
II. natečaj
ZA DAJANJE POSOJIL ZA POPRAVILA STANOVANJSKIH OBJEKTOV V ZASEBNI LASTNINI do višine 4 milijone dinarjev:
1.	Posojila se bodo dajala za popravilo zgradb v okviru programa ureditve mesta Kočevje v zvezi s proslavo 20-letnice Kočevskega zbora in sicer do predračunske vrednosti del po programu;
2.	Natečaja se lahko udeleže fizične osebe iz delovnega razmerja, ki imajo lastne stanovanjske objekte;
3.	Najdaljši rok vračanja je 15 let;
4.	Najnižja obrestna mera je 6 odstotkov;
5.	Prosilec je dolžan položiti varščino 2 promila od zneska zaprošenega posojila na žiro račun stanovanjskega sklada pri Narodni banki v Kočevju številka 600-27-647-1 do 30. aprila 1963. V primeru, da prosilec odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist sklada;
6.	Prosilec je dolžan zavarovati zgradbo pri DOZ;
7.	V ponudbi mora prosilec navesti pogoje v smislu člena 24. in predložiti dokumentacijo v smislu členov 25., 26. in 27. Pravil sklada;
8.	Pravila so na vpogled na sedežu sklada v stavbi ObLO, soba 32/1;
9.	Ponudbe je treba vložiti najkasneje do 30. aprila 1963 do 12. ure z vso dokumentacijo v zapečateni kuverti ali zavoju pri Stanovanjskem skladu občine Kočevje. Na kuverti ali ovoju mora biti oznaka »Natečaj za posojilo individualne gradnje«;
10.	Prednost pri dodeljevanju posojil bodo imeli ponudniki:
a)	ki prispevajo večji delež lastnih sredstev,
b)	ki ponudijo krajši odplačilni rok,
c)	ki ponujajo višjo obrestno mero;
11.	Izid natečaja bo objavljen na oglasni deski ObLO Kočevje, prosilci pa bodo obveščeni še s pismenim sklepom.
Kočevje, 17. aprila 1963.
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE KOČEVJE
Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Kočevje razpisuje na osnovi člena 5. in 43. Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Ur. 1. SFRJ, št. 47/59), člena 3. in 23. Pravil sklada ter sklepa Upravnega odbora z dne 16. aprila 1963
II. natečaj
ZA DAJANJE POSOJIL HIŠNIM SVETOM IN DRUŽBENIM PRAVNIM OSEBAM,
ki neposredno upravljajo s stanovanjskimi hišami na področju mesta Kočevje do višine 28 milijonov din:
1.	Posojila se bodo dajala le za delo v okviru programa ureditve mesta Kočevje v zvezi s proslavo 20-letnice Kočevskega zbora in sicer do predračunske vrednosti del po programu;
2.	Najnižja obrestna mera znaša 2 odstotka;
3.	Najdaljši rok vračanja je 30 let;
4.	Prosilec je dolžan imeti zgradbo zavarovano pri DOZ;
5.	V ponudbi mora prosilec navesti pogoje v smislu člena 24. in predložiti dokumentacijo po členu 25., 26., 27. in 28. Pravil sklada;
6.	Pravila so na vpogled na sedežu sklada na ObLO, soba 32/1;
7.	Ponudbe je treba vložiti najkasneje do 30. aprila 1963 do 12. ure z vso dokumentacijo v zapečateni kuverti ali zavoju pri Stanovanjskem skladu občine Kočevje. Na kuverti ali ovoju mora biti oznaka »Natečaj posojila hišnim svetom«;
8.	Prednost pri dajanju posojila bodo imeli ponudniki:
a)	ki prispevajo večji lastni delež,
b)	ki ponudijo krajši odplačilni rok,
c)	ki ponudijo višjo obrestno mero,
d)	katerih popravila so bolj nujna ali več vplivajo na zunanji izgled stavbe;
9.	O izidu natečaja bodo ponudniki obveščeni s pismenim sklepom upravnega odbora.
Kočevje, 17. aprila 1963.
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE KOČEVJE
--- —. i	' 'S— ----
la teden za vas
KOČEVJE
13.	aprila je bil svečan obred civilnega krsta pri ObLO Kočevje. Krščena je bila Karabegovič Tanja iz Kočevja, Rudnik 31, pri čemer ji je ObLO Kočevje izročil skromno darilo.
RIBNICA
Umrl je Gorše Ivan iz Kota 16, star 49 let.
ČESTITKA
Tereziji Grivec iz Gračaric za minulo praznovanje vse najboljše — France, Albina in Herminca.
ČESTITKA
Dobri in skrbni mami Omerze-tovi iz Dolge vasi želijo za 75. rojstni dan vse lepo in dobro, največ pa zdravja in še mnogo let življenja — hvaležni sin France in hčerka Olga z družinama.
Komisija za delovna razmerja pri podjetju Oprema Kočevje razpisuje
prosta delovna mesta za štiri kvalificirane mizarje. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
KOČEVJE: 19. do 21. aprila francoski barvni film »Kiev sika princeza«, 22. in 23. aprila ruski film »Dvoje življenj«, 24. in 25. aprila ruski film »Razpotje usode«, 26. in 28. aprila ameriški barvni film »Živim zate«.
RUDNIK: 20. in 21. aprila japonski film »Piloti samomorilci«,
27.	in 28. aprila italijansko francoski film »Lažne naivke«.
RIBNICA: 20. in 21. aprila švedski film »Poletje z Moniko«, 27. in 28. aprila ameriški barvni film »Prijatelj Joe«.
SODRAŽICA: 20. in 21. aprila jugoslovanski film »Nadštevil-na«, 27. in 28. aprila francoski film »Igre ljubezni«.
VELIKE LASCE: 20. in 21. aprila ruski barvni film »Nasredlinove spletke«, 27. in 28. aprila ameriški barvni film »Benny Goodman«.
STARA CERKEV: 20. in 21. aprila nemški film »Zaljubljeni detektivi«, 27. in 28. aprila ameriški barvni film »Ponos in strast«.
LOŠKI POTOK: 21. aprila ameriški barvni film »Slučajni nasmeh«, 28. aprila amer. barvni film »Kavboj«.
DOBREPOLJE: 20. in 21. aprila ameriški barvni film »Dober dan, žalost«, 24. aprila italijanski film »Smrtni udarec«, 27. in
28.	aprila nemški bavni film »Ešnapurski tiger«.
PONIKVE: 25. aprila italijanski film »Smrtni udarec«.
BROD NA KOLPI: 27. in 28. 4. italijanski barvni film »Evropa ponoči«.
PREDGRAD: 20. in 21. aprila ameriški barvni film »Dan, ko so delili otroke«, 27. in 28. aprila ameriški barvni film »Davy Crocket«.
OSILNICA: 21. aprila nem, film
Z A II V A L A
Ob težki izgubi našega ljubljenega in skrbnega moža in očeta
IVANA GORŠETA iz Kota pri Ribnici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v dneh žalosti sočustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem aaroval-cem cvetja, govornikom za poslovilne besede in pevcem.
žalujoči: žena Ivana in otroci, Marija z možem, Ivanka, Janez in Darja.
PRODAM
Prodam motorno kolo Tomos Puch 175 ccm. Janez Petek, Dolenji Lazi 13, pošta Ribnica.
PRODAM
Skoro nov športni otroški voziček prodam. Naslov v upravi Novic.
STANOVANJE
Samsko sobo iščem v Kočevju ali neposredni bližini. Naslov na upravi lista.
OBVESTILO
Obveščamo člane društva ekonomistov, da je občni zbor zaradi tehničnih ovir do nadaljnjega preložen. O ponovnem datumu vas bomo obvestili z vabili.
»Primei inšpektorja Schirdm-ga«, 28. aprila jugosl »vanski film »Čudno dekle«.
POTUJOČI KINO DU Francoski film »Ljubezenske oči« v soboto 20. IV. ob 19. uri v Črnem potoku. V nedeljo, 21. IV. ob 15. uri na Travi in ob 18. uri v Podpreski.
Poljski film »Vlak«, v soboto 20. IV. ob 19. uri v Dolgi vasi. V nedeljo, 21. IV. ob 10. uri v Lazih, ob 14. uri v Vimolju in ob 17. uri v Mozlju.
Ameriški barvni film »Dva mala Indijanca« 27. in 28. IV. v Starem logu, Strugah in Livoldu.
Jugoslovanski film »Svojega telesa gospodar« 27. in 28. IV. v Oneku, v Koprivniku, Banja loki, Fari in Kužlju.
Vstopnice prodajajo pol ure pred predstavo. Gledalcem je brezplačno na voljo napisana vsebina in ocena filma. Odgovorne predstavnike v krajih, kjer predvajamo filme, prosimo, da poskrbijo za urejen in popolnoma zatemnjen prostor.
Odnesel vrečo fižola
O. I iz Žimaric je pred kratkim v vinjenosti vdrl v zaklenjeno, nenaseljeno hišo v Sodražici št. 2, katere lastnica je v bolnici. Nekaj časa je razmetaval po podstrešju in vzel okrog 40 kg fižola, kar pa su mu sosedje preprečili... Pred tem je prišel na delovno mesto vinjen, pa ga vratar ni pustil notri. Z vratarjem se je pričel prerekati in je prišel v prostor, kjer izdelke lakirajo, nasilno. Čeprav tam uporabljajo nitrolak, je pričel kaditi, s čimer bi lahko povzročil veliko škodo. Delavci so ga kaj hitro nagnali ven...
Komisija za delovna razmerja pri Splošno gradbenem podjetju »ZIDAR« Kočevje razpisuje
Natečaj
1.	za izpolnitev delovnega mesta GRADBENEGA DELOVODJA za sektor Ljubljana;
2.	za dodelitev štipendije kandidatu za študij na gradbeni fakulteti — oddelku za arhitekturo.
Pogoji:
Pod 1. Delovodska šola, stanovanje in hrana preskrbljeno v delavskem naselju, osebni dohodki po pravlniku o delitvi osebnih dohodkov.
Pod 2. Da je dovršil s prav dobrim ali odličnim uspehom osemletko, da bo po končanem študiju ostal pri podjetju. Prednost imajo kandidati, ki že obiskujejo gradbeno fakulteto — oddelek za arhitekturo.
SPORED RTV LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.05, 6,00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00—8.00.
SOBOTA, 20. APRILA: 8.05 Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji — 9.25 Nove plošče, nove popevke — 10.15 Iz koncertne literature za flavto — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti: inž. Saša Bleiweis: Gozdni požari — 12.15 Veseli hribovci gostujejo — 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Mali ansambli v plesnem ritmu — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Vesele in domače za sobotni večer —
21.00 Sobotni ples — 22.15 Oddaja za naše izseljence.	„
NEDELJA, 21. APRILA: 8.J«
Naša pesem iz zamejstva —
Za prijetno razvedrilo — 10.00 b« pomnite, tovariši... — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.05 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo, I. del — 13.00 Za našo vas ^ 14.15 Naši poslušalci čestitajo u* pozdravljajo, II. del — 15.30 f Chopinovih nokturnov, mazurk polonez — 16.00 Humoreska teg? tedna: Vj. Šiškov: Ločitev - lLjj® Z lokom po strunah — Športna nedelja — 19.05 Glasben razglednice — 20.00 Izberite svoj melodijo — 21.00 Naši skladatelj v spominu sodobnikov — 22d Skupni program JRT, studio Sa* rajevo.
'Jitmi, ki lih hotna qJUdati
DOBER DAN ŽALOST
Ameriški barvni film Dober dan, žalost, ki je posnet po istoimenski noveli francolske pisateljice Saganove, bo na sporedu v kinu Dobrepolje 20. in 21. aprila. Delo obravnava notranji spor sedemnajstletne Cecil, v katerega je zašla v trenutku, ko se je njen ljubljeni oče sklenil poročiti. Na očeta je Cecil zelo navezana, ni mu zamerjala lahkomiselnih odnosov do drugih žensk, sedaj pa se zboji, da jo bo ta resna očetova zaročenka spodrinila pri njem. Dekle napravi načrt, v katerem lahkoživega očeta pripelje v objem nekdanje ljubice in to pred očmi očetove neveste. Nevesta se do skrajnosti razočarana z avtomobilom odpelje.
KLEVSKA PRINCEZA
Francoski film Klevska princeza, ki je posnet po romanu pisateljice de la Fayette, bo na sporedu v kinu Kočevje od 19. do 21. aprila. Pripoved o nesrečni ljubezni med mlado princezo de Cleves in vojvodo de Nemour-
skim je res romantična, osladna ni, za kar pripada precej zaslug režiserju Delannoy in scenariju Jeana Cocteauja. Tako P je njuna zasluga in zasluga vsen> ki so pri filmu sodelovali, zgodba odvija na ozadju, ki‘ J bilo v času, v katerem se zg°'“% dogaja, primerno, da film kl]% neverjetnosti romantike zaraeJi šarma in lepote doseza umetnine. Glavni vlogi v /zZ77‘ igrata znana Marina Vlady Jean Marais.
POLETJE Z MONIKO
švedski film Poletje z ki bo na sporedu kina Ribn,no 20. in 21. aprila, ne spada raV nCt med najboljše filme zna„fta-švedskega režiserja Bergmn Zgodba, kot jo pripoveduje P1'z je malo preveč enostavna, ° ^ vsake večje globine. Film Q°v»(y predvsem o zorenju ljudi v j našnjem svetu. Filmu sicer n1 g. očitati, samo nekam preveč * staven je, preveč breztele»L vzroki za dogodke, ki se odm u pred gledalcem, so in niso vz"