PREDLOG
>                                                                          5. 12. 1977
Na temelju ustave Socialistične republike Slovenije in razprave v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini, po razpravi v Socialistični zvezi delovnega Ijudstva je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 27. decembra 1977, sprejela
STATUT
OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
I. UVOD
Delovni Ijudje in občani, samoupravno, demokratično organizi-rani v združenem delu, KS in družbenopolitičnih skupnostih zago-tavljajo v svojih samoupravnih skupnostih in po delegacijah in de-legatih odločanje o vprašanjih, ki se nanašajo na skupne interese in potrebe združenega dela in delovnih Ijudi ter odločajo v okviru ustave, zakonov in predpisov, ki jih sprejemajo.
Delovni Ijudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih orga-nizacijah, družbenih organizacijah ter društvih v enotni fronti or-ganizjranih političnih sil — Socialistični zvezi delovnega Ijudstva se s pripravo, sprejemom in uresničevanjem statuta občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: občina) aktivno vključu-jejo v celotno preobrazbo samoupravnega družbenoekonom-skega in političnega sistema, ki izhaja iz revolucionarnih izhodišč ustave in zakona o združenem delu.
II. OBČINA
LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
Lčlen
Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skup-nost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi.
V občini delovni Ijudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvr-šujejo funkcije oblasti in opravljajo druge družbene zadeve.
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini, odločajo delovni Ijudje in občani, organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, sa-moupravne interesne skupnosti in druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v druge oblike samoupravnega zdru-ževanja, v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim spo-razumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samouprav-Ijanja.
2. člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v Ljubljani, Trg mladinskih delovnih brigad šte-vilka7.
Občino predstavlja predsednik občinske skupščine, zastopa pa predsednik izvršnega sveta.
Občina obsega južni del Ljubljane z okolico in meji z občino Vrhnika, Cerknica, Ribnica, Grosuplje, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Center, Ljubljana Šiška in Škofja Loka.
Meje občine so določene z zakonom.                 ¦
3.  člen
V občini uveljavljajo svoje pravice in dolžnosti delovni Ijudje in občani, ki živijo ali delajo na območju občine.
4. člen
Praznik občine Ljubljana Vič-Rudnik je 27. april — obletnica ustanovitve osvobodilne fronte.
III.  DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
5.  člen
Delovni Ijudje in občani v občini se svobodno združujejo in or-ganizirajo v družbenopolitične organizacije zato, da lahko nepo-sredno prek svojih delegatov izražajo politične pobude in predloge ter se dogovarjajo za enotna stališča ob reševanju skupnih vpra-šanj življenja in razvoja občine ter širše družbenopolitične skup-nosti.
6.  člen
Družbenopolitične organizacije občine na čelu z Zvezo komuni-stov kot vodilno, idejno in politično silo delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi, kot sestavni del družbenopolitičnega sistema v ob-čini, uresničujejo ž ustavo in njihovimi statuti opredeljene naloge pri podružbljanju funkcij oblasti in razvoju samoupravnih odnosov v občini.
7.  člen
Organizacija Zveze komunistov v občini kot organizirana vo-dilna in idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi, je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri obliko-vanju in nadaljnjem razvoju socialistične dru|bene in demokra-tične zavesti ter varstva in nadaljnjega razvoja socialistične revo-lucije.
Na tej podlagi je idejni usmerjevalec           novih družbenih od-
nosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih Ijudi pri reše-vanju družbenopolitičnih vprašanj ter je tako bistven dejavnik no-tranjega življenja i'n funkcioniranja samoupravnih organov in insti-tucij v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu občine.
8.  člen
Socialistična zveza delovnega Ijudstva v občini je kot prosto-voljna, demokratična in enotna f ronta delovnih Ijudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil z Zvezo komunistov na čelu, najširša osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socia-lističnem samoupravnem sistemu občine.
SZDL občine, delovni Ijudje in občani ter njihove organizirane socialistične sile, dosegajo in zagotavljajo politično in akcijsko enotnost ter usklajujejo stališča o vseh skupnih družbenih vpra-šanjih življenja in razvoja občine.
Dtilovni Ijudje in občani v SZDL uresničujejo zlasti naslednje družbenopolitične naloge:
—  obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja,
—  usklajujejo mnenja in sprejemajo stališča glede reševanja družbenih vprašanj, v skladu z interesi, ki jih izražajo ob uresniče-vanju svojega samoupravnega in demokratičnega položaja,
—  določajo osnove programov politične aktivnosti in skupna merila za volitve delegacij in delegatov v temeljnih samoupravnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—  zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kahdi-datov za delegate, za javne samoupravne in druge družbene funkcije,                                 ^
—  skrbijo za usklajeno oblikovanje splošnih načel kadrovske politike,
—  spremljajo in obravnavajo delo samoupravnih organov in organov oblasti, nosilcev samoupravnih in drugih družbenih poo-blastil, dajejo mišljenja, kritične ocene glede zagotavljanja druž-benega nadzora in javnosti dela samoupravnih organov in orga-nov oblasti,
—  soustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladih in nji-hovih organizacjj v celotnem družbenem in političnem življenju, v sodelovanju z organizacijo Zveze združenj borcev NOV in ob po-moči njenih članov razvijajo tradicije NOB in socializma in jih pre-našajo na mlade generacije.
—  soustvarjajo pogoje za vsestransko in objektivno informira-nje, zagotavljajo socialistično usmeritev in uresničevanje družbe-nih interesov v sredstvih informiranja,
—  usmerjajo in sodelujejo pri organizaciji referenduma kot naj-bolj neposredne oblike odločanja delovnih Ijudi in občanov ter pri javnih razpravah kot organizirani možnosti njihovega sodelovanja pri sprejemanju odločitev, pomembnih za delo in življenje vseh delovnih Ijudi in občanov,
—  oblikujejo ali usklajujejo politične osnove dogovarjanja, od-ločanja in spremljanja uresničevanja sprejetih stališč o vseh tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delovne Ijudi in občane.
Delovni Ijudje in občani se pri svojem delu v organizaciji SZDL borijo za medsebojno humane odnose, za razvijanje socialistične demokratične in patriotične zavesti ter pravil socialističnega na-činaživljenja, kot tudi za odpravo pojavov, kiovirajorazvojsociali-stičnih, samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov ali jim na drug način škodujejo.
9. člen
Delavci v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, prostovoljno organizirani v sindikat, kot najširšo orga-nizacijo delavskega razreda, se borijo:
za tak položaj delavcev, kot ga določata ustava inZZD; za ure-sničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije; za uresni-čevanje interesov, samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja; za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka in pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela; za samoupravno povezovanje in združevanje različnih po-dročij družbenega dela; za razvijanje proizvajalnih sil družbe in za večjo produktivnost dela; za samoupravno usklajevanje posamič-nih, skupnih in splošnih družbenih interesov; za višjo izobrazbo in usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje kandidatov za de-legate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandidatov za delega-cije terh organizacij in skupnosti ter delegate v skupščine družbe-nopolitičnih skupnosti; za najširšo udeležbo delavcev pri izvrše-vanju funkcij oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev; za uresničevanje interesov delavcev; za zagotavljanje socialne var-nosti in razvoj življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvi-janje in krepitev solidarnosti in za večjo razredno zavest in odgo-vornost samoupravljavcev.
Sindikati dajejo pobude in predloge skupščini občine in samou-pravnim interesnim skupnostim ter drugim organizacijam v občini, za reševanje posameznih vprašanj.
10. člen
Organizacija Zveze socialistične mladine s svojim delovanjem usmerja in aktivno vključuje mlade Ijudi in njihove organizacije v celotno družbenopolitično življenje občine in zagotavlja njihov vpliv za sprejemanje družbenopolitičnih odločitev o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja občine ter*na reševanje tistih vprašanj, ki neposredno zadevajo ekonomski, socialni in politični položaj mladine v združenem delu in občini.
11.  člen
V organizaciji Zveze združenj borcev NOV kot prostovoljni or-ganizaciji udeležencev NOV, delovni Ijudje in občani v skladu s svojim statutom in programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega Ijudstva, varujejo in razvijajo pridobitve NOB in socialistične revoiucije. Zavzemajo se za urejanje socialnih, zdravstvenih, stanovanjskih in drugih vprašanj udeležencev NOV in njihovih družinskih članov ter dajejo pobude in predloge skupš-čini občine in samoupravnim interesnim skupšnostim za reševa-nje vprašanj s tega področja.           '                            <   ¦,
12.  člen
Delovni Ijudje in občani se združujejo v družbenopolitičnih, družbenih organizacijah, društvih in interesnih združenjih, glede na svoje interese in potrebe ter delujejo po svojih statutih in pro-gramih organizacije SZDL in se prek nje vključujejo v družbenopo-litično življenje.
v                       13. člen-
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopoli-tičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, v pri-pravi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, pri voli-tvah delegacij, organiziranju konferenc delegacij, pri uresničeva-nju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih Ijudi in ob-čanov ter družbene lastnine, na področju Ijudske obrambe, varno-sti in družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini.
14. člen
Materialne in druge možnošti za uresničevanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih organizacij v občini zagotavlja občina v mejah svojih pravic ih dolžnosti.
IV.  PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
15. člen
Delovni Ijudje in občani v občini opravljajo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Skupna vprašanja, ki jih urejajo delovni Ijudje in občani v občini, se določijo s statutom občine v skladu z ustavo SR Slovenije.
Delovni Ijudje in občani zlasti:
— ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje zaživljenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in druž-beni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne in-terese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kul-turne, telesno kulturne in druge skupne potrebe; urejajo medse-bojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo ne-posredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih tjudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo druž-beno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo Ijudi in pre-moženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito,
—  urejajo in organizirajo Ijudsko obrambo, izvajajo in usklaju-jejo priprave za splošni Ijudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij,
—  skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora; skrbijo za varstvo človekovega okolja; skrbijo za urejanje in smotrno izkoriš-čanje zemljišč in stvari v splošni rabi,
—  z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljeva-nje življenjskih potreb delovnih Ijudi in občanov na teh področjih,
—  zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja; skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delov-nih Ijudi,
—  načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotav-Ijajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemanjo odločitve o urba-nistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavb-nega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri gra-ditvi stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim proble-mom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne po-sebne družbene pomoči,
—  razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobra-ževanje odraslih, skrbijo za nadaljnje delovanje in razvoj kultur-no-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrže-vanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in obeležij ter spome-nikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične re-volucije in za postavljanje novih, skrbijo za varstvo in vzdrževanje grobišč in grobov borcev,
—  oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresniče-vanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine,
—  uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbeno-političnjmi skupnogtmi,
—  sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in or-ganizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb,
—  opravljajo skupne zadeve z drugimi občinami v Ljubljani v mestu kot posebni družbenopolitični skupnosti.
16. člen
V socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih delavci združujejo svoje delo in sredstva, ki so dmžbena lastnina v njihovi upravi, v različne oblike združevanja in medsebojnega so-delovanja, da:
—  razvijajo in pospešujejo socialistične samoupravne družbe-noekonomske odnose,
—  razširjajo in zboljšujejo materialno osnovo združenega dela, zboljšujejo svoj materialni in družbeni položaj ter zadovoljujejo osebne, skupne in splošne družbene potrebe in interese,
—  povečujejo svoj dohodek in celotni dohodek družbe na pod-lagi večje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela,
—  družbeno in ekonomsko smotrno upravljajo in gospodarijo z živim in minulim delom,
—  samoupravno med seboj usklajujejo in planirajo delo in ra-zvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti,
—  samoupravno določajo pogoje za delo ter pridobivanje in delitev dohodka.
Kmetje in drugi delovni Ijudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in združujejo svoje delo in sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja ali se neposredno ali po zadrugah v proizvodnji ali prometu povezujejo v organizacijo združenega dela in z njo trajneje sodelujejo, imajo na podlagi svojega dela enak družbenoekonomski položaj in enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci v organizacijah združenega dela, odvisno od stopnje združenosti dela in sredstev ter od svojega prispevka k ustvarjanju in večanju dohodka.
Kmetje in drugi delovni Ijudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v zdru-ženem delu z družbenimi sredstvi.
Delovni Ijudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic oprav-Ijajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo po-klicno dejavnost, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj, in v osnovi enake pravice in obvez-nosti kot delavci v organizacijah združenega dela.
17. člen
Delovni Ijudje in občani posvečajo posebno družbeno skrb ude-ležencem NOV, vojaškim vojnim invalidom, članom njihovih dru-žin, predvojnim revolucionarjem, španskim borcem, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim ožjim družinskim članom, skrbijo za varstvo žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala ter družinskih članov, katerih hranilec je v obvezni voja-ški službi. V skladu s predpisi občinske skupščine, družbenimi do-govori in samoupravnimi sporazumi, zagotavljajo druženo pomoč udeležencem NOV in članom njihovih družin, borcem za severno mejo v ietih 1918—1919, dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, ki ni-majo dovolj sredstev za primerno preživljanje, zagotavljajo zdrav-stveno varstvo udeležencem NOV in njihovim družinskim članom, ki niso zavarovani po drugih predpisih, dajejo družbeno pomoč k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih in objektih za rekrea-cijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje nezaposle-nih udeležencev NOV ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih bor-cev NOV, ki niso zmožni za pridobitno delo, prispevajo sredstva za šolanje otrok udeležencev NOV, zagotavljajo reševanje stano-vanjskih vprašanj borcev in invalidov NOVterožjih članov njihovih družin.
Uresničevanje posebnega družbenega interesa
18.  člen
Organi občine zagotavljajo uresničevanje posebnega družbe-nega interesa v odnosu do OZD, ki opravljajo dejavnosti, ki so po-sebnega družbenega pomena in do organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodar^ko dejavnost, kadar je to poslovanje nena-domestljivi pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih or-ganizacij na območju občine ali mesta s tem, da določijo pogoje in način opravljanja takih dejavnosti ali zadev, zagotovijo soodloča-nje uporabnikov, ustanoviteljev, organov občine o uresničevanju skupnih ciljev, o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in po-slovanja, o cenah, o namenu uporabe sredstev, o razvojnih pro-gramih in razširjeni reprodukciji, o soglasju k posebnim določbam splošnih samoupravnih aktov takih organizacij, o spremembah predmeta poslovanja v takih organizacijah, o imenovanju in razre-šitvi poslovodnih organov ali z drugimi oblikami družbenega vpli-va.
19.  člen
Organi občine imajo nasproti organizacijam združenega dela oziroma nasproti samoupravnim organizacijam in skupnostim pravice in obveznosti, ki jih določata ustava in zakon.
Če so v organizaciji združenega dela oziroma v drugi samou-pravni organizaciji ali skupnosti bistveno skaljeni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija ozi-roma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih*obveznosti, lahko občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti pod pogoji in v postopku, ki jih predpisuje zakon, sprejema začasne ukrepe.
Samoupravne interesne skupnosti
20.  člen
Za zagotovitev pogojev za usklajeno in skupno delovanje pri ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, večanju pro-duktivnosti družbenega dela in razvoju družbe v celoti oziroma za organizirano zadovoljevanje določenih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju družbenih dejavnosti, in določenih dejav-nosti materialne proizvodnje, se delavci v organizacijah združe-nega dela in drugi delovni Ijudje neposredno ali po svojih samou-pravnih organizacijah ali skupnostih svobodno oziroma na pbdlagi
zakona združujejo v samoupravne interesne skupnosti z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti.
Delavci in drugi delovni Ijudje se združujejo tudi v samoupravne interesne skupnosti, v katerih si zagotavljajo socialno varnost in v katerih združujejo sredstva za uresničevanje ciljev teh skupnosti.
Delavci in drugi delovni Ijudje se združujejo v občini v samou-pravne interesne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva ter v druge samoupravne interesne skupnosti.
21.  člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok delovni Ijudje in občani v občini po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotav-Ijajo pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgojo in socialno var-stvo otrok ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
22.  člen
Delovni Ijudje in občani v občini skrbijo za uresničevanje enot-nega vzgojnoizobraževalnega sisterna in v ta namen oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja in skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev in delovnih ijudi ter za izo-*braževanje in izpopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delav-cev za vzgojo in izobraževanje ter uresničujejo druge skupne inte-rese na področju vzgoje in izobraževanja.
Občina ustanavlja osnovne šole in vzgojnovarstvene zavode ter zagotavlja pogoje za njihovo delo.
23.  člen
Delovni Ijudje in občani v občini skrbijo za organizirano in sa-moupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kultumo živ-Ijenje, za oblikovanje politike razvoja kulturnih dejavnosti, za ra-zvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti.
24.  čien
Delovni Ijudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokul-tume dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnega človeka in občana in v ta namen združujejo sredstva za delo teh organizacij in uresničujejo druge skupne interese na p&dročju telesne kulture.
25.  člen
Delovni Ijudje in občani v občini skrbijo za zdravstveno varstvo, združujejo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega var-stva, z delovnimi Ijudmi in občani občin v okviru mesta in regije, usklajujejo vrste in obseg pravic iz zdravstvenega varstva v okviru mesta in regije, poliliko razvoja in pospeševanja zdravstvene de-javnosti. Občina zagotavlja plačilo za storitve zdravstvenega var-stva občanom, ki po veljavnih predpisih niso zdravstveno zavaro-vani in sami niso sposobni kriti teh stroškov.
26.  člen
Delovni Ijudje in občani v občini skrbijo za razvoj socialnega skrbstva, za organizirano nudenje raznih oblik družbene pomoči delovnim Ijudem in občanom, ki sote skrbi potrebni, za odpravlja-nje vzrokov za nastanek socialnih problemov, sprejemajo pro-gram razvoja socialnih zavodov in jih ustanavljajo ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje ter uresničujejo druge skupne interese.
27.  člen                                 •¦'    ¦ Delovni Ijudje in občani v občini               rešujejo svoje stano-
vanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi spo-razumi vzajemno in solidarno zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obvez-nosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanova-nji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni Ijudje in občani v občini, na zborih stanovalcev, v hišnih,svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti.
Občinska skupščina lahko z odlokom na podlagi zakona pred-piše obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezan-
cev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev sta-novanj in za pomoč delovnim Ijudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj.
Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam delov-nih Ijudi in občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne po-sebne družbene pomoči.                                                             .
,'..    .   .            .28. člen
Občina skupaj z mestom Ljubljana načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, za-gotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
29. člen
Na področjih in dejavnostih komunale, energetike, vodnega go-spodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proi-zvodnje, katerih trajno opravljanje je nujno, da bi se zadovoljevale potrebe ' iuporabnikovinnujenpogojzanjihovodeloinv katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edini razlog za us-klajevanje dela in potreb oziroma vrednotenje rezultatov dela, se organizacije zdaiženega dela ter uporabniki njihovih proizvodov in storitev združujejo v samoupravne interesne skupnosti.
Sodelovanje občine z organizacijami združenega dela
30.  člen
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih de-javnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boijše organizacije dela ter ekonomičnosti poslovanja.
Občina sodeluje pri zagotavljanju pogojev za razvoj gospodar-skih dejavnosti v skladu s politiko razvoja teh dejavnosti, določeno v družbenih planih.
31.člen
Občina spodbuja           združevanje dela in sredstev družbene
reprodukcije organizacij združenega dela.sodelovanje Dii urejanju medsebojnih razmerij ter usklajevanje proizvodnje in drugih de-javnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpo-stavljanje razmerij med organizacijami združenega dela mate-rialne proizvodnje in organizacijami združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih delavci v združenem delu ter delovni Ijudje in občani v procesu celotnega družbenega dela zdaižujejo sred-stva, uresničujejo socialno varnost in druge skupne interese in cilje.    -      ,   ..-..,. .¦ ;.-¦¦¦ .   ¦       ,;.   ¦ .»,¦., .       .   , ¦¦  .      ..-• ¦•..
Oblike družbenega samoupravljanja                          ,
32.  člen
Delavci in občani opravljajo funkcije oblasti in samoupravljanja z odločanjem v organizacijah združenega dela, krajevnih skupno-stihterv drugih temeljnih in samoupravnih organizacijah in skup-nostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, po delegacijah in delegatih v organih upravtjanja organizacij združenega dela in drugih skupnostih in organizacijah s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in po delegatih v občinski skupščini in njenih organih.
33. člen
Občinska skupščina, izvršni svet in drugi organi občlne morajo delavce v združenem delu ter delovne Ijudi in občane v krajevnih skupnostih obveščati o vprašanjih, ki so pomembna za uresniče-vanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter o dru-gih vprašanjih, pomembnih za delo in odločanje v temeljnih orga-nizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v občini.
¦      • ¦¦'"'                                 34. člen                            '     ( '.      ¦..•¦"-.
Občani kot pqtrošniki blaga in uporabniki storitev imajo pravico, da se samoupravno organizirajo v krajevnih in družbenopolitičnih skupnostih v potrošniških svetih ali kako drugače, da vplivajo na razvoj proizvodnje in storitvenih dejavnosti, ki zadovoljujejo nji-hove potrebe, da preprečujejo monopol oziroma zlorabo mono-polnega položaja in da zavarujejo svoje interese.
35. člen
Delavci, samoupravno organizirani v organizaciji združenega dela oziroma drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, sa-moupravni interesni skiipnosti in krajevni skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese:
—  na zborih delovnih Ijudi z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja,
—  po delegatih v organih upravljanja in na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom, organizacije združe-nega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti,
—  po delegacijah in delegatih v organih krajevnih skupnosti, delegatih v občinski skupščini, skupščini mesta Ljubljane in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah sa-moupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih or-ganizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—  s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovar-janjem,
—  preko SZDL, sindikatov in drugih družbenopolitičnih organi-zacij,
—  v drugih oblikah na način določen z ustavo, s tem statutom in statutom mesta Ljubljane.
Zbori delavcev in zbori delovnih Ijudi in občanov
36. člen
Delavci, delovni Ijudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih intere-snih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupno-stih:
—  obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega po-mena in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj,
—  obravnavajo poročila in predloge svojih organov samou-pravljanja,
—  obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini, skupščini mesta Ljubljane, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah samoupravnih intere-snih skupnosti ter o njih odločajo, oziroma dajejo mnenja in pred-loge ter zavzemajo stališča,
—  predlagajo občinski skupščini in skupščini mesta Ljubljane ter njihovim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pri-stojnosti,
—  samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut organi-zacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti.
37. člen
Zbori delavcev ter delovnih Ijudi in občanov imajo pravico in dolžnost razpravljati o vseh vprašanjih, za katera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo.
38. člen .
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delavcev ter delovnih Ijudi in občanov.
Zbori delavcev ter delovnih Ijudi in občanov se lahko sklicujejo po interesnih področjih.
Referendum                            '                        ¦<¦'."¦. ,                    >
39.  člen                     '
Delovni Ijudje in občani v organizacijah združenega dela, v kra-jevnih skupnostih, samoupravnih interesnrh skupnostih in vdrugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v občini, z referendumom odločajo neposredno o vprašanjih, ki imajo splo-šen pomen za delavce ter delovne Ijudi in občane v teh organizaci-jah in skupnostih.
S statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih or-ganizacij in skupnosti določajo vprašanja, o katerih se v teh orga-nizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, organe in postopek za izvedbo referenduma v skladu z zakonom.
40.  člen
Občinska skupščina obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v z zakonom določenih primerih. Referendum se lahko razpiše tudi kadar tako sklene občinska skupščina, da se delavci v združenem delu oziroma delovni Ijudje in občani v kra-jevnih skupnostih vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta, da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt ali da neposredno od-ločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen.
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna.
41.člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar to za od-ločitev o določenih vprašanjih zahteva najmanj tretjina zborov de-lovnih Ijudi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skupno-sti z območja občine ali organizacija sindikatov v občini oziroma SZDL v občini.
' ¦    "-              42. člen
Krajevna skupnost mora razpisati referendum o posameznem vprašanju kadar to zahtevajo vsi zbori delovnih Ijudi in občanov z . območja krajevne skupnosti ali SZDL v krajevni skupnosti.
Krajevna skupnost oziroma krajevne skupnosti morajo razpisati referendum o pobudi za ustanovitev, združitev ali izdvojitev kra-jevne skupnosti, kadar je pobuda podana v smislu 95. člena statu-ta.                                                                                               .
43. člen              """'        '".      "V     ¦;'
Pobudo za razpis referenduma v občini lahko podajo: — temeljna ali druga organizacija združenega dela, krajevna
skupnost, družbenopolitične organizacije, samoupravne intere-
sne skupnosti in družbene organizacije. Zbor občinske skupščine, v katerega delovno področje spada
vprašanje, za katero je podana pobuda za razpis referenduma,
mora v roku tridesetih dni obravnavati pobudo, o njej odločiti ter o
svojem sklepu obvestiti pobudnika.
-•¦•¦¦¦;- ¦-¦¦;.-¦;,-'.-:•¦¦ 44. člen
Občinska skupščina razpiše referendum s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu SRS. V sklepu se določijo predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum razpisuje.
Odločitev delovnih Ijudi in občanov na referendumu je za občin-sko skupščino obvezna. Eno leto po referendumu občinska skupščina ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v na-sprotju z izidom referenduma.
Izid referenduma se objavi enako kot razpis referenduma.
45.  člen
Referendum v občini vodi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje občinska skupščina.
Javne razprave                                    '              <
46.  člen
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnih za poli-tični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socialni razvoj, se zago-tavlja neposredna in aktivna udeležba delavcev v združenem
delu, delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih ter uresni-čevanje njihovega odločujočega vpliva v postopku priprav in spre-jemanja odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen pomen.
47.  člen
V javni razpravi sodelujejo:               delovni Ijudje in občani, or-
ganizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih qr-ganizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samouprav-nih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, druž-benih organizacijah in društvih, občinska skupščina in njeni orga-ni, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni Ijudje in občani kot posamezniki.
48.  člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v razpravo osnutke:
—  statuta občine,
—  družbenih planov,
—  urbanističnih redov in zazidalnih načrtov,
—  predpisov, ki nalagajo delovnim Ijudem in občanom nove materialne obveznosti,                                                             :
—  razpisa občinskega posojila,
—  drugih predpisov, za katere to določa zakon.
49.  člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo: na zborih delavcev, zborih delovnih Ijudi in občanov, v samoupravnih organih, v delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribu-nah, zborih potrošnikov in porabnikov določenih dobrin in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih občinske skupščine ter na druge načine, predvidene s statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samou-pravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
50.  člen
Predlagatelj, oziroma organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo je dolžan:
—  osnutek akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni Ijudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
—  predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem,
—  določiti primeren rok za javno razpravo,
—  zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave,
—  zagotoviti obdelavo mnenj, stališč in predlogov,
—  skrbeti, da se akt pred zakijučkom javne razprave ne začne spreminjati,
—  ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti,
—  obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zav-zel do predlogov iz javne razprave.
Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
51.  člen
Z družbenimi dogovori delavci in drugi delovni Ijudje zagotav-Ijajo in usklajujejo samoupravno urejanje dmžbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sklenejo občinska skupščina oziroma po pooblastilu izvršni svet in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne intere-sne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organiza-cije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in daižbene organizacije.
52.  člen
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi poo-blaščeni organi. Udeleženci dmžbenega dogovora sporazumno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora.
53.  člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga skleniti ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbenopolitično odgo-voren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora.
54.  člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ko ga soglasno določijo vsi udeleženci.
55.  člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbe-noekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonom-skega položaja delavcev in drugih delovnih Ijudi ter njihovih sa-moupravnih organizacijah in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organi-zacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samou-pravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in druga splošna združenja sa-moupravnih organizacij in skupnosti ter sindikata.
S samoupravnim sporazumom se odločajo ukrepi za njegovo izvajanje, materialna in družbena odgovornost udeležencev v samoupravnem sporazumu ter način in pogoji za njegovo spre-membo.
56.  člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindi-kata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar kot udele-ženci sporazuma prevzemajo materialne obveznosti.
57. člen
Občinska skupščina, njeni organi in organizacije so lahko ude-leženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizaci-jami in skupnostmi.
58.  člen
Udeleženci so lahko tudi kmetje, obrtniki in druge osebe, ki sa-mostojno opravljajo poklicno dejavnost, če združujejo svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljn organizaciji, oziroma če združujejo svoje delo in sredstva v druge oblike združevanja dela in sredstev.
59.  člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni Ijudje neposredno ali po svojih samouprav-nih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, občinski skupščini ali gospodarski zbomici.
60.  člen
Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samou-pravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija ali skupnost, na ka-tero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisanem roku nobena samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazu-ma, ga lahko da sindikat ali občinska skupščina oziroma izvršni svet.
61.  člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samouprav-nega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v sa-moupravnem sporazumu določeno drugače.
62.  člen
O predlogu samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora morajo razpravljati delovni Ijudje v temeljnih oziroma
drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih (ter delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih) s področja, na katerem se sprejema.
Javna razprava se opravi na način in po postopku, ki je določen s statutom teh organizacij in skupnosti.    ..               ..
63. člen                       :     ' '  , "\
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.
' . '¦'":'.       / ¦              64. člen                    •'   o
Sprejete družbene dogovore oziroma sanioupravne sporazu-me, kjer je udeleženec občinska skupščina ali njen organ, se ob-javi v Uradnem listu SRS..       .      ^     •         .        -. ,-;•¦.
Družbeno planiranje                            :   '                                 '
"¦'¦¦••-                            65. člen       "       -' ;'¦'"•¦. !      ;>
Delovni Ijudje in občani občine, organizirani vtemeljnih organi-zacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljajo.
—  skupno razvojno politiko na podlagi samoupravnih spora-zumov in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresniče-vanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z razvojem mesta Ljubljane, Ijubljanske regije in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospešuje in usklajuje razvoj posameznih dejavnosti,
—  ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene re-produkcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah v vseh oblikah združenega dela,
—  usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter rhaterialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in njenih po-sameznih delih, obvladovanje stihijskega delovanja trga in ra-zvojnih neenakomernosti v delovnih pogojih in pridobivanju do-hodka,
—  najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil in produktiv-nosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih pogojev ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega proizvajalca in ustvarjalca.
66.  člen Vsebinadružbenegaplaniranjavobčinisoskupni interesi incilji
gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in sa-moupravnih sporazumih med delavci, organiziranimi v združe-nem delu, ter delovnimi Ijudmi in občani v samoupravnih intere-snih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih or-ganizacijah in skupnostih.
¦¦>¦'.•   .
67.  člen
Družbeni plan občine, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z materialnimi možnostmi temeljnih organizacij združe-nega dela materialne proizvodnje.
68.  člen
Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine.
Srednjeročni družbeni plan občine se sprejema za obdobje petih let. Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan.
69.  člen
V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v ka-terem se uresničuje srednjeročni plan, nenehno, najmanj po en-krat na leto analizirati, kako se ta uresničuje, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za pri-hodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, ka-tere je treba uresničevati v prihodnjem letnem obdobju.
Občinska 6kupščina konkretne naloge za prihodnje plansko leto določi s svojim splošnim aktom.
'      ' •'            '        '   '
70. člen
Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skup-nosti se sprejme na podlagi samoupravnega sporazuma o teme-Ijih plana samoupravne organizacije, oziroma skupnosti. Plan ob-čine pa na podlagi dogovora o temeljih plana občine.
¦¦•¦¦'    •¦'•¦"¦¦¦¦' -.-¦•'.:"-                                              71.člen       ¦  '¦';'•  ''.  - / ¦¦'¦   ' '
Organi upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi občine morajo pravočasno or-ganizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Strokovne službe in upravni organi občine so odgovorni za pra-vilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov.
¦¦'/ ' " --¦••¦ ^'-¦'>-^:   '     72. člen     -¦   ^1   '     v"': '''¦">¦'
Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske dejavnosti ter drugih družbenih dejavnosti ter te-meljne                            organizacije                            združeneg
la, ci opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku občinske skupščine oziroma skupščine mesta Ljubljane, določeno, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega po-mena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan pod pogoji in na način, s katerim se zagotavlja uresničevanje poseb-nega družbenega interesa.
•:" ' ¦¦' 73. člen v '" ; ""' ; Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne inte-resne skupnosti sklepajo tiste samoupravne organizacije, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost n vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sred-stva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skup-nosti.                                                                                      .
74.  člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o osnovah plana sa-moupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi pristojni organi občine, če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti, oziroma zadev, za katere je z zakonom ali na zakonu temelječim odlokom občinske skupščine oziroma skupščine mesta Ljubljane določeno, da so posebnega družbe-nega pomena.                     ._..¦¦..                                       ;.",¦.
75.  člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samou-pravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delavcev oziroma svojih planov samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresniču-jejo svoj interes na območju krajevne skupnosti, ter delovni Ijudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
76.  člen                                             -Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi
poprej sklenjenih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Občinska skupščina sprejme na predlog izvršnega sveta odlok o pripravi družbenega plana občine.
Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je od-govoren, da se pravočasno določi delovni program priprave druž-benega plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno' predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana.
77.  člen
Dogovarjanje o osnovah družbenega plana občine izvajajo or-gani samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi obči-
ne. O poteku dogovarjanja o osnovah družbenega plana in o dru-gih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča skupščino izvršni svet.
v,                r                   78. člen                          '        '¦¦''¦
Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni razpravi med delavci v združenem delu ter delovnimi Ijudmi in občani v kra-jevnih skupnostih, izvršni svet občinske skupščine v imenu občine ter pristojni organi organizacij združenega dela, samoupravnih in-teresnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
.¦'•¦.•'      -•'   •'¦¦'¦ f    '                                                                                                                                                                                    ' :?¦;-•''¦¦-. ¦'¦ ¦- '¦". ¦  ¦-,  ¦-  ¦' ¦
'79. člen
Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, kulturnih, stano-vanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih Ijudi, o katerih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, v občini ter v samoupravnih interesnih skupnostih v občini, ter usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj v občini.
Občina usklajuje plane z drugimi občinami Ljubljane v mestu kot posebni družbenopolitični skupnosti. >
Družbeni plan občine vsebuje zlasti:         -                       i
—  temelje razvojne politike občine,    •.-,*"'
—  možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev ekonomskega razvoja ter temeljne usmeritve za razvoj posameznih gospodar-skih dejavnosti,
—  temeljna razmerja v delitvi dohodka na splošno, skupno in osebno porabo,
—  možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev gospodar-skega in socialnega razvoja kot celote, za zaposlovanje ter za ne-nehno izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih Ijudi in občanov,
—  možnosti in ukrepe za razvoj izobraževanja, otroškega var-stva, zdravstva in drugih oblik socialne zaščite delovnih Ijudi in ob-čanov,
—  možnosti in ukrepe za razvoj in povezovanje znanstveno ra-ziskovalnega dela in uporabo znanstvenih dosežkov ter inovacij v gospodarskih in družbenih dejavnostih,
—  možnosti in ukrepe za razvoj komunalnih dejavnosti, stano-vanjske izgradnje, prostorskega urejanja ter gospodarnega izko-riščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi,
—  možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja,
—  možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne sposobnosti, varsnosti in družbene samozaščite v občini,
—  možnosti in ukrepe za razvijanje drugih dejavnosti, po-membnih za življenje in delo delovnih Ijudi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednjeročnih planov SRS in mesta Ljubljane ter z dogovori, sklenjenimi v okviru medobčin-skega in regijskega sodelovanja.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki za občino ter za organizacije združenega dela in druge samoupravne organi-zacije in skupnosti v občini izvirajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je v mejah svojih, v ustavi določenih pravic in dolžnosti, sprejela občinska skupščina.
80.  člen
Osnutek družbenega plana občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo občinski skupščini.
Ob predložitvi družbenega plana občine mora izvršni svet ob-vestiti občinsko skupščino o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za določitev skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba uresničiti v planskem obdobju, pa o njih do predložitve osnutka ni bilo mogoče doseči dogovora s posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.                                             ,
81.  člen
Na podlagim dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne razprave o osnutku družbe-
nega plana občine med delavci v združenem delu ter delovnimi Ijudmi in občani v krajevnih skupnostih, določi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži občinski skupščini v spre-jem.
Če do roka, ki je bil določen za predložitev predloga družebe-nega plana občine, ni bil dosežen dogovor o vprašanjih iz 80. člena tega statuta, predlaga izvršni svet občinski skupščini, da sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
¦',../,''¦¦;   •.'':,: ¦.•¦' ¦•'-..    82. člen..      .    •    ":':¦> •'''.- .
Izvršni svet občine Ljubljana*ič-Rudnik je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini v roku, ki ga sama določi, najmanj pa enkrat letno predložiti poročilo o ure-sničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje plana v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet občinski škupščini smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Če izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve družbenega plana.
Družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki je z zakonom in tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana občine.                          ,,.,,.                                     ,  •..
Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe v občini
83.  člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugi delovni Ijudje v krajevnih, interesnih in drugih organizacijah in skupnostih, v društvih ter v občini odločajo o obsegu, vsebini in načinu zadovoljevanja svojih skupnih potreb.
Za zadovoljevanje svojih skupnih potreb delavci in drugi delovni Ijudje združujejo svoje delo in sredstva ter sa samoupravnim spo-razumevanjem, družbenim dogovarjanjem, referendumom ter z drugimi oblikami osebnega izjavljanja določajo način porabe teh sredstev.                                                                                 ¦    ¦   v
84.  člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter od premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine.
85.  člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega ra-zvoja občine usklajujejo delovni Ijudje v občini, v temeljnih organi-zacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združe-nega dela ter delovnih Ijudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih Ijudi in občanov v mestu Ljubljana in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni Ijudje in občani v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe ter to bilanco usklajujejo z bilanco sredstev v mestu Ljubljana in širših družbenopolitičnih skupnostih.
86.  člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin, delovni Ijudje in občani v občini samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samo-stojno razpolagajo.
Delovni Ijudje in občani v občini usklajujejo višino davkov, taks in drugih davščin z delovnimi Ijudmi in občani drugih občin.
87.  člen
Delovni Ijudje in občani občine Ljubljana Vič-Rudnik združujejo sredstva z delovnimi Ijudmi in občani daigih občin na območju
mesta Ljubljane za financiranje splošnih družbenih potreb v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti.
Višina sredstev iz prejšnjega odstavka se določi v skladu 2 ob-segom zadev, ki so jih poverili mestu.
Združevanje sredstev se opravi z dogovorom na podlagi bi-lance sredstev splošne porabe v občini in mestu.
88.  člen
Občinska skupščina lahko za zadovoljevanje splošnih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki določi namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne or-ganizacije in ^kupnosti ter delovni Ijudje in občani.
89.  člen
Občinska skupščina s proračunom občine vsako leto posebej določi obseg, višino in namen sredstev za zadovoljevanje sploš-nih družbenih potreb v občini.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovo-Ijevanje splošnih družbenih potreb.
Predlog proračuna določi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
90.  člen
Da bi se delavci, delovni Ijudje in občani lahko odločali o obvez-nostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti istočasno in enkrat na leto dajejo de-lavcem in občanom, da se 0 njih izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljnih organizacijah in občanom v krajevnih skup-nostih na voljo najmanj trideset dni.
91.  člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, o obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so občinski skupščini dolžni poročati 0 porabi v proračunu zagotovljenih sred-stev.
Krajevna skupnost
92.  člen
Delovni Ijudje in občani v naselju, delu naselja ali v več poveza-nih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje skupnih interesov in potreb organizirajo v Krajevno skupnost.
Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter oprav-Ijanje nalog se delovni Ijudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh intere-sov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se pove-zujejo tudi delovni Ijudje in občani, združeni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni Ijudje ih občani, organizirani v krajevni skupnosti, sode-lujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupno-stih.
93.  člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni Ijudje in občani v kra-jevni skupnosti izražajo in uresničujejo na zborih in samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah SZDL in drugih družbenopoli-tičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potroš-nikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stano-valcev, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z referendu-
mom, s samoupravnimi sporazumi in dmžbenimi dogovori, po de-legatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega interesa, po delegacijah in dele-gatih v samoupravnih interesnih skupnostih, po delegacijah in de-legatih v občinski skupščini.
94.  člen
Krajevna skupnost se ustanovi v soseski, več soseskah, vaseh ali delu mesta, kjer so podani pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov delovnih Ijudi in občanov.
Delovni Ijudje in občani posamezne soseske, več sosesk, vasi ali dela mesta ustanovijo krajevno skupnost, se združijo z drugo krajevno skupnostjo ali del krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogo-vora v organizaciji SZDL.
Pri tem upoštevajo geografsko zaokroženost, ekonomsko ra-zvitost, možnost oblikovanja družbenega in kulturnega središča, možnosti organiziranosti Ijudske obrambe in družbene samozaš-čite in število prebivalcev ter zaposlenih.
95.  člen
Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti, izločitev dela krajevne skupnosti, ali priključitev krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
—  krajevna organizacija SZDL,
—  najmanj dve tretjini vseh zborov občanov na območju, za katero se predlaga ustanovitev, združitev, izločitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti.
Pobudo za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti, izločitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni Ijudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi združiti; pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi de-lovni Ijudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se name-rava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Krajevna organizacija SZDL mora o pobudi za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti, izločitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo.
96.  člen Krajevna skupnost je pravna oseba.
97.  člen Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira in izvede javno razpravo na zborih občanov o osnutku statuta krajevne skupnosti.
Po zaključku javne razprave svet krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, določi predlog statuta krajevne skupnosti.
Statut sprejme zbor delegatov krajevne skupnosti.
98.  člen
Delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih do-ločenih osebnih in skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odhosov v naselju, pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja, območje, organiza-cijo in organe krajevne skupnosti, naloge in način dela organov krajevne skupnosti, način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, urejanja naselij in drugega prostora, otroškega in so-cialnegavarstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, spomenikov in spominskih obeležij NOB ter grobov in grobišč borcevNOV, upravljanja s stanovanji in prebivanja, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zado-voljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, var-stva interesov potrošnikov in uporabnikov, organizacije Ijudske obrambe in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja,
upravljanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter dru-gih področij skupnega življenja in dela.
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela, samoupravno orgahiziranost in način izvajanja pravic in obveznosti, opredeljujejo delovni Ijudje in ob-čani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom.                               .
99. člen
Delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti sprejemajo sred-njeročne plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
V tem okviru letno spremljajo uresničevanje planov in progra-mov.
'                100. člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statu-tom te skupnosti oziroma občine, združujejo svoja sredstva:
—  z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združe-nega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti,
—  s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, pro-gramov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organiza-cij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in zazadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih po-treb delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti,
—   z delom davkov, taks in drugih dajatev, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti, občine in mesta,
—  s sredstvi iz proračuna občine za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti in delovanje delegatskega sistema,
—  s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti,
—  s samoprispevkom in
—   z drugimi sredstvi.
Merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na dohodku izproračuna občine določa občinska skupščina.
101.člen
Pri dopolnilnih sredstvih občinskega proračuna so lahko udele-žene krajevne skupnosti, v katerih del dohodka temeljnih organi-zacij združenega dela, samoprispevek in drugi dohodki ne zado-stujejo za financiranje njihovih nalog, določenih v planih, ki so us-klajeni s plani občine in mesta.
102.  člen                / .
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojirfi programom in planom.
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila zbrana.
103.  člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogo-jev za življenje in delo se lahko delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti krajevnih skupno-sti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
Kadrovska politika ter zaposlovanje
104. člen
Delovni Ijudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah zdru-ženega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v dmžbenopolitičnih organizacijh in v drugih samou-
pravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini.
Delovni Ijudje in občani usmerjajo kadrovsko politiko v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike, s tem, da uresničujejo naslednje družbene cilje:
—  kadrovska in štipendijska politika je sestavni del družbe-nega razvoja občine,
—  kadrovska politika je neodtujljiva samoupravna pravica de-lovnih Ijudi in občanov,
—  temeljni cilj kadrovske politike je razvoj človeka kot svo-bodne socialistične osebnosti, ki v skladu s svojimi sposobnostmi in s pridobljenim znanjem sodeluje pri uštvarjanju in porabi dobrin.
105.  člen
Pri uresničevanju družbenih ciljev in načel kadrovske politike delovni Ijudje in občani zlasti:
—  sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe,
—  sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, druž-benoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
—  določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni ra-zvoj temeljnih in drugih organizacij združenega dela,
—  združujejo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov, • — določajo merila in pogoje za izbiro delavcev s poslovodnimi
pooblastili,
—  skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevnimi sposobnostmi, znanjem, družbeno-političnimi in moralnoetičnimi kvalitetami,
—  spremljajo uresničevanje kadrovske politike ter vršijo stalno evidentiranje kadrov.
106.  člen
Delovni Ijudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih orga-nizacijah, posebno v SZDL in sindikatih, oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa uskla-jujejo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih Ijudi za naloge, ki jih opravljajo delavci s poslovodnimi pooblastili v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skup-nostih ter za nosilce družbenih funkcij.
107.  člen
Zaradi uspešnejšega uresničevanjatemeljnih načel in ciljev ka-drovske politike delovni Ijudje in občani v občini z družbenimi do-govori in samoupravnimi sporazumi urejajo in usklajujejo družbe-noekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike.
Delovni Ijudje in občani v občini uresničujejo temeljna načela in cilje kadrovsk6 politike tudi z družbenimi plani.
108.  člen
Delovni Ijudje in občani v občini ustvarjajo pogoje za uresniče-vanje pravice do dela in za vključevanje delovnih Ijudi in občanov v združeno delo.
Pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja delovni Ijudje in občani posvečajo posebno skrb zaposlovanju žena, mladine in oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo.   .
Varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja
109.  člen
Delovni Ijudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skup-nosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za smotrno iz-koriščanje dobrin splošnega pomena ter za ohranitev in izboljša-nje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotavljajo pogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo.Delovni Ijudje in občani, organizacije združe-nega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne or-ganizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
110. člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboljšanje okolja delovnega človeka in občana in pri tem sprem-Ijajo in ohranjajo stanje in skrbijo za razvoj naravnih in z delom pri-dobljenih vrednot človekovega okolja ter skrbijo za učinkovito ukrepanje na tem področju.
m.člen
Občinska skupščina in skupščina mesta Ljubljane z družbenimi plani, prostorskimi plani in svojimi predpisi zagotavljata in dolo-čata smotrno izrabo prostora in drugih dobrin v splošni rabi in pri tem posebno skrb posvečata ohranitvi naravnih vrednot človeko-vega okolja, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ter drugih z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
V. DRUŽBENO VARSTVO SAMOU-PRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE
112. člen
V občini uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom:
1.  Občinska skupščina in njej odgovorni organi
2.  Samoupravna sodišča in sodišče združenega dela
3.  Temeljno sodišče in temeljno javno tožilstvo
4.  Organi javne varnosti
5.   Organ za kaznovanje prekrškov
6.  Družbeni pravobranilec samoupravljanja
7.  Javno pravobranilstvo
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samouprav-nih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine določata ustava, zakon in samoupravni splošni akti.
Občinska skupščina in njej odgovorn! organi
113. člen
V okviru pravic in dolžnosti občine obravnava občinska skupš-čina pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, kakortudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih or-ganizacij in skupnosti.
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelova-nju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organi-zacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialistične morale pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi.
114. člen
Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega var-stva samoupravnih pravic z začasnimi ukrepi, če nastanejo v or-ganizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih od-nosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija zdmženega dela na izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Skupščina občine lahko nastopi zoper organizacijo zdnjženega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
—  odstavi poslovodni organ,
—  odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in od-govornostmi,
—  razpusti delavski svet,
—  razpusti izvršilni organ,
—  začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pra-vic delavcev,
—  imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela,
—  odreja še druge z zakonom določene ukrepe.
Preden odloči o začasnem ukrepu, lahko določi skupščina ob-čine delavcem v organizaciji združenega dela rok za odpravo ra-zlogov, ki so podlaga za začasni ukrep.
Samoupravna sodišča In sodišče združenega dela
115. člen
Samoupravna sodišča in sodišča združenega dela rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, kisodoločenizustavoinzzakonorn, kottudispore, kijimjihpove-rijo delovni Ijudje v organizacijah združenega dela, v samouprav-nih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna so-dišča.
Občani lahko sporazumno poverijo reševanje posameznih spo-rov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnalnim sve-tom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z za-konom drugače določeno.
Sodnike sodišč združenega dela voli občinska skupščina.
116.  člen
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, poravnalni sveti, razsodišča, arbitraže in v drugih oblikah samoupravnih sodišč.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
117. člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine.
Druženi pravobranilec samoupravljanjaje dolžan poročati ob-činski skupščini o problemih in pojavih s svojega delovnega po-dročja.
118. člen
Sporazumno z drugimi občinami lahko ustanovi občinska skupščina družbeno pravobranilstvo samoupravljanja za več občin.
119. člen
Sredstva za delo sodišča združenega dela in družbenega pra-vobranilca samoupravljanja zagotavlja za območje občine občin-ska skupščina v skladu z zakonom in tem statutom.
Temeljno sodišče in temeljno javno tožilstvo
120. člen
Funkcijo rednih sodišč kot organoc državne oblasti opravlja v mejah pristojnosti, določenih z ustavo in zakonom Temeljno so-dišče v Ljubljani.
121. člen
Temeljno sodišče v Ljubljani izvršuje sodno funkcijo v svoj enoti, ki jo po določbah zakona določi skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik po dogovoru z drugimi skupščinami občin v mestu Ljubljani.
Sodišče ima v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati skupščino občine o uporabi zakonov in o svojem delu.
122. člen
Funkcijo javnega tožilstva kot samostojnega državnega orga-na, ki preganja stirilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom dolo-čenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti, ustavnosti in zakonitosti ter izvršuje daige z zakonom določene zadeve, opravlja Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, ki je ustanovljeno za območje Temelj-nega sodišča v Ljubljani.
Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani lahko izvršuje svojo funkcijo prek enot, ki delujejo za območje ene ali več enot Temeljnega so-dišča v Ljubljani, kotto po dogovoru z ostalimi skupščinami občin z območja Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani določi skupš-čina občine.
123. člen
Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani ima pravico in dolžnost, da obvešča skupšČino občine o uporabi zakonov in o svojem delu.
124.  člen
Sredstva in ostale.pogoje za delo Temeljnega sodišča v Ljub-Ijani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani zagotavlja občina Ljubljana Vič-Rudnik po dogovoru z ostalimi občinami, za ob-močje katerih sodišče in tožilstvp delujeta, v višini in na način, kot to občine sporazumno določijo.
Sporazumno s temi občinami odloči občina Ljubljana Vič-Rud-nik z dogovorom tudi o vseh drugih vprašanjih s področja sodstva in javnega tožilstva, glede katerih tako določa zakon o rednih so-diščih in zakon o javnem tožilstvu.
Organi javne vamosti Postaja milice
125.  člen
Postaja milice s splošnim delOvnim področjem (v nadaljnjem besedilu: postaja milice) je organ za neposredno opravljanje nalog s področja javne varnosti na območju občine.
126' člen
Postaja milice bziroma njen oddelek ustanovi in odpravi občin-ska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za ustanovitev in odpravo postaje milice lahko da ob-činska skupščina ali republiški sekretar za notranje zadeve.
•¦¦'   ; ''¦¦''¦"¦¦'. -r''-- '¦'¦¦."¦'''       127. člen    ¦ "" ¦'' — ^    ''"'¦:¦'   ', ¦ ;
Komandirja postaje milice imenuje brez razpisa in ga razreši občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za no-tranje zadeve.
Pobudo za imenovanje in razrešitev komandirja postaje milice lahko da občinska skupščina ali republiški sekretariat za notranje zadeve.                        ¦¦¦..¦„-¦.
128.  člen
Komandir postaje milice je odgovoren za svoje delo in delo po-staje milice ter njenega oddelka občinski skupščini in republi-škemu sekretarju za notranje zadeve. Komandir postaje milice poroča občinski skupščini in njenemu izvršnemu organu, ki je pri-stojen za notranje zadeve, na njihovo zahtevo ali iz lastne pobude o vprašanjih s področja organizacije in dela postaje milice oziroma oddelka.
129.  člen
Denarna sredstva za potrebe postaje milice in njenih oddelkov se zagotovi v občinskem proračunu v skladu z določbami 154. in 155. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
Uprava javne varnosti                               <                    '¦[¦',¦¦
130.  člen
Uprava javne varnosti je področni organ republiškega sekreta-riata za notranje zadeve in opravlja zadeve javne varnosti iz repu-bliške prlstojnosti.
131.člen
Uprava javne varnosti daje občinski skupščini letna poročila o svojem delu in občasne analize o stanju javne varnosti na svojem področju.
Organ za kaznovanje prekrškov                    .
132.  člen
Organ za vodenje postopka o prekrških ob pogojih ter na način, ki ga določa zakon izreka kazni in varnostne ukrepe zoper štorilce kršitev, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določene kot kršitve javnega reda.
133.  člen
Organ za vodenje postopka o prekrških je samostojni organ mesta in občin Ljubljane, katerim je na zahtevo dolžan poročati o svojem delu.
134.  člen                                   ^ Organizacijo in financiranje organa za vodenje postopka o pre-
krških določijo sporazumno občinske in mestna skupščina v Ljub-Ijani. Sodnike za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina.
Javno pravobranilstvo
135.  člen
Javno pravobranilstvo je organ občin in mesta Ljubljane, je nji-hov pravni zastopnik v premoženjsko-pravnih zadevah ter oprav-Ija druge z zakonom določene naloge.
Javni pravobranilec o svojem delu poroča skupščini občine.
Organizacijo in financiranje javnega pravpbfanilstva določijo sporazumno skupščine občin in mesta Ljubljane. Javnega pravo-branilca in namestnike imenuje in razrešuje občinska skupščina.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizaclj združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti
136.  člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela opravlja komisija za družbeno nadzorstvo in drugi organi občinske skupščine.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena zajema tudi ugotavljanje usklajenosti samoupravnih sploš-nih aktov organizacije združenega dela z ustavo in zakonom, kakor tudi s samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
137. člen
Občinska skupščina ima pravico in dolžnost, s sklepom deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvr-šitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije zdaiženega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je pri-zadeta družbena lastnina.
138.  člen
Če občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega sploš-nega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma, da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji sklepa, s katerim ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Če občinska skupščina zadrži izvršitev akta iz prejšnjega od-stavka tega člena, za katerega meni, da ni v skladu z drugim sa-moupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje sklepa, s katerim ga je zadrža-la, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
139.  člen
Če občinska skupščina v osmih dneh od izdaje sklepa ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, nehaveljati sklep, s katerimjezadr-žala izvršitev in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporab-Ijati.
,.¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                             ¦        *
140. člen       '      •
Organizacija združenega dela je dolžna občinski skupščini na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
141.  člen
Določbe členov 136. in 140. tega statuta o nadzorstvu nad za-konitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.                     ¦                             ¦...,-        ;
VI. LJUDSKA OBRAMBA IN         l DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
142.  člen           V
Občina v skladu z ustavo in zakonom tertemelji sistema Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, obrambnimi in dru-gimi načrti ter pripravljalnimi ukrepi Socialistične republike Slove-nije in mesta Ljubljane ureja in organizira Ijudsko obrambo, var-nost in družbeno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni Ijudski odpor.
V skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt.
143.  člen
Delovni Ijudje in občani v občini oblikujejo in uresničujejo poli-tiko Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom, v temeljnih in drugih or-ganizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samouprav-nih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti, po dele-gacijah in delegatih pa v zborih občinske skupščine.
144.  člen
Pravice in dolžnosti občine na področju Ijudske obrambe, var-nosti in družbene samozaščite, razen pravic in dolžnosti, ki jih izvršuje mesto Ljubljana in njegovi organi, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
—  občinska skupščina,
—  svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—  izvršni svet,
—  upravni organ za Ijudsko obrambo in drugi upravni crgani,
—  občinski štab za teritorialno obrambo,
—  občinski štab za civilno zaščito,                                            ;
—  med vojno pa tudi predsedstvo skupščine.     /
145.  člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega po-mena za razvoj in krepitev Ijudske obrambe, družbene samozaš-čite, varnosti in notranjih zadev v občini. V skladu z enotnim siste-mom Ijudske obrambe v federaciji, republiki in mestu Ljubljani sprejema odloke in druge akte s področja ter usmerja obrambne priprave na območju občine, sprejema ukrepe za učinkovito delo-vanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter spre-jema odloke in druge akte s tega področja.
;                         '" ¦ ¦"'    "       146. člen
Pri uresničevanju nalog na področju Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite sodeluje občinska skupščina s skupščinami
drugih občin in skupščino mesta Ljubljane, s katerimi usklajuje ivoje delo in po potrebi ustanavlja skupne službe v okviru Ijubljan-ske regije.                                                        ,,
147. člen                     ~                    ' Svet občinske skupščine za Ijudsko obrambo, varnošt in druž-
beno sarpozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za Ijudsko obrambo delovnih Ijudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za de-lovanje v vojnih razmerah; skrbi za uresničevanje načel sploš-nega Ijudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organiza-cije in skupnosti tekoče pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni Ijudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za živrjenje in delo v vojnih razmerah.
Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev občinske skupščine.
Sestavo, naloge in način dela sveta za Ijudsko obrambo, var-nost in družbeno samozaščito določi v skladu z zakonom občin-ska skupščina z odlokom.
148.  člen       '                        '      -¦'¦'' Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega organa za Ijud-
sko obrambo in drugih upravnih organov na področju Ijudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev do-loči v skladu z zakonom in tem sta.tutom občinska skupščina s svojimi predpisi.
7 '                                     149. člen         v                            '
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovraž-niku se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občine, v krajevnih skupnostih in temeljnih ter drugih or-ganizacijah združenega dela enote teritorialne obrambe, ki zago-tavljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito objektov s stalno in množično borbeno aktivnostjo.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za terito-rialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so do-ločene z zakonom in drugimi predpisi, naloge, ki mu jih naloži na-drejeni štab za teritorialno obrambo oziroma svet za Ijudsko obrambo, družbeno samozaščito in vamost.
150. člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih Ijudi in ob-čanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukre-pov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečahter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, v krajevnih skup-nostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v dru-gih organizacijah in skupnostih štabi za civilno zaščito.
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet.
Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom in je za svoje deloodgovoren svetu za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
151. člen
V krajevnih skupnostih delovni Ijudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih or-ganizacijah ter društvih uresničujejo politiko Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za preprečevanje in cxjkrivanje škodlji-vih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebival-stva ter za izvrševanje drugih nalog tako kot so določene z zako-nom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine.                                                        .                        .           .
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni Ijudski odpor v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti v skladu z zakonom. Če se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora te ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Organi-zacijo in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite se določijo v skladu z zakonom, s statutom krajevne skupnosti.
152.  člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije ter skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojim razvojnim načrtom oziroma programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevamosti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo uskla-jevati svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine in so pri njegovem izvajanju dolžne sodelovati pri preskrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zago-tavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugega materiala.
Organizacije in skupnosti, navedene v prvem odstavku, se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v katerih imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo strokovno pomoč nje-nim organom pri izvrševanju nalog s področja Ijudske obrambe, vamosti in družbene samozaščite.
153. člen
Delovni Ijudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah zdru-ženega dela in krajevnih skupnostih organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skup-nega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja.
V neposredni vojni nevamosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru izvajanja splošnega Ijud-skega odpora.
Naloge narodne zaščite opravljajo delovni Ijudje in občani v enotah narodne zaščite v skladu s samozaščitnim varnostnim na-črtom.
VII. SKUPŠČINSKI SISTEM VOBČINI
154.  člen
Za neposredno uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgo-vornosti ter organizirano udeležbo pri opravljanju funkcije občin-ske skupščine, oblikujejo delovni Ijudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.                                                              '
155.  člen
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih obliku-jejo delegacije:
1.  delovni Ijudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela,
2.  delovni Ijudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih de-javnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravi-co, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
3.  delovni Ijudje v delovnih skupnostih državnih organov, druž-benopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih'skupno-stih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v cboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom,
4. delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacije oblikujejo tudi delovni Ijudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skup-nosti z manj kot trideset zaposlenimi opravljajo funkcije deiegacije vsi delavci.
V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopoli-tičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ, lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine obliku-jejo skupno delegacijo.
156.  člen
Če se med mandatnim obdobjem občinske skupščine ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občin-ske skupščine v skladu z zakonom in odlokom občinske skupšči-ne.
157.  člen
Člane delegacije volijo delovni Ijudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim gla-sovanjem.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije.     . V ,
158.  člen      •      .                   '
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij ozi-roma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi v občini, ki jim glede na merila, dolo-čena s tem statutom, ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij za-radi delegiranja skupnega defegata v zbor združenega dela, obravnavajo vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine, dolo-čanja skupnih stališč za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
159.  člen
Konference delegacij oblikujejo s sporazumi temeljne samou-pravne organizacije in skupnosti v skladu s tem statutom in odlo-kom občinske skupščine.
S sporazumom o oblikovanju konference temeljne samou-pravne organizacije in skupnosti uredijo način in postopek obliko-vanja konference, način delegiranja delegatov v konferenco, pra-vice in dolžnosti konference ter razmerja med konferenco in dele-gacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, način pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativnotehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, po-membna za delo konference.                               .
160.  člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delega-cij zbora združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti delegirajo, se določi z odlokom občinske skupščine tako, da je zagotovljena ustrezna zastopa-nost posameznih področij združenega dela oziroma posameznih področij.                                                                         ,      ,,     ¦.
161.  člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samou-pravnih organizacij ih skupnosti delegira iz svojega sestava, glede
na vprašanja, ki se obravnavajo v občinski skupščini ali njenih or-ganih, svoje delegate, tako da bodo najbolje zastopali interese njene organizacije oziroma skupnosti in interese celotne družbe. Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zbora občinske skupščine ali za določeno za-devo, ki je na dnevnem redu seje zbora občinske skupščine.
¦..:.'¦ "¦"¦'¦¦       •     ;                                162. člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smemicami svojih samou-pravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij ozi-roma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
¦'•>¦¦; •¦:¦¦'•   ¦' ¦:.¦'¦                             163. člen                                      •„, , ¦                                ' • ¦•
Delegat je dolžan o delu občinske skupščine in skupščin drugih družbenopolitičnih skupnosti in o svojem delu obveščati delega-cije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgo-voren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi splošnimi sa-moupravnimi akti podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgo-vornosti delegatov in delegacij, razmerje med delegaii, delegaci-jami in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in druž-benopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega ob-veščanja in druga pomembna vprašanja, s katerimi se zagotav-Ijajo pogoji za delovanje delegatov in delegacij.
164.  člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, pred-loge odlokov in drugih aktov in sprožiti vprašanje z delovnega po-
dročja zbora.         .,.,.•..                . ,                  ..
.';'-.      v *- .,     '   ¦ ¦ ¦ ¦   ¦     ;      f / ^¦ ¦   ¦¦¦'¦
165.  člen
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, ka-terega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico zahtevati od izvrš-nega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa od-govor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
166.  člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico za-htevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
'"167. člen   ¦'"•''¦'       •'  =   '.y\ -Delegat v skupščini ima imuniteto.                                         '
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovomost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skli-ceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija pristoj-nega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odv-zem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.                       ".. ?¦..'-.-¦
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
VIII. OBČINSKA SKUPŠČINA
Položaj in pristojnosti
'   '   : ^-         168. člen
Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na pod-lagi tega statuta, ustave SRS in zakonov.
i                                                       -.:¦>¦..  ¦¦,:.^r
169. člen
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti občine določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za poli-tično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ler družbeni ra-zvoj občine.
Občinska skupščina:
—  sprejema statute občine in daje soglasje k statutu mesta Ljubljane,
—  določa splošna načela, cilje in smer politike razvoja občine,
—  sprejema družbeni plan občine, njegove spremembe in do-polnitve ter smemice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje,
—  sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom ter daje njihovo obvezno razlago,
—  sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun prora-čuna,
—  spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno do-govarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne or-ganizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje,
—  sprejema urbanistične rede in zazidalne načrte,
—  obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organiza-cijo združenega dela in druge samoupravne organizacije in skup-nosti v občini in usklajuje njihove odnose in interese,
—  razpisuje občinski referendum,
—  določa politiko izvrševanja predpisov ter skrbi za njihovo izvajanje,
—  voli in razrešuje sodnike temeljnega sodišča,
—  voli in razrešuje sodnike sodišča združenega dela,
—  imenuje in razrešuje javnegatožilcatemeljnegajavnegato-žilstva in njegove namestnike,
—  voli in razrešuje sodnike za prekrške,
—  imenuje in razrešuje družbenega pravobranilca samou-pravljanja in javnega pravobranilca ter njihove namestnike,
—  odloča o razpisu javnega posojila,
—  obravnava vprašanja s področja Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
—  organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju ob-čine ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini,
—  določa organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila,
—  opravlja nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih fuRkcij ter usmerja delo teh organov,
—  uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnava mnenja in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine,
—  sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah združe-nega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bi-stvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti druž-beni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti,
—  ustanavlja delovne organizacije,
—  voli in razrešuje predsednika in podpredsednike občinske skupščine,
.......— voli in razrešuje predsednika, enega ali več podpredsedni-
kov in člane izvršnega sveta občinske skupščine ter predsednike družbenih svetov,
—  imenuje in razrešuje predstojnike občinskih upravnih orga-nov in predsednike kolegijskih upravnih organov,
—  imenuje in razrešuje sekretarja občinske skupščine,
—  imenuje in razrešuje individualne poslovodne organe, kadar tako določa zakon ali drug akt skupščine SRS,
—  daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionar-jev, kadar tako določa zakon,
—  sprejema poslovnik o svojem delu,
—  opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, za-konu in po drugih predpisih in s tem statutom.
Sestava         .    ¦...*,.,..#,.¦¦•     .                                                   .. ¦ ¦ '..¦¦••"', •'
170. člen
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.        ;, /¦ ¦.¦¦.. -.'..
¦   '^                171.člen
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki ima devetinštirideset delegatskih mest, sestavljajo delegati iz sledečih področij:
—  delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva,
—  delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s pcidročja vzgoje in izobraževanja, znanstveno-raziskovalne de-javnosti, kulture in telesne kulture,
—  delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialno-zdravstvene dejavnosti,
—  delegati delovnih Ijudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu,
—  delegati samostojnih poklicnih, obrtnih in drugih dejavnosti ter delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
—  delegati delovnih skupnosti državnih organov, družbenopo-litičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela ter aktiv-nih vojaških in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ.
število delegatov za posamezna področja določi občinska skupščina z odlokom.
V zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik delegirajo delegacije krajevnih skupnosti po enega dele-gata.
Družbenopolitični zbor skupščine občine šteje trideset delegat-skih mest.
Občinska konferenca SZDL opravlja funkcijo delegacij za dele-gate družbenopolitičnega zbora.
Pristojnosti in delo zborov
¦--V    ':   '   '         •¦'""        172. člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za materiatne in samoupravne od-nose delavcev v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne Ijudi in občane v krajev-nih skupnostih oziroma občini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih ure-sničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialistič-nega samoupravnega sistema.
173. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopo-litični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti ob-činske skupščine enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah in pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodlo-čajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne inte-resne skupnosti.                            V 'T    :;    „ ¦ .-t        '    ,     ,
174. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopo-litični zbor enakopravno:                 •  /   , ,         ,:  .,   v
ODLOČAJO:
—  o uvedbi postopka za spremembo statuta občine,
—  o uvedbi postopka za spremembo statuta mesta,             ,
—  o razpisu referenduma,
—  o razpisu javnega posojila,
—  o podelitvi domicila,
—  o pobratenju z drugimi občinami in mesti.
.>¦ DAJEJO SOGLASJE:                                                 -        .    .
—  k spremembi statuta mesta Ljubljane.
SPREJEMAJO:
—  spremembe statuta občine,
—  poslovnik občinske skupščine,                        .
—  družbeni plan občine,
—  urbanistične rede in zazidalne načrte,
—  družbeni plan razvoja Ijubljanske regije;
SPREJEMAJO ODLOKE IN DRUGE SPLOŠNE AKTE, Kl SE NANAŠAJO NA:
—  Ijudsko obrambo, vamost in družbeno samozaščito v občini,
—  družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in ob-čanov ter družbene lastnine,
—  razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samopri-spevka,
—  občinski referendum,                            .   ;  ,
—  priznanja in nagrade občine,                   " *               ;   '   '
—  ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles vseh zborov občinske skupščine.            ,     .                            ,     .
VOLIJO IN RAZREŠUJEJO:
—  predsednika in podpredsednika občinske skupščine,
—  predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta,
—  sodnike sodišč,
—  predsednika in člane stalnih komisij in drugih stalnih ali ob-časnih delovrrih teles občinske skupščine,
—  sodnike za prekrške;
IMENUJEJO IN RAZREŠUJEJO:
—  občinskega javnega pravobranilca,
—  družbenega pravobranilca samoupravljanja,
—  sekretarja občinske skupščine,
—  predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če je to predpisano z zakonom ali odlokom občinske skupščine,
—  individualne poslovodne organe organizacij posebnega družbenega pomena, če je tako določeno z zakonom,
—  člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, če je tako določeno z zakonom ali drugim aktom skupščine.
DAJEJO SOGLASJE K IMENOVANJU:              "      "          ¦      .
—  tajnika samoupravne interesne skupnosti,       '             •
¦   — individualnih poslovodnih organov organizacij posebnega družbenega pomena, če tako določa zakon.
DELEGIRAJO DELEGATE:
—  za zbor občin skupščine SRS,
-    — za skupščino skupnosti občin Ijubljanske regije,
—  za skupščino mesta Ljubljane.                                  s
.  . ¦                                                       175. člen         '                   --.'¦.¦'.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—  sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine, opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna,
—  sprejemata odloke in druge splošne akte, s katerimi se ure-jajo pravice in obveznosti delovnih Ijudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih or-
ganizacij in skupnosti, če po tem statutu za to ni pristojen posame-zen zbor,
—  odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in o drugih premoženjsko-pravnih razmerjih v občini,
—  sprejemata odloke in druge splošne akte s področja dav-kov, taks in drugih davščin,
—  odločata o ukrepih za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja,
—  odločata o ustanovitvi organizacij zdmženega dela poseb-nega družbenega pomena,
—  dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, če za to ni pristojna skupščine mesta Ljubljane,
—  opravljata družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršujeta nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združe-nega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—  odločata o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb,
—  sprejemata kriterije in merila za udeležbo krajevnih skup-nosti v proračunu občine,
—  opravljata in razveljavljata predpise in splošne akte izvrš-nega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi,
—  uresničujeta družbeno varstvo samoupravnih pravic delav-cev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja in predloge or-ganov, ki v občini poleg njih izvršujejo varstvo samoupravnih pra-vic in družbene lastnine,
—  odločata o vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delovnih Ijudi in občanov na po-dročju prostorskega planiranja in urejanja prostora, izgradnje in urejanja naselij, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih de-javnosti, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, javnega prometa in na drugih področjih, če posamezne zadeve niso v pristojnosti po-sameznega zbora, oziroma v pristojnosti skupščine mesta Ljub-Ijane,
—  potrjujeta samoupravne sporazume o ustanovitvi samou-pravnih interesnih skupnosti in statute ter skupnosti, če tako do-loča zakon,
—  sprejemata predpise o ugotavljanju družbenega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti, če za to ni pristojna skupščina mesta Ljubljane,
—  odločata o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od kate-rih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če organi skupnosti o teh vprašanjih ne odločajo sami,
—  odločata o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov,
—  odločata o uvedbi prostovoljnega varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v ob-čini,
—  opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno, oziroma za katere ni pristojen posamezen zbor.
176. člen                                -
Oružbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vpra-šanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, v koiikor z njima ne sodeluje pri enakopravnem odlo-čanju in se nanašajo na:
—  temeljne cilje in razmerja ter politiko razvoja na vseh po-dročjih družbenoekonomskega življenja v občini, zlasti na:
—  samoupravne odnose v združenem delu,
—  družbenoekonomski položaj v združevanju kmetov,
—  družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in ob-čanov ter družbene lastnine,
—  samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov,
—  združevanje občanov in pravni položaj verskih skupnosti,
—  splošna vprašanja informiranja v občini in splošne pogoje javnega obveščanja,
—  družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoroč-nega razvoja in družbeni plan občine ter akte otekoči družbenoe-konomski politiki.
—  uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v sktadu s tem usmerjene delitve dohodka,
—  zaposlovanje in socialno varnost delovnih Ijudi in občanov,
—  skrb za udeležence NOV,
—  pristojnost in delo izvršnega sveta občinske skupščine,
—  uresničevanje ustavnosti in zakonitosti,
—  varstvo svoboščin in pravic človeka in občana
—  druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana.
177.  člen
Zbor združenega dela sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—  stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij,
—  medsebojna razmerja v združenem delu in delovna ra-zmerja,                                                                                      :
—  varstvo pri delu,
—  samoupravne družbenoekonomske odnose, pridobivanje in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošni pomen za družbeni in gospo-darski razvoj občine,
—  predloge in stališča zborov delovnih Ijudi v organizactjah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skup-nostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih,
—  samoupravno sporazumevanje na posameznih gospodar-skih in družbenih področjih,
—  usklajevanje posameznih in skupnih interesov delovnih Ijudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega oseb-nega dela s sredstvi, ki so last občanov,
—  sprejema začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela,
—  začasno zadrži nezakonite akte organizacij združenega dela,
—  druge zadeve s področja samoupravnih pravic delavcev in njihove dolžnosti, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
Zbor združenega dela sprejme odlok o tem, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij zaradi pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske in mestne skupščine in določa skladno z zakonom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin delegata za zasedanja zbora združenega dela skupščine SRS.
178.  člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne druž-bene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor zdaiženega dela.
179. člen              x ¦./ /   \
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
—  sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občin-ske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih,
—  obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupno-sti, v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja* delo krajevnih skupnosti,
—  določa kriterije za delitev sredstev iz proračuna občine za krajevne skupnosti ter daje drugim zborom in skupščinam sa-moupravnih interesnih skupnosti in glede vprašanj, ki jih vsebu-jejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini,
—  obravnava deiovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
—  obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za živ-Ijenje delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se na-našajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge,
—  obravnava vprašanja, ki se nanašajo na irnena cest, ulic, trgov, poti, parkov na območju občine ter daje o teh vprašanjih mnenja in predloge skupščini mesta,
—  obravnava vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest in ureja promgt na njih,
—  spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupno-sti zaradi uspešnejšega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in samoupravnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne Ijudi in občane v krajevnih ^kupnostih, usklajujejo delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mne-nja,
—  sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajev-nih skupnosti,
—  obravnava pripombe in predloge zborov delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—  zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samou-pravljanja v krajevnih skupnostih do sklepa ustavnega sodišča ali sodišča združenega dela, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti oziroma za-konitosti tega akta,
—  opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic de-lovnih Ijudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.     ;.         " . ¦¦•     ;; ' -'-,,'¦    .      , .;¦."•>:. ¦:'.
•'¦> '                         •¦<¦¦      '   180. člen      '                            -<
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na po-dročju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva sodelujejo kot enakopravni zbori z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti, kadar občinska skupščine odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na dejav-nost teh samoupravnih interesnih skupnosti.
Skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—  sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti ob-činske skupščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je po-samezna samoupravna inteFesna skupnost ustanovljena,
—  določajo politiko na področju dejavnosti posamezne sa-moupravne interesne skupnosti,
—  sprejemajo plane in programe dejavnosti na področju po-samezne samoupravne interesne skupnosti,
—  odločajo o ustanavljanju oziroma ukinjanju dejavnosti usta-nov in zavodov,
—  odločajo o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
-..   •-.     181. člen   '   "      -  . '    ¦¦1.':. .. ' Zbor združenega dela, zbor krajevnih, skupnosti in družbeno-politični zbor na skupni seji:
—  volijo in odpokličejo delegate za zbor občin skupščine SRS,
—  volijo predsednika in člane predsedstva SRS
—  opravljajo druge zadeve, če tako določa zakon, ta statut ali poslovnik o delu skupščine.                  ...                  -
182.  člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vpraša-nju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih zbora.                                                   ¦,
183.  člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih orga-nov.
184. člen                   ' ,                  • Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki ena-
kopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasu-jejo pa ločeno.
185.  člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov<delegatov.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako skle-ne, se glasuje tajno.
186.  člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, postopke za sprejemanje predpisov in drugih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in prever-janje stopnje soglasja, natančneje določa delovna področja zbo-rov, način soodločanja skupščin samoupravnih interesnih skup-nosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupščine in njih zborov pomembne za-deve.
Predsednik skupščine in predsednikl zborov        ¦,
187.  člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več pod-predsednikov.
Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika s tajnim glasovanjem izmed delegatov v občinski skupščini, na predlog občinske konference SZDL po prej opravljenem kandi-dacijskem postopku.
Kandidati so izvoljeni, če so dobili večino glasov vseh delega-tov vseh zborov skupščine.
Predsednik in podpredsedniki se volijo za štiri leta in ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni na to dolžnost.
188.   člen    '       ',•. •     .  ¦-. ..:.¦¦'¦;.:-Predsednik občinske skupščine:                   ¦,               .-¦,.;:
—  predstavlja občinsko skupščino,
—  sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine,
—  daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samo-stojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela,
—  skrbi za izvajanje poslovnika o delu občinske skupščine,
—  skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje p avic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini,
—  podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina oziroma dva ali več zborov,
—  opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom in drugimi predpisi.       :
189.  člen
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsednikt zborov skliče sejo zborov, na katerih zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.   ; .                . ,,               '
190.  člen
Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega de-lovnega področja.
Če je predsednik skupščine zadržan, določi enega izmed pod-predsednikov, da ga nadomešča. Če predsednik skupščine ne more določiti, kateri podpredsednik ga naj nadomešča, odloči o tem predsedstvo skupščine.
¦ ¦ ,: ¦^'r.:   '..:J•;¦''•';¦¦' ::'¦¦.¦ 191. čten ' '>-r^' 'r'": ¦ :':'--¦:¦;¦¦-''-¦'"  ¦ Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli
zbor izmed delegatov tega zbora na predlog občinske konference
SZDL. Vsak zbor občinske skupščine lahko izvoli izmed delegatov
zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča pred-
sednika zbora, kadar jeta zadržan.
192. člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in z drugimi predpisi.
193.  člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpred-sednika skupščine ali za predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru nima pravice glaso-vati.
194.  člen
Predsednik skupščine, podpredsedniki skupščine in predsed-niki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupš-čin samoupravnih interesnih skupnosti občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enako-pravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje tudi predsednik izvrš-nega sveta.
Predsedstvo skupščine kot koordinacijsko telo:
—  obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—  skrbi za sodelovanje s skupščino SRS in skupščino mesta Ljubljane in skupščinami skupnosti občin,
—  skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine.
Sekretar skupščine
195.  člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina sekretarja, ki organizira za opravljanje navedenih nalog ustrezno strokovno službo.
Sekretarja skupščine imenuje občinska skupščina in za svoje delo odgovarja občinski skupščini.
Delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov
196. člen          '
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za preučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori in za preučevanje drugih vprašanj iz pri-stojnosti občinske skupščine.
1     i:                    "•¦       197. člen
Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa:
—  komisijo za družbeno nadzorstvo,
—  komisijo za prošnje in pritožbe,
—  komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—  komisijo za razvoj krajevnih skupnosti,
—  komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve,
—  komisijo za odlikovanja,
—  statutarno-pravno komisijo.
198.  člen
Sestavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles določi občinska skupščina z odlokom.
199.  člen
Z odlokom ali drugim aktom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita tudi druga stalna ali občasna delovna telesa in do-ločita njihovo delovno področje in sestavo.
200.  člen
Komisije in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo tri do petnajst članov.
Predsednika in večino članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične in druge organizacije v občini.
201. člen
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo poo-blastil in imunitetna vprašanja delegatov.
Zbor lahko v komisijo \z prejšnjega odstavka izvoli stalne člane, ali pa komisijo izvoli za obravnavanje posameznega vprašanja oziroma za posamezno sejo zbora.
Sestavo, naloge in način dela komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja določa poslovnik za delo skupščine oziroma zborov.
DRUŽBENI SVETI
202.  člen
Ustanovijo se družbeni sveti, katerih naloga je stalno sodelova-nje med organi skupščine občine in družbenopolitičnimi organiza-cijami.
Družbeni sveti zagotavljajo demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje ter usklajevanje stališč teh organov in organizacij glede odločanja ter izvajanja politike in pri-prave predpisov ter izvajanje družbenega nadzorstva nad delom izvršnega sveta in upravnih organov.
V delu družbenih svetov se zagotovi sodelovanje znanstvenih, strokovnih in družbenih delavcev.
203.  člen
Družbeni sveti se lahko v skladu z zakonom in predpisom ob-činske skupščine ustanovijo tudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih.
204.  člen
Zaradi podružabljanja funkcij upravnih organov ter spremljanja dela in izvrševanja družbenega nadzorstva v delu teh organov se lahko ustanovijo družbeni sveti za posamezna področja uprave.
205.  člen
Družbeni sveti se ustanovijo z odlokom občinske skupščine. V odloku se določi delovno področje, sestava in način dela družbe-nih svetov.
IX. IZVRŠNI SVET
206.  člen
Skupščina občine ima kot svoj izvršilni organ izvršni svet. Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti, na podlagi in v ok-viru zakonov, statuta, odlokov in drugih aktov skupščine občine.
Izvršni svet je odgovoren skupščini občine v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življe-nja, za izvajanje politike ter za izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov in orga-nizacij.
207.  člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsedni-kov in določeno število članov, ki jih določi skupščina občine.
Skupščina občine voli predsednika in enega ali več podpred-sednikov izvršnega sveta, ki jih predlaga občinska konferenca SZDL, po opravljenem kandidacijskem postopku, člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprejšnjem mnenju občinske konference SZDL.
Člani Izvršnega sveta in drugi funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani še za štiri leta, če to zahtevajo posebno upravičeni razlogi.
208.  člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga skupščini občine razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta.
Če izvršni svet odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, de-luje do izvolitve novega sveta.
209.  člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet:
—  izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvrševanje politike,
—  skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plani občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, proračun občine, akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti,
—  predlaga občinski skupščini sprejem splošnih aktov ter do-loča predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa,
—  daje občinski skupščini mnenja č predlogih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
—  izvršuje občinski proračun,
—  izdaja predpise za izvrševanje splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov,
—  skrbi*za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev, ter družbe-nega varstva, samoupravnih pravic in družene lastnine,
—  skrbi za izvajanje politike Ijudske obrambe in za izvrševanje priprav na obrambo v občini,
—  določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni,
—  ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občin-ski štab za civilno zaščito,
—  predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje nalog po obrambnem načrtu, in za zagotovitev blagovnih rezerv ter sredstev za financiranje priprav in dejavnosti, ki so posebnega pomena za Ijudsko obrambo,
—  usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje splošnih aktov ob-činske skupščine,
—  odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
—  predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občin-skih upravnih organov,
—  daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
—  ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna de-lovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti,
—  opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in sla-tutom občine.
210.  člen
Izvršni svet pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje z izvršnimi sveti občinskih skupščin, ustreznimi organi samouprav-nih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organi-zacij združenega dela in njihovimi združenji, krajevnimi skup-nostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v mestu.
Če izvršni svet skupščine občine obravnava zadeve, ki jih pred-lože samoupravne interesne skupnosti v občini, za sejo skupščine občine, povabi na svojo sejo predsednike izvršnih organov teh skupnosti.
211.  člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
212.  člen
Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo izvršnega sveta, predstavlja, izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi ter spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
213.  člen
Izvršni svet je dolžan obveščati skupščino občine o svojem delu.
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine obči-ne, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega sploš-nega akta skupščine občine. Izvršni svet je dolžan, da zborom skupščine občine na niihovo zahtevo da poročilo o izvajanju poli-tike in o izvajanju splošnih aktov skupščine občine.
214.  člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti uresničevanja določene politike, izvrševanja aktov skupščine občine, ki so pred-lagani za sprejem, ali da ne more prevzeti odgovornosti za oprav-Ijanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predloženi odlok ali drugi akt, ki je predlagan za sprejem, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj deset de-legatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora skupščina občine obravnavati. Če skupščina občine izglasuje izvršnemu svelu ne-zaupnico, je ta dolžan odstopiti.
215.  člen
Najmanj pet delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo po-samezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
. 216. člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih izdaja sam ter predlagati izvršnemu svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem izvršnega sveta predstavljajo izvršni svet v skupščini občine.
Člani izvršnega sveta so dolžni izvajati sklepe sveta in skrbeti, da se ti skl.epi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo. v'.,. •-
217. člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov ter mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvrš-nega sveta in občinskih upravnih organov.
:                               218. člen
Izvršni svet ima pri izvajanju svojih nalog pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in skupnosti ter državnih organov podatke in pojasnila o vpraša-njih z njihovega delovnega področja.
Organizacija združenega dela mora poslati organu, ki opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo njenega dela, na njegovo zahtevo obvestila in podatke, ki jih potrebuje za nadzorstvo.
219.  člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati skupščine občine. O imuniteti članov izvršnega sveta odloči izvršni svet.
220.  člen
Podrobnejša organizacija, naloge izvršnega sveta in njegova razmerja do skupščine občine in njenih zborov, do organov sa-moupravnih interesnih skupnosti v občini in do občinskih upravnih organov, se določijo z odlokom skupščine občine.
X. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
221. člen
Zadeve državne uprave iz občinske pristojnosti opravljajo sa-mostojni in drugi občinski upravni organi ter službe.
222.  člen
2 odlokom skupščine občine, izdanim na podlagi zakona, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samou-pravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavno-sti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da od-ločajo v posameznih zadevah odoločenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z odlokom skupščine občine, ki temelji na zakonu.se lahko do-loči način izvrševanja novih pooblastil, ki so poverjena posamez-nim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvr-ševanjem javnih pooblastil.
223.  čfen
Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja:
—  izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone in splošne akte skupščine občine in njenega izvršnega sveta,
—  odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovlje-ni,
—  spremljajo stanje in razvoj na ustreznem področju in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij,
—  predlagajo izvršnemu svetu skupščine občine sprejemanje ukrepov, pripravljajo predpise in druge akte,
—  odločajo o upravnih stvareh,
—  opravljajo zadeve inšpekcije,
—  opravljajo druga strokovna dela za skupščino občine in njen izvršni svet,
—  opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, statutom in drugimi predpisi skupščine občine ter druge strokovne zadeve za skupščino občine in za izvršni svet.
224.  člen
Občinski upravni organi so odgovorni v okviru svojih pravic in dolžnosti za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, po-sebno pa za:
—  izvajanje sprejete politike, izvrševanje zakonov in drugih predpisov,
—  pravočasno spremljanje stanja in obveščanje skupščine občine ter izvršnega sveta o stanju in pojavih,
—  ustrezno in pravočasno posredovanje predlogov in ukrepov za reševanje vprašanj na svojih področjih,
—  za ustavnost in zakonitost svojih aktov in ukrepov ter danih predlogov na teh področjih, kot tudi za učinkovitost ukrepov, ki jih izvajajo ali katerih izvajanje predlagajo.
225.  člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
226.  člen
Na področju iz pristojnosti samoupravnih interesnih iskupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti po-sebnega družbenega pomena, kjer te organizacije in skupnosti samostojno odločajo in spremljajo družbena dogajanja, sodelu-jejo s temi organizacijami in skupnostmi, izmenjujejo z njimi sta-lišča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, skupno pri-pravljajo predloge, ukrepe, poročila, informacije in podobno, še posebej o zadevah, o katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo s skupščino občine.
227.  člen
Občinski upravni organi se lahko ustanovijo kot individualno vodeni ali kot kolegijski upravni organi.
Individualni organi se ustanovijo na svojih področjih, na katerih je izvrševanje politike, zakonov, drugih predpisov v znatnem ob-secju ali v izključni pristojnosti skupščine občine.
Kolegijski organi se ustanovijo na področjih, na katerih je po-trebno pri izvrševanju upravnih nalog zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijami
in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ali povezo-vanje in usklajevanje nalog skupnega pomena za ožje in širše družbenopolitične skupnosti za zagotavljanje enotnosti v izvaja-nju sprejete politike in v izvrševanju zakonov in drugih predpisov, odlokov in splošnih aktov, v okviru pristojnosti občine. ¦¦';¦¦  ¦    :'V ¦'-¦¦• '-'¦¦-(*'; ¦" '- ¦ -'                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                               .'¦'¦¦¦.' :    ¦¦.'¦
228. člen Individualno vodeni upravni organi se ustanovijo za področja:
1.  Ijudske obrambe                                       ,,      s,
2.  davčnih zadev
3.   upravno pravnih zadev.                           -    :        •
'            '               '"''        229. člen
Kolegijski upravni organi se ustanovijo za področja:
1.  družbenega planiranja, gospodarstva in splošne porabe,
2.  družbenih dejavnosti in skupne porabe,
3.  urbanizma, stanovanjskega gospodarstva in varstva okolja,
4.   komunalnega gospodarstva, cest in prometa,
5.   kmetijstva, gozdarstva in preskrbe.                  ;
230. člen
Z odlokom skupščine občine se individualno vodeni upravni or-gani organizirajo kot sekretariati, oddelki in uprave.
'     ' -.'•¦•   ¦'"   '......  ¦'      231. člen   ''••¦¦"¦¦       ' ¦;: ¦¦.-•;,¦
Kolegijske organe sestavljajo predsednik in določeno število
članov. Sestavo kolegijskega organa določi z odlokom skupščina
občine, na predlog izvršnega sveta. Predsednik kolegijskega upravnega organa je predstojnik služ-
be.
232.  člen
Občinski upravni organi so odgovorni skupščini občine za za-konito, celovito in pravočasno izvrševanje nalog in opravil s svo-jega področja.
Občinski upravni organi imajo pravico in dolžnost, da zborom skupščine občine predlagajo v preučitev posamezna važnejša vprašanja iz svojega področja in dajejo pobude ter predlagajo ukrepe v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanja zakonov in dru-gihpredpisov                           kot tudi zaradi uresničevanja odgo-
vornosti za stanje na določenem področju.
233.  člen
Občinski upravni organi so dolžni obveščati skupščino občine o svojem delu in na zahtevo skupščine poročati o svojem delu, sta-nju na določenem področju, o izvrševanju oziroma o sprejetih ukrepih za izvrševanje zakonov in drugih predpisov in o izvajanju sprejete politike.
Upravni organi dajejo podatke, obveščajo in odgovarjajo dele-gacijam in delegatom v zborih skupščine na vprašanja iz svojega področja dela, kot tudi podatke in drugo dokumentacijo, ki je skupščini potrebna za njeno delo.
Na zahtevo skupščine upravni organi raziščejo zadevo na dolo-
• čenem področju iz svojega področja dela in o tem pripravijo poro-
čilo, kot tudi v skladu s programom dela skupščine občine, ozi-
roma po njenem naročilu pripravljajo posamične šplošne akte ter
druga gradiva in dokumentacijo.
Vprašanja in pobude iz drugega odstavka tega člena upravni organi postavijo v zborih skupščine občine, ko so predhodno dobili mnenje ali načelno stališče izvršnega sveta. O sprejemanju ozi-roma izvrševanju nalog do skupščine občine, upravni organi ob-veščajo izvršni svet.                             '
234.  člen
Občinski upravni organi so dolžni poročati izvršnemu svetu o svojem delu, o stanju na posameznem področju uprave, obveš-čatf in pojasnjevati vprašanja iz svojega delovnega področja, po-sredovati podatke, spise in drugo dokumentacijo, ki je potrebna za delo izvršnega sveta.
235.  člen
Upravni organi so dolžni na zahtevo izvršnega sveta raziskati stanje na posameznem področju, proučiti določena vprašanja in v
določenem roku izvršiti posamezno nalogo iz svojega delovnega področja ter o tem poročati.
236.  člen
Upravni organi imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta, da zavzame načelno stališče glede izvajanja politike in izvrševanja zakona in drugih predpisov in splošnih aktov skupščine, kot tudi predpisov in splošnih aktov izvršnega sveta. Izvršni svet je dolžan zavzeti stališče na zahtevo upravnega organa iz prvega odstavka in o tem obvestiti upravni organ.
237.  člen
Upravni organi sodelujejo s strokovnimi službami samouprav-nih interesnih skupnosti pri pripravi poročil, informacij, osnutkov predpisov in drugih gradiv za skupščino občine in izvršni svet o vprašanjih, o katerih skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča, z ustreznim zborom skupščine občine, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravno intere-sno skupnost ali pa so skupnega pomena za te skupnosti in or-gane občine.
238.  člen
Upravni organi preučujejo pobude, mišljenja, pripombe in pred-loge družbenopolitičnih organizacij in jih obveščajo o sprejetih ukrepih in o rezultatih teh ukrepov.
V okviru svojih pravic jn dolžnosti upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije, navedene v ustavi, o stanju, o po-javih in trendih v občini oziroma na posameznih področjih družbe-nega življenja, ki so pomembna za uresničevanje vloge teh orga-nizacij.
239.  člen
Upravni organi sodelujejo z družbenimi organizacijami in zdru-ženji občanov v vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje ci-Ijev združevanja in za delo teh organov ter za razvijanje ustreznih aktivnosti delovnih Ijudi in občanov, v okviru teh organizacij in združenj, kot za izvrševanje družbenih nalog, ki so zaupane tem organizacijam in združenjem.
240.  člen
Upravni organi so dolžni, da zadeve občanov rešujejo v predpi-sanih rokih.
Upravni organi so dolžni, da preučijo pobude in predloge, ki jih pošljejo občani in nanje odgovarjajo.
241.  člen
Občinske upravne organe vodijo predstojniki. Predstojnike imenuje in razrešuje skupščina občine, na predlog
predsednika izvršnega sveta, po poprejšnjem mnenju komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
242.  člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organater je za njegovo delo in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pri-stojnosti osebno odgovoren, je neposredni starešina delavcev tega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z za-koni in drugimi predpisi.
Predstojniki upravnih organov morajo poročati zborom skupš-čine občine in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu organa, ki ga vodijo. Na zahtevo zborpv skupš-čine občine ali izvršnega sveta morajo dati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodijo. Na vprašanje delega-tov v zborih skupščine občine so dolžni dati odgovor.
243.  člen
Delo občinskih upravnih organov je javno.
Samo z zakonom ali s splošnim aktom skupščine občine, izda-nim na podlagi zakona, je lahko določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost, oziroma, da se ne smejo objaviti.
244.  člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnih organov, sestavljajo de-lovne skupnosti.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovnih skupnosti upravnih organov so urejene s samoupravnimi akti teh skupnosti v skladu z ustavo in zakonom.
Delavci pridobivajo v okviru dohodka delovne skupnosti sred-stva za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu s progra-mom dela. S samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v skladu z zakonom je lahko določeno, da pridobivajo tudi sredstva za razrešitev materialne osnove njenega dela.
245. člen
Podrobnejša organizacija upravnih organov in služb, naloge upravnih organov in služb, odnos upravnih organov in služb do skupščine občine in izvršnega sveta, pravice, naloge in odgovor-nost delavcev, sredstva za delo upravnih organov, samoupravne pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcevv delovnih skupnostih se določijo z odlokom skupščine občine.
XI. AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
246.  člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise, splošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Vrste aktov občinske skupščine in njenih organov
247.  člen Akti občinske skupščine so:
—  odloki,
—  družbeni plan,
—  proračun,
—  zaključni račun,
—  resolucije,
—  stališča,
—  priporočila,
—  sklepi,
—  obvezne razlage.
248.  člen Akti izvršnega sveta so:
—  sklepi,
—  odredbe,
—  navodila,
—  smernice.
Akti upravnih organov so:
—  odredbe,
—  navodila,
—  odločbe.
249.  člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak dele-gat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne intere-sne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in sa-moupravni organi organizacije združenega dela, krajevne skup-nosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
250.  člen
Predlagatelj posameznih in splošnih aktov, ki jih sprejerrta ob-činska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Če je predlagatelj predpisa drug pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje.
Občinska skupščina pred sprejetjem takega akta obravnava mnenje izvršnega sveta.
251.člen
Predpise sprejema občinska skupščina v dvofaznem ali eno-faznem postopku.
Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delav-cev, delovnih Ijudi i.n občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejema-nje sklepov o začasnih ukrepih.             . ,.    / ,,<-.. • >. .
252. člen
Predpis, ki ga sprejema zbor je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov zbora.
Predpisi, ki so izdani za izvrševanje družbenega plana in prora-čuna, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan ozi-roma proračun.
•¦/'¦¦¦                                 256. člen
Predpis ali drugi akt občinske skupščine velja za območje obči-ne, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
253.  člen
Predpis ali drugi akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu ter v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skup-nosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne ze-dinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti ozi-roma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, izvolijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo nje-nega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine sambupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so poseb-nega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odJoka o začasnih ukrepih v enakem be-sedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokonč-nega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
254.  člen
Postopek za sprejemanje predpisov ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
XII. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
255. člen
v Predpis ali drugi akt se objavi v Uradnem listg SRS ali v delegat-ski prilogi Glasila OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik »Naša komuna« in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu dru-gače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
v
A
'257. člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravlja-nja organizacij združenega deta, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih or-ganov in društev je javno.                     N     '
258.  člen                   .'•   ' .' Občinska skupščina, samoupravne interesne skupnosti in or-
ganizacije združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžne pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, spre-jemu aktov ali ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih Ijudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravo-časno seznanjati delovne Ijudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skup-nostih in družbenem življenju v občini.
259.  člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne Ijudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami in podobno, prek in-teresnih glasil, občinskega glasila in prek drugih sredstev obveš-čanja.
260.  člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik ob-činske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki leh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
261.  člen
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti:
—  podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe,
—  podatki o organizaciji civilne zaščite,
—  podatki o strateških objektih,
—  podatki o opremi Ijudske obrambe.
262.  člen Seje občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s po-slovnikom lahko sodelujejo v delu skupščine.
263. člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XIV. SODELOVANJE OBČINE
IN NJENIH ORGANOV
Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI
SKUPNOSTMI IN DRUGIMI
ORGANIZACIJAMI
XIII. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN JAVNIH FUNKCIJ
264.  člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom, zato občinska skupščina na način, določen v poslovniku, obrav-nava njihovo delo.                                        \
265.  člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupš-čini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina.    ,            '                                 ,
266.  člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in poo-blastil. V okviru politične odgovornosti občinska skupščina funk-cionarja odpokliče ali razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njegovega dela ali mu izreče javni opomin.
Občinska skupščina s komisijo za volitve in imenovanja redno spremlja delo funkcionarjev.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionar-jev podrobneje določa poslovnik.
267.  člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samou-pravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične in delovne odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev ob-činskih upravnih organov.
Občinske skupščine in drugi pristojni organi so dolžni obravnati pobudo, preučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
268.  člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
269.  člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje ob-čina Ljubljana Vič-Rudnik z mestom Ljubljana, drugimi občinami, s SRS ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, statutom mesta Ljubljane, drugimi predpisi ter skle-njenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter dru-gimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo ob-činska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organiza-cije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združevanja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavno-sti,
270.  člen
Pri uresničevanju svojih pravic, obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom občinska skupščina sodeluje s temelj-nimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skup-nostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitič-nimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
" ' .        271. člen        : :                            ' '¦'"'
Občina Ljubljana Vič-Rudnik sodeluje in navezuje prijateljske stike z drugimi občinami na lastno pobudo ali na pobudo občine, s katero naj bi sodelovala.
Zaradi dobrega sodelovanja in drugih interesov se lahko s po-sebno listino proglasi posamezna občina v Jugoslaviji za bratsko občino.
O pobudi za trajno sodelovanje, za vzpostavitev prijateljskih sti-kov in proglasitev druge občine za bratsko sklepa skupščina obči-ne.
Na seji, na kateri se sklepa o sodelovanju z drugo občino ali po-bratimstvo, je lahko navzoča tudi delegacija te občine.
Sodelovanje občine z mestom Ljubljana
''             272.člen      '                  ,              •¦")
Zaradi uresničevanja skupnih interesov ter pravic in dolžnosti, ki so skupnega pomena za delovne Ijudi in občane na območju mesta Ljubljane, se občina Ljubljana Vič-Rudnik skupaj z obči-nami Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-šiška in Ljubljana-Center združi v posebno družbenopolitično skupnost — mesto Ljubljane.
Skupni interesi ter pravice in dolžnosti, ki jih delovni Ijudje in ob-čani uresničujejo v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti, so določeni v statutu mesta Ljubljane, ki ga kot skupni dogovor občin po javni razpravi med delavci v združenem delu ter delovnimi Ijudmi in občani v krajevni skupnosti sprejme skupščina mesta Ljubljane v soglasju z občinskimi skupščinami na območju mesta Ljubljane.                                                    •,    ¦
273. člen                •    ^
Občinska skupščina deluje s skupščino mesta Ljubljane po svo-
jih delegatih v zboru občin in zboru združenega dela skupščine
mesta Ljubljane. Zbori občinske skupščine predstavljajo stalno konferenco dele-
gacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega
dela skupščine mesta Ljubljane. Občinska skupščina v skladu s statutom mesta in tem statutom
z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor
združenega dela skupščine mesta Ljubljane, način njihovega po-vezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter dele-gacijami samoupravnih organizacij in skupnosti.
Če ima občinska skupščina v zborih skupščine mesta Ljubljane skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovo-rom med skupščinami prizadetih občin.
Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samou-pravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi Ijudmi in občani v temeljnih samoupravnih organi-zacijah in skupnostih.
274. člen
Pri uresničevanju sodelovanja občine in mesta, občinska skupščina in njeni organi zlasti:
—  izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega življenja ter tako zagotavljajo enotno in usklajeno politiko ter enoten in usklajen razvoj v mestu in občini,
—  predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti mesta Ljubljane ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov,
—  sodelujejo pri oblikovanju programov dela skupščine mesta Ljubljane in njenih organov.
Za reševanje vprašanj, pomembnih za občino in mesto, sodelu-jejo občinska skupščina in njeni organi s skupščino mesta Ljub-Ijane in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posameznih vprašanj ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
Sodelovanje občine s Socialistično republiko Slovenijo in skupščino SFRJ                                                                   ^
x                                         275. člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s skupščino SRS in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupš-čina.
Občinska skupščina sodeluje s skupščino SRS tako, da v skladu z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno s skupš-činami drugih občin pošilja delegate v zbor občin in zbor združe-nega dela skupščine SRS.
Občinska skupščina predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS.
Občinska skupščina v skladu z ustavo, zakonom in tem statu-tom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS, način njihovega povezo-vanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegaci-jami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Če ima občinska skupščina v zborih skupščine SRS skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
Občinska skupščina sodeluje z delegati zveznega zbora SFRJ.
Medobčinsko sodelovanje                               *
276. člen
Občina Ljubljana Vič-Rudnik sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samouprav-Ijanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
XV. PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE
'¦¦-'    '                      277. člen
Priznanja in nagrade občine Ljubljana Vič-Rudnik podeljuje skupščina občine vsako leto ob praznovanju občinskega praznika — 27. aprila.                                            .  \
278.  člen
Priznanja in nagrade se podeljujejo za posamezne uspehe, do-sežene na področju gospodarstva, samoupravljanja, znanstve-no-raziskovalne dejavnosti, Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite, razvijanja in negovanja tradicij NOV, vzgoje in izobraže-vanja, kulture in telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, na področju delovanja krajevnih skupnosti ter drugih družbenih de-javnosti.
279.  člen
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik lahko podeljuje domicil partizanskim enotam in organizacijam.
XVI. SPREMEMBA STATUTA OBČINE
280.   člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: ob^inska skupšči-na.njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, sa-moupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbeno-politične organizacije in druge samoupravne organizacije in skup-nosti.
281.  člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, raz-pravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov.
282.  člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutamo-pravna komisija osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb sta-tuta da občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda statutarno-pravna komisija ob-        Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini činski skupščini predlog sprememb statuta.                                       delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
283. člen                                                  dne 5. marca 1974 in je objavljen v Uradnem listu SRS št.
Občinska skupščina in njeni organi morajo svoje predpise us-      12-295-74.
kladiti s tem statutom do 31. 12. 1978.                                                  Določbe tega statuta, ki se nanašajo na temeljno sodišče in te-
...,.-.      ,                   meljno javno tožilstvo, prično veljati 1.1.1979.
¦¦'¦¦¦¦" ' ¦ ¦    '   v'-'             284. člen         '  '' : ' ¦:     ---    ; ;                                                                                                                                                                                                            ¦           /¦       ;
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine                                                  285. člen
Ljubljana Vič-Rudnik, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji          Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
----------------------------------------------------------------------------------------------------_--------__------------------------.                             .
!
v           i
i                                                                                     -                                                           '
\                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            i
'    (~                            '        '
v                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  /
/¦¦•¦...                                                                       , ¦-                                                                                            ¦  ¦ .                                                                                                     ¦..'¦¦¦-                                                                                        ".',..¦                                                                                                                                                                                                                                                         ¦  ¦'    7                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                 ¦¦¦'¦'
* '¦*./*                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      '
I                                                                     "                                                                            '
\
'                                                                                                                                                                                                                                             ¦¦ ¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              '"--•        ¦'..•¦¦."¦¦        ¦ . ,".  ._ ¦ .¦'.'¦" ¦ ¦. ¦,  -^:                                                                                                                                                                                                                                         ¦ ' .-
¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    ^                                                                                                                                                                                                                                              ;
.                                                                                                                             -      . ¦    ¦ )¦        ¦                                                                                                             ¦                                                           v.¦-..¦-¦   .,   .,                                                                                              ,
.       .        ¦ t      ,t,'\             ¦                             '               .                             ''¦'¦¦
r                                     ^        ¦                                                                                                              ,¦'¦¦                                                                                          ¦    ¦*                                                                                                 '¦ v'-,    -         s                                  t                             ¦                                         ¦'       ,        ¦    ¦   ¦¦
•      '      ¦                                                                                   .                                                                                                                                                      ¦      ¦¦        . '                                              SrJ¦'¦-¦-¦                              -                                                                           "                                                 ¦
t                                                                                                                                                                                                                                                  .                       ¦       v.'                                                                                                                                                            ¦
/'                                            .                                                                                           ¦                                               ' - .                                             -                                                  •                                           ¦         '
¦                                                                                                                                             "                                                f      .                                                                                            - " ¦                                                                                                                                                                                           "                            .
V__________________,___________________________________________________________        J