'mehiška Domovii\/i Val 10032 AMERICAN IN SPtmr IORCMkN tN UNGUAG« ONLf m National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 30, 1967 SLOVCKIAN MORNING NGWSRAm STEV. LXV - VOL. LXV Več bombardiranja v Severnem Vietnamu! Johnson še vedno ne dovoli Oajjadov na vojaška letali-šča in na področje pristanišča Haiphong-. WASHINGTON, D.C. — Senatni pododbor za “vojaško pripravljenost”, ki mu načeluje senator Symington, je zopet začel °kdjo, ki naj pripravi predsednika Johnsona, da dovoli našim Pilotom, naj bombardirajo v Severnem Vietnamu še znano pri-stanišče Haiphong in pet komunističnih vojaških letališč v Severnem Vietnamu. Trdijo, da irnajo naše čete v Južnem Viet-Pannu ogromno škodo, ker naši Pilotje nimajo svobodnih rok Pri izbiri ciljev za bombardira-n.la- Symingtonova akcija je se-Vecla rodila takoj reakcijo, ki je Proti obsežnejšemu bombardirani1* v Severnem Vietnamu in o-P*ra svoje stališče na sledeče razloge : ^ zadnjih dveh letih je naše v°jno letalstvo zgubilo v Severnem Vietnamu 488 vojnih letal. a.jveč letal je bilo zadetih po Protiletalskemu topništvu, le 30 etal je ^Iq zacietih od ruskih r**ket SAM, samo 10 so jih pa N’ili rdeči MIG lovci. Kot se vi-P odpadejo glavne zgube na streljanje rdeče protiletalske Artilerije, ne pa morda na ko-^Priistične rakete ali lovce, ombardiranje letališč ne bi to-eiv dalo posebnih ugodnosti za aše letalske napade. Pri tem je reba pomisliti, da so čisto blizu ^tajska vojna letališča, kamor Se zateklo vietnamsko vojno ntalstvo, teh pa Amerika še ne 'sli bombardirati. Pr5ran je tudi pomen pri-s,-i-a Haiphong. Resda danes .2l ^°t luka za dovoz ruskega I °.)nega materijala, toda ni no-pAnoga dokaza, da še danes ne j J aia največ ruskega orožja in Pre^° sibirske in kitaj-jG 1 . 2e^eznic. Sicer pa ruske lad-navezane izključno na lu-„ a'Pbong. Imajo na razpola-kod U<^i- ^i<;a-)sba pristanišča, od-er W mogoč železniški pre-Voz v Hanoi. Treh na bon K °3 ^ tuC^J pnmisliti, da bi mg1, hiranje Haiphonga hudo Sey21 ° ^oskv°, ker bi namreč 0(j ern' Vietnam postal še boli iVTosl86” °d Kitaiske’ kot W že. Vpl- CVa bi zgubila del svojega glg1^3 na Hanoi, ako ne bi mo-mu p0Vazati Severnemu Vietna-zel; fr naravnost vsega, kar mu 1 dobavljati. T svpt°u ■S° najbrže nagibi, ki od-stan Jei° Johnsonu, da ne pri-Viem na bombardiranje gornjih namskih vojaških objektov. Amerika se Povezala v Skupni trg Novi grobovi Mary Rupnik Včeraj je umrla v Euclid Glenville bolnici 78 let stara Mary Rupnik s 25636 Brookdale Lane v Euclidu, preje z Upton Avenue, roj. Ancnik v vasi Vrh pri St. Vidu pri Stični, kjer zapušča sestri Ano Pakiš in Angelo Trontelj, ter od koder je prišla v ZDA pred 57 leti, žena Antona, roj. v Planini pri Rakeku, mati Mary Hoegler in Josephine Sells (N.Y. City), sestra Franka Ancnika. Pokojna je bila članica SNPJ št. 604, Waterloo Grove No. 110 W.O.W.., Progres. Slovenk kr. 1. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto ob 10.30 Knolhvood pokopališče. John Kaiser V sredo popoldne je v Womans bolnišnici umrl John Kaiser s 1047 E. 68 St., star 78 let, rojen v Mariboru, od koder je prišel pred 48 leti. Delal je pri American Steel and Wire Co. do upokojitve pred 13 leti. Žena Josephine je umrla 1. 1955. Tukaj zapušča sinove Stanleyja in Victor j a Kaiser, Albina in Franka Samsa, hčere Ann Krantz in Josephino Ulle, vnuke in pravnuke, v starem kraju pa 3 sestre. Bil je član Društva Vodnikov Venec št. 147 SNPJ in Slov. Moške Zveze št. 5. Pogreb bo v soboto ob devetih iz Zakrajsko-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. .wash Vajset INGTON, D.C. Le g ^ držav Latinske Ameri-T^&bi^8 ok°b 230 milijoni bodo , , je oklenilo, da se botno ° eta W85 povezale v e-SkUmuS?POdarsko Področje _ rg Latinske Amerike. 'n toplo. ’a 65. Naj višja Iranski šah se bo dal kronati TEHERAN, Iran. — Iranski kraljevi dvor je že uradno objavil, da se bo iranski šah dal kronati “zadnje dni oktobra”. Pravijo pa, da bo 26. oktobra, ko bo šah dosegel 48. leto. Z njim vred bo kronana tudi njegova žena, kar bo za muslimanski ženski svet nekaj zgodovinskega. Do sedaj še ni bila kraljevska krona na muslimanski ženski glavi. Nekaj zgodovinskega bodo dočakali tudi pripadniki arijske rase. Kralj bo namreč dobil uraden naslov: “Kralj kraljev in luč Arijcev”. Nam Arijcem bo torej zasvetila nova luč. Morda smo je kar potrebni, saj velikokrat tavamo v temi. Papež poziva v novi okrožnici k socialni pravici med narodi Pavel VI. je izdal socialno o-krožnico “Populorum pro-gressio”, v kateri poziva bogate države, naj pomagajo revnim k napredku. VATIKAN. — V torek je bila objavljena nova papeška okrožnica “Populorum progressio” — “Napredek narodov”, ki opozarja na sedanje stiske sveta in narodov ter predlaga zdravila zanje. Vsem narodom in državam priporoča nese bično delovanje in podpiranje nerazvitih držav k napredku, zavzema se za gospodarsko in socialno pravico med narodi in državami, kot se je nekdaj njegov veliki prednik Leon X. zavzel v znani okrožni-a “Rerum novarum” za socialno oravičnost med posamezniki in družbenimi stanovi. V posebnem poglavju navaja oravice proti gospodarskim in socialnim napakam kapitalističnega sveta, zavrača njegovo popolno svobodo in poudarja, da morata biti privatna lastnina in dobiček podrejena “osnovni pravici vsakega človeka do nujnih potreb”. Čeprav zavrača tudi brezbo-štvo in brezbožni materializem, posveča sv. oče v svoji novi o-krožnici večjo pozornost razdelitvi sveta v napredne in razvite države in v nerazvite. Razvite in bogate morajo nerazvitim pomagati, da ne bo razlika v bogastvu in življenjskih sredstvih rastla, ampak se izenačevala. Če se to ne bo zgodilo in bodo revni prepuščeni še dalje svoji revščini, ne more nihče predvideti posledic. Tekmo o Indijo oaka iudi letos pomajnkanje živeža NEW DELHI, Ind. — Zadnje poročilo o stanju prehrane v Indiji Udi, da ima javna uprava na zalogi le toliko hrane, da zadostuje do konca junija. V to zalogo sta všteta tudi 2 milijona ton ameriške pšenice. V drugi polovici leta bo pa Indija potrebovala še 9 milijonov pšenice, da bo potreba do novega leta pokrita. Zagotovila si je zaenkrat šele 3 milijone ton od Amerike, manjka ji torej še okroglo 6 milijonov ton. Teh pa ne bo mogla dobiti vseh iz Amerike, ker naša dežela še ne ve, kakšna bo letošnja letina. Obenem drži še zmeraj stališče naše administracije, da ne more Amerika sama kriti vseh indijskih potreb in da morajo svoj delež prispevati tudi druge dežele. O vsem tem bo prihodnji mesec razpravljal v Parizu pod vodstvom Mednarodne banke poseben mednarodni konzorcij, ki si je postavil 2a nalogo, da obvaruje Indija pred lakoto. Zdi se pa, da se nekatere članice konzorcija izmikajo obvezi in jo hočejo prevaliti na .Ameriko. Pariška posvetovanja zato ne bodo gladko potekala. Solivlja se bori i gverilo LA PAZ, Bol. .— Vojska in letalske sile so skušale pretekle dni obkoliti in zajeti skupino kakih 100 do 200 rdečih gverilcev, ki jih podpiral Kuba in jih je baje organiziral Ernesto Guevara, nekdanji glavni sodelavec Fidela Castra. V bojih v jugovzhodnem tropi čnem predelu dežele je bilo v ponedeljek skupno 30 mrtvih, od tega 7 vojakov. Gen. J. Belmonte Ardiles je oboroževanju ozna- ^ izjavil, da so rdeči gverilci občuje sv. oče za “neznosno sra-, k0ijeni od okoli 2000 vladnih vo-moto” trošenja sredstev, ki naj jakov. Predsednik republike, bi šla za lajšanje gorja ljudi. ; bivši letalski general Barrientos ZVEZNA VLADA POSEGLA V "ZADRŽEVANJE" MLEKA Pravosodno tajništvo je predložilo sodišču, naj prepove Narodni farmarski organizaciji (NFO) siliti tudi tiste farmarje, ki niso njeni člani, da ne bodo pošiljali mleka na trg, ampak ga zadrževali doma. Zveza je obdolžila Johnsona in njegovo vlado, da ne dovoljujeta farmarjem, da bi “potom pogajanj” dosegli primerno ceno za mleko. DES MOINES, la. — Zvezna vlada je obdolžila Narodno farmarsko organizacijo, da skuša s silo doseči mono-polizacijo prodaje mleka v 19 državah. Pravosodno tajništvo je v posebni tožbi proti Narodni farmarski organizaciji predložilo sodišču, da prepove tej in njenim članom groziti farmarjem nečlanom, pa tudi vsem, ki so povezani s prevozom in predelavo mleka, da bi se pridružili njihovi akciji, ki stremi k monopolizaciji prodaje mleka v 19 državah. Tožba ne omenja nič samega zadrževanja mleka od trga, ki ga je organizirala Narodna farmarska organizacija, da bi izsilila svojo zahtevo po povišanju njegove cene za en dolar pri centu mleka. , ^-. - ; Narodna farmarska organiza- marskih pridelkov nizko,” je de-cija trdi. da je cena mleka danes jal Staley. Izjavil je, da bo nje- nižja, kot je bila pred 20 leti, med tem ko so vse druge stvari veliko dražje, nekatere za četrtino, druge za polovico, veliko pa še celo za več. Tako imajo farmarji dejansko v denarju isti dohodek, morajo pa plačevati veliko več za svoje vsakdanje potrebščine, za obnovo strojev, naprav in zgradb. Zčto se je Narodna farmarska organizacija odločila, da zahteva povišanje cene mleka za en dolar pri enem stotu, kar bi pomenilo pri prodaji mleka na drobno povišanje x i kva: tu gova organizacija sicer ubogala sodišče, da pa nima namena končati zadrževanje mleka od trga. Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. Iz Clevelanda in okolice Odpadke vseh vrst— Od tega tedna dalje pobirajo jv 23. vardi, kot poroča mestni odbornik E. J. Turk, vse odpadke. tudi kovinske in steklenice, skupaj. Lahko jih tudi skupaj naložiti v smetnjake. Prav tako lahko pustite za redno pobiranje odpadkov ob cesti tudi zavrženo pohištvo in gospodinjske predmete. V bodoče ni za to več potreba posebej klicati za odvoz. Verjetno bodo v posameznih krajih dnevi pobiranje odpad-kov spremenjeni. V bolnici— Mrs. Louise Čebular. 15414. Lucknow Ave., je v Euclid Glenville bolnici, soba št. 324. Obiski so dovoljeni. Na obisku— Za velikonočne praznike je prišel iz Rockforda, 111., k teti Antoniji Koprivec, 6621 Bonna Avenue, na obisk g. ing. Janez Pogačnik z ženo Joan in hčerko Elizabeto. sednik L. B. Johnson je ime noval Williama MeChesneyja Martina Jr. včeraj z mr a za načelnika Federal Reserve \ stari kraj— Jutri, v petek, odpotuje na obisk v Slovenijo znani rojak Pred-.Anton Perušek z Maple Heights. Odsoten bo 5 tednov. Srečno pot in zdrav povratek! K molitvi—- Članice Podr. št. 10 SŽZ so Board. Njegova dosedanja 4- vabljene nocoj ob 7.30 v Zeletov za V okrožnici priznava papež državam pravico širjenja poznanja o načinu spočetja in njegovi preprečitvi, pa omejuje pravico o uporabi tega znanja izključno zakoncem. Vsa sredstva za u-metno preprečevanje spočetij so po katoliškem nauku slej ko prej nemoralna. je razkril, da so letala napadla njegove cene pr centa. Predelovalci mleka so zahtevo odklonili in Narodna farmarska organizacija je sklenila zadrževati mleko doma. Farmarji so ga metali proč ali pa ga krmili živini, drugod ga pa pred očmi javnosti zlivali v kanale. S tem postopkom so hoteli javnost posebej opozoriti na svoj položaj. Uspeh te akcije, ki se je začela la. marca, ni psebno velik, vendar je moral povzročiti toliko - -I i------- — Boston je tako daleč južno nd Britskih otokov kot Rim. gverilce z napalm bombami. Nad 1 težav, da je smatrala zvezna vlada za potrebno poseči v spor. Predsednik Narodne farmar-ske organizacije Oren Lee Staley je v Cornigu, la., kjer je glavni stan organizacije, dejal, da je zvezna vlada posegla v trenutku, ko je za-farmarjev kazati vsem področjem, kjer so se rdeči uporniki pojavili, je predsednik republike proglasil obsedno stanje. Tako p r e d s ednik republike Barrientos kot gen. Belmonte t sta prepričana, da je rdečo gve-spor prav v rilo organiziral Guevara, ki naj , čela akcija bi bil v zadnjem času vsaj dya-' uspeh. “Politika Johnsonom e ad krat v Boliviji. j ministracije je držati cene ar Clevelandu obetajo vec poletne kulture CLEVELAND, O. — Cleveland je na glasu kot gospodarsko mesto. Industrija, trgovina, promet so tako močno razviti, da zadušijo vse drugo, kar se tudi godi v našem mestu. Tega pa ni tako malo. Treba je samo pomisliti, kako razpredena je c 1 e v e landska prosveta, od ljudskih šol do univerz in podobnih znanstvenih ustanov. Ne bi mogli trditi, da nam manjka tudi kulturno življenje. Ga je dosti, ima eno napako: je brez sistema in brez pregleda. Precej odgovornosti nosi za tako stanje tudi naše mestno časopisje, ki se zelo rado zaletava v malenkostne vsakdanjosti, za to, kar nam lahko služi za duhovno hrano, se pa ne briga. Zdi se pa, da je prišel čas preloma. Na pobudo ravnatelja clevelandske glasbene šole Howarda Whittakerja je bil sestavljen poseben program, ki naj služi mestu kot duhovno poletno razvedrilo. Da program ne ostane mrtva črka, je ’bil ustanovljen tudi akcijski sindikat, ki bo poskrbel za izvajanje posameznih točk. Svoje sodelovanje so obljubila med drugimi taka društva kot Cleveland Orchestra; naša mestna drama “Playhouse Company” bo vprizarjala igre, med vse. to bo pa namešan še poseben program za otroke itd. Cleveland Orchestra bo priredil 10 koncertov na 10 krajih po vsem mestu. Prav isto število predstav bo organizirala Play House Co. Sezona za prireditve bo padla v tedne med 19. junijem in 25. avgustom, torej v glavno počitniško dobo. Podroben program bo pa še objavljen. Ves program je namenjen vsem tistim, ki morajo biti kar v mestu “na počitnicah”. So to revnejši sloji in njihovi otroci. Zato bodo prireditve brezplačne. Cenijo, da bo vseh stroškov okoli $350,000, ki bodo pa kriti s prostovoljnimi prispevki. Akcijo za nabira-vanje je prevzela mestna trgovska zbornica. Kraji za prireditve so raztreseni po vsem mestu. Zato bo lahko vsakdo izbral kraj in vrsto prireditev, ki se bo zanje zanimal. Zakaj opozarjamo na vse to? Če je Ameriki kaj potrebno, je več kulturnega življenja. To pa ni v Ameriki cenena stvar, kar ve vsakdo, kdor hodi na primer na operne prireditve. Zato ljudje s skromnimi dohodki le redkokdaj pridejo do umetniških užitkov. Največ, kar si poleti lahko privoščijo, so pikniki. To je pa odločno premalo. Zato so mnoga mesta že davno organizirala poleti ljudske kulturne prireditve Znane so na primer dramske predstave in koncerti v njujorškem centralnem parku. Postale so v New Yorku neobhoden del poletnega njujorškega kulturnega življenja. Nekaj podobnega se bo razvilo tudi iz sedanje akcije v poletno kulturno življenje v našem mestu. Upajmo, da se bo uspeh kmalu pokazal. Na prireditve opozarjamo posebno starše s šolskimi o-troki. Tem otrokom najbolj manjka poleti spremembe in razvedrila. Zabijajo čas na u-licah, od tega imajo pa navadno le zgubo. Ravno te in take otroke je treba voditi na kulturne prireditve, da se ze v mladih letih navadijo na duhovno kulturo. Drugače se bodo hitro pogreznili v telesno in se izživljali le v športu. Naši mladini je potrebno duhovno razvedrilo tudi zato, da bi jo obvarovalo pred skušnjavami, ki vodijo na napačna pota. Čim več mladine bo obiskovalo take prireditve, tem manj bo nevarnosti, da doživimo nove mladinske izgrede in divjaštva. Kulturne prireditve bodo zato imele večji pomen, kot mislimo na prvi pogled. Ne zanemarjajmo jih, posebno takrat, ako smo odgovorni za mladi rod. letna poslovna doba je potekla danes. Johnson je objavil, da b«) 'bero koncem aprila izj *.tjno eno mesto, ker bo C. N. Šhepardson stopil v pokoj. Martin je zagovornik preudarne finančne politike in nasprotnik inflacije. Ko zvezna vlada leta 1965 ni marala povišati davkov, je na njegovo prizadevanje Federal Reserve Board dvignil obrestno mero in s tem zavrl inflacijo. NEW YORK, N.Y. — Zveza ameriških televizijskih in radijskih umetnikov je začela včeraj štrajk v podporo zahtevi po višjih plačali. Štrajka se drže med drugim znani napovedovalci W. Cronkite, David Brinkley in Peter Jennings, med tem ko ga je Chet Huntley odklonil. CHERBOURG, Fr. — Predsednik republike De Gaulle je včeraj tu spustil v morje prvo francosko atomsko podmornico, ‘9000 ton obsegajočo Re-douttable. Oborožena bo s 16 raketami vrste Polaris z atomskimi glavami. LONDON, Vel. Brit. — Vojaška letala so včeraj znova bombardirala plavajoče ostanke petrolejske ladje Torrcy Can-yon, v kateri so še vedno velike količine surovega olja. Olje iz te ladje je onesnažilo kljub vsem naporom vojaštva in civilistov milje in milje obale Cornvvalla, kjer so preživljali Angleži svoje poletne počitnice na soncu in v vodi. pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Tino Jagodnjk. Skupno sv. obhajilo— V nedeljo, 2. aprila, ima Oltarno društvo pri Sv. Vidu pri or mi sv. maši skupno sv. obhajilo. Pogreb— Pogreb Vuka Yanketica bo v soboto opoldne iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v pravoslavno cerkev sv. Savi:. Po cerkvenih opravilih bo truplo prepeljano nazaj v pogrebni zavod, dokler ne bo prepeljano v Jugoslavijo, kjer go bodo položili k zadnjemu počitku v Lipovem y črni gori. Truplo bosta spremljala domov pokojnikova žena in sin. Vlomilca prijeta— Policija je danes v zgodnjih urah ustrelila do smrti 17 let starega fantina, ki je z enim tovarišem vlomil v čistilnico na 2363 E. 55 St. Zadnji je bil ujet in je v zaporu. Revolucija v živinoreji? ALBUQUERQUE, N.M. — Živinorejske farme v Novi Mehiki imajo te mesece svoje pogovore, ki odtehtajo vse druge: neki farmar ima bika, ki ima par reber nad normalnim številom (13 parov). Polovica njegovih potomcev je tudi obdarjena s to izredno zanimivostjo. Farmarji so takoj preračunali, koliko bi pri par rebrih lahko več zasl užili, živinozdravniki imajo zopet svoje skrbi: kako poskrbeti, da ne bi rod tega bika izumrl. Kitajska državljanska vojna na oddihu? HONG KONG. — Zdi se, da so strahotne posledice državljanske vojne na Kitajskem, posebno v prometu, poljedelstvu in industrijski proizvodnji, vendarle vplivala tako na bojevitost Maove rdeče garde kot na reakcije vojaških krogov in komunistične birokracije. Na večini front državljanske vojne je zavladalo zatišje, Vse struje pa pozivajo k delu in ne k udarnim akcijam. Še celo Maova struja je začela pozivati k miru in redu. seveda pa tudi k večji pridnosti. Pomirjevalno je začela vplivati tudi armada, ki noče drveti ne za Maom ne za upravnimi birokrati, ki imajo še zmeraj večino dežele pod svojo kontrolo. Seveda se pa ne da reči, kako dolgo bo to trajalo. Značilno pa ;e, da so tudi v Kremlju postali manj zajedljivi in ne sipljejo dnevno ognja in žvepla na kitajske politične zaletelosti. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še dane«! s AMERIŠKA DOMOVINA MARCH 30, 1967 ^MEgigiA Bomomm 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation f-ubliahed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: IU. Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 me*ee» Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; United States: $16.0© per ye ir; $8.00 lor 6 months; $5.00 for 3 months l anada and Foreign Countries: $10.00 per year; $9.00 lor 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 63 Thurs., March 30, 1967 Washington 2. aprila 1917 Gornji datum pomeni dan, ko je naša dežela objavila vojno cesarski Nemčiji in cesarsko-kraljevi Avstriji. Je torej jubilej, verjetno zadnji v tem letu, ki ima svoj zgodovinski pomen. Takrat je namreč Amerika obhajala tudi svoj rojstni dan, kot največja svetovna sila. To je še danes. Kdor je živel v tistih letih v naši deželi, se bo gotovo še lahko spomnil, da se Amerika svoje vodilne vloge na svetu ni prav nič veselila in da se tudi ni potegovala zanjo. Ravno narobe, malo manj kot tri leta se je v prvi svetovni vojni potegovala za izolacijonizem, ki je začel z avgustom 1. 1914 umirati in izdihnil koncem marca 1917. Ko je Evropa začela svojo prvo svetovno vojno, je bila Amerika vsa srečna, da ni bila zamešana v ta spor. Svoj položaj je smatrala kot dokaz, kako visoko je njena poli- :ga, i: r * ** ilson S j £ •’ o idusthijk imnerijalizrne a trska ,’ur o mu :->ekaj abso- |ej ritn'.. in da mora ost - ti ctro- epov' 'tene ti ki r jj n o. cunje op m*1 .t naravno po dob 1 f A1 ^ d tu e p orna. Kc .ave.: .ii anglešl Zcičel . revi a e i L:' ' ■ • rež ja id- mu- • . ’i • ;v so n3.fri no men • o i i.. .š tu o or t ru je jo ! lil 'O .j UC- de sr, mr-mogla a francosbo- . ■ . :d uspešno biokirs'o. Neme jo i tika postavi j e in kolonijalizi u lutno nepotre: da se Amerik go nevtralna, tu' posojila drža van. volil, da bi ameri-; ničijo. Tako post -- -d dolgo prenesti p*, no podpirali tud ruske zveze. Pob Wilson je že jese sojila, kmalu pote ma sovražnima ta te Angleži in njih Ško vojno brodo' in Avstrijo. Na tako spremenjene ........str.ii.T >. ;m. mb: agirati Nemčija. Že v februarju 1915 je proglasila blokado Anglije po vojnih podmornicah. To je kmalu pomenilo tudi kršitev načela o svobodi mednarodne plovbe, tega načela pa ni mogla nobena ameriška politika zanemarjati, morala ga je braniti z vsemi silami. Začela je z Berlinom dolgotrajna pogajanja, ki jih je spremljalo vse polno burnih dogodkov, navadno potapljanja trgovskih ladij brez predhodnega obvestila in smrt nedolžnih civilnih potnikov na ladjah. Vsekakor je Wilson dosegel že v avgustu 1. 1915 pri Nemcih obvezo, da ne bodo več potapljali ameriških ladij brez predhodnega obvestila. Te obveze nemške podmornice niso zmeraj vpoštevale, zato je trenje med Washingtonom in Berlinom stalno naraščalo. Dogajale so se pa še druge stvari, ki so razburjale Ameriko. Nemci so na primer prav divjaško gospodarili v okupirani Belgiji. Ustrelili so po nedolžnem bolniško sestro Cavell, odpeljali so 300,000 Belgijcev na prisilno delo. Potopili so znani angleški parnik Lusitanijo itd. V Ameriki so pa organizirali sabotažne akcije v industrijski proizvodnji in razpredli široko špijonsko mrežo. Vse to je grozno razburjalo ameriško javnost. Nemci so zgubljali simpatije, zavezniki so jih pa pridobivali. Toda dežela je vkljub temu hotela ostati zvesta načelu nevtralnosti. Golobje so prevladovali nad kragulji. Tega se je zavedal tudi Wilson, zato je napel po novembru 1916 vse sile, da bi posredoval za “mir brez zmage”. Sredi teh njegovih naporov je nemški cesar napravil usodno napako, ki je odločila njegov poraz. Ko so nemške ladjedelnice zgradile 200 novih podmornic, je obnovil svojo “pomorsko blokado Angije brez predhodnega obveščevanja”. To se je zgodilo 31. jaguarja 1917. To je morata Ameriko nagnati, da je stopila v vojno. Ne takoj, ampak šele 2. aprila, kajti ni mogla trpeti, da bi načeta svobodne plovbe žrtvovala nemškemu diktatu. To je bil za politike poglavitni razlog za ameriško udeležbo v prvi svetovni vojni. Ameriška javnost vsega problema ni gledala s te strani. Zato je bita prav do zadnjega med Amerikanci dosti zagovornikov nevtralnosti. Še celo potem niso utihnili, ko je znana brzojavka nemškega diplomata Zimmermana odkrila, da hoče Nemčija zavezništvo z Mehiko kupiti s tem, da je mehiški vladi obljubila velik del naših sedanjih južnih držav. Še nikoli preje ni bila ameriška javnost tako razklana kot v prvi svetovni vojni. Nemška in avstrijska emigracija je vlekla na svojo stran, zavezniška pa zopet na svojo. Prijatelji. zahodnih zaveznikov so se otepali ruske diktature, prijatelji centralnih si pa niso mogli zagovarjati cesarskih diktatur. Tako se je naša dežela prvič razdelila v dva dela, ki jih je ločila načelna črta: kar je bita Amerikancev re- brava uradno protikomunistično politiko. Kot danes, je bita tudi takrat veliko izjem na obeh straneh. Kar je pa važno: Amerika je dežela svobode, to drži tudi v vojnih časih. Zato smo še v vsaki vojni imeli tudi, recimo, domačo fronto med kragulji in golobi. Zato nas ne sme skrbeti, ako imamo oba tabora tudi danes. Sta končno ta izraz ameriškega pojmovanja politične svobode, ki se obnese tudi v vojni. V tem oziru je Amerika daleč pred vsemi drugimi državami in v tem tiči moralna vrednost njene politike. Boj med golobi in kragulji ni bil odločen 2. aprila 1917 z vojno napovedjo cesarskim silam, se je nadaljeval vso prvo svetovno vojno in ga ni bita konec niti 11. novembra 1918, ko so zmagali Amerika in njeni zavezniki. Stvarno traja še danes, kar se bo marsikomu zdelo čudno. Še danes gre prepir naprej, ali je bita treba, da je naša dežela šla v prvo svetovno vojno, še danes ni nobenega skupnega pogleda na prave nagibe, ki so jo takrdt vodili. Zato je tudi prva svetovna vojna pri nas na tako slabem glasu. V tem jo zaenkrat prekaša le vietnamska vojna. Slabo mnenje o prvi svetovni vojni je rodita žalostne posledice. Amerika se je takoj po 1. 1918 začela odmikati od zaveznikov, dokler jih ni končno popolnoma zapustila. S tem je onemogočila 1. 1919 drugačno mirovno pogodbo, kot je bila sklenjena v Versaillesu, zato je pomagala pokopavati Društvo narodov, še predno je bita rojeno. To zmoto in še druge, narejene do tragedije v Pearl Harborju, smo morali plačevati v drugi svetovni vojni, deloma jih plačujemo še danes v — Vietnamu. BESEDA IZ NARODA ONC J ni po - r '/.<■. to 3h.VXl<'.S dil p6k. Paul • obe- i Cf',n tega |ined r aše ir tngle-1! •* P - ‘a na na:, hrio. S Lani v oktobru Jolietu 75-letnico e in blagoslovljene sv. Jožefa, ki ili naši slovenski tu 7p^lo lepa slav-P-u: iško knjigo lil in prire-ki je kon-;?i: tudi odšel - c večnemu n :e sv. Jože-fanta, pra-• ' še samec. n nekaj pisati o tem že preje, pa sem menil, da je bolje prepustiti besedo tudi komu drugemu, kaj bi vedno rinil v ospredje. Naj pa zdaj k temu navedem nekaj paberkov o zgodovini začetka naše naselbine in fare. Pred leti še sem se večkrat srečaval in tu in tam sestal s pokojnim Martinom Firom, ki je bival na North Broadway cesti na našem hribu. On je prišel v Ameriko še leta 1884. Rad je pripovedoval o tistih starih letih in časih. Pripovedoval to in ono o pok. Marku Krakerju, Mathu Puheku, Pasdertzu, Jakobu in Johnu Poču, o Johnu Mušiču, Martinu Kapšu, Jožefu Sprei-tzerju, Jakobu Cesarju,' Johnu Metušu, Johnu Plutu in Jožefu Krakerju. To so bile prve belokranjske verne, slovenske, zavedne korenine v našem Jolietu pred 75 leti in več. In vsi ti poleg drugih tudi ustanovniki fare sv. Jožefa. Prav on, pok. Martin Fir, je vedel tudi mnogo povedati o začetkih slovenske naselbine in rad je med drugim omenjal čase, ko je prišel med nas prvi duhovnik in nato ustanovitelj in župnik naše fare sv. Jožefa. Rad je poudarjal, kako je začela rasti naša slovenska naselbina v Jolietu, zatem, ko je sem prišel med nas slovenski duhovnik, prvi župnik preč. g. Frančišek Šušteršič. Prej, to je do tedaj, je bilo v Jolietu okrog 60 do 70 družin, to je leta 1891. Takoj nato si pa srečaval vsak dan nove slovenske obraze, naselbina je rastla in se širila in ljudje so se shajali iz vseh krajev, je rad poudarjal in omenjal pok. Fir. Župnija, slovenski duhov- _ nik je bila za vse privlačna sila, cimo na levi, so bin za Anglijo in njene zaveznike, za sita iki je dajala ljudem upanje, da tudi za Rusijo; kar je bita Amerikancev na desni, so držali rbo tu nastalo važno slovensko z Berlinom in Dunajem. Isti položaj imamo tudi danes: i središče, kjer bodo Slovenci pre-levica se nagiba na zagovarjanje komunizma, desnica odo- jemali verski pouk, kjer bo nji- hova mladina lahko vzgojena v lastnem slovenskem in katoli škem duhu. Vsaki slovenski družini je bilo mnogo na tem, da se je naselila v tak kraj, kjer ji je bila na razpolago katoliška cerkev in šola za njihove otroke. In za katoliške Slovence tiste čase, ki niso tako umeli angleškega jezika kakor svojega, je bilo to še posebno važno, zato ni čuda, da je slovenska župnija v Jolietu postala tako močen magnet, ki je pritegnil na stotine in stotine naših rojakov v naš Joliet, ki so ga pozneje nekateri imenovali “Slovenski Rim v Ameriki”. Letos v novembru bo 75-let-nica, ko so blagoslovili z veliko svečanostjo nove zvonove v prvi cerkvi sv. Jožefa. Požrtvovalni rojaki so v tistih revnih časih zbrali za nove zvonove nad $800. Tehtali so nekaj nad 3000 funtov in so imeli lep zvok. Ko so ob prazniki in velikih dnevih pri-trkavali rojaki, so se čudili daleč naokrog in so vzbujali pozornost. V jeseni leta 1895 so si Sloven ci v Joletu postavili tudi lastno slovensko šolo. Otvorili so jo 2. oktbra 1895. Takoj se je vpisalo v njo 64 otrok. Pouk so imele v oskrbi sestre sv. Frančiška. Leto pozneje, 1896, so podarili jolietski Slovenci cerkvi sv. Jožefa nove orgle. Istega leta je bila v slovenski cerkvi sv. Jožefa tudi prva nova maša. Bral jo je’ na Novega leta dan veleč, g. pok. dekan Matija Šavs, pozneje župnik in dekan v Shako-pee, Minn. Od tedaj naprej je začela naselbina hitro rasti in se je množila od dneva do dneva. Več o vsem še kaj ob drugi priliki. • NE SAMO ZIMA IN ZAMETI, še druge sitnosti so se pojavljale med nami v Jolietu vse tja od Novega lot3 sem- JJesto in okolica ima načrte za razne izboljšave. Treba je preurediti marsikaj, kot kanalizacijo, razna cestna križišča, razne mestne stavbe, potem federalna bivališča za revnejše sloje in še marsikaj drugega. Za kritje stroškov v takih zadevah gotove deleže prispeva tudi federalna vlada. Toda odkar brenči nekaterim po glavah, da je treba “priznavati civilne pravice”, sta dva zastopnika izstopila iz odbora “Mayor’s Citizens Advisory Committee”. Določbe federalne vlade pa zahtevajo manjšine državljanov zastopane v takih odborih in ker sta dva črnca zastopnika v odboru izstopila iz odbora v protest, je federalna vlada še lani v februarju 1966 ustavila prispevke za taka dela, kakor omenjeno. Župan je več mesecev iskal med črnci primerne zastopnike za njegov svetovalni odbor, katere je šele pred kratkim našel, da sta vstopila v odbor in zdaj in nato so zaprosili za ponovno o-kazil. Na videz male, pa so ta- dobritev in potrdilo vladnih na-ke sitnosti le velike sitnosti. Le kaj jih je treba, se marsikdo vprašuje. — Druga neprijetna sitnost je bila, da je učiteljstvo zastavkalo za večje plače. Izhoda ni bilo, treba je bilo plače primakniti. Blagajniki, ki plačujejo, pa jamrajo, da so ‘kaše’ prazne. Kje dobiti denar? Kje? Kje drugje, kakor v žepih davkoplačevalcev. Tako se v naši slavni družbi “Great Society” ščipljemo drug drugega in zgleda, da drugega ne znamo. • NESREČ, POŽAROV IN DRUGIH NEZGOD je letos vse širom Amerike po večjih in manjših mestih toliko, kakor jih doslej še ni bilo. V Velikem Chicagu je požar uničil veliki McCormack Place in povzročil nad 100 milijonov škode. In v Chicagu je sledilo potem do sedaj še cela vrsta požarov, v katerih je zgubilo mnogo ljudi življenja, škode pa segajo v visoke vsote. Pri nas v Jolietu je v soboto, 11. febr., nastal požar v Grand Hotelu na 21 East Cass St. Sedem ljudi je zgubilo življenje v hotelu, 11 jih je bilo težko ožganih in poškodovanih in tri osebe so pogrešane. Požar je nastal nekako okrog 3. ure zjutraj. Hotel je bil starinske sorte. Imel je nekako 27 spalnih soh in nekaj drugih prostorov. Žalostne so take novice, ki ne povedo drugega, kakor da nesreč in nezgod nikoli ne zmanjka. ® MESTO JOLIET je končno prišlo do nove mestne > zbornice ali ’“City Hall”, kjer bodo odslej večinoma vsi mestni uradi. Stara “City Hall” na 150 W. Ottawa Street je izpraznjena. Stare prostore bodo večinoma podrli in preuredili za parkiranje avtov, itd. Nova mestna zbornica “City Hall” stoji v bloku med Joliet, Washington, DesPlaines in, Jefferson ulicami. Lepa moderna stavba, ki bo dajala mestu in o-kolici lepo sliko. Dne 7. februarja je mestni svet zadnjikrat zboroval v stari zbornici. V novi pa se je prvikrat zbral k uradnemu zborovanju 17. februarja. Tako se vse spreminja in dobiva novo lice. Ko to pišem, v duhu gledam na staro poslopje mestne zbornice, kjer je pred desetletji stal velik napis: “Joliet first, then America”. To je bilo nekdaj. Joliet je tedaj slovel radi jeklarne in drugih u-stanov. V nekdanjih jeklarskih delavnicah in topilnicah še je potilo dnevno na tisoče naših slovenskih delavcev pred desetletji. še vedno jih je precej zaposlenih, a zdaj ne več toliko, ker mlajši z boljšo izobrazbo so pri kruhu drugod, doma in po bližnjih krajih. Joliet predstavlja važno središče našega Will okraja. Tu je glavni sedež okraja. Je tudi eno zelo važnih industrijskih središč, ki se zadnja leto še vedno bolj in bolj razširja na vse strani. KULTURNA KRONIK. Pesnik in prevajalec Griša Koritnik umrl V Murski Soboti, kulturnem središču Slovenske Krajine, če že ne vsega Slovenskega Pomurja danes, je pred kratkim umrl Gregorij (Griša) Koritnik, profesor angleškega jezika na soboških srednjih in drugih šolskih zavodih. Rajnki spada med prve in po obsegu naj večje slovenske prevajalce iz angleščine. Prav iz tega razloga nekaj več o njem in njegovem delu. Sicer bi pa bilo zelo hvaležno delo, da bi se že kdo dobil, ki bi opisal slovenske angliste in njihov prispevek za kulturno povezavo našega naroda z angleškim svetom. Rajnki Griša Koritnik je bil rojen 11. sušca 1886 na Brišah v polhograjski župniji. Ljudsko šolo je opravil deloma doma deloma v ljubljanskem Marijani-šču; deloma v Ljubljani deloma na Sušaku je opravil gimnazijo. Pozneje je študiral pravo v Zagrebu in v Gradcu. Med prvo vojsko je bil v službi pri Ljubljanski kreditni banki, pri Mestni hranilnici v Kamniku in pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Ko je bila 1919 v Ljubljani odprta univerza, se je vpisal tu na filozofijo. V tem času je bil eden izmed najbolj pridnih slušateljev anglistike, ki jo je v onem v miru božjem poleg svojega soproga na pokopališču sv. Jožefa na našem hribu, na katerem počiva že toliko naših pionirjev in pionirk! Vsem čitateljem lep pozdrav! Tone s hriba “Zlafi časi” pred wall! CLEVELAND, O. — Praznična velikonočna doba z zeleno pomladjo je resnično lep in radosten čas. Topli sončni dnevi ter zvezdne noči so že blizu — prav tako tudi SAVIN večer “Zlati časi”. Ta pester večer bo to soboto v dvorani sv. Vida. Po NOVI GROBOVI. — Pred večerii sledi kratek Program, nedolgim je preminula v naši | Clevelandski odsek SAVE bo naselbini odlična Slovenka pi0-1 uprizoril sledeči točki: gg. Miro nirka Mrs. Frančiška Kerne, roj. Odar in Jože Likozar bosta po-Hren, rodom iz Smolinje vasi, odlomek iz “Veronike De- fara Šmihel pri Novem mestu, i seniske ’, “Basen po Krilovu ’ bo na Dolenjskem. V Ameriko je Pa izjaval g. Božidar Pust. Pri prišla pred 57 leti, 1. 1910. Iste-, Pr°graiuu bo sodeloval tudi To- ga leta se je poročila s pokojnim frankom Kerncem, ki je bil doma iz vasi Vinica, fara Šmarjeta rontski odsek SAVE. G. Peter Čekuta bo zaigral na klavirju Mozartovo sonatino v G-duru. na Dolenjskem. Poročila sta se]Pozne.ie bo s svojo sestro Mir-v cerkvi sv. Jožefa. Njen možiiam deklamiral S. Gregorčičevo Frank Kerne je umrl leta 1955. ’ pesem “Rabeljsko jezero”. Dil je dolgoletni vposljenec pri1 Nadalje bodo nastopili tudi Northern Illinois Gas Co. V za-' sledeči: g. dr. Milan Pavlovčič konu so se jima rodili dve hčer- bo recitiral “Naši pesniki”, gdč. ki in trije sinovi. Poleg teh ža- Cilka Valenčič pa bo zapela ari-luje za njo 12 vnukov in vnukinj jo iz Mozartove opere, “Figaro-in en pravnuk, v starem kraju va svatba” in F. Prešernove pa še živeči brat Janez Hren. j “Nezakonska mati”. Na klavir jo Pokojnica je bila članica 01- bo spremljala ga. Josephine Ter-tarnega in roženvenskega dru- cek. Program se bo zaključil z štva cerkve sv. Jožefa, Sloven- “Gaudeamus igitur”, staro štu-ske ženske zveze in več podpor- dentovsko pesmijo, ki jo bo pel času predavala na ljubljanski u-niverzi Miss Copeland, znana tudi našemu ameriškemu slovenskemu rodu. V času, ko je študiral na ljubljanski univerzi, je prodajal ob Zmajskem mostu v Ljubljani galanterijo, dokler se pozneje ni popolnoma posvetil pesništvu. Pesniti je začel še kot gimnazijec na Sušaku, kjer je takrat študiralo še več drugih poznejših slovenskih literarnih in kulturnih delavcev (Milan Pugelj, Vit. Jelenc, dr. Janko Lavrin i. dr.). Pozneje je sodeloval bodisi pod psevdonimom Budislav ali Helen Helenov, največ pa pod Griša, ali pa pod pravim imenom malone pri vseh tedanjih slovenskih literarnih revijah (Dom in svet, Ljubljanski Zvon, Slovan itd.). S samozaložbi je izdal 1. 1927 dve pesniški zbirki “Prebujenje” in “Mozaik”. Kot pesnik je pripadal rodu, ki je literarno dozorel pod neposrednim vplivom slovenske “moderne”. Težišče njegovega kulturnega prispevka v slovensko, literaturo pa je v njegovih prevodih iz angleščine. Temu delu je posvetil dober del svojega življenja. Bibliografija samo njegovih proznih prevodov iz angleščine obsega 15 knjig. V “Lističu iz angleške lirike” (Lj., 1929) je predložil pesmi iz 25 avtorjev; v zbirki “Stare angleške pesmi” (Ljubljana, 1931) je podal antologij0 značilnih balad; za mladino je poslovenil knjigo angl. pisatelji' ce Rox Fyliman “Mavrična mačka in druge pravljice” (Ljubljana 1930), za ljubljansko gledališče je prevel Hermana OuP da “Piskač se smeje” (1929); na' dalje je prevel roman Marte O-stenso “Klic divjih gosi” (1931) in Wallace Lewisa roman iz Kristusovih časov ‘Ben Hur’ (Lj-1931). Med njegovimi avtorji, kf jih je prevajal iz angleščine, srečujemo iz poznejšega obdobja še imena, kot so Kipling (“Kim”’ “Zakaj — zato”), J. Conrad (“Tajfun”, “Mladost”), H. Mel' ville (“Beli kit”) itd. Rajnki je bil brat enajst lot starejšega dr. Antona Koritnika, klasičnega filologa, profesorja ib nazadnje ravnatelja škofijske klasične gimnazije v Št. VkR nad Ljubljano. * Kak mesec pred Grišom K°' ritnikom pa je umrl tudi v Muf' skl Soboti zaslužni glasbeni Pe' dagog Franc Hajnšek, ravnatel soboške glasbene šole, roj. 18^-v Šmarju pri Jelšah. Rajnki j£ posvetil vse svoje sile vzgoj' glasbenega naraščaja na sobošk' glasbeni šoli. J. S- Slovenska loška vabi na banke! nih društev. Bivala je ves čas na 1210 No. Broadway cesti. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče sv. Jožefa na našem hribu. Vsem žalujočim soiodnikom iskreno sožalje, pokojnica pa naj spava in počiva g. Franček Gorenšek. Za ples in splošno zabavo bo igral “Tivoli kvintet” pod vodstvom SAVANA Janeza Arka iz Čikaga. Na svidenje v soboto! SAVANI, CLEVELAND, O. — Nepriča' kovano navdušenje in zanim3' nje se je pokazalo v zadnjoiri tednu za banket in ples, katef0' ga priredi Podr. št. 3 Slov. ške Zveze za člane vseh pochW nic. Člani so pokupili že polovi co vstopnic, katerih bo odda110 samo 200. Govorniki bodo J°s' Ponikvar, Frank Macerol, Tavčar, Damjan Tomažin ^ drugi zavedni ustanovitelji, so se borili za napredek znabJ^ slovenske kulture za našo ibR, dino in ostale Slovence. Kdor še dobil vstopnice, ki stane banket in ples, naj kliče tel°R nično 261-6956 ali pa naj Pošljj denar na urad odvetnika Wrb-Kennick, 22480 Shore Drive, Euclid, Ohio. Urad jo na trgovino Giant Tiger. Banket bo v nedeljo, 9. 1967, ob 5. uri v Slovenskem t mu na Holmes Ave. Za pleS ' igral Grabnarjev orkester o do 11. ure. Splošna javne tudi vabljena na ta Lankf Wm. J. K ' — Ameriška indu j letno okoli 70,000 Deklica l odprtimi očmi PIERRE L’ERMITE “Tu bi se bila stvar mogla Prav ugodno razplesti... Toda Ponavljam vam, da name vče-rajšnji večer ni napravil tako dobrega vtisa kakor na vas .. ‘Gospodična, zdi se mi, da se Vam vse preveč mudi. V bistvu s^e prav za prav komandant, veste!” “Jaz — komandant? Jaz, ki Seni kakor plaho jagnje!.. jaz, ^ vse svoje življenje ne rav-^am drugače nego kakor drugi nočejo!” Toda Roger Maude je vztrajal Pri svojem mnenju: ‘Ne zamerite, vkljub vsemu ste preveč oblastni. Tem bolj St‘rn to opazil, ker gledam v vas Sv°jo bodobo taščo...” ‘Neverjetno! To je naravnost Prašno!” “Kaj hočete! Človek človeka nikoli ne spozna do dna. Kar je k°ljše’, je sovražnik ‘dobrega’; recimo glede vašega obnašanja sinoči pri večerji. Priznam, da le rnene za vašo nečakinjo bo-et°) ko ste ji tako odločno uka-2°vali; to stori, ono stori... In ste jo drezali... glejte ,kakor °nega dne Pentapona.” Toda Pentapon je šel... je dirjal!” Tn vaša nečakinja ni šla! To ?a 2ato, ker ona ne uboga na |sti način. Pomislite, da poteče et° dni, preden zrno v klasju dozori, šest mesecev pa najmanj Prelepi cvetki ljubezni, ki jo ka-hirn utrgati na vašem vrtu... Rimanj šest mesecev ji bo tre-a> da se name navadi... da se PNvadi misli, da bo živela v arizu... najmanj šest mese-Cev> da se odloči zapustiti svojo ražestno in predobro tetko .. .” Lizun!” Nič se ne prilizujem. Toda r ^°vratnež sem ... Kadar si kaj vtepem v glavo, posebno, pa če Sem si stvar vzel k srcu, ne iz-Pustim! Boste videli... Vem, da lrriam v vaši osebi vnetega za-Veznika ... Kajne?” ‘Storila bom vse, kar je v ^jih močeh. Toda premislite Sa’Tii: kaj pa'je v mojih močeh?” Zaenkrat vas prosim le, da “d postavite za cilj to-le malo in PNkupijrvQ stvarico, ki ji reče-^o: beg v Pariz.” Nlala stvarica...” Lri montmarteškem dečaku 0 sploh ne šteje. Poznam tu et°viščarje, ki polete vsak te-en na kratek oddih v Pariz ...” -‘■o ni nikaka primera!. Moja ^ečakmja se je sicer že peljala avtornobilom, a ne verjamem, . 3e v svojem življenju videla *°komotivo že kdaj!. L>b teh besedah se Roger ni ®§el ubraniti smehu: ^ v Svojem življenju še ni vi-^ela lokomotive! — Jaz ji jo ^0rn Pokazal! Mi stanujemo bli-severnega kolodvora. Razka-,a ji bom tam toliko lokomotiv, »‘kor si jih bo poželela... do «dnjega modela. — Da pride-ri 0 kraja: kakor hitro se vr-^ern v Pariz, naročim za vaju a e v prijaznem hotelu v bli-. boste videli, da je hotel ares prijazen. Sicer pa boste jQrr1, Prenočevali. Za vse osta-3az^a rn^ dovolite, da poskrbim ■ Parizu sem doma. Moja b^ ena moiib sestra vaju deležen časti, radosti in veselja, da je postal vaš spoštljivi, uslužni in ljubeznivi zet...” Kdo bi se temu zapeljivcu ustavljal!” je vzkliknila teta. “Saj se mu ni moči ustavljati. Najuspešnejše sredstvo, da se skušnjave rešiš, je, da se ji vdaš. In kakor hitro se oblastna tetka — komandant — vda, je skušnjava premagana.” Gospod voditelj je poslušal ves pogovor, ne da bi se vmešaval. Tedaj ga je teta vprašala: “Kako mislite, gospod voditelj? Ali bi bilo to potovanje primerno, ali bi bilo pametno?” Kar se mene tiče, gospodična, verujte mi, bi me izredno veselilo, če bi vas smel pozdraviti v Parizu. Ponudim se vam z največ j im veseljem za vodnika po naj lepših cerkvah, počenši od Notre-Dame in S a i n t-Jeana montmartreškega. Kar se pa tiče dovolj jasno izraženega Roger-jevega smotra, pristoja odločitev edino vaši nečakinji in vam ... Torej morate tudi sami prevzeti vso odgovornost.” “Preglejmo torej stvar, je povzel Roger Maude. Ponavljam: Potovanje v Pariz je stvar, ki jo ima več ali manj vsak človek v svojem načrtu. Živi duši se ne bo zdelo nič čudnega, da si želite ogledati Pariz. Saj spada to tako rekoč k splošni naobrazbi. Zaenkrat vas torej ne prosim nič drugega, nego samo to. Priznajte, da ne zahtevam preveč in da je ta pokora sladka. Torej recite lepo ‘da’ svojemu dragemu zetu, ki vam bo srečno vdan in bo storil v Parizu vse kar je mogoče, glejte, da vama ostanejo tisti dnevi neizbrisni v spominu! Torej velja? Ali smem računati na vas?” Roer Maude je pogledal svojo bodočo taščo s takim pogledom, da se teta Cecilija ni mogla več braniti: “Naj bo ... da!” ' “O, hvala vam!...” Roger Maude je skočil kvišku in zagrabil roko svoje bodoče tašče. Malo je manjkalo, pa bi se bila pred očmi gospoda voditelja, ki je postajal nemiren, od veselja kar objela. “.. . To nam bo lajšalo žalost ob vašem odhodu. Resnično, odkrito vam priznam, da sem se privadila... še bolj ... da sem se navezala na ‘Staro Rakovico’. Kar žalost me obide, če pomislim, da bo v kratkem kar za leto. dni zaprta ta ogromna hiša, ki zdaj prekipeva živega življenja, da naša ozka ulica ne bo več odmevala kričanja vaših malčkov; da bo voda mojega vodnjaka ostala samo zame; in da se bo vgnezdila okoli ‘Zavetja’ samota, ki jo vedno težje prenašam.” “Zdaj se pa prižiga kakor tiha zvezdica v tej samoti upanje na vaše potovanje v Pariz.” “Bojim se, da ne zagrešim s tem norosti!” “V nobenem slučaju ne bi bila to norost. Sicer so pa take norosti v življenju najmodrejši koraki.” “Zapeljivec! Izkušnjavec! Me-fisto!” “Nasprotno, ljuba tašča! Vabim vas k sodelovanju pri ple- Referendum je prinesel gospodarske razvaline DŽIBUTI, Fr. Som. — Dogodki v francoski Somaliji so zopet pokazali na drobno, kar vidimo pri velikih revolucijah in državljanskih vojnah: zastoj go- spodarstva z vsemi tragičnimi posledicami. V Somaliji so imeli referendum, ki je odločil, naj dežela ostane v povezanosti s Francijo. Gibanje, ki je pri referendumu propadlo z zahtevo po neodvisnosti, je organiziralo nemire in izgrede, na pomoč pa poklicalo plemena iz somalijske republike. V par dneh je zavladala v deželi prava anarhija, ki je preplašila vse gospodarske kroge. Zaprli so svoje obrate, iz bank pa pobrali svoj denar. Na cesti je ostalo nekaj tisoč domačih delavcev, potrošniki so pa ostali brez možnosti, da kupujejo dnevne življen-ke potrebščine. Francoska kolonij alna uprava je razgrajače razgnala; kar jih je prišlo iz somalijske republike, jih je pa vtaknila v taborišča, odkoder bodo našli pot domov. Francoska kolonij alna uprava skuša sedaj obnoviti gospodarstvo, ki ga pa v polnem obsegu ne bo mogla. Pariz je namreč dajal letno koloniji okoli $30 milijonov podpore. Dajal jo bo še, toda ne tako veliko. Kolonija ni dalje poznala skoraj nobenih davkov. Zato so tujci tam odpirali podjetja, ki so se pečala le z tranzitnimi posli. Ako ne bodo imela davčnih ugodnosti, se bodo preselila drugam. Seveda bodo pa s tem odpadli tudi vsi načrti za nove investicije. To je torej plačilo za izgrede, ki so prestopili pametno mejo. Moskva hoče preuredili ludi oisraf na §®¥lwi MOSKVA, Rus. — Ruski so-vhozi so prave državne farme, podobne našim velikim farmam. Pri nas gospodarijti na njih zasebni lastniki, na Ruskem pa državni ravnatelji in upravitelji. Sovhozi so v glavnem nekdanja ruska zasebna veleposestva, ki so jih boljševiki 1. 1918 socijali-zirali in sami prevzeli na njih upravo. Sovhozov je danes okoli 12,000, imajo pa polovico orne zemlje, ki jo cenijo na 500 milijonov akrov. Pridelajo okoli 40% letine, zaposlujejo pa do 8 milijonov nekdanjih kmetov, ki so seveda postali že pred 50 leti navadni kmetski delavci in so še danes taki. So torej na slabšem kot tisti mali kmetje, ki so postali kol-hozniki. Koihozniki imajo vsaj nekaj vpliva na gospodarjenje, imajo svoje ohisniqe in sedaj tudi nekaj udeležbe na dobičku. Vsega tega pa nimajo v podobnem obsegu delavci na sovhozih. Sedaj je pa režim prišel do spoznanja, da je treba delavce na sovhozih zenačiti s koihozniki, kajti le po tej poti bodo sovhozi začeli bolj paziti na dobro gospodarjenje kot to delajo do sedaj. Vseh kolhozov je sedaj nekaj nad 36,000. Zakonski predlogi, ki naj dovolijo revizijo poslovanja na sovhozih, so že pripravljeni. Sedaj se pa uradna propaganda muči, da bi dblavcem na sovhozih dopovedala, kakšne dobrote jih čakajo. Agitacija je pa potrebna, kajti pomladanska dela na sovhozih so pred vrati in delavce je treba že sedaj pripraviti, da bodo več in vestnejše delali. Lahko bodo imeli pred očmi obljubo, da bo nanje odpadlo 33% čistega dohodka vsakega sovhoznega gospodarstva. To bo dodaten dohodek, ki ga do sedaj niso imeli. Jesesiske volitve v JuL Vietnama pod vprašajem SAIGON, J. Viet. — Za september in oktober so napovedane predsedniške in kongresne volitve v Južnem Vietnamu, vprašanje pa je, ali bodo imele praktičen pomen. To vprašanje si stavijo tisti politični opazovalci, ki s skrbjo gledajo, kako bodo potekale občinske in mestne volitve zunaj Saigona prihodnji teden. Komunistični terenci so jim že napovedali najhujši teror. To pomeni, da bo vsak kandidat in agitator za kandidate pred nevarnostjo, da ga terenci pri prvi priliki ubijejo. Nekaj takih slučajev je že bilo, toda časopisje le malo poroča o njih. Terenci imajo očiten namen, da bi tako ustrahovali kandidate in agitatorje, da ne bi nihče imel MALI OGLASI V najem 4-sobno' neopremljeno stanovanje, spodaj, na 1001 E. 66 Place* Klet, furnez, cena samo $45.00 na mesec. Kličite 731-5589. -(64) Hiša naprodaj Enodružinska, 7 sob, na Bonna Ave. Cena zelo ugodna, ker želi lastnik hitro prodati. Kličite EN 1-6426. —(Mar. 28,30,31) poguma, da se meša v volitve. Nevarnost pa ne bi minula za izvoljene kandidate tudi po volit-vi. Morajo biti pripravljeni, da jih lahko vsako noč terenci spravijo na oni svet. Zato je pa tudi tako malo volivcev pri volji, da bi kandidirali ali agitirali za kandidate. Treba je torej še počakati, kakšno bo politično razpoloženje na deželi po izvršenih volitvah in kako se bodo takrat počutili ne samo kandidatje, ampak tudi volivci. To bo pravi barometer za jesenske volitve, ne pa politične špekulacije v Vietnamu. • Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Ženske dobijo delo Gospodinja Iščemo gospodinjo za 4 odrasle; mora razumeti angleško; svoje stanovanje. Kličite 232-4827. (65) Moški dobijo delo tony mn mm PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun MACHINISTS THE CLE¥ELM0 PNEUIMTIO Tool Ca. 8784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary c-f PNEUMO-DYNAJ Corp. MACHINIST TO WORK C AERO SPAC MISSILE ar Aircraft Compt mm - HYiu Contouring and pr Machines HORIZONTi BORING Mii TOillET LATHES g&p mm LATHES V najem 3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico se odda na 1053 E. 71 St. Kličite 361-0980 po 4.30. (30,31, 4,6 apr) Farma v Genevi naprodaj 38.6 akrov zemlje, 18 akrov trte, velika hiša in hlev, vsa oprema. Kličite: Geneva 466-2381 ali pišite na American Home (Box 123), 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103. (30,31, 6,7 apr) 0sta vozili po mestu... Zase si menitem delu ... to se pravi pri PGhranim nedelje in večere, ustanovitvi ognjišča, čigar krasil vain Unw, „ - Ijjca boste vi... vselej! vselej!” bom vaju bom v gledališča, v • • • pokazal vama i -‘-mašne četrti...” Liromašng.. „‘Siiaji:o! In Park sirotnaš Helen katakombe ter r' i .jV s‘'°lp in nešteto drugih -0 katerih se vam še niti . ^ara^ia- Nabrali si boste dovolj ":m.štj0 ov za vse življenje. In e,hperatura0 boste osvežili te j ti po vsem tem bo igi Roger Maude že “Kraljica - mati!” je zaključil gospod voditelj smejoč se. ° “Zakaj se smejete, gospod voditelj?” “Gospodična, pa menda ne bi hoteli, da bi se jokal?” Gospod voditelj je odšel, in ni mogel ustaviti svojega smeha; šel je pogledat, se li ni zgodila njegovim varovancem med tem kaka nesreča. NEVARNOST NI VELIKA — Četudi obkroža glavo mlade žene cel venec ostrih zob,, ta ni v nevarnosti. Morski pes je namreč iz gumija razstavljen na sejmu opreme za taborjenje v New Yorku. Ista velikost površine Država Nikaragva v Srednji Ameriki je po površini nekako enaka Michiganu. Prvi oglaševani Kava, čokolada in čaj so bili prvi oglaševani predmeti na področju prehrane. if Songs & Dances of the SLAVS! DUQUESNE UNIVERSITY tamburitzansT 3 Si^day April 16 CLEVELAND PUBLIC MUSIC HALL Tickets on Sale At All Burrows Stores Loge §3.50, Oreh. §3, Mpzz. §2.50 Parq. §2, Bal. §2. Student Price §1.00 katero mesta lahko pokličete brez "toll" plačila? A Preglejte svoje okrožje krajevnega klicanja... JE V KNJIGI Vnnn ’ lig ! ■c . f ‘.—j, -: *' , ki vedah «*; r ;*»*•*=*« t?-*'. t? > wV* darss ENGINE LATHES MILLING HftCHIHES S&QIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop al? kličite 341-1709 za čas sestanka A« Equal Opportunity Employ^ f VINCENT HOČEVAR t MARY HOČEVAR rojena PAPEŽ Ob štirinajsti obletnici odkar je v Gospodu preminul naš ljubi oče VINCENT HGČEVfiR, ki je izdihnil svojo plemenito dušo dne 29. marca 1953 in Ob prvi obletnici odkar nas le zapustila naša predobra mama MARY HOČEVAR. Izteklo se ji je to življenje dne 16. februarja 1966. O Bog, ki si nam zapovedal očeta in mater spoštovati, milosrčno sc usmili duš naših staršev, nam pa daj, da jih bomo videli v veselju večne luči! Žalujoči: FRANCES, por. URANKAR, in. MARY HOČEVAR, hčeri JOE, VINCENT, FRANK, sinovi, ALBINA in MARY snahi, FRANK URANKAR, zet, FRANCES JAKLIČ in ALICE KUMEL, sestri, odnosno svakinji, 8 vnukov in 17 pravnukov ter drugi sorodniki Cleveland, 30. marca 1967. Vi'-'1 -V :: POZOR! HRANILNE VLOGE, SPREJETE DO 10. APRILA IN VLOŽENE ENO ČETRTLETJE, SE BODO OBRESTOVALE OD 1. APRILA OBRESTI PRIŠTEVAMO POLLETNO ^»octetg NATIONAL BANK BANKA S CELOTNO POSTREŽBO MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION AMERIŠKA DOMOYETA MLADA BREDA IVAN PREGELJ “Kaj pa blagoslova ste že dobili kaj?” se je obrnil kmet nato k otrokom in pastirju. “So!” je dejal pastir. “Pa ti?” £r i “Eh, meni ni sile.” “Kaj si še tešč?” “Čakal sem, da pridejo gospodinja.” “Tako!” je dejal kmet in z vidno zadovoljnostjo pokimal Petru. “Pa pojdi z menoj!” Luka, kmet in Peter z otroki so krenili v hišo, kjer je velel kmet sesti Luki in Petru. Otroka pa je nagnal, naj se gresta umiti in preobleči. Najmlajšega je potisnil pastirju v roke. Sam pa je šel in se vrnil z gnatjo in potico in mogočno opleteno posodo. “Le jejta,” je dejal in potisnil oster žepni nož na mizo in nalil prišle tudi lepše misli. “Eh,” je mislil. “Na svetu je vendar še dobrih ljudi. Prav nič slabega ne bi bilo, če bi samo ljudje hoteli. Pa vsi nočejo. Nočejo! Sami smo si krivi nesreč in žalosti.” In z bridkostjo je mož mislil na svoje zgubljeno življenje. “Prešlo je. Vse je prešlo. Prvo sem bil prevesel in potem sem bil preresen. Iskal sem nečesa in nisem našel. Ti moj ljubi Bog, tako je. Človek obrača, Bog obrne. Sem mislil, da bom bogat, sem grabil, sem pustil ono siroto. Pa je prišlo tako nad me, da sem revež in me še sestra ne mara. Katra. Katra! Ženske so tudi čudne. Nam za denar, njim za ljubezen. Vidiš, Katra, saj ne rečem, da je bilo prav, da sva te z očetom silila. Prav ni bilo in Bog je obrnil le kozarček pijače, ga izpil, ga zno- pe svoje. Zapisano je bilo, da se va natočil in potisnil pred Luko. mora sesuti naše premoženje, in Pastir je izvlekel, svoj nož in si odrezal kos mesa z gnjati. Ko je Luka izpil, je napolnil kmet še enkrat kozarček in ga potisnil pastirju. Otrok se je kremžil. Tudi on je hotel imeti. “To ni zate!” je dejal kmet, ga vzel k sebi in sedel. Tako so sedeli nekaj časa molče in jedli. Luka je čutil, da se mu vračajo moči. Še enkajkrat mu je natočil kmet, češ da je do trga presneto vroče, naj le pije in je. V tem sta zagnala otroka runa j šum; tudi mali v kmetovem naročju je hotel na tla in cepetal z nožicama. “Pojdem!” se je dvignil Luka. ' “Ni sile še!” je dejal kmet, “pa kakor veš. Peter pokaži mu pot.” Pastir je bil takoj pripravljen, da pokaže Luki pot, dasi še ni vedel katero. Kmet je odrezal kos mesa in potice in jo zavil v raskav sladkorjev papir ter jo potisnil pred Luko. “Na, boš imel po poti!” “Prav res ni treba,” se je branil Luka. “Treba ali ne, vzemi!” je velel kmet in skoraj jezno gledal. Videlo se je, da zna velevati. Pastirju je nato obrazložil, da naj pokaže Luki pot v trg. Tako je Luka odšel, ko je še videl v kuhinji postavo žene, ki sta jo otroka vesela obletavala in kričala, da imajo živo lisico, in še mnogo drugega. Luka in pastir sta krenila nekoliko v rebro. “Vi ste s Peči?” je dejal Peter. “Sem!” je odvrnil Luka. “Pa povejte Anžetu, da sem tu in da ste me videli.” “Bom!” Nekaka hvaležnost do vseh teh ljudi, katere je bil Luka danes spoznal, ga je navdala in začel je pripovedovati fantu o bratu na Peči. Tako sta prišla zopet vrh hriba in pastir je rekel: “Zdaj pa moram nazaj. Vedno na levo se držite! Potem zagledate trg in pridete na cesto in ne boste mogli več zgrešiti.” Poslovila sta se. Oživljenega se je čutil Luka in rahla opojnost se ga je polaščala. Ž njo so se je. Samo to mi je žal, da tega prej nisva vedela z očetom. Potem sva oba vedela, da mora biti tako.” In z nekako grozo je rekel mož na glas: “Krivično blago je bilo!” “Krivično!” je mislil dalje; “vsi so vedeli to. Vidiš Katra, to je bilo. Sem šel čez njivo, pa me js giecfal sos'.ed; pa sem re-]ml: Glej ga, že mislil: Le hodi po tisti njivi. Tvoja bo, kakor je sedaj tvojega očeta. Pa ga vprašaj, no, Luka, vprašaj, kako da je. njegova. Glej, Katra, pa sem ga res vprašal: Oče, čigava je bila prej naša njiva? Ti! Prebledel je in potem ga nisem več mogel vprašati. Pa saj ni bilo treba. Saj sem vedel; po krivici jo je pridobil: Krivo je bil prisegel. In ko je šlo >5. premoženjem kar v nič in v nič, sem si mislil: Bog že ve, kaj dela. Vse bo šlo. Oh, Katra, in čez in čez sva bila zadolžena. Da bo prodal, je rekel. In Krošnja se ni šalil. Še tista njiva je bila čista. Samo tista njiva. Sem stopil k očetu. Prst božji, sem rekel, dajte njivo nazaj. Kamor je šlo vse, naj gre še to! Da si ga videla, Katra, kako je planil in zatulil. Pa kaj si ti vedela o tem?” “Potem je prišel Krošnja. Prodal bom! je rekel. Prodaj! je odvrnil oče. Jaz sem stal ob oknu in sem mislil, ali ne bi bilo dobro, da skočim v tistega skopuha in mu zavijem vrat. Ali nimaš neke dekline? je rekel Krošnja. In prav tedaj si prišla ti, Katra. Ti —, kaj si vedela ti, kaj smo potem govorili. Za premoženje te je dal. Pa sem stal zraven in je nisem rekel nobene.” Zamolkel glas zvona je odjeknil od nekod. Luka je snel klobuk. “Povzdigovanje!” je dejal. Za hip je zginila misel na preteklost iz njegove duše. Toda tem glasneje se je oglasila nato. “Greh rodi kazen, greh rodi -greh. Katra, kam to gre! Katra, ali res midva ne moreva pozabiti, kaj je bilo? Ali ne moreva odpustiti? Katra, zakaj delaš (krivico drugim, če so jo drugi tebi delali? Saj Peč ne bo, ne more biti tvoja! Da se name sr-diš, tega ti ne zamerim. Saj sem zaslužil, že zaradi one sirote, Je-ričine matere. Pa Anica je nedolžna. Ona ima svoje pravice, ena jih ima. Na meni in tebi je kazen, je prekletstvo ...” Čim dalje, tem močnejše so bile te misli v Luki. Z nekako silo so vstajale v njem. “Verjemi mi, Katra! Moja sestra si! Najin oče je nesrečno umrl. Katra, misli na konec! Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade! Verjemi mi! Mene je nesreča izučila.” Luka je prišel na cesto, ki se je v velikih ovinkih spuščala v trg. Skozi glavo mu je šinila zopet misel na Jerico. Ljubezen je zaplamtela v njegovem srcu do deklice. Skoraj na glas je govoril: Katra, imej usmiljenje z dekletom.” Obenem se mu je stisnila pest. “Usmiljenje!” se je nasmehnil. “Zato, da bi jo mučila, si jo vzela na Peč. Zato jo tepeš, ko veš, da mi trgaš srce. Katra, hujša si od kače; odpustiti ne moreš!” Nehote je začel Luka hiteti. Spomnil se je, da gre k zdravniku. “Živeti mora, ozdraveti mora!” je dejal zdaj pa zdaj in bolest in strah in razburjenost so mu vzbujale čudno jezo in skoraj na jok mu je šlo. “Jerica, Anica!” je klicalo v njem. “Dvoje sirot! Ti jima ne smeš storiti zlega, Katra. Ne dotikaj se ju!” V takem razpoloženju je prišel Luka v trg. Nekaj hipov pozneje je potrkal na zdravnikova vrata. Vrata so se odprla. Lepo rejena ženska z belim predpasnikom je . odprla in premerila Luko od nog do glave. ‘Ali ste bolni?” je vprašala žena. ‘Nisem ne,” je odvrnil Luka, “naša Jerica je bolna, črne koze ima!” Vrata so se zaprla. Za nekaj hipov so se zopet odprla. Na vratih je stal mož z belim prtom okoli vratu. “Kaj je?” je vprašal. “Od kod ste?” ‘S Peči!’^ je odvrnil Luka strahoma gledajoč rdeče, zdravo lice gospodovo. “Kdo je bolan?” “Jerica,” je odvrnil Luka. “Sirota je, pastirica je pri nas.” “Ali ste vi gospodar?” “Ne nisem!” “Kdo vas je poslal pome?” “Kdo! Sam sem prišel. Ljubi gospod, pridite pogledati.” CHICAGO, ILL. MALE HELP Computers & People Do Mix If you are interested in both, we’ve got just the job for you. All you really need is basic electronics — either from technical school, the armed forces or comparable experience and you’re on your way. Call FRANK MADER at FO 9-5407 or AU 7-8300, daily until 5, or write him at: IBM Corporation 7321 Lake St., River Forest, 111. 60305 “An Equal Opportunity Employer”____ (65) V BL&6 $ P 0 WH ?f OB DVAJSETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL LJUBLJENI SOPROG, OČE, STARI OČE IN SIN Rudolph Otoničar Jr. Svojo plemenito dušo je izdihnil dne 30. marca 1947 Naj luč Te nebeška vso večnost ogreva, zdaj z očetom na veke slavita Boga, kjer zbor nebeščanov zahvalo prepeva, naj naša molitev doseže oba. Žalujoči: soproga MARY sinova RUDOLPH in ANTHONY hčerka 1MARY ANN ZAK mati MARY OTONIČAR vnuka in vnukinja , \ Cleveland, O., 30. marca 1967 PORK CHOPS TENDER-LEAN . . . EASY TO CARVE . , . LOIN END PORK ROAST LA Umgt . ExtMU ^QjmgA udttv Eagle/ EteunpA .... »49' TENDER-LEAN CENTER CUT PORK CHOPS ® © © m m © © ® ^ © LEAN, MEATY PORK SPARE RIBS U.S. CHOICE BEEF. . . BONELESS CHUCK ROAST U.S. CHOICE BEEF . . . BONELESS BOSTOH ROLL m m ® ® ® m ® m ® m 59 79 59 59 59 59 59 59 CHICKEN BREASTS. i 39 PICK-N-PAY . . . THICK or THIN »m SLICED BACON............» 59 U.S. CHOICE BEEF ROUND BONE FAMILY STEAK iii. lb. lb. lb. lb. ib. PICK-N-PAY FRESHLY GROUND GROUND CHUCK ® O ® lb. U.S. CHOICE BONELESS, BITE SIZE BEEF STEW ©mm® lb. PLUMP, JUICY WHOLE OR SPLIT ARMOUR STAR LUNCH MEAT YOUNG, TENDER SKINNED , . . SLICED BEEF LIVER . • © © lb. « SLICED BOLOGNA • SALAMI e PICKLE PIMENTO • PEPPER LOAF • OLD FASHION LOAF « SPICED LUNCHEON PAN READY OX TAILS . Mb. pkg. 59 • • • lb. 25 Food club I V/VIUi Villi! BRAND FOOD CLUB applesauce .............. FOOD CLUB GRAFiFiRUlT sections ... 4 FOOD CLUB . • • YELLOW, SLICED or HALVES CLING PEACHES............ 6 FOOD CLUB BARTLETT PEARS........... 4 FOOD CLUB • • • CUT WAX BEANS or CUT GREEN BEANS.......... 6 FOOD CLUB . ■ • WHOLE KERNEL or CREAM STYLE golden corn............ FOOD CLUB . . • PIECES and STEMS MUSHROOMS ............. FOOD CLUB . ■ • SMALL WHITE WHOLE POTATOES .... FOOD CLUB SPINACH 6 4 7 6 6 50-OZ. JAR 1,6-OZ. CANS 16-OZ. CANS 16-OZ. CANS 16-OZ. CAMS 16-OZ. CANS Z-OZ. CANS 16-OZ. CANS 16-OZ. CANS 16-OZ. CANS t 4 FOOD CLUB tomatoes SWEET OR UNSWEETENED ORANGE, BLENDED or UNSWEETENED grapefruit JUICE........3 401 PINEAPPLE JUICE......... 4 FOOD CLUB PRUNE JUICE . . . 4 FOOD CLUB APPLE JUICE 4 CANS 46-OZ. CANS 24-OZ. BTLS. 32-OZ. BTLS. 49c FOOD CLUB TOMATO JUICE 3 46-01. "Trte CANS * * $|GQ FOOD CLUB . . . DARK RED KIDNEY BEANS 8 15-OZ. $| OO CANS * $|OQ FOOD CLUB f- PORK and BEANS 8 15-OZ. $100 CAMS 1 $]OG FOOD CLUB . . . LIGHT MEAT CHUNK TUNA 4 6V2-OZ. $100 CANS ■ $|00 FOOD CLUB TOMATO CATSUP 5 14-OZ. ftCc BTLS. ” $po FOOD CLUB L0N0 DRAIN RICE 2-LB. O O C PKG. ’»JO S|0O FOOD CLUB . . . CREAMY or CRUNCHY PEANUT BUTTER 40-OZ. OOc JAR * * $| 00 FOOD CLUB . . . BUTTERMILK PANCAKE Mil • 2-LB. OOC PKG. 4*s“ $|OG FOOD CLUB PANCAKE SYRUP 24-OZ. AQC $jOO PURE VEGETABLE FOOD CLUB OIL 244DZ. 39C $|00 , FOOD CLUB GRAPE JAM 2-LB. MQC JAR “T ” $|00 ALL-PURPOSE FOOD CLUB CRACKERS .. 12-OZ. C C PKG. $|00 FOOD CLUB . . . WHITE or CIDER VINEGAR 2 32-OZ. MQC BTLS. $|00 Cfl EXTRA FREE EAGLE STAMPS with Purchase of 0UFOOD CLUB BLACK PEPPER . .. 8-OZ. Of ... TIN O