List 39.
Gospodarske stvari.
Kompost ali gnoj mešanec.
Gnoja nimamo nikoli preveč. On je potreben sle-harnemu gospodarstvu, ki brez njega hira in propada. Ta resnica je povsod in uže od nekdaj znana.
Tem bolje se moramo čuditi, kako je mogoče, da ljudje toliko gnojil zapravijo in potratijo, da se brez-koristno poizgubijo. Vsaki dan požgejo ali v vodo po-mečejo kmetovalci premnogo najboljših gnojil.
Gnoj vpliva na rastline po tvarinah, ki se v njem nahajajo. Katera šara takih tvarin v sebi nima, ta ni gnoj. So pa zlasti tri tvarine, ki so najbolj gno-jivne: dušik, fosforova kislina in kali. Eastline teh potrebujejo in rastejo tako, da jih v sebe vsprejemajo. Ako tedaj rastline v zemljo spravimo, razkrojijo se ondi, razpadejo v tvarine, iz katerih so sestavljene bile. Te tvarine služijo pa sedaj drugim, novim tva-rinam v hrano, ali z drugo besedo: one so gnoj; toda če rastline poprej gredo skoz živalsko truplo, razkrojijo se še boljše. In iz tega je razvidna vrednost hlevskega gnoja proti gnojenju s samimi rastlinami, ki so bile v zemljo zakopane. Sicer pa so rastline vsakako dober gnoj!
Bodi pa, da rastline in njih odpadke za gnojenje zbiramo, bodi da rastline živini polagamo in hlevski gnoj rabimo, vselej krmimo, gnojimo zemljo z dušikom, fosforovo kislino in kalijem.
Imamo pa še eno sredstvo, rastlinam pomagati do gnoja, ki upliva na-nje, kakor hlevski gnoj, čeravno njegove tvarine niso šle skozi živalska trupla. To sredstvo je kompost ali gnoj mešanec V njem lahko skupljamo vse tvarine, ki so potrebne rastlinam.
Na ta način pomnožimo tudi hlevski gnoj, pa nas ne stane ničesar drugega, kakor malo več skrbi za dobro
gospodarjenje.    Treba je  le  nekoliko   več  storiti   za kompost in ugodni učinki bodo se kmalu začeli kazati.
Pred vsem moramo kompostni kup dati nanašati mogoče blizu gnojišča. Najbolje postavljen je tako, da gnojnica v njegov kup odteka in se odceja. V podlago mu služi plast prsti, tudi kisla šota je dobra. Plast bodi 30—50 cm. visoka. Na to plast nanašamo vse, kar od rastlinstva kot sicer neporabno odpade. Vse takošne reči se pobirajo po kuhinji, dvorišči, vrtu, stezi itd. Z bližnjih stez se naj pobere vse, kar tje ne sodi, ter spravi na kompost. Cestnikarji strgajo blato s cest ter je zlagajo ob robih na kupe. Močno vstreže se njim, ako kdo one kupe pograbi in odpravi. Za kompost so izvrstni. Človeški odpadki se naj tudi na kompost spravljajo, s pepelom potrosijo in s prstjo pokrijejo.
Dodene se lahko še vsakovrstna šara, plevel, raz-trošeno seno, slama, korenje itd. Vse vkup zloži se nad prsteno plast 50—70 centimetrov debelo. Na to nanosi se zopet tolika plast prsti. Tako se nadaljuje, dokler ni ves kup 1'/« metra visok. Zavreči se ne sme nič; smeti vsakovrstne, štiri, pleve, strohnena slama, sploh vse, kar od rastlinstva za drugo rabo ni, sodi na kompostni kup.
Ko je kompost, ali prav za prav rastlinski del njegov, s prstjo pokrit, napelja se na-njo od gnojnične jame gnojnica, da jo vso premoči.
Rastlinske tvarine v kompostu začnejo trohneti in zatem kaže vsaki peti teden kup premetati in prekopati z lopatami po dvakrat. Tako dobimo izvrsten gnoj, ki je za vsako porabo, na njivah, vrtih, vinogradih in travnikih.
Hočemo še umetnih gnojil posluževati se, lahko jih dodajamo kompostu, kedar ga prekopavamo. Vrhka spusti še gnojnice, zmešane z vodo. Takov gnoj je močen in daje izvrstnih učinkov.                              
306
Skoraj ni verjeti, koliko gnoja se na ta način pripravi, ki bi sicer pod izgubo šel. Brez komposta je gnojnica večidel malo porabna in odteka breskoristno na ceste, v grabne, v bajerje.
Recimo: funt kalija velja povprek 10 kr., funt f ^forove kisline 13 kr., funt dušika 40 kr. Iz tega bode vsakemu jasno, da mora dober kup komposta biti veliko vreden.
Najboljši čas kompost odvažati na njive je čas je-s^nski. Zrak je tedaj vlažen in pospešuje konečno raz-kmjitev in pomešanje gnojivnih tvarin s prstjo njivino.