VESTIMK
ain)mnnmm)unmnt!nmitmmm]imnmtnttmMttunnttmt(S
^	Š
= Poštni urad 9020 Ceiovec E	Veriagspostamt 9020 Kiagenturt	=
E	izhaja v Ceiovcu
Erscheinungsort Kiagenturt
Posamezni izvod 3 šiiinge ^	mesečna naročnina 12 šiiingov	š
=	ceioietna naročnina 120 šiiingov	=
^	P. b. b.
=	=
ntimmmmmmtHmtutmmmHmmmmtHUMHHumumum)?:
LETNiK XXXV
CELOVEC, PETEK, 29. FEBRUAR 1980
ŠTEV. 9 (1957)
Spominskn pohod
ob 35-!ctnici smrti partizanske skupino pod Arihovo počjo
ZVEZA SLOVENSKiH ORGANiZACiJ POUDARJA:
Potrebna so dejanja
kajti z besedami in izjavami naša vprašanja ne bodo rešena
V zvezi s prediogi, ki sta jih osrednji organizaciji koroških Sio-vencev predati kancierju Kreiskemu na razgovoru dne 7. decembra tanskega teta v obiiki tako imenovanega operacijskega koiedarja, je v zadnjem času prišio do raziičnih staiišč in iznašanja raziičnih po-9<edov. Zveza siovenskih organizacij na Koroškem zavzema h temu "asiednje staiišče:
Najprej je treba ugotoviti, da so naše zahteve slej ko prej zapopa-derte v raznih spomenicah in vlo-9ah, ki sta jih osrednji siovenski organizaciji skupno posredovali Pristojnim dejavnikom. Spričo dejstva, da pristojna vlada doslej ni upoštevala nobene teh zahtev, je operacijski koledar nov poskus, da bi končno prišlo do znosne rešitve oziroma do sporazumnega reševala kljub zakonu o narodnih skupinah slej ko prej odprtih vprašanj siovenske narodne skupnosti na Koroškem.
izrecno poudarjamo, da je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem jasno postavila zahtevo, da je sedanji zakon o narodnih skupinah treba ..nadomestiti" z ureditvijo, ki bo odgovarjala duhu in črki čtena 7 avstrijske državne pogodbe. Taka pa bi morala predvsem lajeti narodno skupnost kot celoto ter rešiti njena vprašnaja na ce-iotnem ozemlju njene avtohtone naselitve.
Splošno je znano, da je bil operacijski koledar predložen zlasti z namenom, da se spet vzpostavi vzdušje medsebojnena zaupanja, ker samo v takem vzdušju je možno sporazumno reševanje. Če je v!ada kot pristojni in zadolženi fo-
rum naše predloge za obnovitev zaupanja predala v reševanje strankam, potem je tudi njena dolžnost, da z njimi uredi vprašanje in jih prepriča — nikakor pa to ni naša naloga, marveč sta za nas važni in potrebni samo enotnost in strnjenost v borbi za dosego naših pravic.
Jasno je treba tudi povedati, da tako imenovani operacijski koledar
Sporočilo
O ZDRAVSTVENEM STANJU PREDSEDNtKA SFRJ TiTA
Zdravstveno stanje jugo-siovanskega predsednika Tita se tudi v zadnjih dneh ni izboijšaio, marveč je nasprotno nastopiio nadaijnje po-siabšanje, ziasti zaradi pijuč-nice, tako da je spiošno stanje še nadaije resno.
Zdravniški konziiij je sporoči!, da se pijučnica kijub ustrezni intenzivni terapiji ne umirja. Čedaije pogostnejše so motnje srčnega ritma in še naprej se kažejo znaki srčne osiabeiosti.
BBSS
25 LET
ZVEZA SLOVENSKiH ORGANiZACiJ NA KOROŠKEM
ki je nasiednica Osvobodiine fronte in poznejše Demokratične fronte deiovnega ijudstva
obhaja ietos, v ietu 35-ietnice zmage nad fašizmom, 25-)etnico obstoja.
Ob tej priložnosti vabi na
slavnostno prireditev
ki bo v soboto 29. marca ob 19. uri v Domu giasbe (Konzerthaus) v Ceiovcu
Spored:
#	siavnostni govor
#	združeni moški zbori iz Podjune
#	miajši miadinsk) zbor SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni
#	recitatorska skupina SPZ
#	tamburaški orkester SPD „Zarja" iz Žeiezne Kapie
Prisrčno vabljeni!
nikakor ni nekakšen pogoj ati sredstvo, s katerim bi koroški Slovenci skušali nekoga izsiljevati. Razumemo ga kot merilo resnične pripravljenosti za konstruktivno in sporazumno reševanje naših življenjskih vprašanj; vendar mora biti ta pripravljenost na obeh straneh. Nismo izjavljali, da „bomo" koroški Slovenci sodelovati pri de-setooktobrskih proslavah, marveč smo izrazili le načelno pripravljenost za tako sodelovanje in enaka načelna pripravljenost mora biti tudi na drugi strani.
Če pa te pripravljenosti ni — in tega vtisa se v zadnjem času ne moremo ubraniti — potem je res težko verovah v obnovitev medse bojnega zaupanja in s tem v vzpostavitev vzdušja, v katerem bi bilo mogoče skupno iskati pot k novim oblikam skupnega in sporazumnega reševanja odprtih vprašanj. Kajti dokler je tristrankarski sporazum edino merilo, tako dolgo ne vidimo izgledov za pozitivno preusmeritev, marveč se nasprotno bojimo, da bo ta pot namesto k odstranjevanju predsodkov spet vodila v novo konfrontacijo. V tem nas še zlasti utrjujejo tudi zadnje izjave, ki nikakor ne prispevajo h krepitvi zaupanja.
Sicer pa smo sploh mnenja, da se taka vprašanja ne rešujejo z nepremišljenimi in nejasnimi izjavami v tisku in radiu, marveč v preudarnem in iskrenem dialogu med pristojno vlado in prizadeto manjšino. Z naše strani smo pripravljenost za tak dialog že ponovno izrazili, še vedno pa čakamo, da bo tako pripravljenost pokazala tudi druga stran - in to z dejanskim pristopom k zadovoljivemu reševanju odprtih vprašanj, ne pa z oktroiranjem nesprejemljivih ureditev.
V spomin na partizansko skupino, ki so jo Nemci februarja 1945 po izdajstvu domačih nacistov napadii in pobiti pri njenem bunkerju pod Arihovo pečjo nad Šentjakobom v Rožu, so Siovenska športna zveza, Siovensko pianinsko društvo in šentjakobski prosvetaši minuio nedeijo prirediti spet zimski pohod „Arihova peč". Letos se je te zdaj že tradicionaine prireditve, ki je poieg spominske svečanosti obsegata smučarski tek in ijudski pohod, udeiežito okoii 300 ijudi. Udeiežba je bita mednarodna, saj so poieg domačinov pripadnikov obeh narodnih skupnosti sodeiovaii tudi števiini prijateiji iz Siovenije, navzoči pa so biii udeieženci tudi iz Vzhodne Tiroiske in četo iz Švice.
O poteku prireditve, za katero je prvo nagrado v obiiki umetniško obiikovane piakete kakor iani spet prispeva) Siovenski vestnik, obširno poročamo na posebnem mestu.
Juh
NE SME POSTAT) ŽRTEV POLiTiKE
Zimske ohmpijske igre, ki so potekate v ameriškem mestecu Lake Piacid, so mimo. Športniki iz vsega sveta so se v prijateljskem tekmovanju potegovali za olimpijske kolajne, hkrati pa so utrjevali tudi medsebojne stike in prispevali k razumevanju med ljudmi ne glede na barvo kože, politično prepričanje, narodnost in jezik. Sedaj so oči športnega sveta že uprte v Moskvo, kjer bodo prirejene letošnje poletne olimpijske igre.
Toda vzporedno s pripravami športnikov na veliko srečanje v Moskvi poteka umazana politična igra, katere akterji bi bili očitno pripravljeni, da olimpijskega duha žrtvujejo svojim političnim interesom. Tukaj ne gre za vprašanje, ali vojaška intervencija Sovjetske zveze v Afganistanu zasluži tako ali drugačno zavrnitev: tozadevno je svetovna skupnost v OZN že izrekla svojo sodbo. Zato je tudi skrajno neodgovorno, sedaj mešati eno z drugim ter — kakor to dela ameriški predsednik Carter — ogrožati nadaljnji obstoj olimpijskih iger sploh. Zlasti, ker sam dobro ve, da s kakršnim koli bojkotiranjem moskovske olimpiade afganistanskega
vprašanja ne bo premakitd niti za korak. In še posebno, ker ima ravno Amerika najmanj pravico drugim deliti moralne nauke, ko pa je vendar sama že dostikrat z oboroženo silo in brez nje ..reševala" notranje zadeve drugih držav.
Ravno zaradi tega Amerika tudi nima zaželjenega uspeha s svojim pozivanjem in izsiljevanjem drugih držav, da bi jih ..prepričala" o „po-trebi" bojkotiranja moskovske olimpiade. V veliki večini držav, tudi med najožjimi zavezniki Amerike, vztrajajo pri stališču, da je šport treba ločiti od politike. Celo meid ameriškimi športniki je veliko takih, ki obsojajo lastno vlado in njeno gonjo ter se pridružujejo vsem tistim širom po svetu, ki skupaj z mednarodnim olimpijskim komitejem vztrajajo na tem, da mora biti poletna olimpiada v Moskvi — ne da bi s tem kakor koli odobravali kakršno koli vmešavanje ene države v notranje zadeve druge. Poudarjajo, da olimpijski duh ne sme postati žrtev politike. In to je tudi pravilno, kaiti šport gotovo več doprinaša k zbliževanju in razumevanju med narodi kot pa kakršne koli intervencije.
Le v ozračju medsebojnega zaupanja
BO MOŽNO DOSEČ) RAZUMEVANJE iN SOŽiTJE
Koroška se pripravlja na letošnjo 60-ietnico piekis-cita. Okkajaii naj ki jo v znamenja ..koroškega srečanja", ali z dragimi kesedami: med operna narodoma v deželi naj ki končno pokopa/; preteklost, zato je treka — tako slišimo — iskati sporazumevanje in sožitje. in kar je še posekno važno.* za to sožitje se je treka opredeliti krez predsodkov.
Tadi koroški Slovenci smo za sporazumevanje, za sožitje, za enakopravno sodelovanje med okema narodoma v deželi. Za nas to niso le lepo zveneča gesla, k tem načelom se priznavamo z vso iskrenostjo. Ravno zaradi tega pa tadi opozarjamo, da je po dolgik desetletjik zapostavljanja, odrekanja enakopravnosti na vsek pod-ročjik javnega in dražkenega dogajanja ter nerazumevanja za naše težnje najprej treka oknoviti medsekojno zaapanje. Le v vzdušju takega zaapanja ko možno najti skupno pot in govorico.
Težko, če ne splok nemogoče, ko vendar oknavljati prepotrekno medsekojno zaapanje, dokler ko pripravljenost le na eni strani. Sarovo odklanjanje našik apra-vičenik zaktev pa prav gotovo ni izraz resnične pripravljenosti za oknavijanje zaapanja — naj gre potem za vztrajanje pri tristrankarskem sporazum« ali za sklicevanje na astavo, kajti v enem in v dragem primem je vidno eno,- popolno nerazumevanje za naše težnje in potreke. To postaja še posekno očitno, če očitke, češ da
so zakteve po enakopravnosti, kakor nam jo zagotavljata avstrijska ustava in državna pogodka, „proti-astavne", primerjamo s prakso, s katero na Koroškem kršijo astavno načelo enakosti pred zakonom. Na primer; ko so leta 7972 krez izjeme pardoniraii vse podi-ralce in skmniice aradnik napisov, pravni red v Avstriji ni kil ogrožen,- v nevarnosti pa je kaje zdaj, ko .Slovenci zaktevamo akiuitfv krivičnik poiitičnik procesov proti našim mladincem.
Takšno samovoljno in enostransko tolmačenje astav-nosti in pravnega reda prav gotovo ne krepi zaapanja. N krepitvi zaapanja tadi ne prispeva dejstvo, da varnostni organi, katerik protislovenske izgrede v Skocija-na je celo avstrijsko astavno sodišče spoznalo za groko kršitev či.ovekovik p*ravic, niso kili klicani na odgovornost, marveč so nasprotno prejeli ..priznanje" v okliki slažkenega napredovanja. Todokno ..nagrajen" pa je kil tadi kivši škocijanski žapan /esse, ki je te dni prejel precej višje odlikovanje kot kapelski žapan Lakas, kateri je krez dvoma dokazal precej dragačen odnos do slovenskega prekivalstva in njegovik teženj kot pa /esse z vlogo, ki jo je odigral pri zloglasnem tajeistarma.
Taka j je res treka vprašati, katera stran je tista, ki napravi vse, da ne ki prišio do odstranitve predsodkov in do zmanjšanja medsekojnega nezaapanja?
OB PETINDVAJSETLETNIC! ZSO:
Poglobljeni stiki s terenom
naj oplodijo in obogatijo nadaljnje delo
Zveza stovenskih organizacij na Koroškem obhaja ietos 25-let-nico svojega obstoja. V okviru te obietnice se je odiočiia, da izvede po terenu vrsto sestankov, na katerih zastopniki ZSO s poiitičnimi in kuiturnimi deiavci v posameznih krajih razpravijajo o vprašanjih, ki se tičejo siovenske narodne skupnosti na Koroškem, pregiedujejo in ocenjujejo pa tudi deiovanje naše osrednje organizacije v minuiem četrtstoietju. Ne nazadnje pa ti sestanki, ki bodo izvedeni po ceiotnem dvojezičnem ozemiju, siužijo tudi mobiiizaciji prebivaistva za siavnost-no prireditev ob 25-ietnici ZSO, ki bo 29. marca v Domu giasbe v Ceiovcu.
Sestanki so povezani s predvajanjem filmov, ki prikazujejo delovanje obeh slovenskih osrednjih organizacij v minulih letih, uspešen bojkot preštevanja leta 1976, demonstracija za pravice manjšin po raznih predetih Avstrije in podobno. Na podlagi tega je dana možnost, da zastopniki ZSO skupaj z ljudmi na terenu ocenijo trenutni položaj in se tako obnovijo ter poglobijo stiki med osrednjo organizacijo in prebivalstvom. To je velikega pomena zlasti v krajih, kjer je naš človek še posebno izpostavljen germanizacijskemu pritisku. Za vsako narodno organizacijo so stiki s terenom neobhod-no potrebni; tako njeni predstavniki na kraju samem spoznajo probleme, potrebe in težnje ljudi ter na podlagi diskusije in predlogov zastavijo svoje nadaljnje delo. Zato bo ZSO te stike v bodoče še okrepita, ker se zaveda, da brez poznanja konkretnih problemov ni uspešnega delovanja.
Vrsto sestankov je ZSO začela v Šentprimožu, kjer je udeležencem spregovoril tajnik dipl. inž. Feliks VVieser. Po uvodnih besedah, ko je orisal zgodovino OF, DFDL in ZSO ter nakazal delovanje in narodnopolitične cilje teh organizacij, je stekla zanimiva diskusija. Navzoči so podprli ZSO v njenih prizadevanjih, ki jih v sodelovanju s prebi-
valci posameznih krajev vlaga v izgradnjo kulturnih domov, otroških vrtcev, gospodarskih objektov in drugih ustanov. Kot posebno pogodbe še nikakor ni izpolnjen in zato ta zakon tudi upravičeno uspešno akcijo so ocenili izgraditev dvojezičnega otroškega vrtca
v Šentprimožu ter poudarili, da smo koroški Slovenci s to akcijo samopomoči prepričljivo demonstrirali, da s sedanjim zakonom o narodnih skupinah člen 7 državne odklanjamo. Ravno v zvezi z nerazumevanjem pristojnih deželnih in državnih forumov za naše upravičene težnje pa je bila poudarjena potreba akcijske enotnosti koroških Slovencev ter je nedavno enostransko tolmačenje skupnega operativnega koledarja s strani NSKS pri
parlamentarnih strankah na Dunaju sprožilo med udeleženci sestanka vrsto kritičnih vprašanj in ugotovitev. Tajnik ZSO je v odgovoru posebej poudarit potrebo enotnosti, kadar gre za vprašanja člena 7.
Podobno je bilo v Šentjakobu v Rožu, kjer se je zbralo lepo število domačinov, posebno močno pa je bila zastopana mladina. Tudi tukaj so diskutanti opozarjali na nevarne posledice kakršnega koli razbijanja enotnosti koroških Slovencev v boju za narodne pravice. Iz vrst mladine pa je bila izrečena tudi kritika na račun ..premalo jasnih" programskih načel ZSO, ki da ne vsebujejo jasne idejnopoli-
tične usmeritve in da bi zato bilo treba sprožiti širšo programsko diskusijo. Kakor v Šentprimožu, tako se je tajnik ZSO tudi v Šentjakobu še po končanem sestanku zadržat v živahni diskusiji z domačini.
Kljub neugodnemu času se je precejšnje število ljudi zbralo tudi na sestanku v Kotmari vasi. Po ogledu filma so udeleženci s predsednikom Zveze slovenskih organizacij dr. Francijem Zvvittrom obravnavali vrsto vprašanj, ki so se nanašala tako na dejavnost ZSO kakor tudi na položaj in bodoči razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Enoglasno so potrdili odklonilno stališče do zako-
NOVA SESTAVA
izvršnega s ve (a SR Siovemje
Ma predlog predtednika iivrfnega :vefa SR Slovenije dr. Aniona Vralufe je :kupfčina SR Slovenije prejinji leden imenovala nekaj novih članov izvri-nega zveta, ki ima ledaj poleg pred:ednika ie ZS članov.
Podpred:edniki :o Jože Huj:, Ljudmila Ozbič, Vitja Rode, Dufan Šinigoj in Mara Žlebnik. Člani :!oven:ke vlade pa :o: Ljudmila Ozbič, republilka :ekre!arka za finance; Mariin Kofir, republifki :ekrelar za ljudsko obrambo; Janez Zemljarič, rep. :ekrelar za notranje zadeve; Jože Pacek, rep. zekrelar za pravo:odje, upravo in proračun; Andrej Grahor, predsednik rep. komiteja za delo; Jože Movinfek, predsednik rep. komiteja za družbeno načrtovanje; Anton Vahen, predsednik rep. komiteja za informiranje; Milan Blafkovič, predsednik rep. komiteja za zakonodajo; Jernej Jan, predsednik rep. komiteja za mednarodno sodelovanje; Marija Zupančič-Vičar, predsednica rep. komiteja za varstvo okolja in prostorsko urejanje; Marko Vraničar, predsednik rep. komiteja za energetiko, industrijo in gradbeniftvo; Ivo Marenk, predsednik rep. komiteja za kmetijstvo, gozdarsto in prehrano; Ivan Vinkler, predsednik rep. komiteja za promet in zveze; Boris Čižmek, predsednik rep. komiteja za borce in vojne invalide; Anton Fazarinc, predsednik rep. komiteja za zdravstvo in socialno varnost; Majda Poljanšek, predsednica rep. komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo; Iztok Vinkler, predsednik rep. komiteja za kulturo, raziskovalno dejavnost in tehnologijo; Borut Snuderl, predsednik rep. komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve; ter Marjan Osolnik, Tatjana Kosovel in Franc Razdevšek.
na o narodnih skupinah in posebej do sodelovanja v sosvetih ter nedvoumno izjavili, da člen 7 državne pogodbe s sedanjo ureditvijo nikakor ni izpolnjen. Prepričljivo je prišlo do izraza, da slovensko prebivalstvo Koroške enotno in brez pridržka podpira tozadevno stališče narodnega vodstva: enako odločno pa je bilo poudarjeno, da bomo v našem pravičnem boju za dosego narodnostnih pravic, ki so nam zagotovljene v členu 7 državne pogodbe, res uspeli le tedaj, če bomo proti skupnemu nerazumevanju treh strank združili vse zdrave narodne sile.
AVSTR!JSK! RDEČ! KR!Z
BO V KRATKEM SLAVIL SVOJO STOLETNICO
Cez dva tedna - 14. marca - bo avstrijski Rdeči križ obhajal stoletnico svojega obstoja in delovanja. Prve oblike organizirane prostovoljne pomoči pa segajo še dalj nazaj: že za časa vojn, ki jih je stara monarhija vodila s Sardinijo (1859), z Dansko (1864) in Prusijo (1866) so bila na Dunaju ustanovljena tako imenovana domoljubna pomožna društva, ki so skrbela za ranjene in bolne vojake ter svojce padlih. Leta 1866 je pristopila Avstrija tudi ženevski konvenciji, ki je bila sklenjena na pobudo Henrija Dunanta in na kateri temelji svetovna organizacija Rdečega križa.
Domoljubnim pomožnim društvom, ki so si za svoj znak izbrala rdeči križ, so v poznejših letih sledile v vseh delih države nadaljnje pomožne organizacije, ki so se leta 1880 združile v enotno organizacijo -današnji Rdeči križ. Prvo preizkušnjo v mirnodobnih razmerah je ta organizacija prestala leta 1882, ko je prišlo do hudih poplav na Koroškem in Tirolskem. Leta 1897 je bila na Dunaju velika mednarodna konferenca Rdečega križa, na kateri so sodelovali zastopniki 32 držav.
Zlasti pa je avstrijski Rdeči križ opravil svojo nalogo med prvo svetovno vojno. V 876 postojankah
zdravstvene službe so med vojno zdravili 1,316.421 vojakov, z vozili Rdečega križa je bilo prepeljanih skoraj 8,5 milijona ranjenih in bolnih. Samo glavno skladišče na Dunaju je razdelilo za 13 milijonov kron zdravi) in sanitetnega materiala.
Leta 1938 je tudi avstrijski Rdeči križ doživel enako usodo kot cela Avstrija: bil je ..priključen" in podrejen nemškemu Rdečemu križu. Po koncu vojne pa se je spet obnovila samostojna dejavnost, ki je v prvi vrsti veljala vojnim žrtvam. V minulih desetletjih je avstrijski Rdeči križ sodeloval tudi pri številnih pomožnih akcijah ob najrazličnejših katastrofah doma in v tujini. V prvi vrsti pa je razvil obsežno dejavnost pri reševanju bolnikov ter so za današnjo stopnjo reševalne službe dovolj prepričljivi naslednji podatki: tekom lanskega leta je 1100 rešilnih vozil Rdečega križa prevozilo skupno 36 milijonov kilometrov, to pomeni dnevno 100.000 kilometrov ali večkrat okoli Zemlje; samo v letu 1979 je 7000 žensk in 18.000 moških opravilo nad 10 milijonov neplačanih ur pri reševanju in prevažanju ponesrečenih ali bolnih soljudi. V to službo za bližnjega pa je množično vključena tudi mladina, saj mladinski Rdeči križ s svojimi 1,2 milijona člani spada med največje organizacije v Avstriji.
MOJE MNENJE:
Po 7MHCM/K tcJA) drogov	NorošA?C7?i, za ^cfere ve/ja ne-
znanje dragega jez;&a za posebno vr/ino, je J^ojczična šo/% ra^o ^/a&a, Ja ograja za ncnM^ogovoreee otrobe nevarnos;, Ja (J 5e raw popofnonM ponea?nnJ;,' Jo&ra je /e še za tisfe zap/an^ane ;n nepo-A*o/;š/)ive 5/ofence, AJ nočejo KtJJc J, Ja je JovenjčAna v Jej Ježe/A že Jauno (z mo Je. MorJa (majo He;matJ(en^f, zlj<weA?r^ampjer-AmnJ, $cAw/vereiM 5JJmar^ (n Jr%gi re vrste taJ; MeA:o/i^o prav.
Dvojezično šoto je treba izbotjšati
Dvojezični po%^ HČJe/jem (n nčencem AvezJvomn.o naJaga JoJafno A?reme. Dčire/;i JoAJjo za večji traJ neAto Jo^/aJo, nčenc: pa nič. (*To, Ja se mfmogreJe nančijo JveA) jezikov, na Korošcem ne šteje.)
Dvojezično se poačaje z rej&inri tzjemam; na niz^o organizirani/! /jaJs^J? šo/aA;, to je šo/aA; z oJJe/čninr poa^om. Na cnoraz-rejni šo/i (zg/eJa organizacija poaAra fa&o/e.* Tam so šfiri so/s&e stopnje, katere je treArn Je/iti na enojezične in Jvojezične oJJe/Ate; s&apno j:A? je torej v enem razreJa osem. Če An ačtte/j sois^o aro, AJ obsega JO minat, strogo Je/J na osem Jc/ov, An za posamezni oJ-Je/e^ ime/ na razpoiago 6'/4 minat. No/i^o časa v eni šo/s^i a,t /aA^o posveča posan?ezne?nH ačenca, si /aA?^o misiimo. N sreči se vsa^Janje Jeio ačite/ja ne ravna po strogih račaniA?. Otro^ stoji in mora stati v ospreJja. — Dvojezično šoio pa je treA^a izA*oijsati. . .
Že ne^aj mesecev, Ja ne rečemo Aet, se pogajajo sinJi^at, stranke in viaJa o znižanja steviia ačencev v razreJa. Minister za poa^ in ametnost Jr. PreJ Sinotvatz je taji že preJ/aga/, Ja An se Ježeinim šois^;m svetom JoJeiii večji kontingent ačiteijev. 7*i naj ki p^i nastavitvi ačite/jev Mpošfeva/i raziike v regionaini sitaaciji.
Nvaiiteta šoAskega poaka se torej Jviga z znižanjem števi/a ačencev v razreJa, kajti tako ačiteij JoAn možnost, Ja se ko/j posveča posameznema otroka. Dvojezični poak pa ne preJstav/ja samo posekno regiona/no, temveč taJi po/itično sitaacijo. NSAČS in Z50 se kosta kot organizaciji, ki zastopata koroške 5/ovence, krez ozira na svoja ,nače/a' v interesa prizaJetik in naroJne skapnosti mora/a nemaJoma začeti pogajati s pristojnimi zveznimi in Ježe/nimi organi.
V aspek pogajanj tokrat izjemoma verajem, saj ne koJo astreg/i samo 5/ovence?M. Dvojezična šo/a se ko izko/jša/a taJi za samo nemško govoreče otroke.	oto
Spomiadanska prireditev
mednarodnega vetesejma na Dunaju
V dneh od 12. do 16. marca bo na razstavišču na Dunaju prirejen 111. dunajski pomladanski velesejem, ena izmed velikih mednarodnih gospodarskih prireditev, ki se lahko ponaša z dolgoletno tradicijo. Letos bo na sejmu sodelovalo 3423 podjetij, od tega dobra polovica iz Avstrije, ostala pa iz 30 drugih držav iz vseh predelov sveta. Koroško gospodarstvo bo predstavljalo 31 podjetij, medtem ko med tujimi državami po številu razstavljalcev daleč pred vsemi drugimi vodita Zvezna republika Nemčija (650 razstavljalcev) in Italija (298 razstavljalcev).
Dunajski velesejem vsakokrat obsega več strokovnih sejmov in razstav. Tako bo na letošnji pomladanski prireditvi zavzemal posebno mesto strokovni sejem pohištva, ki se bo za Strokovne interesente začel že 8. marca in se potem nadaljeval v okviru splošne sejemske prireditve. Vil halah s skupno površino okrog 35 tisoč kvadratnih metrov bo skoraj 200 razstavljalcev prikazalo novosti s področja vseh vrst pohištva. Drugo težišče bo strokovna razstava dvokoles, ki se bo „ interno" prav tako začela že 8. marca. Posebna privlačnost v tem okviru bo brez dvoma mobilni prometno-vzgojni vrt, kjer se bo 10. in 11. marca popoldne mladina lahko spoznala s problematiko cestnega prometa.
Novost na dunajski sejemski prireditvi bo strokovni sejem transportnih vozil (z izjemo avtobusov), ki bo povezan z mednarodnim simpozijem o prevažanju nevarnih tovorov na cesti. V to področje pa bolj ali manj spada tudi strokovni sejem „intercargo", ki bo prvič nudil obsežen pregled spedicijskih dejavnosti, kontejnerskega prometa, naprav za prekladanje tovorov in podobno.
Izmed ostalih prireditev v okviru sejma lahko omenimo strokovno razstavo o gradnji in kurjavi. Za kme-tijce bodo posebno zanimive razstave, ki bodo segale od varčevanja z energijo do kmečkega turizma, od semenja do gnojil, od socialne preskrbe kmetov do vinske pokušnje; predstavili pa se bodo tudi rejci raznih živali. Nadaljnja novost bo strokovna razstava daril in spominčkov; svojo privlačnost bo imel mednarod-
ni sejem iznajdb; v skupni razstavi se bodo predstavili dunajski peki, pečarji in mizarji; Gradiščanska bo prikazala noše ter izdelke lončarstva in umetne obrti; trgovinska zbornica bo v svoji razstavi dala prednost poklicu drogistov; delavska zbornica pa bo z razstavo „Človek in delo v razvoju tehnike" demonstrirala, kako tehnična sredstva vplivajo na potek dela samega ter na gospodarski in socialni položaj.
Priznavanje
visokošolskega študija med Avstrijo in Jugoslavijo
Avstrijski parlament je prejšnji teden ratificiral avstrijsko-jugoslo-vansko pogodbo, s katero obe državi medsebojno priznavata veljavnost visokošolskih diplom, kot so magisterij, doktorat in druge visokošolske stopnje. Skupno se pogodba nanaša na 35 tehničnih, naravoslovnih in duhovnoslovnih (filozofskih) študijskih smeri, kar je približno 40 odstotkov celotnega študijskega spektra, kjer obe državi medsebojno priznavata enakovrednost zaključenega študija.
To je v okviru tovrstnih prizadevanj vsekakor korak naprej in kot tak tudi prispevek k poglobitvi dobrososedskih odnosov med obema državama. Vendar gre le za začetek, kajti v nekaterih pogledih sedanja rešitev še nikakor ni zadovoljiva. Zlasti velja to za slavistiko in germanistiko, kjer medsebojno priznavajo samo po dva semestra in nekaj izpitov, ne pa tudi zaključka študija oziroma diplome.
Podobne pogodbe je sklenila Avstrija tudi z Bolgarijo in Romunijo. Pri tem je zanimivo, da med Avstrijo in Bolgarijo medsebojno priznavanje visokošolskih diplom obsega kar 80 % vseh študijskih smeri, torej dvakrat toliko kot med Avstrijo in Jugoslavijo.
OB SMRT) DR. FRANCA SUŠNiKA:
Bi! je sin koroške zem!je
ki ji je vtisni! neizbrisno kuiturno sied
t/
V starosti 82 let je v slovenjegraški bolnišnici umrl dr. Franc Sušnik, sin koroške zemlje, v katero je bil vselej vkopan; član koroškega slovenstva, kateremu je vtisnil neizbrisno kulturno sled. Nehalo je biti srce človeka, ki je bil zakoreninjen v svojem času in prostoru; izteklo se je življenje kulturnika, ki je rastel iz svojih korenin v človeške smisle.
Franc Sušnik se je rodil 14. 11. 1398 kot sin fužinarskega delavca na Prevaljah. Po končani ljudski šoli na Prevaljah je obiskoval gimnazijo v Celovcu, nato je študiral germanistiko in slavistiko v Ljubljani in Zagrebu, služboval je v Murski Soboti, Beogradu in Mariboru ter po osvoboditvi v Ravnah na Koroškem, kjer je bil pobudnik za ustanovitev gimnazije in Študijske knjižnice ter dolgoletni ravnatelj °heh mladih ustanov. Prav tako je zasnoval tudi Delavski muzej in Likovni salon. Kot dober prijatelj Prežihovega Voranca in vnet raziskovalec njegovega življenja in dela je še lani poln ognja in znanja vodil Prežihove kulturne dneve na Ravnah in tudi kot ravnatelj tamkajšnje Študijske knjižnice se je poslovil šele lani jeseni, ko je odšel v zasluženi pokoj.
Bil je v resnici vselej vkopan v svojo koroško zemljo. Leta 1918-1919 je bil med Maistrovimi borci ia severno mejo, med narodnoosvobodilno borbo pa kot partizanski Lenart aktivist Osvobodilne fronte; šel je tudi skozi gestapov-zapore ter je preživel trpljenje uničevalnem tabo-Po osvoboditvi je Znova zaživel z vsem ognjem neumornega kulturnega delavca ter je vsepovsod pomagal oblikovati novo kulturno pot ljudstva v svobodi. Kljub temu pa v vseh treh desetletjih svojega mnogostran-skega dela nikdar ni občutil kot breme, ampak je menil, da mu je to radost ustvarjanja — da je vesel, ker sme delati.
to delal je neutrudno ter zapustil neminljive spomenike tega svojega dela. Nista to samo ravenska gimnazija in študijska knjižnica, ter je vzgoji) generacije mladih kulturnih delavcev; tudi ne samo njegove knjige, ki jih je napisal s klenim, izvirnim jezikom. Predvsem se je odlikoval s tistim dobrim, ^asih komaj vidnim, vsakdanjim delom, izraženim v mnogih oseb-
ske
v nacističnem rišču Dachau.
nih stikih, v spodbudnih besedah, ki jih je našel za vsakega, kdor se je obrnil nanj; v nasvetih, ki jih je iz svojega znanja in bogatih izkušenj širokosrčno razdajal vsem — ..navadnim" in preprostim kot tudi ..velikim" in učenim ljudem.
Vse svoje življenje in delo je namenil razvoju ljubljene Koroške in njenega človeka, in to na obeh straneh državne meje. Tudi mi, ki živimo v avstrijskem delu Koroške, smo bili udeleženi na sadovih bogate dejavnosti: pa naj je bila to slovenska gimnazija v Celovcu, ki ji je od prvega dne njenega življe-
nja posvečal pristno ..očetovsko" skrb; ali naše knjižničarstvo s študijsko knjižnico SPZ na čelu, kjer je bilo močno občutiti mentorstvo ravnatelja študijske knjižnice na Ravnah.
Zato mu je ves koroški slovenski rod, naj živi pod Dobračem in Jepo, pod Obirjem ali pod Peco in Uršljo goro, še posebej dolžan iskreno zahvalo. Zahvalo predvsem v tem smislu, da bo ostai zvest zemlji in rodu, ki mu je bil vse življenje zvest dr. Sušnik.
Izraz te hvaležnosti so številna priznanja, ki jih je pokojnik prejel za svoje delo — od visokih odlikovanj pa do častnega članstva v raznih organizacijah in do častnega občana domače občine. O tej hvaležnosti pa je še zlasti govorila udeležba na pogrebu, kjer je bilo povedano, kaj vse smo zgubili s smrtjo tega našega velikega in požrtvovalnega kulturnega delavca. Pogreba so se udeležili tudi predstavniki slovenskih organizacij iz Celovca, Slovenska prosvetna zveza pa bo namesto venca namenila ustrezen znesek za dijaški dom.
Dr. Sušniku bomo ohranili časten in hvaležen spomin, kajti „nje-gova kulturna sled v koroški krajini je neizbrisna in zavezujoča".
Kajuhove nagrade
ob 20 !ctnici za!ožbe Borec
Založba „Borec " v Ljubljani obhaja teto: 70-letnico uipelnega delovanja, o čemer dovolj prepričljivo govorijo podatki: izdala je 30 zgodovinzkih razprav o temah narodnoozvobodilne borbe, 100 spominskih del, Mevilna leposlovna dela — vsega skupaj nad $00 publikacij v več kot ! milijona izvodov. Poleg tega pa izhajajo pri njej tudi reviji ..Borec' in ..Kurirčev" ter časopis „TV-1$". Pri tem pa je zlasti pomembno dejstvo, da publikacije založbe ..Borec", ki obravnavajo tematiko delavskega gibanja, revolucije in prerojenja slovenskega naroda v svobodo, ne obležijo na knjižnih policah, marveč kljub izjemno visokim nakladam najdejo pot med bralce.
Prejžnji teden je založba .Borec' spet podelila svoje tradicionalne Kajuhove nagrade, ki jih zdaj že dvajset tet podeljuje za najbolj uspežna dela iz narodnoosvobodilnega boja. Tokrat so bili nagrajeni: Karel Grabeljžek za opus sedmih mladinskih del, ki jih je izdal pri založbi ..Borec"; Janez Gradižnik za zbirko novel ..Plameni-ca"; gledaližki igralec Aleksander Valič za spomine na partizansko gledalilče; Janez Vipotnik za zbirko novel in zgodb ..Ledina". Skupno z letoinjimi je založba ..Borec " doslej podelila že 67 Kajuhovih nagrad za književna dela in poleg tega le 16 nagrad za ilustracije in opremo knjig.
Predsednik založnilkega sveta založbe ..Borec' dr. Avguštin Lah je v slavnostnem govoru naglasil, da Kajuhove nagrade niso le priznanje založbe avtorjem, temveč tudi priznanje bralcev piscem in pričevalcem, ki ohranjajo pridobitve narodnoosvobodilne borbe in revolucije ter jih prenašajo na nove rodove. V kulturnem sporedu slovesnosti ob izročitvi nagrad, ki je obenem veljala tudi dvajsetletnici založbe „Borec ", je poleg gledaliških igralcev sodeloval tudi Koroški oktet.
Rumena zvezda v Avstriji
„Rumena zvezda v Avstriji" je na-siov razstave, ki je trenutno odprta v celovški Mestni hiši. Prirediteiji so katoliška in protestantska prosveta ter židovska skupnost v Gradcu, ki so zbrati obsežno in izredno zanimivo dokumentarno gradivo o nastanku in razvoju antisemitizma v Avstriji od prve svetovne vojne do časa
„Prežihov V orane in kmetje"
nov zvezek v zbirki objav SZI
Letos se spoMHnjgmo 30-/efnice smrti LorošLegg s/o-vensLegg pAg/e/jg Lourg AgLgrjg-Prež/Lovegg Vorgncg, L/ je w tiri /#. /eLrggrjg 7930. V Lrog prireditev o L te) oL/etnici se je prejšnji teden Kvrsti/ tndi A/gL „Preži-Lov Vorgnc" v Cefovcn, L/ se je s^npgj s ceiovš^im 5PD „Bisernieg" spomni/ PrežiLg s GdtK.rnim večerom.
V središČK večerg je LZ/g predstgvitev knjige M/rLg Ažessnerjg „PrežiLov Vorgnc in Lmetje", LZ jo je 5/o-uensLZ zngnstveni inštitut v Ce/ovcg v nemščini izdg/ Lot četrto oLjgvo v svoji zLZrLZ „Disertgcije in rgzprg-ve". Rre(Atgu/jcMo Lnjigo je MZrLo Messner ngpisg/ /etg /976 Lot disertgcijo ng r/gr;gj$LZ univerzi. V njej rgz-isLnje spreminjgnje priLgzovgnjg in rgznmevgnjg ggrgr-negg in LmečLegg vprgšgnjg v de/iL PrežiLg, zg izhodišče pg jem/je dijereneirgno s/iLo Prežihg pri gfLgfcrZL /itergrnih zgodovingrjih, Li Hgotgv/jgjo rgzcep med Prežihovim Mttvgrjgnjem in njegovim revo/geiongrmm poetičnim gnggžmgjem. Messner v svoji ngdrohni štndiji Prežihovih /itergrnih stvgritev prihgjg do zgL/jnčLg, dg se poj??!OfgMje LmečLegg vprgšgnjg pri Prežihn in njegovo umetnišLo priLgzovgnje spreminjg od LmečLo-pgtrigrhg/nih ideo/ošLih tendenc v zgodnjem de/g L wgrL^Z^tZČMewg stg/iščn, Li dohi svoj izrgz ttedi v njegovem pisgnjg. PgLo je Prežihovegg Vorgncg moč oprede/iti Lot „revo/geiongrnegg pisgte/jg in pišočegg revo-
/gciongrjg", protis/ovje pg je mogoče odLriti /e v zg-poredjg, ne pg v sos/edjg njegovegg živ/jenjg.
AnjZgo stg predstgvi/g gvtor MirLo Messner in rgv-ngte/j S/ovensLegg zngnstvenegg inštitntg dr. /lvggštin Mg//e, Li je oh tej pri/ožnosti opozori/ ng proL/f??MtZč-nost ohjgv/jgnjg rgzprgv sgmo v nemšLem jeziLg, Lgr pg je predvsem pogojeno s jingnčnimi rgzmergmi,- ng-če/no je sevedg ngmen 3Z/, dg hi svoje pgL/ZLgcZje oh-jgv/jg/ v oheh deže/nih jezihih. Messnerjevg Lnjigg „ Prežihov Vorgnc in Lmetje" se dohi (LgLor tudi ostg/i trije zvezLi iz zhirhe disertgcij in rgzprgv) v Lnjiggrni ,,/Vg-šg Lnjigg" v Ce/ovcg, Ljer stgne /40 ši/ingov.
Predstgvitev Lnjige je hi/g postgv/jeng v oLvir /ite-rgrnegg hrgnjg in petjg. /gnho Messner je v nemščini in s/ovenščini prehrg/ črtico „ Resničnost" iz svoje zhirhe „Agrntner h/eimgthgch". /oschi MgnngL je v nemščini prehrg/ od/omeh iz Prežihovih „5gworg$rMZLof", v s/ovenščini pg /ožicg Čertov. Dgnicg Čertov je zg-pe/g nehgj „prepovcdgnih pesmi", Li jih je sgmg priredi/g ng rgzng hesedi/g, medtem Lo je josch: P/gnngh predstgvi/ nehgj „hritičnih pesmi" iz svoje hgntgvtorshe proizvodnje.
Poseben zngčg) pg je večer hrez dvomg dohi/ s prisotnostjo vdove Prežihovegg Vorgncg in njegove hčerhe. Michg Anhgr je ngvzočim posredovg/g nehgj vtisov iz svojegg shgpnegg živ/jenjg s Prežihom.
po drugi svetovni vojni.
Dokumentarne razstave, kakršna je sedanja v Celovcu, bi morate biti prirejene botj pogosto, kajti široka javnost je vse premato seznanjena z dogodki in pojavi, ki so soobtikovati miselnost avstrijskega tjudstva in tako vptivati na razvoj v naši državi. Posebej vetja to za vse tisto, kar je povezano z misetnostjo, ki je porodita nacizem in se stopnjevata v zto-činsko divjanje nemškega „nadčtove-ka"; še ztasti pa manjka tozadevne informacije mtadim generacijam, ki same niso doživtjate strahot potpre-tekte dobe.
Zato je sedanja razstava totiko botj važna in zanimiva, saj bo zainteresirani obiskovatec z njeno pomočjo tahko spoznat, kako se je v Avstriji antisemitizem porajat že na prelomnici stotetja, kako je za časa nacizma tudi v naši državi uresničevat ..dokončno rešitev" in kako iz svojih korenin še danes poganja zte kati rasizma. Dunajski profesor ju-daistike dr. Schubert je pri otvoritvi nagtasit, da razstava ni mištjena kot obtožba tistega, ki se je enkrat zmotil, pač pa kot obtožba onega, ki pri svoji zmoti vztraja — torej obtožuje predvsem tiste, ki se iz pretektosti nočejo učiti in danes z omatovaževa-njem ati sptoh negiranjem nacističnih zločinov spet širijo nevarni strup nacionalne in rasne nestrpnosti.
Razstava bo odprta še do 7. marca dnevno od 8. do 19. ure. V njenem okviru bo danes ob 19.30 uri svečanost v spomin na žrtve iz Auschwitza, v sredo 5. marca ob 19.30 uri pa predavanje o potitič-nem antisemitizmu v Avstriji.
D'- Anton Svetina
Prispevki k zgodovini Šentruperta pri Beijaku
Tu naj bo na kratko podana zgodovina Kraja Jezernica, kakor jo je opisal koroški i9odovinar VValter Fresacher:
Vzhodno od mesta Beljak teče potok Jezernica, ki izvira iz Osojskega jezera in ki se izteka pri sv. Magdaleni v Dravo; po tem Potoku je tudi današnji kraj Jezernica dobil svoje ime. Potok Jezernica sprejema na svojem desnem bregu Trebinjski potok kot svoj pritok, ki ga na kratko imenujejo ,Tre-"'Ojica'. Kraj Jezernica ni bil nikoli načrtno Paseljen, temveč je nastajal sčasoma; manjka mu izrazito središče — le v Spodnji Jezernici leži nekaj hiš bližje skupaj — in ni 'mel oziroma nima nobenega božjega hrama.
Vso Jezernico je imel prvotno v lasti benediktinski samostan na Osojah, dne 25. 7. 1351 pa je takratni deželni knez vojvoda ^tbrecht dobil od samostana Osoje v last Prib Landskron ter nekaj zemljišč v vasi Gradišče (Gratschach).
Leta 1542 je gospostvo Landskron prišlo P° kupu v last Krištofa Khevenhutlerja; ta rodbina je grad in gospostvo dogradila. Krištof Khevenhuller je dne 25. januarja 1546 od kralja Ferdinanda I. izposloval dovoljenje, da na svojih zemljiščih in ob vo-
di, ki se imenuje Jezernica, ki pripadajo gradu in gospoščini Landskron, postavi mlin, fužine, žeblarne in žičarne ter slične delavnice in male železarne. Dne 1. decembra 1622 je vdova po grofu Jerneju Kheven-hullerju Regina dala kot varuhinja svojega mladoletnega sina Ivana fužine na Jezernici v zakup beljaškemu meščanu Žigi Ross-pacherju.
Ko je grof Ivan Khevenhuller moral leta 1629 zapustiti kot protestant vse avstrijske dežele, je prišel grad in gospostvo Landskron ter z njim tudi fužine na Jezernici v last družine grofov Dietrichstein. Dne 11.10. 1720 je dobil fužine na Jezernici v zakup beljaški meščan in trgovec Jurij Žiga Seid-ner, član notranjega sveta mesta Beljak. Listine o tej zakupni pravici je izstavil dne 3. decembra 1721 grof Karl Ludvik Dietrichstein „fur den wohledlen, testen Herrn Georg Siegmund Seidner."
Novi zakupnik Seidner je dal na pol podrte fužine na Jezernici na novo postaviti in je v to svrho najel 140 fužinarjev iz drugih krajev slovenskega ozemlja. Ko je vikar v št. Rupertu Janez Adam Pistl postal leta 1722 vikar in škofijski komisar v šmi-
klavžu v predmestju Beljaka, je Jurij Žiga Seidner naslovil na stolni kapitelj v Ljubljano pismeno prošnjo, naj na njegovo mesto v št. Rupertu nastavijo duhovnika, ki zna slovensko: „. ..weilen in besagter Pfarr sehr viele Nagelschmiede und Hamerarbei-ter wie auch andere mehr der teutschen sprach ganz ohnkundige sich befinden .. . es ist auch zu bedauern, dass niemand der-selben Jugend, welche gleich ihrer Eltern ganz vvindisch, mit den hochstnotigsten glaubenssachen unterweist, sondern wie das unvernunftigste vieh aufvvachst..." (... ker v tej župniji živi mnogo žeblarjev in fužinarjev ter drugih oseb, ki so nemškega jezika popolnoma nevešči... tudi je obžalovanja vredno, da njihove mladine, ki je kakor njihovi starši skozi in skozi slovenska, nihče ne poučuje v prepotrebnih verskih zadevah, temveč dorašča kakor nespametna živina...).
V župni cerkvi sv. Jakoba v Beljaku je med nagrobnimi spomeniki tudi nagrobni kamen beljaškega meščana Jurija Žige Seidnerja.
Leta 1730 je ljubljanski škof Žiga Feliks poslal ljubljanskega kanonika Antona Lach-nerja s spremnim pismom z dne 20. junija na vizitacijo župnij beljaškega cerkvenega okrožja. Imenovani kanonik je to vizitacijo izvršil v dneh od 6. do 9. julija. Zapisniki te
vizitacije zajemajo v glavnem podatke o stanju cerkvenega inventarja, za našo razpravo pa je najbolj zanimivo, da je vizitator pri vseh štirih župnijah, to je v Skočidolu, Lipi, Dvoru in št. Rupertu dal poudarek na to, da mora tamkajšnji župnik biti vešč slovenskega jezika („parochus loči debet esse Linguae Sclavonicae gnarus"). Pri župniji Št. Rupert je vizitator ugotovil, da je bil vikar VVeis prezentiran od ljubljanskega stolnega kapitlja, ki ima prezentacijsko pravico alternativno z gospodstvom Landskron. Po izjavi vikarja VVeisa ima cerkev v št. Rupertu 24 goldinarjev v denarju, ki jih v posebni skrinjici hrani oskrbnik gradu Landskron Jožef Aichelberger.
Vikar Nikolaj VVeis je več let župnikova! v št. Rupertu, kjer je še leta 1746 listinsko izkazan kot vikar. V letu 1750 pa je kot šentrupertski vikar izkazan novi vikar Janez Krstnik Miller, ki je potem teta 1754 postal vikar pri Šmiklavžu v predmestju Beljaka. Za svojega naslednika je priporočal kaplana v Tinjah Valentina Lieskonigga, ki je ..spoštovanja vreden ter expertus et proba-tus Sclavonicus (izkušen in cenjen Slovenec)". Grof Dietrichstein pa je prezentiral na to mesto dne 5. 10. 1754 duhovnika Jožefa pl. Aichelberg, ki ga je potem stolni kapitelj v Ljubljani postavil za vikarja v št. Rupertu. ("Dg/je v pr/Lot/nj: šteuZ/Li)

2.5%M)nMns%tn	pchodf
, ^rihcvct pec" icpc M3<%?cZ
V spomin na partizanske borce, ki so februarja 1945 padii pri bunkerju pod Arihovo pečjo nad Šentjakobom v Rožu, so Siovenska športna zveza, Siovensko pianinsko društvo Ceiovec in Mešani pevski zbor „Rož" v Šentjakobu, prirediti v nedeijo !!. zimski pohod „Ari-hova peč", katerega se je udeiežiio okrog 300 tekačev in pohodnikov.
Poteg domačinov so se pohoda in teka udeležiti tudi jugoslovanski konzul v Celovcu Alfonz Na-beržnik z družino, zastopnik ZTKO Slovenije tovariš Lenič, tajnik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž.
Feliks VVieser, številni pohodniki in tekači iz Slovenije, skupina študentov iz Švice, predstavniki tiska ter številni drugi zastopniki političnega in kulturnega življenja koroških Slovencev.
Letošnji pohod „Arihova peč" se je odvijal v znamenju 35-letnice brutalnega dejanja, kjer so SS-ovci in domači nacisti v globoko zasneženih gozdovih pod Arihovo pečjo zahrbtno in zverinsko pobili osem partizanov in partizank, njihova trupla pa javno razstavili ob cesti v Šentjakobu. To zverinsko dejanje je ostalo v nepozabnem spominu našega ljudstva.
V okviru pohoda je bila pri nekdanjem partizanskem bunkerju pod Arihovo pečjo, kjer se je odvijalo to nečloveško dejanje in zgoraj višje na Bleščeči planini, kjer je slovenska planinska postojanka s spominsko ploščo, žalna komemo-
Februarsko sonce, to milo in mehko še, ni posijalo do poldneva; na belo zasneženo Podjuno pod Sv. He-mo pa je že pripekalo s trdo vigred-no močjo. „Zmuškan" (stisnjen) sem bil med ljudmi, ki so se gnetli na velikem ograjenem prostoru (cilju), podobnem ovčji staji. Bili so otroci, mladeniči in starejši ljudje, moški in ženske, ki so se prerivali vsekrižem in vsevprek na progi, kakor raki v jerbasu.
Ob 33-tetnlci zmage nad fašizmom in H-iefniti podpisa avstrijske državne pogodbe vabi ZVEZA SLOVENSKIH ORGAMi-ZACiJ ob svoji iS-ietniti na
FILMSKI VEČER [z diskusijo)
v četrtek 6. marta 1980 ob 19.30 uri v hotelu Obir v Žel. Kapli. Fiim „Ta hita je moja pa vendar moja ni" obravnava dogajanja na Korotkem po drugi svetovni vojni [zmaga nad faSizmom, podpis avstrijske državne pogodbe, deiovanje korotkega Heimatdiensta, podiranje dvojezičnih napisov v ietu 1973 in solidarnostno gibanje).
Po filmu se bomo pogovoriti o aktualnih problemih in vprata-njih.
racija, ki so jo oblikovali Tonči Schtapper, Malle Janko, Sonja Ban in Franci Urschitz iz Loč, ki je kot mlad pastirček imel zveze in poznal padle borce in borke pod Arihovo pečjo. Obe žalni slovesnosti
sta bili tako pretresljivi, da je ob izvajanju zavladala grobna tišina in da so se ljudje tudi dejansko zamislili tistih strašnih časov, ki se ne smejo nikdar več povrniti oziroma ponoviti.
Kot že omenjeno je bil na spo-
redu tudi smučarski tek, katerega se je letos udeležilo že kar petdeset tekačev, kar je še enkrat več kot lansko leto. Čeprav organiza-
Iz daljnjih in bližnjih vasi in krajev so se bili zbrali ob vznožju lepe, morda malce poledenele proge.
Tekmovalo se je kot pred kakim okroglim mesecem v petih razredih. Start je. bil v precejšnji višini gostega gozda, imenovanega „Hudi grad". Tekmovalke in tekmovalci so najprej švignili skozi ozko drčo, ki po malem prehaja v široko — dobro pre-pluženo strmo pot, ki se lepo vije do cilja v dolini. Oči radovednih, ki so gledale nemirno, so se nenaravno širile, ko so sankarji pridrveli z veliko brzino v cilj. Če je bila kakšna želja tega ali drugega sankarja, je bila le ena: hiteti, hiteti, kar se da hitro v cilj. Nekaterim „borccm", če jih tako smem imenovati, se je želja tudi izpolnila, ostali pa so se „troš-tali", da se bodo prihodnjič bolj „žnajdik" (korajžno) sankali.
Nekemu sankarju tega dne ni bila sreča mila, pa se je nekoliko poškodoval, toda večina je zdravo presan-kata progo.
Ob koncu bi izrekel še hvalo vsem tistim, ki so se v pravem pomenu besede mučili in trudili s pripravljanjem proge in z organizacijo obeh tekem (1. tekma je bila 13. iannarja)! Še enkrat hvala za ves trud! Slovensko športno društvo „Peca" v Podjuni vabi že vnaprej na prihednje sankaške tekme izpod Sv. Heme. Rezultate objavljamo na 8. strani!
Rwt/Z Rcnct/k, Pot/jnntt
torji niso dobili teptalnika, je bila proga kar v redu, saj se je vila skozi gozd, slikovite jase in preko potoka v smeri proti Arihovi peči in nazaj proti Polancu, kjer je bil tudi cilj in tudi start. Najboljši tekač dneva je bil Jeseničan Trpin Srečko, ki je prejel za nagrado umetniško izdelano plaketo Slovenskega vestnika. Rezultate teka objavljamo posebej na 8. strani.
Smer pohoda je vodila kot lansko leto od Polanca na Čemernici mimo nekdanjega partizanskega bunkerja pod Arihovo pečjo na Bleščečo planino k planinski postojanki „Koči nad Arihovo pečjo", kjer je bil konec oziroma cilj pohoda.
Letošnja udeležba je bila tako velika, da se organizatorji pohoda resno ubadajo z mislijo, da bo treba prihodnjič pohod preusmeriti (kam, odvisi še od lokalnih možnosti — proti vzhodu od koče kot sedaj ali pa proti zahodu), tako da bi koča imela samo še vlogo vmesne kontrolne točke (da bi se pohodniki kratko ustavili, popili čaj in dobili odgovarjajoči žig in odšli naprej) in ne kot sedaj, ko je bil tu cilj pohoda in hkrati ogromno ljudstva, ki ni imelo prostora v koči. Skratka tako bi bila koča razbremenjena, zlasti pa bi bilo to važno ob slabem vremenu.
H. dobro uspeli zimski spominski pohod ..Arihova peč" je organizatorje samo potrdil v mnenju, da bo ta pohod v prihodnosti postal tradicionalna osrednja zimskošportna prireditev koroških Slovencev.
Naj ob tej priložnosti v imenu organizatorjev izrečemo iskreno zahvalo vsem, ki so kakorkoli pomagati, posebno pa dijakom dijaškega doma SšD oziroma slovenske gimnazije v Celovcu, ki so kakor lansko leto pomagali pregaziti oziroma speljati pot na Bleščečo planino; kmetu Polancu na Čemernici za njegovo gostoljubnost in prijaznost, da je dat na razpolago svoje prostore v hiši; domačemu zdravniku iz Šentjakoba dr. Šimeju Hoji za stalno pripravljenost v primeru nesreče ter seveda Hanziju Inzku, ki je imel najbolj odgovorno delo — speljati tekaško progo in to brez sodobne tehnike (naprave za teptanje proge, ki je ni bilo mogoče dobiti)
Pohod pa so v obliki daril podprla tudi razna koroška podjetja in ustanove: tovarna Elan na Brnci, Christian Breznik (Radenska) iz Celovca, Topsport v Pliberku in Siovenski vestnik, ki je dal glavno nagrado. Vsem v imenu organizatorjev iskrena zahvala.
OSREDNJA PiSARNA V CELOVCU
deiuje vsak dan od ponedetj-ka do petka, od 8. do 17. ure. Posebne uradne ure vsak četrtek od 9. do 12. ure pa so
namenjene tistim, ki se želijo o raznih problemih pogovoriti s sekretarjem ZSO,
tov. Feiiksom Wieserjem
OKRAJNA PiSARNA PLiBERK
posiuje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bodo:
4. 3. 1980
tov. dr. Franci Zwitter
pravna vprašanja
Podjuna - sankarske tekme
Mikijevemu Frančiju v siovo
Zemlji, ki me je rodila, dajte moj umrli prah, ona bodi mi gomila, njen odeva naj me mah.
(3. Gregorčič)
Prejšnj: četrtek smo se na pokopa-/Zščn v Žc/czn/ Nap// pos/av/ja/Z ot/ A/Zk/jevcga FrančZja $at/o/ška. Nrata asot/a Zn zakrktna ko/ezen sta ga iztrga/:' t/ražZnZ in prZjatc/jem, starega komaj 33 /et. Nako prZ/jak/jen je M, je pokaza/o ogromno štcvZ/o po-grekccv, kZ jZk 2c/czna kap/a komaj pOmnZ.
Rojen /eta /94/ partizanskim staršem Za/i in A/Zka 3at/o/šck, je že v svoji/? m/at/Zk /etik spozna/, kako trt/ je koj za žZv/jenje in naprct/ck gorskega kmeta pa tat/Z koj za napret/ck in mir met/ /jat/m/ v naši t/eže/i. Spreje/ je ta koj po/n optimizma in ga kojeva/ z vsemi svojimi vr/inami, z /jakeznZjo t/o t/oma, t/omačik in t/omače keset/e, s prit/nostjo pri tr-t/em t/c/a, z vso prizat/evnostjo za narot/ni okstoj, s prepričanjem, t/a t/okra mise/ t/okrega č/oveka najt/e, s kritičnostjo če je ki/a potrekna, z vt/anostjo in vero, najko/j ot//očno pa s pesmijo, ki jo je prepeva/ v t/omačik zkorik a/i pa jo kova/ v nmo sam v tikik arak in trenatkik.
A/et/ vojno je ki/a A/ikijeva t/ra-žina v partizanik, njen t/om pa so Nemci požga/i. Zopet v svokot/i so
to priš/i tako števi/no, t/a ga pospremijo na zat/nji poti. Not t/okrema tovariša in soset/a so ma zape/i na t/oma, pret/ okčinsko kišo, v cerkvi, kjer je iat/i sam to/ikokrat prepeva/ in ok ot/prtem groka. V zem/jo pa so ga po/oži/i tovariši /ovci, ki so se pos/ovi/i tat/Z z ža/ostinko. Pa tat/i „Vc//ackta/er Tracktenkape//e" in trokentači „Z?/asergrappe 3a't/karn-ten" so se pos/av/ja/i z ža/ostnimi me/ot/ijami. V zat/nje s/ovo so po-vze/i ketet/o žapan Fakas na ža/ni seji in pret/ okčinsko kišo, /I. /avan v imena stranke, in pret/set/nik Z50 t/r. Franci Zrvitter na ža/ni seji vsek s/ovenskik t/raštev in organizacij v kote/a Okir. V istem imena pa je spregovori/ svojema pot/pret/set/nika na kape/škem pokopa/išča še pret/-set/nik 5PD „Zarja" Peter Nakar. Ža/ne cerkvene okret/e sta opravi/a žapnik 3tejan A/essner in kap/an Po/-t/ej Zant/er.
Dokonča/ je t/ragi Franči svoj živ-/jenjski koj. V ce/ovški ko/nici je mora/ pot//eči kat/i ko/ezni. Ne ko se vrni/ več na A/ikijev t/om, ne ko veČ prepeva/ ne se vesc/i/ s vojimi prijate/ji. Ostaja nam /e krit/ka to/ažka,

stari in m/at/i gospot/arji t/om in posest tako oknovi/i in izgrat/i/i, t/a je pravi kras vse oko/ice. Prav zarat/i svojega napret/nega gospot/arjenja ter zt/ravega miš/jenja si je Franči pri-t/oki/ ve/iko ag/ct/a in ma je zato /jttt/stvo zaapa/o števi/ne jankcZjc.
Ot/ /eta /964 naprej je ki/ ot/kor-nik ot/ /eta /973 pa pot/pret/set/nik 5PD „Zarja". RZ/ je tat/i ot/kornik kmečke gospot/arske zat/rage v 2e-/ezni Nap/i, /eta /973 pa ga je spreje-/a Zveza s/ovenskik organizacij v Ce/ovca kot m/at/ega in izkašenega kmetova/ca, ter zagovornika skapne poti in it/eje v svoj apravni ot/kor. Focia/istična stranka pa ga je pri okčinskik vo/itvak /eta /979 kant/i-t/ira/a na 6. mesto in je ki/ izvo/jen v okčinski ot/kor, kjer je zna/ ot//oč-no zastopati po/itiko met/sekojnega spoštovanja t/vek narot/ov na enakopravni pot//agi, pret/vsem pa interese kmečkega stana. Vse svoje jankcZjc je vrši/ ze/o premiš/jeno, izravna/no in z ve/iko mero zt/ravega kamorja. RZ/ je tat/i soastanovite/j in ot/kornik jaž-nokoroške taristične t/ražke.
Po/eg vsega ogromnega t/e/a, pa je vet/no naše/ čas za narot/no skapnost, t/raštvo in petje.
/9 /et je prikaja/ s svojo ženo Rre-t/ico po strmik potek Foknika na pevske vaje ter nastope. Pozna/i so ga pevci Pot/jane in preko nje in so za-
t/a ga je smrt reši/a vsega trp/jenja. V apanja, t/a ko njegova t/okra mise/ vot/i/a nat/a/jnjc t/e/o vsek organizacij v katerik je t/e/ova/, kočemo okraniti Frančija v naj/epšem spomina. Ro pa naj nam tat/i svete/ vzg/et/.
Za/ajočZ ženi, otrokoma in staršem izrekamo naše g/okoko soža/je.
SLUŽBENO MESTO Turistična agencija v Ceiov-cu išče kvaiificirano sodeiav-ko ati absoiventko gimnazije, trgovske akademije aii višje pokiicne šoie. Nadaijnji pogoji za nastavitev so:
#	obviadanje obeh dežeinih jezikov,
#	smisei in veseije za deio z ijudmi in
#	pripravijenost za enoietno strokovno usposabijanje izven Koroške.
Kandidati se naj pismeno javijo (kratek živijenjepis) na nasiov: Gospodarski odbor Zveze siovenskih organizacij, Gasometergasse 10,	9020
Ceiovec.
5. Rožanski izobraževali teden
(OD 10. DO 16. MARCA 1980)
Prirejajo:
SPD „Kočna " v Svečah, SPD „Biika" v Biičovsu, SPD „Gorjanci" v Kotmari vasi, SPD „Rož" v Šentjakobu v Rožu, KD „Peter Markovič" v Rožeku, SPD v Šentjanžu.
Program bomo objaviii prihodnjič.
Prisrčno vabijeni!
X"t. SREČANJE „OD PLIBERKA DO TRABERKA"
Uspeta koncerta v Bitčovsu in Pliberku
Letos je v teku že 13. pevsko srečanje, ki teče pod naslovom -Od Piiberka do Traberka" in v okviru katerega sodeiujejo pevski zbori iz Mežiške, Dravske in Misiinjske dotine ter pevski zbori iz južne Koroške. V okviru tega srečanja sta se konec prejšnjega tedna odvijal dve takšni prireditvi in sicer v Bitčovsu in v Piiberku.
Preteklo soboto so prijatelji Petja bili vabljeni v Miklavževo dvorano v Bilčovsu. Pred koncer-tom je navzoče pozdravil predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Bilka" v Bilčovsu, Toni Schel-tander, predvsem pa je izrekel do-
brodošlico vsem sodelujočim pevcem in nato predal besedo podpredsedniku Slovenske prosvetne iveze, Jožku Hudlu. Le-ta je pozdravil med občinstvom konzula SFRJ v Celovcu, tovariša Naberž-nika Alfonza s soprogo, bilčov-skega župana Hanzija Ogrisa, centralnega zborovodjo Slovenske prosvetne zveze, Hanzija Kežarja s soprogo; svetovalca za glasbeno kulturo pri ZKOS, Toneta Lotriča, Predsednika IS Kulturne skupnosti Ravne, Josipa Košuto; predsednika ZKO, prof. Logarja ter tajnika Kulturne skupnosti Ravne, Bineta Bevca.
V Bilčovsu je nastopalo sedem Pevskih zborov, in sicer: Moški Pevski zbor SPD ..Edinost" iz Pliberka, moški pevski zbor KUD Šentanel „Šentanelski pavri", tam-buraški zbor SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč, „Kvintet dunajskega krožka", mešani mladinski zbor Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca, moški pevski zbor DPD -.Svoboda" iz Črne na Koroškem, moški pevski zbor „Vres" DPD
..Svoboda" iz Prevalj ter mešani pevski zbor KD iz Slovenj Gradca.
Spored v Bilčovsu sta povezovali Ogris Geli in Valentinitsch Ani. Dvorana pri Miklavžu je bila docela napolnjena in vsi so z navdušenjem spremljali program, ki so
ga predvajali posamezni zbori. Po nastopu vsakega zbora pa je podpredsednik SPZ Jožko Hudi predal vsem zborovodjem plaketo Zveze kulturnih organizacij Ravne,
Ljudje iz Šentilja in okolice smo zelo ponosni na naše kraje. Na te pa nismo ponosni samo domačini temveč tudi številni posti, ki poleti radi prihajajo k nam na počitnice. Naj-privlačncjši in tudi zgodovinsko interesanten predel Šentilja je vsekakor stara cerkev, (ki smo jo pred nedavnim delno spremenili v mrtvašnico) z župniščem in ne nazadnje nova cerkev. Na žalost pa je treba ob tej ugotovitvi povedati, da jc ravno ta predel Šentilja najbolj zanemarjen in sicer glede ceste, ki vodi mimo stare cerkve in župnišča do novega pokopališča. Ob deževnem vremenu je na tem „kolovozu" toliko blata, da se človek komaj prebije do pokopališča in tudi drugače je „cesta" v obupnem stanju.
Povsod je navada, da po vaseh
v spomin na 13. srečanje „Od Pliberka do Traberka".
V nedeljo pa smo bili vabljeni v Schwarzlnovo dvorano v Pliberku na podoben koncert. Tudi tukaj je goste in pa pevce pozdravil Jožko Hudi. Povezavo v Pliberku je imel Franc Kuežnik. Tudi dvorana v Pliberku je bila nabito polna (za NT morda čudež?). V Pliberku je nastopilo šest pevskih zborov, in sicer:	Dekliški pevski zbor DPD
..Svoboda" iz Dravograda, mešani pevski zbor Slovenskega kulturnega društva „Peca" iz Globasnice, Obirski ženski oktet, moški pevski zbor „Svoboda" iz Mute, moški pevski zbor SPD „Radiše" ter mešani pevski zbor SPD ..Gorjanci" iz Kotmare vasi.
Tudi v Pliberku so zborovodje prejeli spominske plakete ZKO Ravne.
Tudi z množično udeležbo na teh dveh koncertih smo ponovno dokazali svojo življenjsko voljo ter da nikakor nismo pripravljeni kloniti pred našimi upravičenimi zahtevami in da hočemo živeti kot enakopraven faktor na tem dvojezičnem ozemlju južne Koroške.
Zaključna prireditev 13. pevskega srečanja „Od Pliberka do Traberka" bo v soboto, dne 1. marca 1980 v športni dvorani pri osnovni šoli na Ravnah, in sicer ob 19.00 uri. Ljubitelji petja ste prisrčno vabljeni na Ravne.
najprej uredijo najbolj znamenite okoliše kot so to centri vasi s cerkvijo. Pri nas v Šentilju pa je ravno ta predel okoli cerkve najbolj zanemarjen. Veselimo se vsakega napredka v naši vasi, pa četudi gre na račun manj pomembnih investicij kot je na primer asfaltirana cesta s cestno razsvetljavo v Peč'ce. Vsi, ki imajo nekaj besede v občini, naj se zavzamejo, da se uredi tudi cesta do pokopališča, kjer je največja koncentracija ijudi tako ob službah božjih kakor seveda tudi ob pogrebih.
Šentljani in okoličani apeliramo na našo občino, da odstrani tudi zadnji sramotni madež Šentilja, da bo naš kraj z okolico postal še bolj privlačen kot je bil do sedaj, kar seveda tudi koristi pospeševanju turizma v naši vasi in okolici.
Šentilj ob Dravi
Povzetek vsebine rock-opere Matija Gubec-Beg
V	16. stoletju slovenski in hrvaški kmet trpita pod jarmom fevdalne gospode. Stoletne želje po svobodi so močnejše, ko kdajkoli prej. Kmetje hrvaškega naselja Stubica v Hrvaškem Zagorju komaj in komaj še prenašajo nasilje fevdalnega gospodarja Franje Tahyja: S posilstvom, izžemanjem davkov in pridelkov, zažiganjem njihovih posestev, kdor pa se mu drzne ugovarjati ali kritizirati, tega doleti smrtna kazen. Kmetje izvolijo Matijo Gubca za posrednika, ki pa ob krutosti značaja in ravnanja Tahyje ne uspe. Slednji proti vsem zakonom mlade kmete pošilja v vojsko, da jim tako propadajo kmetije, družine pa stradajo. Vse dogodke pa spremljajo ljubezenski prizori mladega kmeta z vaško lepotico, sledijo intrige, izdajstva in podobno, kar pripelje pozneje tudi do tragičnega konca. Rojeva se močan kmečki upor, kmetje nočejo več plačevati svojih prispevkov Tahvju, ob uporu celo smrtno ranijo njegovega slugo. Na velikonočno nedeljo se morajo kmetje ob Tahyjevem napadu umakniti v majhno cerkvico, kjer jih le-ta krvavo pokonča. Matiji Gubcu z nekaterimi ranjenimi uspe pobegniti. Mlada kmečka dekleta ob svojem opravilu na polju ob prepevanju pesmi o žalostnem dekletu so izpostavljena nasilju Tahyjevih pajdašev, lepotico Jano s silo odvlečejo v Tahyjev dvorec. Iz dvorca se začuje samo še krik posiljenega dekleta — Jana nato izgubi razum, v gluhi in temni noči joče nad izgubljeno ljubeznijo . . . um se ji je omračil . . . Kmetje prisežejo maščevanje. Zberejo se za odločilni boj proti vetikaški vojski.
V	ranem jutru 5. februarja 1573 se začne velika bitka pri Stubici. Slovenski in hrvaški kmečki punt se herojsko bori proti znatno močnejšemu sovražniku in mu končno tudi podleže. K temu je spet pripomoglo izdajstvo. Matija Gubec se prostovoljno preda v sovražnikove roke, da bi s tem rešil življenje svojih tovarišev. Na trgu Sv. Marka 15. februarja 1573 javno usmrtijo Matijo Gubca: kronajo ga z žarečo železno krono na žarečem železnem prestolu, naknadno pa ga še razčetverijo.
Kmetje so izgubili življenjsko bitko, toda življenje teče naprej . . . toda globoko v svojih srcih čutijo — DA KLJUB PORAZU VSE Nt BILO ZAMAN.
ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA V CELOVCU
vabi na
chczzn
v soboto 8. marca 1980 ob 13. uri v dijaškem domu SŠD v Ce-iovcu, Tarviser StraBe 16.
Občni zbor bo po stari tradiciji ob Mednarodnem dnevu žena, ki bo ietos v znamenju 70-ietnice praznovanja tega borbenega dneva naprednih žena vsega sveta.
Žene, ki čutite z nami, pridite k našemu praznovanju!
i.dei
„Da so ti še dopust dali?" se je odkrehal po globokem požirku Domnov oče.
„Saj ga več kot poldruge leto nisem imel!"
„Kaj pa z roko, da jo pestuješ?"
„Ranjen sem bil, pa je pravzaprav že v redu, zdaj se še delam invalida, dokler bo šlo."
Marjanca bi vrgla najraje nekaj vmes, pa je počakala, ker je oče nadaljeval svoje.
Ko je seznanila Marjanca očeta z najnovejšo zadevo la Obvrhju, je črhnil nekam pred sebe:
..Marjanca, bolje je, da grem danes prosit na žan-darmerijo, naj mi spustijo sina za kak dan domov. Jutri bodo Žandarji že razdraženi kot sršeni."
„Moram imeti dovoljenje teh okrogloritastih žandar-jev, ako smem domov ali ne? Ko sem se včeraj javil pri samem Vrabiču, kakor se glasi nalog celovške kolodvorske vojaške komande, ni zinil niti besede o tem. šele Prijazen je bil in me občudoval kot frontnega dopustnika."
„Saj drugih tudi spustijo, če so doma prav daleč od Kaple, kjer ni blizu žandarmerije."
Zdaj Marjanca ni vedela, ali namerava v gozd ali ne. Včeraj je mislila že tako, ko je videla, da se je napotil gor v Ojstrovino in ga je zadržala. Mislila si je: Najprej se naj spočije. Naj v miru preživi dopust, kajti pri partizanih 9a ne bo več in je zadeva zelo naporna.
Oče je gladil svoje možate črne brke:
„Ali bi počakal mene tukaj, ali bi šel z mano na trg? Imam opravke. K Tonu moram, da mi pove, kam naj grem delat. Veš, letos ne smemo več sekati povsod."
„Zakaj ne?"
široko se je zarezgetal:
..Osvobodilna fronta ne pusti!"
Spet novo presenečenje za Domna: Ali je potem toliko partizanov tu okoli, da komandirajo zunaj Kaple?
„Tega ti še nisem utegnila povedati!" se je zasmejala Marjanca.
„Potem samo v Kapli še ni partizanov, povsod drugod pa že?" se je čudit in raznežit Domen. Malce pa je dobival vtis, da pretiravata tako Marjanca kot zdaj še oče.
„Ne bi rekel, da jih ni, a frontovcev pa je tudi že nekaj, a ne Špela?"
„Tako je, Melhior!"
Domen se je zasmejal, ker je menil na tihem: No, zdaj bo pač oče moral nekaj svojih znanih šal zbiti. Pa ni bilo tako. Povedala sta mu, da ima vsaka hiša frontovcev .partizansko ime', tudi posamezne osebe terencev. Spet je gledal začudeno: Kake besede vlačijo na dan!
„Kaj pa je spet to - .Terenci'?"
„No, zdaj ne moreš vsega kar na mah razumeti. Pri nas se godijo velike reči, Domen! Sčasoma boš že prišel v tir. Torej jaz moram iti. Na, kar počakaj me tukaj! S svojim sinom, frontnim dopustnikom, se ne bi maral postavljati pred Švabi."
..Pravzaprav pa je že naš frontovec, hihi!" ju je odslovila Marjanca.
Dan za tem, v nedeljo, je prinesla Sončarjeva hčerka Domnu v Kaplo lepo pražnjo obleko, ki je bita shranjena v njegovi omari na dektetovem domu, četudi skoraj štiri
leta ni bil več Domen hlapec pri hiši. Nekaj reči pa je hranil zgoraj v bajti pri starših.
..Kakšen se počutiš človek v normalni obleki!" se je čudi! samemu sebi, ko je stopal po tetini kuhinji, kjer ga je čakata Sončarjeva Mici.
„Naša dva, ati in mama, sta mi naročila, da te moram pripeljati domov!" je rekla.
Domen je pogledal devico, ki je šla v osemnajsto leto. Koliko se razvije taka dečva za poldrugo leto! je ugotav-tjal Domen z navihanim nasmeškom krog usten.
„Tedaj bova morala odriniti kmalu iz Kaple, ko tako ni kaj početi. Bo kaj dobrega za južino?"
Mici se je nasmejala Domnu še bolj sladko:
„Veš, vse najboljše bo. Tudi tisto, kar imaš ti tako rad! Se pravi, kar si imel včasih tako rad: Prekajeno svinjsko meso, navrh pa suhe krape!"
Vsi so se smejali, še teta Franca tudi. Saj je vedeta, da se hranijo na Sončarjevem dobro. Gospodinja je znala dobro kuhati.
Ko sta sestopila z glavne ceste pri konzumovem vogalu, je omenila Mici narejeno postransko, da se je dogovorila z Mijo, ki bi šla zraven.
„Kaj pa bo delala gori?"
„Oh nič, tako bo šla na nedeljski obisk. Saj pride večkrat k meni. Prijateljici sva si."
„A tako!" se je čudi) Domen. Vseeno pa je opazi) na Micinem obrazu, da se pretvarja.
Grede sta naročila teti Mari, naj reče, Domen je pri znancih v Kapli, če bi že kak žandar poizvedovat za njim, kajti prav dotično hišo je navedel, kjer bi se zadrževal čez dopust.
Čim bolj sta se približevala Zaklančevi hiši, tem počasneje je stopala Mici, kakor da se je upehala že na kratki poti. Skrivaj pa se je predajala sebični želji: Naj
M HM.EKT.A.SNER Gradiščanski Hrvati v pretekiosti in sedanjosti
(AGnfd/jevanje ;z /7rc)Iw)c
Zaco se književnosti gradiščanskih Hrvatov vse do danes ni posrečita dokončna uvrstitev v razvoj hrvaške literature.
Kljub izredno težkim finančnim in organizacijskim problemom je skupina okoli Meršič-Miloradiča, največjega pesnika gradiščanskih Hrvatov, leta 1910 izdala prvi tednik gradiščanskih Hrvatov — „Naše Novine". Skupina okoli Miloradiča je hrvaško narodno zavest, ki je bila stoletja zanemarjena, hitro presadila tudi v literaturo gradiščanskih Hrvatov. Nosilci hrvaškega preporoda so se odločno zoperstavili idejam madžarizacije in germanizacije, ki so neusmiljeno odklanjale vsako demokratično in njim tuje nacionalno gibanje. Izbruh prve svetovne vojne je žal prekinil delovanje izobraženstva, zbranega okoli lista „Naše Novine". Leta 1921 je bila določena meja med Avstrijo in Madžarsko. Velik del zahodne Madžarske je prišel k Avstriji. Ustanovljena je bila nova avstrijska zvezna dežela — Gradiščanska. Za hrvaško manjšino je bil to hud udarec, saj so bili bivši zahodnomadžarski Hrvati z novo mejo razdeljeni na Avstrijo in Madžarsko. 20 hrvaških vasi je leta 1921 ostalo pri Madžarski, medtem ko je bilo okoli 80 hrvaških vasi priključenih Avstriji.
Šele leta 1929 je bila ustanovljena danes najpomembnejša in po članstvu najmočnejša organizacija gradiščanskih Hrvatov, namreč Hrvaško kulturno društvo. S tem se je v glavnem končal proces nastanka in utrditve hrvaške narodne zavesti na Gradiščanskem.
* MED NACtSTlČNO DIKTATURO*
Takoj po nacističnem prevzemu oblasti so v Zeljeznem/Eisenstadt ustanovili t. i. ..narodnostni urad" („Volkstumsstelle"), ki je dobival ukaze z Dunaja in iz Berlina. Pristojen je bil za „nego narodnosti v mejnih področjih", to se pravi, da je bila njegova naloga ..opazovati" vsa dogajanja v življenju nenemških narodnih skupin. Čeprav so nacisti Gradiščansko kot samostojno upravno enoto razbili, je „narodnost-ni urad" ostal v Zeljeznu, podrejen je bil „gauu Spodnja Donava", moral pa je ..skrbeti" tudi za tisti del Gradiščanske, ki je prišel h „gauu Štajerska".
Vse hrvaško na Gradiščanskem je bilo nacistom trn v peti. Predvsem je njihovo nezadovoljstvo vzbujal pouk hrvaškega jezika na ljudskih šolah — čeprav je bil zelo omejen! Komaj so si uzurpirali oblast v državi, so zabeli — deloma z grožnjami in z neprikrito silo — iztrebljati hrvaščino z vseh področij družbenega življenja. Mnogo narodno zavednih hrvaških učiteljev so prisilno premestili v nemške vasi, v hrvaške vasi pa so poslali nemške učitelje, tako da hrvaški otroci le ne bi imeli možnosti gojiti hrvaško materinščino in se v njej naprej izobraževati. Nacistično usmerjeni učitelji so otroke silili k zanikanju svoje narodne pripadnosti in jezika, pri čemer se niso ustrašili niti ustrahovanja in telesnih kazni. V nekaterih občinah so lokalni nacistični veljaki zaplenili in uničili vse hrvaške knjige, ki so jim prišle v roke. Gradiščanski nacistični veljak dr. Tobias Portschy, ki danes živi kot premožen hotelir v Rechnitzu na južnem Gradiščanskem, je izjavil, da je cilj vseh teh različnih germanizacijskih uprekov, „tako močno vdreti v hrvaško narodno skupino, da bodo Hrvati prenehali biti vprašanje, tako da bi se v tem obmejnem pasu velikonemškega rajha znebili vseh manjšin". Hrvat je bil nacistom
po volji le tedaj, če je (kot topovska hrana) bil prezpogojno za „Tretji rajh", se vključil v „nemški kulturni krog" ter se nasploh odpovedal svojim manjšinskim pravicam in se kar najhitreje asimiliral.
Hrvaško kulturno društvo (HKD), važen dejavnik v življenju Hrvatov, je konec leta 1939 sestavilo spomenico ..notranjemu ministrstvu Rajha", da bi opomnilo na minimalne zahteve hrvaške narodne skupine. Ministrstvo je to spomenico analiziralo v repliki, v kateri so bile številne krajevne skupine Hrvaškega kulturnega društva, ki da jih vodijo „potuhnjenci" nasprotniki nacionalnega socializma, označene za vir pasivnega odpora. Edini hrvaški tednik, ..Hrvaške Novine", je bil podvržen strogi cenzuri dunajskega gestapa in še drngi podcenzuri ..narodnostnega urada" v Železnem, preden so ga leta 1942 sploh prepovedali. Hrvaške manjšinske občine so bile odpravtjene, hrvaški župani so lahko bili le še tam, kjer je bila javno izjavljena večina čez 90 "/c Hrvatov, to se pravi, da so zaradi pritiska nacisti skoraj vse župane hrvaškega rodu odstavili. Cilj te politike je bila čim hitrejša popolna asimilacija in raznaroditev gradiščanskih Hrvatov.
Čeprav na Gradiščanskem ni bilo organiziranih hrvaškonacionalnih odporniških skupin, je vendar delovalo v posameznih gradiščanskih odporniških skupinah opazno veliko Hrvatov, nekaj pa se jih je borilo tudi na strani Jugoslovanske narodnoosvobodilne armade. Lansko leto umrlega najbolj znanega likovnega umetnika gradiščanskih Hrvatov prof. RUDOLFA KLAUDUSA (predsednik Tito ga je odlikoval za njegove zasluge kot umetnika in antifašista) so nacisti ostro kaznovali; izgubil je svoje mesto kot deželni šolski nadzornik gradiščanskih
Največji pesnik in narodni buditeij gradi-Hanskih Hrvatov je bii MATE MERSiČ Mi-LORADtČ [1850—1928). V njegovem rojstnem kraju Frakanava so mu odkriii spomenik, ki ga je ustvari) siavni hrvalki kipar tvan MeMrovii.
hrvaških šol. Nekaj narodno zavednih hrvaških učiteljev se je izognilo prisilni premestitvi z begom v Jugoslavijo.
Leta 1943 je izdelala ..referent" za raso pri rajhovskem komisarju za učvrstitev nemške narodnosti v XVII. vojaškem okrožju", neki višji vodja SS, ..Osnutek za obravnavo manjšin na nekdanjem Gradiščanskem". Po tem osnutku je bila za Hrvate sprva predvidena nekakšna ..rezervacija", v kateri ne bi imeli dostopa do javnih uradov in višje izobrazbe. SS je smatrala Gradiščane nasploh za manjvredno „nemško-madžarsko-hrvaško mešano prebivalstvo" in za „rasno breme za Veliko-nemški rajh". Vodstvo „gaua" je smatralo Hrvate in Madžare za tujek v nemškem prostoru in je nameravalo po vojni ..rešiti manjšinsko vprašanje" z izgonom v za to ustvarjene „re-zervate" ali pa s splošno izselitvijo vseh manjšin iz Gradiščanske. Da do tega ni prišlo, ampak je ostalo samo pri načrtih, ki so jih našli v predalih nacističnih veljakov, se lahko gradiščanski Hrvatje zahvalijo zmagi protihitier-jevske koalicije in predvsem Rdeči armadi, ki je osvobodila Gradiščansko izpod nacističnega jarma. Kajti po doslednem izvajanju nacističnih načel bi bili v primeru za Nemčijo ugodnega konca vojne Hrvati, mogoče pa tudi vse gradiščansko prebivalstvo zaradi svojega „me-Šanega značaja", kot so trdili esesovci, nedvomno prisilno izseljeni. ..Rasni referenti" nacistov so že izdelali podrobne načrte, celo liste hrvaških družin, predvidenih za izselitev, so pri osvoboditvi padle v roke zmagoviti Rdeči armadi.
Knjiga o protifašističnem odporu na Gradiščanskem, ki jo je lansko leto izdal Dokumentacijski arhiv avstrijskega otdpora, bi morala biti obvezno branje za vsakega demokratično mislečega človeka naše dežele, ker z znanstveno natančnostjo prikazuje izredno velike žrtve gradiščanskega prebivalstva v boju proti nacističnemu barbarstvu. Da so ravno pripadniki narodnih manjšin na Gradiščanskem šteli h glavnim nosilcem protifašističnega odpora, ie še preveč razumljivo, kajti manjšine so najbolj trpele pod to rjavo kugo.
* ČLEN 7 DRŽAVNE POGODBE
Avstrija se je 15. maja 1955 pred mednarodno skupnostjo slovesno obvezala, da bo narodnim manjšinam nudila možnost za ohranitev identitete. Čeprav letos obhajamo že petindvajsetletnico podpisa državne pogodbe, gradiščanski Hrvati — tako kot tudi koroški Slovenci — večine z državno pogodbo zajamčenih manjšinskih pravic ne uživajo.
V praksi hrvaški jezik ni enakopraven z nemščino:
— Hrvati so, kar se tiče uporabe njihovega jezika v sodstvu, v istem položaju kot tujci: lahko se poslužujejo tolmača. Za razliko od Koroške, za katero so bili z zveznim zakonom leta 1959 izdani popolnoma nezadovoljivi predpisi o izpolnitvi obveznosti iz 3. odstavka člena 7, ki se tiče sodstva, za Gradiščansko še do danes ni prav nobenih zakonskih določil o uporabi hrvaškega jezika pred sodiščem. Hrvaščina se ne uporablja niti pri upravnih oblasteh. Celo v popolnoma hrvaških občinah, kjer se v občinskem svetu seveda govori hrvaško, morajo biti vsi sklepi sestavljeni v nemščini. Ni sledu o tem — kot je predvideno v državni pogodbi — da mora biti hrvaščina nemščini enakovreden uradni jezik v tistih
Eden najpomembnejših učenjakov v 18. stoletju je bi) gradiščanski Hrvat )VAt4 VEZDtN, ki se je kot prvi v evropski znanosti bavi) s staroindijsko kuituro, predvsem s sanskrtom, jezikom staroindijske književnosti. Raziskave sanskrta v 19. sto-tetju so podiaga, na kateri se je razvito indoevropsko jezikostovje.
upravnih in sodnih okrajih Gradiščanske, v katerih je prebivalstvo hrvaško ali mešano. Zmanjševanje hrvaške narodne skupine na Gradiščanskem je treba v veliki meri pripisovati tej očitni diskriminaciji in neizpolnjevanju državne pogodbe.
— Gradiščanski Hrvati so že dolga leta zaman zahtevali ustrezne radijske in televizijske oddaje v hrvaškem jeziku. Šele januarja 1979 so mogočniki ORP ..uslišali" to upravičeno prošnjo. Pri gradiščanskem studiu ORF so ustanovili posebno hrvaško uredništvo, ki pa je le revno: en polnopoklicen urednik s tajnico. Tudi oddajni čas je prav reven: dvajset minut na teden in vsak dan (vendar šele od letos) pet minut deželnih novic v hrvaščini. In še to so si morali gradiščanski Hrvati trdo izboriti! Da je bil ORP po čezmerni zamudi končno pripravljen oddajati hrvaške oddaje, gre zahvala trdovratnemu boju narodno zavednih hrvaških aktivistov, ki so neutrudno vedno znova načenjali to vprašanie in celo izvedli plakatno akcijo po vsem Gradiščanskem. Bo! za številnejše in boljše hrvaške oddaje na ORF se bo nadaljeval.
* Vir: Dokumentacija ..Odpor in preganjanje na Gradiščanskem 1954—1945", izdal: Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora, Avstrijska zvezna zaioiba, Dunaj 1979.
(5f MrzJrdjHjf)
se zgodi kaj nepričakovanega, samo da bi hodila vso dolgo pot do doma sama z Domnom!
Že od daleč je Zaklančeva Mija opozarjala nase. Mici je pogledovala Domna.
„Kaj pa v mene gledaš, če te ona kliče?"
..Pravila mi je, da sta bila v kinu!"
„Saj nisva bila sama! Njena sestra Fani je tudi..."
Medtem je že priletela Mija naproti — in prožila naj-prve roko Domnu. Njemu je bilo očitno nerodno, pa ni vedel, zakaj.
Ob spremstvu dveh deklet se je počutil Domen laskavo dobro in prijetno. Niso prebujali srca mlade noge, obla )edja, zaokrožene grudi, zala obraza, iskri pogledi živahnih oči in pahljajoči kodri las. Nasprotno je spraševalo nekaj v njem: Koliko čednih dečel sem videl na svetu, zunaj med ruskimi civilisti, po lacaretih, po vlakih, tukaj po naših krajih, a v nobeno se ne bi mogel zaljubiti. Vedno skušam iskati Minkino podobo v lepoticah. Zdaj je že toliko let, odkar je moja draga v grobu, a zame ni umrla, zame je živa, živi v meni samem, zato mi ne dopušča, da bi se oziral po drugih lepoticah. Včasih pa imam občutek, da nikdar na svetu ne morem več biti srečen, niti za senco tistih nepozabnih svetlih dni, ki sem jih preživel z Minko. Večkrat me muči tudi vprašanje, zakaj nisem vzel Minko za ženo? Ko bi mi zapustila otroka, bi živelo najino živtjenje na novo naprej? Tako pa je odšta brez slovesa s tega sveta. Če zatisnem oko, vidim njen obraz in če sem sam, slutim njen glas. V sanjah se pogovarjam z njo. Vsa leta. Pa vedno takrat, kadar mi najbotj trda prede, me Minka pride v sanjah tolažit. Tako prepričljivo jo doživljam, da se še v sanjah sprašujem: ,Glej, saj sem vedel, da res nisi umrla!' Ko se po takih sanjah prebudim, ni čuda, da sem silno zmeden. Ne morem si pomagati, ko trdno pričakujem, da se še nekje z njo
dobim! Ako štejem leta, odkar sem bil v Celovcu za vrtnarskega vajenca, se mi zdi, da je to bilo pred davnimi, mnogimi leti. A je komaj dobrih devet let... Zal je skoraj polovica vojaških. Vojaščina človeka vsega predrugači, iznekaži ga. Tako so pravili že oča, ker so trpeli z ujetništvom vred blizu deset let v vojaških capah. Kaj le še mene čaka?...
Domen, zatopljen v svoje spomine, je postajal napram dečlam na vsem lepem redkobeseden. Mici si je razlagata to tako, da mu je pač nerodno zaradi Mije. Mija pa je na tihem posumila, da se pač Domen in Mici rada vidita. Tako ni preostalo drugega, kot da sta dekleti izmenjavali med sabo čim več vsakdanjih novic in zgodbic. Obe pa sta pričakovali goreče, da bi se oglašal Domen.
Tako so prišli na jaso s križem. Domna je prevzelo: .Tukaj je moj najlepši kraj na vsem svetu!' mu je zapelo iz srca. Potem so malo postali in Domen je zapel bolj zase:
,Ti boš pozabil čisto na me, jaz pa nikol' na te.'
Pri Sončarju je res čakalo izvrstno domače nedeljsko kosilo. Za tako bi dal Domen vsebine vseh vojaških me-nažk! Prav s tisto jedačo so postregli, kakor je napovedala Mici: kuhan svinjski prekajenec, razrezan in skidan na krompirjev močnik v zajetni glinasti kmečki skledi. Za poslastico pa so pridišali suhi krapi in kompot iz posušenih češenj, jabolčnih krhljev in kvoc. Domen je užival. Mici pa z njim. Kadar je le mogla, je ujela Domnove oči, ki so hotele reči: No vidiš, saj sem ti rekla, kaj bomo danes jedli! Mija pa je jedla sramežljivo in le plaho odgovarjala najnujnejše. V Domna se skoraj ni upala pogledati. Tudi Stanislav, poljski deportiranec, je basal vase, da so se mu svetile oči. Družinska mladež pa je sedela pri svoji mizici, ki je stala blizu nečk v prostrani izbi.
Vsa hiša je vonjala po nedeljskih dobrotah. Prijetno je dihala v oktobrsko nedeljo. Ljudje so morda prav ob tem uživaškem opravilu pozabili za nekaj časa vojne tegobe: Gospodar in gospodinja sina, ki je bil v tujini pri arbajedinstu. Dekla Mica svojega znanca, ki je pogrešan v Rusiji. Dlakov Jurij, neke vrste pomožna delovna sila pri hiši, a ne zadostna za pravega hlapca, si je delal skrbi sam po svoje, kdaj bodo padale tukaj take bombe kot januarja v Celovcu, da je raznašalo kar cele hiše. Sosedov Peter, pastir, pričakovanega očeta, ki bi mora) priti že davno na dopust. Domen, da ne bi prehitro zacelila roka, da ne bi prehitro potekli dopustni dnevi, da bi našel zdravega brata Matevža, da bi se vojna končala že jutri. Mici, da bi prišli vsi fantje zdravi in lepi domov, kar jih je v Ojstrovini in Meddolju in kapelški okolici. Mija, da ne bi bilo treba nikomur zapustiti hiše, ki zdaj jedo pri Sončarjevi mizi, da bi dolgo vsi skupaj ostali, da bi tudi ona pri kmetu ostala ...
Zato so jedli počasi. Ob vsakem grižljaju so se sproščali. Počivali so ali se prekinjali zaradi lepe navade. Govoriti se menda ne sme pri jedi, a na kmečkih domovih so že vselej krožile med žlicami in vilicami pristne šale. Osrednja oseba pri mizi je bil vsekakor Domen. Gospodar ga je ogledoval celo dobrodušno. Kaj si je mislil pri tem na tihem? Mici je ujela očetove poglede. Domen je ves žarel v svoji vedri naravi. Nikjer se mu ni poznalo na zunaj, kako mu je notri pri srcu. Domen je bil nekaj svojskega. Ljudje so ga cenili. Bil je vesel, zgovoren, nadarjen za petje, spreten pri delu, zaželjen v druščini, predvsem pa oboževalec neučakanih deklet, četudi večkrat zaradi enega samega plesa, prikupnega nasmeška ali drugače prijetne zadevice.
(D<z/;e
11. Koroški kuiturni dnevi v Ceiovcu -11. Koroški kuiturni dnevi
Najbrž ni naključje, da so se prve Pismenke izobtikovaie iz podob, s katerimi so ijudje označevati pred-in pojave iz svoje okotice in Preko te tikovne abstrakcije konkretnega sveta sestavljali svoja sporočita.
. rvotne kutture so se torej grafično izražate, če tako rečem, z risbo, z knaki, iz katerih se je z nadaljnjo abstrakcijo kasneje razvit umetni in rudi botj kompticirani sistem znakov, N so jib sestavljati v tekste.
. Tudi otrok, ki še ne pozna pisave 'n še ni vključen v tisto kulturno skustvo, s katerim Smo „obremenje-odrasti, na podoben način, kot
tu to značitno za opisano civitizato-
ricno otroštvo čtoveštva, doživlja in sprejema sporočita, preko katerih vstopa čez prag kulturne pokrajine, v kateri smo mi že botj ah manj udomačeni. S slikanico, katere primarna „pisava" je za otroka ilustra-u*)a, ki jo besedilo pravzaprav te dopolnjuje, ker ga mora vsaj spočetka nekdo brati, dobiva otrok neko Kulturno informacijo in sicer na najbolj nevsitjiv način, sa je prilagojena njegovim komunikacijskim in identifikacijskim sposobnostim, kar Pomeni, da mu stika govori več kot samo besedito. Ilustracija v slikanici te fabulativno razložena v besedilu, če je slikanica seveda opremljena z npm. V nasprotnem primeru pa mu govori slika sama, zato je tu infor-TTjacija v celoti odvisna od učinko-Vitosti inlustracije. Takšen tip slikanice je seveda namenjen predvsem "ajrnlajšim otrokom, ki še ne morejo Rediti sistematični razlagi ilustracij, Kakršno predstavlja zapisana fabula a'' zgodba.
Slikanica je prav gotovo eden temeljnih kamnov pri oblikovanju Kulturne zavesti otroka, nikakor pa seveda ni edini. Osredotočena je Predvsem na en tip informacije, to je ?a likovno informacijo, ki pa je "krati tudi estetska v smislu doživljajskega užitka ob vsebini in posebnosti likovnega izraza. Temeljni namen slikanice je potemtakem v vzbujanju estetskih in s tem tudi že vzgojnih učinkov.
, ReČi je treba, da je likovna znakovna mreža, ki opredeljuje naše Vsakdanje kulturno obnašanje, dosti širša. Zajema tako reklame kot prometne znake, če začnem z najpre-Prostejšimi, tako plakate kot fotografije, tako risanke kot stripe, tako f'im kot televizijo, tako informativne slikanice za otroke kot za odrasle *rd. Sodobni Svet je torej preprežen z najrazličnejšimi formami sporočanja, kjer je kot osnovno sredstvo te-Ra sporočanja v ospredju vizualni Znak, slika. To pa nas v primerjavi s Preteklimi dobami sili tudi v drugačen način naše udeležbe pri pretakanju informacij, bodisi da nastopamo kot sprejemniki sporočil ah njihovi proizvajalci. Še več: ker gre Za splošen kulturni trend, v katerem sc oblikuje naša vednost, je seveda Opisanemu položaju prilagojena tudi naša zavest in še posebej zavest otro-KR) ki je — brez vsakršnega poprejšnjega tradicionalnega kulturnega skujva — zares do kraja izročena delovanju opisanega informacijskega toka.
Otrokovo ..kulturno okolje", ki ga oblikuje njegova še dokaj nerazvita Kulturna skušnja, je informativno ntanj nasičeno, kot to velja za enako okolje odraslega človeka. To pa poceni, da iluzija, v katero ga zvab-*JR slikanica s svojo literarno in Predvsem likovno govorico, odpira, ^'ri, dopolnjuje obseg njegovega „kul-turnega okolja" in sicer na celovit, globinski, fundamentalen način, saj le Zanj svet, ki mu ga odkriva slikanica, nekakšna igralnica, v kateri se naseli s svojimi domišljijskimi predstavami. Gre torej za igro, ki je temeljno določilo njegove resničnosti *n. hkrati izvor njegove indentifika-ni)e z estetskim sporočilom slikanice, j^edtem ko je za odraslega to sporočilo samo eno od mnogih in se do njega lahko vede racionalno, selektivno, kritično, distancirano, gre pri ntroku za globalno udeležbo v niem, Za vso resnico, za doživetje igre kot resnice njegovega sveta. Prav zato je slikanica tako pomebna sestavina za vblikovnje otrokove kulturne zavest'- Tako seveda tudi ni naključje, "a so slikanice v zadnjem času tipološko na moč različne: srečujemo celo vrsto slikaniških formatov — od Preprostih kartonskih raztegljivk, Preko slikanice brez besed, ki vsebujejo neko zaokroženo pripoved, za-
pisano zgolj v likovnem jeziku, do klasičnih slikanic, kjer družno nastopata leposlovna beseda in ilustracija, od strip slikanice do tako imenovane informativne ali stvarne slikanice in konec koncev tudi do ilustriranih enciklopedičnih del za otroke.
V tovrstnih informativnih, poljudno znanstvenih slikanicah, katerih sporočilo teži k čimvečji znanstveni dokumentarnosti, se ilustracija umika fotografiji, ki je bolj natančna in manj iluzionistična od nje, tako da je znanstvena informacija, ki jo prinaša takšna slikanica, kar najbolj v skladu s stvarmi in pojavi, o katerih govori. Razmah te zvrsti slikanic v povojnem času je v tesni zvezi z že
NIKO GRAFENAUER
opisanim splošnim komunikacijskim trendom, v katerem prevladuje vizualni tip sporočanja, hkrati pa seveda tudi S potrebo po čim širšem, diferenciranem, ekstenzivnem pretoku informacij.
A če se zdaj oddaljimo od slikanic in usmerimo svojo pozornost k tistim knjigam za otroke in mladino, v katerih ima ilustracija dosti manjšo informativno vlogo, saj je težišče na besedilu, medtem ko je likovni delež v njih večjidel drugotnega, dopolnilnega pomena, se seveda takoj izkaže, da je tu odločilno branje in ne gledanje. Brž ko pa gre za bralsko komunikacijo, je jasno tudi to, da morajo biti besedila takšna, da pritegnejo mladega človeka k branju, ki je prav gotovo napornejše opravilo od gledanja podob. Zato računajo tovrstne knjige na bralca, ki ni navezan le na likovno pisavo, ampak zna dovolj samostojno slediti literarnemu zapisu nekega dogajanja.
Pri tem pa se kot temeljno zastavlja naslednje vprašanje:	kaj stori
neko literarno delo za mladino izku-šenjsko in estetsko vznemirljivo do tiste mere, ko s svojim sporočilom ni omejeno na mladega, ampak zadovoljuje tudi odraslega bralca, kar mora biti neizogibna lastnost sleherne
dobre, estetsko veljavne literature za mladino. Takšna pa prav gotovo niso tista dela, ki na bolj ali manj razviden način uveljavljajo neko vzgojno tendenco ah nauk, saj se s tem takoj vzpostavi piščevo avtoritarno razmerje do bralca, kar temu. seveda ne predstavlja kakšne posebne privlačnosti. Tovrstno pisateljsko izhodišče tudi suponira, da avtor vse ah pa skoraj vse ve o bralcu, kateremu namenja svoje besedilo, kar je vsekakor čisti apriorizem, ki se utemeljuje zgolj v avtorjevi misli, da vse ve o njem.
Avtentična literatura za otroke in tudi za odrasle mora po mojem mnenju izhajati iz ravno nasprotnega Spoznanja, ki je v tem, da pisatelj
zelo malo ve o svojih bralcih, za katere je mogoče reči, da niso nekaj monolitnega, marveč so med vsakim posameznim bralcem številni razločki, ki izvirajo iz mentalnih, socialnih, intelektualnih in drugih določil njihove osebnosti. Tako tudi ni naključje, da so pisateljev ustvarjalni akt že večkrat primerjali z dejanjem brodolomca, ki odvrže v morje steklenico s sporočilom. Francoski sociolog Robert Escarpit pa to primerjavo še razširja, ko pristavlja, da si je treba hkrati tudi zamišljati, kako si ta brodolomec jasno predstavlja rešitelja, kateremu pošilja svoje sporočilo; čuti se povezanega z njim, četudi ne ve, h kakšnim neznanim obalam bodo tokovi zanesli njegov
glas.
Če sprejmemo to Escarpitovo ugotovitev, potem lahko rečemo, da se pisatelj s svojim delom spušča v nekakšno usodno pustolovščino, za katero nikoli do kraja ne ve, kako se bo končala in kaj mu bo prinesla. To pa z drugimi besedami pomeni, da je vsako ustvarjalno pisateljsko dejanje svojevrstno brodolomsko tveganje, pri katerem je odločilnega pomena, da nekoč — včasih kaj kmalu, pogosto pa tudi ne — naleti na odziv.
Če se zdaj ozrem na naše današnje knjižno dogajanje, se mi ponuja zares pisana slika: v razmeroma mirnem, idiličnem morju sc ziblje množica steklenic z različnimi etiketami, vanje pa so vložena sporočila, med katerimi je dosti pravih, usodno zaznamovanih, nemalo pa tudi takšnih, ki to brodolomsko usodnost samo imitirajo in torej ne prinašajo s sabo žive resnice o nekem temeljnem pisateljskem in človeškem izkustvu.
Če to velja za knjige, ki so namenjene odraslim, najbrž ni nobenega razloga, da bi bilo s knjigami za otroke in mladino kaj drugače, kajti brez pravkar opisane avtorjeve bro-dolomske skušnje po vsej verjetnosti

tudi ni dobre, avtentične knjige za mladino.
Ta ugotovitev je malce nenavadna, zato jo bom skušal širše utemeljiti.
Pisatelj, ki piše za mladino, odpošilja svoja sporočila k neznanim obalam, ki jih sluti za svojim obzorjem in se tudi čuti povezanega z njimi, a so mu vendarle neznane in nedostopne. To z drugimi besedami povedano pomeni, da govori mlademu bralcu v jeziku, ki ga bo ta sicer lahko sprejel, vendar pa mu ne more in ker se kot resničen pisatelj ne pretvarja, tudi ne zna „pisati na kožo", ker ga v resnici ne pozna, saj so med njima neskončne razdalje, ki izhajajo iz starostnih, izkustvenih, miselnih, emocionalnih, predstavnih in drugih razlik, ki se postavljajo med njiju. A vendar je tisto, kar ju povezuje med sabo in na kar se zanaša pri pisanju, prav ta brodolom-ska skušnja, ki jo občuti spričo opisanih razlik in razdalj. Ta živa in po svoje usodna resnica pa se vpisuje v njegovo delo z jezikom, ki naj v mladem bralcu vzbudi zanimanje zanjo.
Tako za nobeno dobro mladinsko književnost ni mogoče reči, da je nastala brez doživetja in seveda tudi slutenjskega obvladanja te razdalje
med piscem in bralcem. Dogaja pa se celo še nekaj drugega: ker pisatelj ah pesnik govori v njej predvsem o svoji skušnji, o svojem doživljanju Sveta in o svojih razkritjih, čeprav je vse to izpovedano na način, ki računa na mladega bralca, lahko tovrstno literaturo z enakim zadoščenjem kot njim namenjena književna dela berejo tudi odrasli. Vzemimo za primer Andersenove pravljice, pa Saint-Ecuperyjevega Malega princa, pa Wildove pravljice, pa Zupančičevo pesništvo za otroke in še vse drugo podobno, dandanes že neizogibno branje za mlade in stare, pa bomo videli, da je ta trditev točna. Nobeden od teh in njim podobnih pesnikov in pisateljev ni „pozabil" nase, ko je odpošiljal svoja književna sporočila, ker je to nemogoče, če si res pravi brodolomec v maloprej opisanem pomenu besede. Zato je seveda po moji sodbi zelo kratke sape tista literatura za otroke in mladino, ki se ponaša s tem, da opisuje izključno otroški svet in ji je to tudi edino merilo in vodilo. To namreč pomeni, da njeno sporočilo ne išče poti do neznanih obal, kjer bo prišlo v roke nikoli do kraja razvidnih bralcev, ampak so ji te bralske obale znane že od vsega začetka, ker se sploh ni odaljila od njih.
Zakaj sem prej govoril o tem, kako pomembno je pisateljevo doživetje duhovne in izkustvene razdalje, ki se razpenja med njim in mladim bralcem? Saj vendar zmerom s tolikšnim poudarkom govorimo o njuni medsebojni bližini, o pisateljskem vživljanju v svet otrok in podobnem! Na to razdaljo se mi je zdelo ootrebno ooozoriti predvsem zato, ker se mi čedalje razvidneje razkriva, da je prav od intenzivnosti njenega doživetja v pisatelju odvisno, kako bo sestavil svoje sporočilo, da bo doseglo Svoj namen. Ah še drugače povedano: bolj ko pisatelj občuti to oddaljenost, z večjo zavzetostjo oblikuje svoje besedilo, da bi stopilo v doživljajski doseg mladega bralca. To pa je brez dvoma tisti napor, ki rodi estetsko najveljavnejše sadove. V njih se namreč uresničuje tista svojevrstna estetska kristalizacija. kakršna se poraja iz napetosti med pisateljevim celovitim življenjskim izkustvom, in ki njegovo naravnanostjo. da to izkustvo tematizira na tak način in v takšni obliki, ki je v skladu z dojemljivostjo mladega bralca.
Tako je v sleherni dobri književnosti za otroke in mladino zrelost pisateljskega sporočila odlita v predstave, za katere je mogoče reči, da pripadajo navdihu iz otroštva.
Funkcija mtadinskega tiska v duhovnem razvoju otroka





R A D ! O
TELEViZiJA
	
	
A V S T R ! J A 1
PETEK, 2?. 2.: 9.00 Za pred-šoiske otroke — 9.30 Ruščina— 10.00 Zvok iz čioveške roke — 10.30 TV kuhinja — 10.55 Kiub seniorjev — 11.35 Dunaj, ti mesto mojih sanj
—	17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 igrajoča ura — 17.30 Heidi — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Mirage
—	21.15 Nonstop nonsens — 22.10 šport —
22.20	Med paniko in načrtovanjem.
SOBOTA, 1. 5.: 15.20 Artisti — 17.00 športna abeceda — 17.30 Napete pustoiovščine na zahodni obaii Kanade — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Dva krat sodom
—	18.25 Dober večer v soboto žet) Hetnz
Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tiroiske	— 19.30	Čas v stiki	in šport	—
20.15	Ctopin — Ciopant — 21.50 šport —
22.15	Ciownpower.
NEDELJA, 2. 5.: 11.00 Začetek — 11.15 Stereo koncert — 15.35 Tarzan in črni demon — 16.45 Siap — 17.05 Botek in Lotek
—	17.15 čebetica Maja — 17.40 Otrokom za iahko noč — 17.45 Ktub seniorjev —
18.25	Pregted sporeda — 18.30 Srečanje
med iivatmi in čtovekom — 19.00 Stike iz Avstrije	— 19.30	čas v stiki	in šport	—
20.15	Kronanje Poppeae — 23.00 Poročita. PONEDELJEK, 3.$.: 9.00 Za predšotske
otroke — 10.00 Motivi pesništva — 10.30 Artisti — 17 00 Za predšotske otroke	—
17.25	Wometi — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Zgodbe o konjih
—	18.25	Pregted	sporeda —	18.30 Mi	—
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 čas v sttki
—	20.15 Ponedeijski šport — 21.05 Rumpoie, odvetnik za kazenske prekrške — 21.55 šport.
TOREK, 4. 5.: 9.00 Za predšoiske otroke
—	9.30 Angteščina za začetnike — 10.00 Kibernetika — 10.30 Tarzan in črni demon
—	17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Fay — 18.00 Pregted sporeda
—	18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Teieobjektiv — 21.00 Poziv — 22.20 Dobrodetnik.
SREDA, 5.$.: 9.00 Oddaja z miško — 9.30 Deieia in ijudje — 10.00 Kaj je raciona-tizacija? — 10.30 Zadnji goreči tjubimec —
17.00	Čudežno ogtedato — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	To je ostato od dvogiavega orta —
18.25	Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 Čas v stik — 20.15 Nenadoma sam — 21.30 šport.
ČETRTEK, 6. 5.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Francoščina za začetnike — 10.00 Metode raziskovanja zgodovine — 10.30 Muzikai o usodi treh dektet — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Don in Peter —
17.30	Pet prijatetjev — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Jane Eyre, žena se bori za svojo srečo — 22.00 šport.
A V S T R ! J A 2
PETEK, M.!.: 17.25 Pregled sporeda — 17.30 To je Mita-no — 18.30 Orientacija —
19.00	Vi žeiite, mi zaigramo — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Svet knjige — 21.00 Rubens, stikar in poiitik — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Ob devetih zatone sonce.
SOBOTA, 1.	17.00 Obaia razbojnikov
—	17.50 Možje brez živcev — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trai-ter — 19.30 Čas v stiki — 19.50 Primer za ijudskega odvetnika — 20.15 Gnezdo —
22.00	Do zadnjega moža.
NEDELJA, 2. 5.: 15.55 Pregted sporeda —
16.00	Poidark — 16.50 in bita je iuč —
18.30	Okay — 19.30 Čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Zadnji goreči tjubimec — 21.50 šport — 22.05 Cotumbo.
PONEDELJEK, $. 5.: 17.55 Pregted spore da — 18.00 Angteščina za začetnike — 18.30 Bodoči mojstri — 19.00 Vzgoja — 19.30 čas v stiki — 20.15 Poidark — 21.05 Oret in kača — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Hottywood pred sodiščem.
TOREK, 4. 5.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Dežeia in tjudje — 18.30 Yukon Passa-ge — Ktic divjine — 19.15 Nova — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Kviz v rdeče-beto-rde-čem — 21.03 Večer v magičnem krogu — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2.
SREDA, S. 5.: 16.40 Pregted sporeda —
16.45	!z partamenta — 18.00 Francoščina za začetnike — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v stiki — 20.15 Cafe Centra) — 21.00 šiting — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Pomorščakov povratek.
ČETRTEK, 6. 5.: 16.40 Pregted sporeda —
16.45	tz partamenta — 18.00 Ruščina —
18.30	Pota k umetnosti: V dežetiEtrušča-nov — 19.15 Gaterija — 19.30 Čas v stiki —
20.15	Navzkrižno zasiiševanje — 21.15 šar-tetj — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2.
		JUGOSLAViJA
a		PETEK, M. T.: 8.55 TV v šoli — 17.05 Poročila — 17.10 Tek
na smučeh — 17.20 tz zgodbe v zgodbo — 17.35 Družina Lesniew-skich — 18.00 Nastopa Jadranka Stojakovič— 18.30 Obzornik— 18.40 Od refieksa do iogike — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak
—	19.26 Od zrna do zrna — 19.30 Dnevnfk
—	19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Zabavna gtasbena oddaja — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Tigrove brigade, serijski fitm — 21.50 V znamenju — 22.05 Nočni kino: Vetik! mož, ameriški tiim.
SOBOTA, 1.	8.00 Poročita — 8.05 Jakec
in čarobna iučka, otroška serija — 8.20 Z besedo in siiko — 8.35 Otroci pojejo o pustu— 8.50Svetiinik — 9.20Pustotovščina
—	9.50 Morie Corie, TV nadatjevanka —
10.45	Pot do pravične in spodbudne de-
iitve — Dokumentarna oddaja — 625 — Poročita — 15.15 Poročita — 15.20 Baron Prašit, češkostovaški fitm — 17.00 Državno košarkarsko prvenstvo, prenos —	18.30
Naš kraj — 18.45 Robinovo gnezdo, humoristična nanizanka — 19.10 Risanka —
19.15	Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja —
20.00	Vzpon Madsa Andersena, danska nadaijevanka — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 J. W. Coop, ameriški fiim —
22.45	Rod Stewart, gtasbena oddaja —
23.15	Evropsko attetsko prvenstvo v dvorani — 23.45 Poročita.
NEDELJA, 2. S.: 9.20 Poročita — 9.25 Za nedeijsko dobro jutro: Oktet Jetovica — 9.55 Dokumentarni fitm — 10.50 Disneyev svet — 11.35 Kažipot — 11.55 Mozaik —
12.00	Kmetijska oddaja — 13.00 Poročita — igre na snegu (posnetek iz Megeva) — Sindeifingen: Evropsko attetsko prvenstvo v dvorani — Poročita — Potopijena mesta, potopisna serija — športna poročita — izkoreninjenci, atžirski fiim — 19.10 Risanka
—	19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna —
—	19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Vroči veter, nadaijevanka TV Beograd — 20.55 Propagandna oddaja
—	21.00 Fes, oddaja iz cikta„Popotovanja"
—	21.30 V znamenju — 21.45 Risanka — 2155 Gtasbeniatbum — 22.10 športni pregted.
PONEDELJEK, S. S.: 8 55 TV v šoti — 17.25 Poročita — 17.30 Vrtec na obisku: Mitičnik, otroci in . . . — 17.45 Mata čudesa veiike prirode — 18.00 Rehabititacija operiranih revmatikov, pot po Onkotoškem inštitutu
—	18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Mtadinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Kratj na Betajnovi, predstava Mestnega gtedatišča v Ljubijani — 22.00 Propagandna oddaja — 22.05 V znamenju — 22.20 Kutturne diagonale.
ŽELEZNA KAPLA:
(Mtično delo lovcev v občini in preko meje
V znamenju te ugotovitve je biia pretekio soboto v hotetu Obir v Žeiezni Kapii vsakoietna razstava iovskih trofej.
Kot je že tradicija, so prireditev otvoriti in olepšati lovski trobentači in pevska zbora MGV Eisenkappet (O. Niederdorfer), ter iovski pevski zbor Železna Kapla (V. Prušnik). Lovski zbor je zapel primerno izbrane: ..Prebivam na višavi", „Es is jo nix so schean" in ..Lovsko" ter za svoj dvojezični prispevek prejel mnogo aplavza pa tudi pohvalo in priznanje s strani vodje te prireditve in okrajnega lovskega mojstra inž. A. Knafl-a. Ta je naglasil, da se tudi pri lovstvu dokumentira dvojezičnost občine in je v ta namen kot vodja gojitvenega območja Železna Kapla-Bela dvojezično otvoril in pozdravil nabito polno dvorano lovcev in gostov. Menil je, da je pričeto pot sodelovanja in skupnih naporov treba nadaljevati. Ta pristop odgovornega in uradnega človeka je dal celotnemu popoldnevu zelo pozitivno in lepo obeležje in ga zato toliko bolj pozdravljamo. Mogočna lovska prireditev pa se ni odlikovala le zaradi dvojezičnosti, ampak tudi zaradi navzočnosti številnih častnih gostov (župan J. Lubas, podžupan in številni občinski odborniki, lovski referent pri okrajnem glavarstvu F. Kuchar, lovski in politični funkcionarji deželnih, okrajnih in občinskih lovskih združenj, vodje gojitvenih območij, iz Slovenije pa podpredsednik LZ Slovenije Ivan Cvar, predsednik ZLD Celje Zvone Vidič, lovski svetnik LZ Slovenije Veljko Varičak in sekretar ZLD za Gorenjsko Branko Galjot). Posebno srčno so pozdravili navzoči ozdravelega lovskega tovariša Pepija Novak. Na zborovnaju je najprej spregovoril vodja gojitvenega območja inž. A. Knafl o odstrelu divjadi leta 1979 (odstrel je nazadoval pod okrajno povprečje, precej idealno je spolno razmerje, na površini 18.000 ha lovišč je 135 lovcev, stanje muflonov Se je ustalilo na ca. 55 živali, ulovilo se je 123 lisic, predloženih je bilo 306 trofej, nevar-
nost stekline še vedno obstoja, skupna teža uplenjene divjadi pa znaša nad 10.000 kg), nadalje o bodočem lovskem delu in smernicah ter se zahvalil za dobro sodelovanje v občini in vsem lovcem.
Župan Lubas je pozdravil v imenu občine in naglasil dobro razumevanje med lastniki, lovci in občino ter povedat o organizatoričnih ukrepih za prihodnje lovne dobe.
Za okrajno glavarstvo je dejal F. Kuhar, da so lovci Železne Kaple lahko vzgled celemu okraju ter poudaril izreden prijateljski in mednarodni karakter lovskih prireditev v Železni Kapli.
En referent je poročal še o delu z lovskimi psi, tdrugi pa predaval zelo podrobno o divjem petelinu.
V vseh govorih pa je več ali manj bilo poudarjeno dobro sodelovanje lovcev to- in onstran meje, katero se v zadnjem času še posebej razvija v prav prijateljskem in enakopravnem
Corenče-smučanje
Zaradi pomanjkanja snega se je vršilo ietošnje smučanje tjudske šole Srednje vasi na Peci pri Naj-beržu. Pri dobro uspeli tekmi in udeležbi smo videii zelo zanimive tekme s sledečimi rezultati:
Dekleta (6 do 8 Ist): 1. Mak Tanja, 2. Marktl Mariane, 3. Kollman Tanja
Fantje (6 do 8 let): 1 Mak Mario (najboljši dneva), 2. Grillitsch VVolfgang, 3. Lipovšek Avgust Dekleta (8 do 10 let): 1. Sadjak Maria, 2. Jorg Geriinde, 3. Hanin Maria
Fantje (8 do 10 iet): 1. Hanin Martin, 2. VVrumnig Martin, 3. Urnik Kurt
ŠPORTNI VESTNIK
SAK - VRBA 7:1 (3:0)
V nedeljo 24. februarja se je SAK pomeril s klubom l. razreda, Vrbo. SAK je to prijateljsko tekmo nastopil brez standardnih igralcev (Golca, Polanska, Woschitza in Sigija Hobla), a je kljub temu zelo odločno zmagal s 7:1. Gotovo je k temu pripomogel nasprotnik, ki je prvič po zimski pavzi nastopil s formiranim moštvom.
Na sorazmerno dobrem terenu na Koschatovem igrišču je SAK že kar od začetka prevzel iniciativo. Ni trajalo dolgo, ko je Hobel Martin po podaji Jakobiča prvič zatresel mrežo. Nekaj minut navrh je isti igralec po izredni kombinaciji — Velik-Zablatnik G.-Ho-
SAK-a na pripravah v Izoli fizično dobro pripravili. Obramba je zadovoljivo opravila svojo nalogo, vratar Dodič pa je bil le redkokedaj v akciji. Konstruktivna igra vezne linije in napada bi bila po višji koncentraciji še bolj uspešna.
SAK je igral v sledeči postavi: Dodič, Jakobič, Lampichler, Sommereg-ger, Pandel, Velik, Rogi, Gusti Zablat-nik, Fera, Martin Hobel, Pavel Zablat-nik.
Gole so dali: Martin Hobel (4), Gusti Zablatnik (2) in Rogi.
REZULTATI SMUČARSKEGA TEKA H. ZIMSKEGA POHODA ..ARIHOVA PEČ"
vzdušju. Tako dobrih strokovnih in človeških stikov preko meje ni najti nikjer drugje. Tako je dogovor o gojitvi jelena na gojitvenem območju vzhodnih Karavank sedaj star že 6 let, na skupni razstavi jelenovih trofej februarja v Preddvoru pa so se določile tudi že gojitvene smernice za prihodnja leta. Pravtako sta lovski zvezi Slovenije in Koroške februarja na gradu Mageregg podpisali pogodbo za skupno gojitev gamsa v Karavankah.
Kot poseben izraz tega dokumentiranega prijateljstva lovcev to- in onstran meje je vrednotiti tudi navzočnost močne lovske delegacije iz Slovenije. Tako je naglasil njen govornik Zvone Vidič, ter zaželel, da se to delo kuje naprej. V posebno zahvalo je izročil priznanje ZLD Celje inž. Mihaljeviču iz Žel. Kaple ter inž. Lipeju Janšek, upravniku strelišča v Pliberku.
Ob tako vzpodbudnih besedah in res lepi lovski prireditvi v duhu razumevanja in sodelovanja s sosedi ter zbliževanja dveh narodov, lahko ugotovimo, da tudi domači slovenski lovci in člani KPL radi prispevajo k temu pozitivnemu razvoju. Mogoče jih moremo imenovati celo kot iniciatorje te ideje, katera se iz dneva v dan vedno bolj razvija v potrebo.
Upamo in želimo, da bi tako tudi ostalo.
OBČINSKI ODBORNIKI -POZOR!
Komunalnopolitični odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je morai iz časovnih raziogov preiožiti svoj poidnevni posvet za občinske odbornike, ki naj bi bii v petek 7. marca 1980 ob 13.30 uri, na soboto 8. mar-c a 1980 ob 14.30 uri v kui-turnem domu na Radišah.
Poidnevni posvet je namenjen vsem siovenskim občinskim odbornikom, negiede na to, na kateri iisti aii stranki so izvoijeni.
Predavateij dr. Herbert Gassner — pravnik — bo govori) o:
a)	izbranih pogiavjih spioš-nega občinskega reda (AGO) in pravni ureditvi za prostorsko načrtovanje (Raumpianungsrecht)
b)	instrumentih za gospodarsko pospeševanje regij, ki so gospodarsko nerazvite in iz katerih se prebivai-stvo izseijuje.
Prisrčno vdšdjcM;/
Ob 3S-letnici zmage nad fašizmom in ZS-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe vabi
PRIPRAVLJALNE TEKME SAK-a
V	soboto 1. marca 1980 v Šmihelu SAK l - Šmihel l ob 15. uri.
V	nedeljo 2. marca v Celovcu (Koschatovo igrišče) SAK l — Brn-ca i ob 10.15 uri.
V	nedeljo 2. marca v Žvabeku Žvabek l — SAK pod 23 ob 14. uri.
V	nedeljo 9. marca v Celovcu (Koschatovo igrišče) SAK t — Lind/ Drau ob 15. uri.
bel M. — drugič premagal vratarja. Tik pred polčasom pa je Gusfi povišal na 3:0.
Dekleta do t! let: 1. Bezeljak Mojca (Idrija), 2. Gasser Mirica (Bilčovs),
3. Naberžnik Martina (Celovec) Fantje do H let: t. Keuschnig Franci (Šentjakob), 2. Gasser Hanzi (Bilčovs), 3. Kofter Roman (Šentjakob) Ženske do 30 let: t. Pinfer Nežka (Svetna vas), 2. Mair Maria (Matrei, Vzhodna Tirolska), 3. Urbajs Nada (Žoprače)
Moški do 30 let: 1. in najboljši dneva, prejemnik ,Vestnikove nagrade" Trpin Srečo (Jesenice), 2. Rupnik Benedikt (Idrija), 3. Krautzer Karl (Stenjakob)
Ženske nad 30 let: t. Iskra Rezika (Kotmara vas), 2. Gasser Frida (Bilčovs), 3. Kelih Žalika (Celovec) Moški nad 30 let: t. Uršej Jože (Jesenice), 2. Nunar Andrej (Ljubljana),
3. Peterka Jože (Jesenice)
Zveza slovenskih organizacij ob svoji H-letnicl na FILMSKI VEČER (z diskusijo)
*v petek 29. februarja 1980 ob 19.30 uri v sejni dvorani SPD .Borovlje" [pri Bundru) v Borovljah *v soboto 1. marca 1980 ob 19.30 uri v UGB hiši v Hodišah [gostilna Haf-nersee)
Film „Ta hiša je moja pa vendar moja ni" obravnava dogajanja na Koroškem po drugi svetovni vojni [zmaga nad fašizmom, podpis avstrijske državne pogodbe, delovanje koroškega Heimatdiensta, podiranje dvojezičnih napisov v letu 1972 in solidarnostno gibanje).
Po filmu se bomo pogovorili o aktualnih problemih in vprašanjih.
Tudi v drugem polčasu ni trajalo dolgo, ko je G. Zablatnik ponovno presenetil nasprotnikovega vratarja. Moč igralcev SAK-a, ki so jo brez dvoma pridobili na pripravah v Izoli, se je najbolj izkazala v situaciji, ki je bila povod do 5. gola za SAK. Po podaji je M. Hobel skoraj od sredine igrišča z lahkoto prehitel dva nasprotnika, nato preigral še vratarja in zabil gol. 6. gol je dal Rogi v za vratarja nedosegljivi dolgi kot. Častni gol za Vrbo je dal srednji napadalec. Za končni rezultat pa je zopet poskrbel Martin Hobel po napaki nasprotnikove obrambe.
Čeprav nasprotno moštvo ni bilo merilo, se je le videlo, da so se igralci
REZULTATI SANKARSK1H TEKEM V PODJUNI
Dekliška skupina do 16 let: t. Marica Smrtnik, 2. Rozi Benetik, 3. Dijana Olip
Moška skupina od 16. leta naprej:
t. Hanzi Smrtnik, 2. Stanko Hader-lap, 3. Metod Olip Moška skupina od 3$. leta naprej:
1. Lovrenc Tomaž, 2. JakobWoschitz, 3. Miha Golavčnik Splošna skupina — moški od 17. do 3$. leta: t. in najboljši dneva Jože Karničar, 2. Flori Miklau, 3. Milan Hribar
POPRAVEK
V zadnji številki našega lista, v poročilu o vremenskih razmerah na Belščeči v januarju, je bila količina padavin v Kotmari vasi napačno zapisana (74.5 mm). Pravilen podatek je 56.3 mm.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo ln uprava: 7021 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10, tel. H 5 50 - Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje
RAD!0-TELEV!Z!JA
s 7.
TOREK, 4. 5.: 9.15 TV v šo)! — 17.00 Poročita — 17.05 Jakec in čarobna iučka —
17.20	Pisani svet — 17.55 Gtasbena oddaja
—	18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Mostovi-Hidak — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Aktuaina oddaja — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Grozdi mojega vinograda, TV nadaijevanka — 21.50 V znamenju —
22.05	)z koncertnih dvoran.
SREDA, 5.	9.30 TV v šoti — 17.10 Po-
ročita — 17.15 Z besedo in siiko — 17.30 Bizanc, dokumentarna serija — 18.00 Zapisi za miade — 18.35 Mozaik — 18.40 Obzornik — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka
—	19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna —
SREČANJE
bivših dijakov iz internata v Radovljici s profesorjem Žitnikom v ponedeljek 7. aprila 1980 ob 14. uri v hotelu Obir v Železni Kapli.
19.30	Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja
—	20.00 Fi!m tedna: Tokijska zgodba, japonski fiim — 22.10 Propagandna oddaja
—	22.15 V znamenju.
ČETRTEK, 6.	9.10 TV v šoti — 17.00 Po-
ročita — 17.05 Zivijenje na zemtji, dokumentarni fiim — 17.55 Svetiinik — 18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Mtadi o mtadih — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 V živo —
21.30	Propagandna oddaja — 21.35 Gtas-beni magazin — 22.20 V znamenju.
SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC
PETEK, 29. 2.: 14.10 Koroški obzornik — Zabavna giasba — Spominjamo se treh znamenitih Siovencev: Simona Šubica, Maria Osane in Franca Pirca.
SOBOTA, 1. 5.: 9.45 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDELJA, 2.	7.05 Duhovni nagovor —
Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 5. S.: 14 10 Koroški obzornik — šport — !z tjudstva za tjudstvo.
TOREK, 4. 3.: 9.30 Land an der Drau — Deieta ob Dravi — 14.10 Koroški obzornik
—	Otroci, posiušajte (M. Kitek: O gozdni viti Siivani) — Skiadbe za deco.
SREDA, 5. 5.: 14.10 Koroški obzornik — Vese)! vai.
ČETRTEK, 6. 5.: 14.10 Koroški obzornik — Giasbeni mojstri — 100-!etnica rojstva tit. zgodovinarja !vana Grafenauerja.
matineja — 11.05 Zapojmo pesem — Svetovna reportaža — 11.40 Zapojte z nami —
12.10	Godata v ritmu — 12.30 Kmetijski nasvet! — 12.40 Veseti domači napevi — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Kuiturna panorama — 14.55 Minute za EP — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 „Vrti)jak" — !7.05
Minute za EP — 19.00 Večerni radijski dnevnik — 19.35 „Miadi mostovi" — 21.30 Oddaja za naše izseijence — 23.05 Lirični utrinki — 0.05 Nočni program.
NEDEUA. 2. S.: 4 30 Dobro jutro! — 6.1S Danes je nedetja — 7.00 Jutranja kronika
—	8.07 Radijska igra za otroke — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 11.00 Pogovor s posiušaici — 11.10 Voščita — 13.20 Za kmetijske proizvajatce — 14.05 Humoreska tega tedna — 14.25 S popevkami po Jugo-staviji — 15.10 Pri nas doma — 16.15 Minute za EP — 17.05 Poputarne operne me-iodije — 17.50 Zabavna radijska igra —
19.00	Večerni radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci! — 20.00 V nedeijo zvečer —
23.10	Mozaik meiodij in ptesnih ritmov — 24 00 Poročita — 0.05 Nočni program.
PONEDELJEK, 3. 5.: 4.30 Dobro jutro) — 6.50 Dobro jutro, otroci) — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 9.05 Z radiom na poti —
10.05	Rezervirano za . . . — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.0 iz naših krajev — 13.30 Priporočamo vam
—	14.05 Pojo amaterski zbori — 14.25 Voščita — 14.55 Minute za EP — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 „Vrtiijak" — 19.00 Večerni radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci) — 20.10 !z naše diskoteke — 23.10 Za tjubitetje jazza — 24.00 Poročita.
TOREK, 4. 3.: 4.30 Dobro jutro) — 6.20 Rekreacija — 8.08 Z giasbo v dober dan —
9.05	Z radiom na poti — 10.05 Rezervirana za . . . — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.00 !z naših krajev — 14.05 V korak z mtadimi — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 „Vrti!jak" — 19.00 Večerni radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci!
—	Siovenska zemija v pesmi in besedi —
22.20	informativna oddaja za tujino — 23.10 S popevkami po Jugostaviji — 24.00 Poročita — 0.05 Nočni program.
SREDA, 5. 3.: 4.30 Dobro jutro! -- 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem) — 8.03 Z gtasbo v dober .dan — 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Rezervirano za . . . — 12.1P Veiiki zabavni orkestri — 12.40 Ob izvirih ijudske giasbene kuiture — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.25 Voščita — 15 00 Dogodki in odmevi — 16.00 „Loto vrtiijak" —
18.00	Zborovska giasba v prostoru in času
—	19.00 Večerni radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci) — 20.00 Koncert za besedo — tjubezen — 21.05 200 tet stovenske opere — 22.30 Revija siovonskih pevcev zabavne gtasbe — 23.10 Jazz pred poinoč-jo — 24.00 Poročita — 0.05 Nočni program-
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 2?. 2.: 4.J0 Dobro jutro — 5.00 Vremenska napoved, poročila In obvestila — 5.50 Jutranja kronika — 6 00 Vremenska napoved, poročila — Dobro jutro, rojaki na tujeml — 6.50 Dobro jutro, otroci!
—	8.08 Z glasbo v dober dan — 8.30 Glasbena pravljica — 8 40 Naši umetniki mladim poslušdlcem — 7.05 Z radiom na poti
—	10.05 Rezervirano za . . . — 11.35 Znano In priljubljeno — 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov In narodnosti
—	12.50 Kmetijski nasveti — 13.00 Iz naših krajev — 13.30 Priporočajo vam ... — 13.50 človek in zdravje — 14.05 Pastorali in dl-vertimento — 14.25 Voščila — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 ..Vrtiljak" — 18.55 Minute za EP — 17.00 Večerni radijski dnevnik — 17.35 Lahko noč, otroci! — 17.45 Z Blejskim kvintetom — 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . . — 21 05 Oddaja o morju In pomorščakih — 22.30 Besede In zvoki iz logov domačih — 25.05 Lirični utrinki — 23.10 Petkov glasbeni mozaik — 0.05 Nočni program.
SOBOTA. 1.	4 30 Dobro jutrol — 6.50
Dobro jutro, otroci! — 8.08 Pionirski tednik
—	7.05 Z radiom na poti — 10 05 Sobotna
Opozarjamo v:e ljubitelje slovenske knjige, da :t lahko
BREZPLAČNO tZPOSOJATE KNJIGE v Slovenski študijski knjižnic). SSK trna svoje prostore v dijaš-kem domu Slovenskega šolskega društva, Tarvtser Straf)e 16, tel. 8Z9 68.
Knjižnica posluje v ponedeljek in torek od 10. do 18. ure, v sredo, četrtek in petek pa od 8. do 16. ure.
SSK dobiva nekako od 1. 1974/ 7$ ves obvezni izvod SRS. Poteg tega zbiramo tud) t. t. avstrijsko stovenico. Knjtge so zelo različne vsebine tn so namenjene vsem starostnim stopnjam ter poklicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi Vas nekatere zanimale.
VESEUMO SE VAŠEGA OBtSKAl Slovenska študijska knjižnica Tarviser Straf)e 16 90Z0 Ceiovec
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na osrednji koncert
KOROŠKA POJE
v nedeljo 9. marca 1980 ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu. Sodelovali bodo domači pevski zbori in pa tudi Iz Slovenije.
Prisrčno
KATOLtSKi DOM PROSVETE V TINJAH
^Sobota 1. 3. od 14.—17. ure TEČAŽ ZA SADJARJE iN KMETE Predavatelj: inž. Volentin Benedičič
*	ponedeijek 3. 3. ob 17.30 uri JEZi-KOVN) TEČAJ ..slovenščina za začetnike". Predavatelja: v Celovcu, učitelj Franc Krištof; v Tinjah, ravna-teij Mirko Srienc
41 sreda S. 3. od 14.—17. ure TEČAJ ZA GOSPODtNJE, ZA PRtJATELJE VRTA )N ROŽ. Predavatelj: dipl. inž. hort. spec. Jože Strgar
*	torek 4. 3. od 14.—18. ure tNTEN-ZtVNt TEČAJ SLOVENSCtNE Vodita: sr. dr. Mihaeia Kiun in žpk. Lovro Kaseij
Industrijsko podjetje v Rožu išče izkušenega
knjigovodjo
(ali knjlgovodklnjo)
za mnogostranske naloge. Prednost imajo kandidati, ki obvladajo oba deželna jezika. Dopise na upravo „S!oven-skega vestnika".
Menjava denarja
Stanje v četrtek 28. februarja 1980
Za 100 din dobite	53.— šil.
Za 100 din plačate	60.—šil.
Za 100 Ur dobite	1.49 šil.
Za 100 tir plačate	1.58 šil.
Za 100 mark dobite	706.50 šil.
Za 100 mark piačate	722 80 šil.