Okoli 3.000 partizanov in aktivistov odporniškega gibanja na Tržaškem mima priznanja, ki bi ga po zakonu morali imeti. Prizadevanja, da bi to priznanje dosegli, se nadaljujejo. O teh vprašanih so govorili tudi na srečanju na Opčinah (Poročilo objavljamo na 2. strani.)
Nihče si ne more lastiti
C*
monopola nad Slovenci
Ustanova za razvoj kmetijstva
mora rešiti vprašanja slovenskih kmetov
Tri tedne je trajala razprava o deželnem zakonu o Ustanovi za razvoj kmetijstva v deželi Furlanija - Julijska krajina. V teku splošne razprave in razprave o posameznih členih zakonskega osnutka je govorilo veliko število deželnih svetovalcev, med temi tudi svetovalci K.PI: tovariši Baciccii!, Sema, Bosari, Bergomas, šiškovič in Coghetto, tov. Moschioni pa je bil manjšinski poročevalec.
Zaradi predmeta, ki ga je obravnaval in ki se tiče predvsem slovenskih delov ozemlja dežele, objavljamo v izvlečku govor tov. šiško-viča.
V začetku je tov. šiškovič poudaril, da zakonski osnutek deželne vlade ne zadovoljuje, ker predvideva takšno ustanovo za razvoj kmetijstva, ki ne bo imela bistvenih pooblastil, da načrtno in temeljito začne delo za spremembo razmer v kmetijstvu. Ustanova, ki bo imela le nekatere pristojnosti pri pobudi nekaterih sprememb in pri koordinaciji številnih ustanov, ki že delujejo na kmetijskem področju, bo težko rešila nekatera zelo pereča vprašanja prebivalstva, ki se bavi s kmetijstvom.
Vrsto vprašanj bi ustanova morala rešiti v zvezi s kmetijstvom na Tržaškem, a to bi pomenilo predvideti veliko več pobude in veliko več finančnih sredstev, človeku, Id se bavi s kmetijstvom v deželi in gleda vse iz vidika razsež-nih ozemelj furlanskega kmetijstva, se bodo zdela vprašanja na Tržaškem malo pomembna. Dejstvo pa je, da bi lahko smotrna politika na tem področju dosegla velike gospodarske rezultate. Predvsem je treba poudariti, da je kmetijska površina na Tržaškem po vojni zelo omejena ne samo zaradi neizogibne razširitve mestnega in industrijskega prostora, pač pa tudi zaradi nesmotrne in marsikdaj čisto politične usmeritve v raziaščevanju najboljših zemljišč, tako v mestni periferiji kat v nekaterih okoliških občinah. Dejstvo je, da se sedaj sliši, kako zahteva ustanova za industrijsko pristanišče razlastitev še nadaljnjih 2.650.000 kv. m in od teh kar 1.750.000 kv. m v dolinski občini. Če pomisilmo, kaj je bila takoj po vojni dolinska občina in kaj je danes, prihajamo do zaključka, da je ta občina najbolj razlaščena občina v Italiji. Pri tem se odgovorni čini-telji ne ozirajo na smotrnost svojih zahtev, pač pa korakajo dalje, medtem ko se prav gotovo ne dotikajo tistih površin, ki bi jih za urbanistične ali druge smotre lahko dobili v samem mestu. Podoba je, da se odgovorni činitelji ne upajo dotikati določenih interesov, medtem ko se ne ozirajo na nobene pomisleke in proteste, ko gre za raz-laščevanje rodovitne zemlje Slovencev tako v tržaški kot v dolinski občini.
Po nekaterih podatkih se danes na Tržaškem ukvarja s kmetijstvom 808 družin in 2000 delovnih ljudi. Pred leti je bila slika popolnoma drugačna. Nekaj tisočev ljudi pa se ukvarja s kmetijstvom le po-
tem, ko je opravilo svojo dolžnost v drugih vrstah zaposlitve. Od teh kmetovalcev 70 odst. ima nad nad 50 let, mladina se noče baviti s kmetijstvom, ker ne vidi v njem nobene perspektive. Perspektive pa obstajajo, če bi se vodila pravilna usmerjevalna in podporna politika. Tržaško kmetijstvo) je kot nalašč ustvarjeno za živinorejo, vrtnarstvo, vinogradništvo in cvetličarstvo. Še obstoječi kmetje so se začeli spontano brez nikakršne podpore specializirati v teh panogah kmetijstva, a brez določene podpore ne more biti razveseljiv rezultat. Živinoreja je visoko specializirana, a število glav živine stalno upada, ker je vse še vedno odvisno le od dobre volje posameznikov.
Ravno tako vrtnarstvo ni bilo deležno do sedaj nobene podpore, nasprotno mu manjkajo nekateri nujni pogoji: voda, poti, elektrika, semenarne, specializirana središča za sortiranje vrst, ugodni pogoji prt plačevanju določenih pristojbin (na primer vode). Ogromna'količina dobre, najboljše zemlje za vrtnarstvo jé bila izgubljena pri razlastitvah; znano je, da je vrt lahko donosen samo po dolgem in trudapolnem delu. Kar se tiče vinogradništva se oblasti sploh ne zanimajo, da bi ga podprle, usmerile, mu pomagale pri specializaciji. Cvetličarstvo, ki bi lahko prinašalo Trstu velike dohodke, je ravno tako prepuščeno samemu sebi in spontanosti nekaterih pridnih in marljivih ljudi.
Kmetijska površina trpi veliko škodo tudi zaradi še vedno neurejenih razmer v zvezi z jusarskimi zemljišči v vseh občinah pokrajine. Računa se, da je približno od 6 do 7000 ha zemlje jusarskega značaja. Dogaja se, da je vsa ta zemlja dejansko izgubljena za kmetijstvo, ker nima nihče interesa, da jo meliorira, dokler se problem ne uredi. Ustanova za kmetijstvo bi morala napraviti konec s tem zavlačevanjem, ki zadeva koristi posameznikov in skupnosti, saj gre za približno vrednost 7 milijard lir.
Problemi kmetijstva na Tržaškem velevajo visoko specializacijo kmetovalcev, zaradi česar so potrebne šole, tečaji, predavanja, katera pa morajo biti v slovenščini, ker je 99 odst. kmetov na Tržaškem slovenske narodnosti. Vsi dosedanji tečaji ali predavanja so bila brezplod-1 na, ker so bila v italijanščini. Nobenega pozitivnega učinka nima niti dejavnost «Ente Rinascita Agricola», ki organizira le mednarodno cvetličarsko razstavo, razstavo psov in ima v svojem statutu namen «razvoja planšarskih koč», kar je dokaz, več, da nima nič skupnega s stvarnostjo tržaškega kmetijstva. V pristojnih in na raznih ravneh ob-iastev, ki se bavijo s kmetijstvom, marajo biti zaposleni slovenski visoko specializirani strokovnjaki.
Glede Goriških Brd je tov. šiškovič dejal, da ne smemo pozabiti, kako plodna je ta zemlja, a kako nesrečna je bila, ker je bila popolnoma razrušena v teku obeh svetovnih vojn. Tu gre predvsem za reši-| tev poleg sličnih problemov kot na
Tržaškem, tudi osnovnega problema zemljiške posesti. Kmetje slovenske narodnosti so tam le v odnosu odvisnosti do 5-6 veleposestnikov vi-soiicodonečih aristokratskih naslovov. Ustanova za kmetijtsvo bi morala imeti med svojimi nalogami tudi kompetenco, da dà zemljo tistemu, ki jo obdeluje, a žal deželna večina tega noče vstaviti v zakon. Poleg tega osnovnega problema so Goriška Brda v stanju popolne zapuščenosti, saj ni pravih poti, ni vode, ni moderne elektrifikacije, ni niti pravih kmetijskih poslopij. In vendar bi bila lahko ta zemlja pravi raj za živinorejo, vinogradništvo, sadjarstvo. Dežela mora pomagati ljudem, ki tam obdelujejo zemljo v zelo težkih in marsikdaj primitivnih pogojih. Zato bi bila potrebna velika sredstva, saj ti ljudje niso krivi, da sta jih kar več ko preveč prizadeli obe svetovni vojni.
V pogledu Beneške Slovenije je tov. šiškovič dejal, da se odgovorni činitelji spomnijo teh ljudi in te zemlje samo v trenutku, ko je tre-(Nadaljevanje na 4. strani)
Nad Severnim Vietnamom so 4. aprila letos sestrelili petstoto ameriško letalo. To je javno priznalo ameriško vojaško poveljstvo.
Letalska ofenziva v Vietnamu je doslej stala Američane več kot eno milijardo dolarjev. Uradni ameriški podatki povedo, da je bilo ujetih 120 do 140 pilotov, medtem ko cenijo število pogrešanih na 200 do * 250. V resnici pa se ve, da je bilo ujetih ali ubitih mnogo več pilotov. Računa se, da Američani odvržejo na mesec vsaj 50.000 ton bomb na Vietnam. Strokovnjaki cenijo, da stane ameriška letalska ofenziva vsako minuto celih 2000 dolarjev, to se pravi 2,880.000 dolarjev na dan. V tej vsoti pa niso vštete človeške žrtve in ne škoda, ki jo povzročijo bombardiranja.
Uradni podatki navajajo, da so ameriški bombniki do začetka tega leta v Severnem Vietnamu uničili ali poškodovali 5000 mostov, 3000 vagonov, 7000 kamjonov, 5000 transportnih ladjic in bark. Kritiki pa pravijo, da Severni Vietnamci hitro popravijo poškodovane mostove, železniške proge in ceste ali poiščejo druge poti, kamione in druga prevozna sredstva pa zlahka nadomestijo. Zagovorniki bombardiranja na ta argument odgovarjajo, da je bil Severni Vietnam prisiljen odtegniti z dela 200 do 300 ti-
Okrog polovice marca je naš list prejel «Vestnik, Aktualnosti iz političnega življenja Furlanije - Julijske krajine» štev. 2, ki ga izdaja tr-žaška pokrajinska Komisija za tisk Socialistične stranke Italije (FSi) s sedežem v Trstu, Trg Goldoni 10. Ta številka obravnava več vrst vprašanj, ki zadevajo levi center v Trstu m predvsem odnos levega centra do slovenske manjšine.
Razveseljivo je dejstvo, da se je tudi FSI spomnila, ua ima v svoji sredi nekaj članov slovensKe narodnosti in da je v tonitem času izdala dve številki ciklostiiiziranega «Vestnika», čeprav se je do sedaj spomnila, da obstajajo Slovenci le za časa volilnih kampanj. Ninče ne bo mogel trditi, da FM nima kot stranka toliko denarja, da m ne mogla tiskati, če že ne vsak teden, vsaj vsak mesec kakšen bilten v slovenščini, zlasti še ker se v svojim «Vestniku» baha, da je edina «zaščitnica» Slovencev in to v polemiki s komunisti in s Slovensko Skupnostjo (s Krščansko demokracijo in Botteri-jem pa ne, glej, glej!).
Manj razveseljivo je dejstvo, da ta bilten izdaja «pokrajinska komisija za tisk PSI», čeprav je bila —
soč ljudi in jih zaposliti pri popravljanju cest in mostov. Od 500 ameriških letal doslej izgubljenih nad Severnim Vietnamom, so jih deset isestrelila lovska letala MIG, 30 do 40 so jih sestrelili z «zemlja-zrak», ki jih je Severni Vietnam dobil od Sovjetske zveze, preostalih 450 letal pa so sestrelili s konvencionalnim protiletalskim orožjem. Najbolj črn dan za ameriško letalstvo v Vietnamu je bil lanski 2. december, ko je bilo sestreljenih osem letal in so Američani izgubili 13 letalcev.
Izjava tržaškega odbora za mir
Tržaški odbor za mir in neodvisnost Vietnama je v zvezi s prihodom ameriških vojnih ladij v Trst objavil, sporočilo, v katerem obsoja prihod ladij, ki so sredstvo za izvajanje genocida v Vietnamu. Odbor izjavlja, da se ne pridružuje u-radnim ceremonijam, ki so v zvezi z bivanjem omenjenih ladij v tržaškem pristanišču, in ne uradno izraženim dobrodošlicam; obenem odbor vabi vse miroljubne sile, naj dajo svoj prispevek prizadevanjem, da bi vietnamsko ljudstvo doseglo mir, svobodo in neodvisnost.
če se motimo, naj nam trzašiti socialistični tovariši oprostijo — oo Koncu meseca oKtoOra lani na svečani in zgouovmSKi Konsuiuami u-stanovijena «z^uruzena stranka rš>i-FBDt». To torej pomeni, oa je «vest-mK» glasilo ic enega aela združene socialistične sirarnce, medtem ko je ostali del zamzene stianKe, to je Pi>Di, ostal v odnosu ao Slovencev popolnoma orezorižen, ali pa sovražen, kot je ou oa isi-o. leta dalje. Če je tako, imamo torej v združeni socialistični strania v Trstu ave «načett» glede Slovencev, kar pa je gioooKo negativno m nesocialistično.
Se manj razveseljivo kot to drugo dejstvo pa je način, kako se je pisec «Vestnika» lotil polemiziranja s komunisti v zvezi z vprašanji slovenske manj sme in stališča delavskih strank v trstu v odnosu do tega vprašanja, ce se ne motimo je «Delo» pred tremi številkami oDja-vilo članek, s katerim je skušalo začeti določeno Konstruktivno razpravo med strankami, ki se zavzemajo za rešitev siovenskin vprašanj, zlasti pa med socialisti in komunisti, ki so si vsaj v števiimn «načelih» zelo sorodni ali enakomisleči. Sedaj da je začel «Vestnik» uporabljati v odnosu do komunistov takšno frazeologijo, da se človek sprašuje, kje jo je jisec «Vestnika» našel.
Zadeva nas je prizadeta, ker mislimo, da je taksna polemika škodljiva in sili k polemičnim obračunom, ki smo jih — priznamo — začeli uporabljati že takoj v začetku pričujočega članka v dokaz, da ima lahko vsaka stranka maslo na glavi, a da ga ima socialistična toliko, da bi lahko z njim skuitali kar čedno količino čorbe.
Ne bomo se dotikali polemike, ki jo «Vestnik» vodi s Slovensko skupnostjo. Tudi mi misiimo, da se marsikdaj Slovenska skupnost «diči» s tujim pavjim perjem in se tudi mi sprašujemo, kje je bila 20 let (An nekateri njeni predstavniki tudi med narodnoosvobodilno borbo), a vseeno se nam zdi, da je zelo zanimivo opazovati, kako se zavezniki med seboj tepejo, čeprav bi morda to lahko uredili z drugačnim tonom in z drugačnimi izrazi, kot jih beremo v «Vestniku». Čudno se nam le zdi, da socialisti nimajo prav nič kaj pripomniti proti Krščanski demokraciji in se ubračajo kot razjarjeni levi le proti tistim, ki se zavzemajo za rešitev slovenskih vprašanj. Nas ne bodo morda hoteli prepričati, da so Krščanski demokrat-je postali kar nenadoma in po zaslugi levega centra krotke ovčice z veliko ljubeznijo do Slovencev!
Sedaj pa k nekaterim vprašanjem, ki jih postavlja «Vestnik». Najprej se nam zdi nemoralno tekmovanje med Slovensko skupnostjo in socialisti o tem, da so «edini» zaščitnik Slovencev. Ali ne mislijo ti gospodje in tovariši, da bi bilo dobro biti zmernejši in skromnejši, saj obstaja tu tudi Komunistična partija in, če nje nočejo priznati, obstajajo njene slovenske množice, ki se skupno z množicami PSI in Slovenske skupnosti borijo za iste cilje. V sedanjem času pustite pravdo o monopolu med Slovenci, ker
(Nadaljevanje na 4. strani)
UUUUUUOOOUOOOOOOOOOOOOOGOOOOOUO DOOOOOOOOUUOuoOOOOOOOOOOOGOO
Ameriški napad se veča
Vietnamski borci sestrelili nad 500 ameriških letal
Vojna v Vietnamu zajema vedno večji obseg. Ameriška agresija povzroča vedno hujšo nevarnost, da se bo vojna razširila. Američani so ustanovili v Tajski veliko oporišče za bombnike. Generalni tajnik OZN U lant je pred dnevi izjavil, da je danes mir v Vietnamu bolj daleč, kot je bil še pred kratkim. Spričo velike vojne nevarnosti se v raznih delih sveta množijo manifestacije za mir. V sredo je bila velika manifestacija v Rimu. Organiziral so jo komunisti, socialisti in PSIUP.
2- DELO
14.4.1967
GOVORI • RAZGOVORI • RAZGOVORI • RAZGOVORI • RAZGOVORI • RAZGOVORI • RAZGOVORI • RAZ
O partizanskem spomeniku v Zgoniku
Srečanje partizanov
na Opčinah
Komunalne zadeve
v Lonjerju in Podlonjerju
V	Zgoniku bodo zgradili spomenik pauiim za svobodo. Če ne bo prišlo do kakšnih nepredvidenih zaprek bodo spomenik odkrili že letos poleti.
Srečali smo se z županom tovarišem Josipom Guštinom ter ga prosili, naj nam kaj več pove o Lej zadevi. Povedal nam je naslednje:
«Spomenik padlim bo zgrajen. Na to smo lahko upravičeno ponosni. Sklep našega občinskega sveta so odobrile nadrejene oblasti. Občinski odbor želi, da bi bil spomenik zgrajen že julija letos ter da bi ga slovesno odkrili ob obletnici padca fašizma. Načrt, ki je ze odobren, je izdelal arhitekt Dano Jagodic iz trsta. SpomeniK bo imel obliko piramide in bo iz raznih vrst kraške-ga kamna. Na njegovem podstavku oo vklesan napis „Padhm za svobodo” v slovenskem in italijanskem jeziku.»
«Kje bo stal spomenik?» smo dalje vprašali tovariša župana. Odgovoril nam je:
«Stal bo pred županstvom, na kraju torej, ki je zelo primeren, saj sta tam zraven tudi šola in športno igrišče.»
«Koliko bo stal spomenik?»
«Stal bo 1,50U.0UU lir. Občani so doslej prostovoljno prispevali okoli 400.0U0 lir. Razliko bomo krili iz občinskega proračuna za leto 1966, ki je bil tudi odobren od kontrolnih organov.»
Občinski svet v Zgoniku je, kot je znano, sprejel sklep o postavitvi spomenika padlim za svobodo že na svečani seji ob dvajsetletnici zmage nad nacifašizmom, nadrejene oblasti pa so ta sklep potrdile januarja letos.
Ceste, razsvetljava, šola v Saležu, poljski čuvaj
V	razgovoru, ki smo ga imeli z županom, smo se dotakniti tudi drugih občinskih zadev. Povedal je, da so skoraj vse ceste na področju občine v glavnem ze urejene; da je v teku asfaltiranje ceste, ki pelje z železniške postaje Prosek v Rep-nič; da je občinska uprava prejela 3 milijone hr izrednega prispevka od vladnega komisariata za ureditev ceste iz Repniča v Zagradec, da pa ta prispevek ne bo kril vseh stroškov, čeravno bo delo izvedla SELAD. Je pa še vedno nerešeno vprašanje ceste, ki pelje iz Briščkov na pokraj insko cesto. To cesto je uredila železniška uprava, toda rekli bi le napol. Kmetje se pritožujejo, ker graditelji niso uredili dohodov na preurejeno cesto. Pri železniškem podvozu ni 'kanalizacije in ob deževnem vremenu je tam velika luža. Vojaška vozila kvarijo to cesto. V resnici je danes že težko prehodna. Zaradi tega so tudi protesti. Občina je napravila potrebne korake za odpravo nevšečnosti, toda doslej ni še zadovoljivih rezultatov. Upati je, da bo tudi to vprašanje v bližnji bodočnosti rešeno. Predvsem pa mora biti jasno, kdo naj skrbi za to cesto, občina ali pokrajina.
«Občinska uprava — je dejal dalje župan Guštin — ima namen prenoviti omrežje javne razsvetljave v vseh vaseh. Seveda ne zmore napraviti vsega hkrati. Omrežje bomo obnovili vsako leto v eni vasi. Začeli bomo v Briščkih. Ta pa zato, ker je vas velikega turističnega pomena.»
«Znano nam je, da so v teku neka dela v šoli v Saležu. Ali bi nam povedali kaj več o tem?»
«Poslopje bomo temeljito prenovili. Šola bo imela centralno ogre-
Prejšnji četrtek zvečer je bilo v Prosvetnem domu na Opčinah izredno srečanje partizanov s Tržaškega. Kljub izredno slabemu vremenu je bilo prisotnih izredno dosti bivših borcev in aktivistov. Srečanje, ki je bilo pod pokroviteljstvom pokrajinskega odbora ANPI, je vodil tovariš Danilo štubelj z Opčin, govorili pa so tovariši Dušan Lovriha, član pokrajinskega odbora ANPI, Arturo Calabria, predsednik istega odbora, in Oskar Kjuder, član pripravljalnega odbora za mednarodni partizanski shod v Bazovici.
Tovariš Lovriha je govoril o pomenu, ki ga imajo srečanja partizanov. Poudaril je, da je treba nenehno čuvati pridobitve, ki so bile priborjene za ceno tolikih žrtev ; tem bolj jih je treba čuvati tudi zato, ker se tu in tam pojavlja re-vanšizem. Poudaril je tudi, da mora partizanske borce tako kot v osvobodilnem boju tudi v miru prevevati tovarištvo. Naglasil je tudi potrebo po čim tesnejših tovariških odnosih med slovenskimi in italijanskimi partizani, med ANPI in Zvezo borcev v Sloveniji in Jugoslaviji. Poudaril je tudi potrebo po največji solidarnosti z vietnamskimi partizani.
Tovariš Calabria je obravnaval predvsem o vprašanjih priznanja, ki jih morajo doseči slovenski in italijanski partizani na Tržaškem. Gre za moralno in tudi gmotno priznanje, je poudaril govornik ter dodal, da imajo pravico do tega
Že mnogokrat smo podčrtali, da se tržaška Občinska uprava premalo zanima za vprašanja mestne o-kolice. Da je tako so mnogokrat pisali tudi drugi časopisi.
Tudi iz Barkovelj prihajajo podobne pritožbe. In vendar so Bar-kovijei znano letoviščarsko pred-
vanje. Stavbo bomo tudi prepleskali in prebarvali okna in vrata. V ta namen je bilo nakazanih štiri milijone lir. Dela so že v teku in bodo končana še letos. Tako bo ta šola dokončno sodobno urejena.»
In še zadnje vprašanje: «Ali bo občinska uprava kaj ukrenila za to, da zaščiti travnike pred nedeljskimi izletniki?»
«Da. Ker nedeljski izletniki povzročajo vedno večjo škodo na travnikih, smo sklenili, da bo že od Le ga meseca dalje občinski poljski čuvaj vršil službo tudi ob nedeljah In praznikih. Čuvaj, oblečen v uniformo, bo primemo skrbel za to, da bodo tudi izletniki iz mesta spoštovali predpise.»
priznanja vsi tisti, ki so sodelovali v velikem protifašističnem boju in so dali svoj delež za zmago nad nacifašizmom za demokracijo. Prisotne je seznanil zakonskim predlogom, ki je bil predložen v parlamentu že pred dvema letoma in pol. Naglasil je tudi potrebo po čim močnejši partizanski organizaciji, v katero naj se vpišejo — v kolikor tega še niso storili — vsi slovenski in italijanski partizani in aktivisti. Močna organizacija ANPI je lahko porok za dosego pravic, ki pritičejo tako borcem kot aktivistom osvobo-dilnega gibanja.
Tovariš Kjuder je govoril o velikem partizanskem snodu, ki bo 29. in 3U. julija letos v Bazovici in ki bo imel mednarodni značaj. Ta shod, ki bo pod pokroviteljstvom pokrajinskega odbora ANPI iz Trsta in ki ga pripravlja posebni pripravljalni odbor ima za cilj okrepiti akcijo za dosego priznanja kvalifikacije borcem za svobodo. Na ta shod bodo povabili tudi zastopnike partizanskih združenj iz Jugoslavije in Avstrije in morda tudi z nekaterih drugih dežel. Manifestacije se bodo udeležili tudi številni predstavniki italijanskih partizanskih združenj. Predvidena je tudi velika kulturna prireditev, na kateri bodo nastopiK pevski zbori s Tržaškega, iz Slovenije in iz Bologne in razne godbene skupine. V okviru prireditve bo tudi grafična razstava. Na osrednji manifestaciji bo govoril tudi predsednik italijanskih partizanov tovariš Boldrini.
mestje. Posebno zanemarjen je zgornji del tega kraja. Ceste, ki spajajo gornji del Barkovelj z o-brežnim delom so v zelo slabem stanju. In vendar so prav te ceste velikega pomena, predvsem za domačine. Prizadeti so zlasti šolski otroci, pa tudi gospodinje, ki hodijo dnevno v spodnji del Barkovelj, kjer je šola, kjer so trgovine, ribarnica itd.
Občinska svetovalka tovarišica Jelka Gerbec je pred dnevi naslovila občinskemu odborniku za javna dela vprašanje, v katerem se zavzema za ureditev zgornjega odseka Ulice Panzera do Furlanske ceste ter za ureditev kanalizacije; za obnovo in tlakovanje gornjega dela Ulice Lavareto; za popravilo cestišča ter ureditev kanalizacije v Ulicah Moncolano, Bonafata, Bove-to in na nekaterih odcepih Furlanske ceste.
Naša svetovalka je vprašala pristojnega odbornika, naj poskrbi tudi za ureditev odseka Furlanske ceste — od štev. 157 do štev. 169, ki je bil poškodovan zaradi zemeljskega usada.
Tržaška občinska uprava je doslej vsestransko zanemarjala predmestja in okoliške vasi. Številna vprašanja že leta čakajo na rešitev. Spregovorimo danes o vprašanjih Lonjerja m roalanjerja.
Donjerci in Fodlonjeroi ze mnogo let čakajo, da bo občina uredila ceste m kanalizacijo, okre-pna javno razsvetljavo m uvedla službo za odvažanje smeti.
Tako v Lonjer kot v Podlonjer so ze pred vec leti prišli nekateri občinski odborniki ter se na lastne oči prepričali, oa so zahteve tamkajšnjih prebivalcev utemeljene, stvarne, pereče in ne pretirane.
iker doslej ni bilo še nič narejenega so na sestankih, ki sta jih sklicali 'sekciji KP, sklenili, da pojdeta dva predstavnika v spremstvu enega občinskega svetovalca na tržaško županstvo in to z namenom, da še enkrat predočijo pristojnim pereča vprašanja ter podkrepijo zahtevo, naj se ta vprašanja čimprej rešijo.
Delegacija na tržaškem županstvu
Preteklo sredo sta torej šla na županstvo tovariša Lucijan Malalan iz Lonjerja in Andrej Kranjec iz Podlonjerja. Spremljal ju je občin-ski svetovalec tovariš lino Greva-tin. Delegacijo je sprejel občinski odbornik Pigmi, ki je odgovoren za vprašanja predmestij in okolice.
Tovariš Malalan je občinskemu odborniku Vigmliju podrobno lo-brazložil vprašanja Lonjerja. Dejal je;
«Cesta, ki pelje iz Lonjerja na Katinaro je v takšnem stanju, ua m moč po njej hoditi. Otroci, ki obiskujejo šolo na KaUnari, so si utrli stezo čez travnike. Zaradi ceste, ki je bolj podobna hudourniški strugi kot pa pravi cesti, ne hodijo ljudje n«i k nedeljski maši na Kaanaro. Prizadeti so tudi tisti vaščani, ki morajo hoditi na zdravniške preglede na JnaM v U-Mci Farneto. Ce bi bila cesta na Katinaro urejena, bi se vozili z avtobusom, ki vozi iz Kat m are m imo sedeža INAM, ker pa je cesta neprehodna, se morajo posluževati lonjerskega avtobusa, iz katerega izstopajo pri javnem vrtu v Ulici Giulia in nato hodijo peš na INAM. Za bolnike, zlasti starejše, je to silno naporno. Neuporabna je tudi cesta, ki vodi iz Lonjerja k Lovcu. Tudi vaška cesta v Gornjem kotu je razorana in brez kanalizacije. Zelo pereče je tudi vprašanje smeti. Ljudje ne vedo več kam naj jih odlagajo. Ni niti zbiralnikov, ni službe za odvažanje smeti, ni pometačev. V prejšnjih časih so cestarji skrbeli tudi za javno snago, danes cestarjev ni več. Pereče je tudi vprašanje javne razsvetljave, zlasti na cesti, ki pelje v Podlonjer in v mesto.
To so vprašanja, ki jih ni moč več zavlačevati. Občina naj sprejme potrebne ukrepe za ureditev cest in kanalizacije, za namestitev posod za smeti, naj uvede službo odvažanja smeti, poskrbi za čimprejšnjo okrepitev javne razsvetljave. To so upravičene zahteve Lo-njerjev.»
Tovariš Kranjec je o vprašanjih, ki so v Podlonjerju zelo čutena, povedal občinskemu odborniku naslednje:
«V starem delu naselja ni kanalizacije. Umazana voda teče po cesti. V deževnem vremenu se cesta spremeni v pravcati hudournik. V Ulici del Tirno so cestna dela že
dolgo nedokončana. Trideset metrov neurejene ceste močno zavira promet. V Ulici Damiano Chiesa je cesta zaprla za promet in občinski uslužbenci že dve leti hodijo vsak večer prižigat rdeče luči, ki opozarjajo voznike na nevarnost. Cesta ob železniškem podvozu je zelo ozka. Hud ovinek ozke ceste predstavlja trajno nevarnost. Prav tam se je zgodilo že mnogo nezgod. In nevarnost je spričo naraščajočega prometa vsak dan večja. Tudi v Podlonjerju je zelo pereče vprašanje smeti. Ljudje jih nimajo kam odlagati. Vsa okolica je že onesnažena. Prebivalci Podlonjerja pričakujejo, da bo občinska uprava sprejela ustrezne ukrepe za čimprejšnji rešitev vseh omenjenih vprašanj.»
Tovariš Kranjec je odborniku za predmestne zadeve predočil tudi vprašanje ustanovitve otroškega vrtca, saj se je Podlonjer v zadnjih letih močno povečal. Potrebno bi bilo tudi primerno otroško igrišče. Danes se otroci, zlasti tisti, ki žive v novem predelu predmestja, igrajo na travnikih ter povzročajo škodo lastnikom. Potrebna je tudi čakalnica na avtobusnem postajališču v Podlonjerju.
Prvi uspeh:
Smeti so odstranili
Občinski odbornik je obljubil, da bo zadeve, ki sta jih predočila predstavnika Lonjerja in Podlonjerja, predal pristojnim občinskim odbornikom.
Ko je bil naš iist že urejen, so nam iz Podlonjerja sporočili, na je ob-činssa služba za odvažanje smeti odstranila kupe odpaaKov In da je pristojni oncinsiti urad dostavil lastnikom zemljišč ob cesti razlastitvene dekrete, kar pomeni, aa bo-uo ozko in nevarno cesto v kratkem razširili.
Gabornik za predmestne in okoliške zaaeve je torej resno upošteval zahteve, ki so mu jih v imenu vseh prebivalcev posredovali naši tovariši.
io vest Ì zadovoljstvom beležimo tudi v našem listu.
Športno igrišče v Križu
Pred leti so ljubitelji ljudskega športa namenili zgraditi v Križu — na gmajni v Diižim Ljudskega doma — primerno športno igrišče. Zal, lepega namena niso mogli u-resničiti, ker ni bilo denarja. Zato nogometna skupina iz Križa še danes nima ustreznega prostora dn se mora vežbati na igriščih v drugih krajih.
Zemljišče v Križu je še vedno na razpolago. Tržaška občinska uprava bi morala priti naproti kriškim športnikom ter jim omogočiti uresničitev njihovih želja!
Pred dnevi je občinski svetovalec tovariš Lucijan Pahor povabil pristojnega občinskega odbornika, naj poskrbi, za to, da bo občinska u-prava sprejela potrebne ukrepe za zgraditev nogometnega igrišča v Križu.
Isti svetovalec je povabil občinskega odbornika za šport, naj bi v počastitev 25. aprila, obletnice osvoboditve izpod nacifašizma, organizirali posebno kolesarsko dirko v Trstu. Podobna kolesarska dirka bo npr. v Laziu. V Trstu bi po mnenju našega svetovalca lahko organizirali tudi razne druge športne prireditve, npr. tekme v odbojki in košarki ter tako tudi na športnem področju primerno počastili zgodovinsko obletnico.
S srečanja partizanov v Prosvetnem domu na Opčinah ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo< >oooooooooooooooooo<
Slabe ceste e Barkovllah
14.4.1967 -
DELO • 3
Enciklika papeža Pavla VI.
Med obiskom v Sovjetski zvezi
Srečanje z vietnamsko mladino
Socialni nauk katoliške 1 cerkve. Snov je preobsežna, da bi jo odpravili v kratkem komentarju, saj cerkev ze najmanj sto let aktivno posega v razprave socialnega in političnega značaja. Naše gledanje na ta vprašanja je različno od gledanja cerkve, toda upoštevati je treba svojstveno misel cerkve, ki vpliva na katoliške množice. Encikliko «Populorum progressio» je vredno proučiti, saj so v njej izražena tudi stališča, s katerimi se moremo strinjati.
I.
Papež Janez XXIII. je pisal svoje enciklike v dobi, ko se je katoliška cerkev pripravljala na koncil, v dobi, ko so jo pretresale silne, pa čeprav malo zaznavne razprave. Smrt Pij a XII. in konec njegovega železnega vodstva je v cer-Rveni hierarhiji sprostila duhove. Iz krize, v katero je zašla rimska cerkev je bilo mogoče iziti samo s požitvijo evangeljske misli, ter z obnovitvijo cerkve v duhu časa.
V svojih naukih je cerkev vedno odražala vlogo, ki jo je imela v družbi določene zgodovinske dobe. Tako poznamo svežino duha pra vidnosti v dobi suženjstva in temačnost srednjeveške knežje posestniške cerkve. Industrijska revolucija osemnajstega stoletja je odtujila od cerkve velike množice proletariata, še prej pa meščanov. Liberalna buržoazija se' je odlikovala po svojem protiklerikalizmu in odgovor cerkvene hierarhije je bil odgovor liberalnemu kapitalizmu v industriji ter poveličevanje kmečkega fevdalnega sveta in srednjeveškega cehovstva.
Tak duh je preveval socialno misel cerkve v devetnajstem stoletju, ko se je prvič pojavilo revolucionarno delavsko gibanje. Protifcapi-talističnamu duhu se je pridružila še ostreje protisocialistična ost. Prva socialna enciklika, «Rerum no-varum» Leona XIL, ima do delavstva in stavkovnega gibanja celo žaljiv odnos. A hkrati je ta enciklika odprla pot političnemu in sindikalnemu gibanju katoličanov. (Tako imenovano «belo» gibanje je v Italiji nastalo predvsem v tekmi z «rdečim» gibanjem in zato, da bi ustavilo njegovo jačanje.)
Ni torej slučaj, če je ravno «Rerum noivarum» odprla v krogih katoliškega sveta živahno razpravo med socialno in idejno naprednejšimi in zastarelimi mračnjaki.
Ta idejni spopad, ki pa je malokrat prodrl v javnost, je polagoma brusil nova stališča. Kolos, ki šteje pol milijarde vernikov, se počasi pomika, saj me more prehitevati in s tem oškodovati notranjega ravnotežja, ki ga vedno izražajo najvišji usmerjevalci — papeži. Od trdnosti papeškega prestola pa je odvisen tudi osebni vpliv posameznih papežev. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da je sorazmerno največji del katoliške hierarhije sestavljen iz Italijanov in da je tudi ta narodnostna pripadnost vplivala na razvoj socialnih naukov cerkve. «Quadragesimo anno» Pija XI. izraža n. pr. prevladajoči korporativizem Italije iz let 1930, «Mater et magistra» Janeza XXIII. pa skrb zaradi bega z dežele v mesta, ki se je pojavil zlasti v letih tako ime-novamega «gospodarskega čudeža». Seveda so te značilnosti le obroben del enciklik.
«Mater et magistra» npr. vztraja pri humanizaciji gospodarstva, pri vrednotenju človeškega dela. Da je to velik, rekli bi neizmeren napredek, nam dokazuje že primerjava z encikliko «Rerum novarum» Leona XIII., v kateri se imenuje proletariat «plebe» in se obsoja stavko kot zločin.
Na to obnovitev je veliko vplival položaj cerkve med delavskimi množicami, kjer je zgubljala postojanko za postojanko. Goreča občutljivost nekaterih krščanskih mislecev je npr. v Franciji privedla do ustanovitve organizacije duhovnikov - delavcev, katero pa je Pij XII. obsodil.
Pred nekaj leti je francoska cerkvena organizacija stopila na čelo naprednega krila. Prišlo je do skupne izjave francoskih škofov, v kateri brsti volja po očiščenju.
Tako odmira trditev, da je «zasebna lastnina proizvodnih sredstev» sveta in nedotakljiva, od Boga postavljena in dana človeku za izpopolnitev.
Z več strani se sliši glas: «To niso svetopisemske vrednote, temveč navlaka rimskega prava».
Enako je nasprotovanje industrijskemu in tehničnemu napredku bilo označeno kot ostanek iz časov polemike agrarnih mogotcev, med katerimi je bila tudi cerkev, do mestnih kapitalistov, v imenu neke pravljične «ere» fevdalizma.
II. vatikanski koncil predstavlja višek obnove katoliške ideje, pa čeprav ga ni mogoče označiti za najnaprednejšega. Ta koncil izraža novo ravnotežje sil in prevlado mlajših, živahnejših (neitalijanskih) cerkvenih 'krogov ter težnjo cerkve, da se otrese idejne pripadnosti zahodnemu svetu, medtem ko druži v svojem objemu afriške, latinsko ameriške in azijske narode.
V tem duhu nastaja «Pacem in terris» Janeza XXIII. Prvič izzveni iz papeževih besed namen govoriti vsem ljudem dobre volje. Cerkev priznava, da obstajajo tudi izven nje sile, ki dobro hočejo in delajo. Odprt je razgovor s svetom in sveta s cerkvijo.
Koncil je želje posameznih kristjanov spremenil v dejstva in pravila. Med nauki, ki so se poživili bistri spet socialni nauk. «Gau-dium et «pes» (snema XIII.) pastoralna konstitucija -o cerkvi v sodobnem svetu jih druži v zaokroženo celoto.
V	prejšnji številki smo objavili daljše poročilo o skupnem posveto-. vanju prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi, odnosno v Slovensko hrvatski ljudski prosveti. To posvetovanje je bilo v Trstu dne 13. marca. Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli celotnega poročila objaviti v isti številki lista, zato zadnji del poročila objavljamo šele danes. Brav-ce prosimo, naj to upoštevajo.
V	razpravo so posegli predstavniki naslednjih prosvetnih društev: Stanko Pertot (Barkovlje), Rafael Grgič (Padriče), Juri Kuferzin in Marij Magajna (Sv. Jakob), Lucijan Malalan (Lonijer), Dolfi Wilhelm in Slava Čebulec (Opčine), Just Pegan :n tov. Grilanc (Salež),' Francko Žerjav in Viktor Bogateč (Križ), Ladi Kocjan in Drago Slavec (Dolina), Angel Žerjal in Viktor Bertok (Škeden), Anton Petaros (Boršt), Marcelo Kralj (Trebče), Milan Komar (Ricmanje), Niko Škamperle (Sv. Ivan), Devan Biber od zbora «Gallus» in prof. Turina, preds. Slovenskega kluba, Marjan Pertot (Prosek) in podpredsednik SHLP Anton Gerlanc.
Razprava je pokazala, da je zanimanje za združitev tako prosvetnih
Pred kratkim je bila v Sovjetski zvezi večja skupina mladih komunistov iz raznih delov Italije. Med njimi so bili tudi nekateri mladinci iz Trsta. Med njimi je bil tudi tovariš Stojan Spetič. Naprosili smo ga, naj za naše bralce opiše srečanje z vietnamskimi mladinci, do katerega je prišlo v Moskvi.
Velika dvorana gostišča «Sitnost», kar pomeni «mladost».
Na velikem rdečem zaslonu se blešči napis: «Za svobodo vief-*
namskega ljudstva». Na predsedniškem odru stoji več mladih, suhih fantov z očmi, ki se iskrijo. Njih koža je bledikasto rumena. To so vietnamski partizani.
V Moskvi smo se namreč med potekom obiska v ZSSR na katerega nas je povabil CK Komso-mola, srečali tudi s predstavniki vietnamskega ljudstva. Prišli bi v Italijo, toda vlada levega centra, ni dovolila njihovega vstopa.
Med fanti, s katerimi smo se razgovarjali, je bil tudi tovariš, ne večji od desetletnega fantiča, ki je nosil na prsih tri medalje Z 40 zvezdicami. Vprašali smo ga,
društev kot dveh osrednjih zvez veliko ter da je združitev možna. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo po nekod še nekateri dvomi, vendar je bilo poudarjeno, da jih je treba postopoma odpravljati. Sklenjeno je bilo, da se iz tržaškega dela SPZ in tajništva SHLP ustanovi koordinacijski odbor, ki naj prouči še odprta vprašanja ter pripravi gradivo za občni zbor, iz katerega naj izide e-notna Slovenska prosvetna zveza. Predlagan je bil tudi datum občnega zbora in sicer 11. junij.
Na tem posvetovanju se je govorilo tudi o pripravah na srečanje s koroškimi Slovenci, ki bo dne 29. aprila v Kulturnem domu v Trstu. Ob tej priliki bo tudi velik koncert pevskih zborov s Tržaškega, Goriškega in Koroškega.
Predstavnik Slovenskega kluba Egon Kravos je seznanil prisotne tudi o tem, da se snuje etnografski muzej na Krasu. Povabil je prisotne, naj začno zbirati stare pred-mete, kmečko orodje in podobno, kar pride v poštev za muzejske zbirke. Zamisel je vsekakor zelo dobra. Tudi našim bralcem priporočamo, naj stare predmete, orodje in podobno namenijo za muzej.
čemu. Sramežljivo, z nasmehom in v zadregi nam je odgovoril, da pomeni vsaka zvezdica sestreljeno ameriško letalo...
Vsi ti mladeniči in redka dekleta so se mudili blizu Moskve, na posebnih tečajih strokovne izobrazbe.
Dekleta so bila tiha, ponosne drže, neverjetne miline. In vendar je motorizirani zmaj prisilil tudi nje, da so prijele za puško. Majhna črnolaska mi je povedala, da v Severnem Vietnamu dekleta sestreljujejo letala s puškami.
«Delam v tovarni. Mnogokrat nas sredi posla zaloti alarm, brez panike tečemo na dvorišče in mimogrede vzamemo puško in naboje. Ni jih treba dosti. V grmovju za tovarno smo sKopale jarek, Kjer se uvrstimo po tri in tri.
Nato se začne mučno čakanje, ki ga tropska sopara še oteži. Pri-slunniti moramo, poleg brenčanja čebel in sršenov težkemu, zamolklemu brnenju bombnikov. Ne vemo, če je tokrat cilj naša tovarna ali kje drugje, v mestu. Mesto ni veliko, vi bi ga imenovali velika vas, a za nas je to vedno «Mirno mesto»: Nghe An.
Končno jih zagledaš, na obzorju. Svetlikajo se v popoldanskem soncu. Tokrat smo cilj mi... nas spreleti srh. Oči se zresnijo, živči postanejo pozorni.
Veste, tovariš, letalo je mogoče zbiti samo, če ga gledaš ko se spušča nadte in je v spodnjem delu loka, ki ga naredi, ko spušča bombe, najnižje. Ciljati ga smeš le ko se ti približuje do sto metrov, ali ko se oddaljuje, do dvesto metrov razdalje. Tedaj je ranljivo kot ptica. Krogla lahko prebije tanker z gorivom in letalo zagori.
Jaz nisem zbila še letala, toda prej ali slej... Moja prijateljica pa ga je, prav zraven nas so stale, vse tri in streljale v bok letalu.
Razstava del slikarja
Jožeta Cesarja v Kulturnem domu
V foyerju Kulturnega doma v Trstu bodo v četrtek, 20. aprila odprli retrospektivno razstavo slik in gledaliških scen Jožeta Cesarja. Ta razstava soupada s proslavo 60-letnice umetnikovega življenja. Bralce vabimo, naj si jo ogledajo. Tovarišu Jožetu pa že danes čestitamo!
Okrog nas so se dvigali oblaki zemlje, ki so jih povzročale eksplozije bomb. Vsaka je že izstrelila kakih pet nabojev, ko se je pri repu že oddaljenega roparja pokadilo. Vse hkrati smo zavriskale...»
Zahvalil sem se tovarišici in se vsedel zraven drugega tovariša, ki je mežikal, ko smo ploskali besedam uradnega govornika.
«Ime mi je Ngò Vàn Luok, rojen sem v Hanoju, star sem 26 let. Sem tehnik-inženir. V Hanoju sem prisostvoval bombnim napadom v dneh od 17. tja do 30. januarja. Porušenih je bilo mnogo hiš, žrtev pa je bilo manj, ker smo deco in ženske evakuirali. Kljub temu pa sem videl na ulici nekaj mrtvih.
Vprašal sem ga, kaj misli o trajanju te vojne.
«Ne vem, kdaj se bo vojna končala, a vem, da se bo končala z osvoboditvijo Vietnama. Odvisno je tudi od tega, kako se v svetu razvija odpor proti tej ameriški vojni. Vem, da vi organizirate mnogo manifestacij. Iskreno se vam zahvaljujem, ker vem, da ste dobri ljudje.»
Pomislil sem, kako je kdaj pa kdaj težko prirediti shod za Vietnam, kako še marsikdo ustraši še kapljice dežja. V Vietnamu pa dežuje ognjena smrt, in vendar verjamejo v svobodo.
Tovariš Luok, česa potrebujete od nas?
«Mislim, da je najboljša pomoč politična. Tako zahteve od vlade v Rimu, naj obsodi bombardiranje v Vietnamu, in tudi prisotnost ZDA pri nas.
Orožja ne potrebujemo, dovolj nam ga nudijo bratske socialistične države, predvsem Sovjetska zveza.
Primanjkuje pa nam zdravil. Kljub ogromni pomoči vseh narodov ni mogoče lečiti vseh ran, ki nam jih sovražnik prizadene v vsaki vasi. Napalm v Južnem Vietnamu povzroča predvsem na deci strašne opekline. Marsikdaj umirajo desetine in desetine, ker nam zmanjka krvne plazme. V SZ te dni zbirajo velike količine krvi. Mislim, da bi se našel tudi med vami kdo, ki bi daroval kri...»
Kaj sodiš o pobudah Pavla VI.?
«Veš kaj, tovariš, dovolj jasno mu je povedal Ho ši Minh v svojem pismu. Saj ga poznate. Sicer pa ni njegova vloga negativna, le lahko bi bil kdaj pa kdaj jasnejši.»
Pogovarjala sva se še o drugih problemih. Tako sem npr. zvedel, da vedo za manifestacije zagrebških študentov. Peklo pa me je še eno vprašanje: «V meščanskem časopisu sem bral, da ne znate ravnati z raketami, ki vam jih pošilja Sovjetska zveza. Ali je to res?»
«Nisem v vojski in se malo spoznam na orožje. Toda videl sem, da so naši vojaki že izurjeni in da so rakete mnogokrat zelo u-spešne. Seveda nismo še specialisti, kot ruski tovariši komsomolci, ki so nas učili. Vendar pa hočem poudariti, da rakete raje izstreljujemo sami kot pa da bi jih prepustili drugim. Sicer pa ženevski dogovor niti ne dovoljuje, da bi tuji vojaki bivali na vietnamskem ozemlju. Zaenkrat so lam seveda le ameriški in njihovi najemniški vojaki. Toda le zaenkrat.»
«Zaenkrat?»
«Da, kajti v primeru, da se vojna še bolj zaostri, bo postal nujen sprejem predloga, ki ga postavlja mladina iz raznih delov sveta, to je sprejem prostovoljcev...»
(Se nadaljuje)
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOjOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Srečanje z vietnamsko mladino v Moskvi
4 • DELO
14. 4.1967
Iz goriške pokrajine
S tržaškega ozemlja
Težave krajevnih ustanov
Odgovornost za obstoječe stanje pada na zgrešeno politiko vlade, v kateri sodelujejo tudi socialisti
Tovariš Marko Waltritsch je v Primorskem dnevniku z dne 4. aprila objavil članek o finančnem stanju krajevnih uprav na Goriškem.
V	članku ugotavlja, da je finančno stanje teh uprav slabo, kar je tudi res, ter pripominja, da bo «nujno, da izvedeta vlada in parlament toliko let zahtevamo reformo finančnega poslovanja krajevnih uprav, ki bi odpravila ali vsaj omilila sedanje težko stanje.»
Do tu je vse v redu. Ni pa v redu to, kar pravi Waltritsch dalje, namreč, da «ni rečeno, da občine dobro gospodarijo z denarjem, ki ga dobe od raznih posojil», da «posojila uporabljajo za gradnjo novih objektov», da nekatere občinske u-prave najemajo posojila za «čisto navadno upravljanje» itd.
Tovariš Waltritsch omenja tudi občine Doberdob, Sovodnje in Ste-verjan. S tem, da izrecno omenja te občine ni odkril nobene skrivnosti. Znana stvar je, da je finančni položaj uprav teh občin zelo siab. Toda, ko tudi to ugotavlja, ki moral biti bolj jasen. Zelo enostavno je nekaj zapisati, pa četudi tako, da pade senca na koga. Zelo enostavno je tudi ugotoviti, da je «potrebna finančna reforma» in se izogniti ugotovitvi, da so site, ki se zoperstavljajo tej reformi prav v vrstah levega centra. Tovariš Waltritscn bi moral pojasniti naslednje:
1. Kako naj oocinske uprave v Doberdobu, i>ovoanjan in štever-janu uravnajo svoje bilance, se pravi izenačijo izdatke z dohodki, ko pa je vendar znano, da po obstoječih zakonih ne morejo imeti dovolj dohodkov za kritje izdatkov? Ah naj povišajo davke? fn komu naj povišajo davke? Ah naj zmanjšajo stroške in kako naj jm zmanjšajo, ko pa je vendar znano, aa so zmanjšani na minimum?
Z Zakaj država ne daje občinam ustrezne pomoči, zakaj jun npr. ne povrne, kar so izguone z odpravo trošarine na vino?
T. Zakaj vlada levega centra, v kateri so tudi socialisti — m tovariš Marko Waltritsch je socialist! — ne izvede reforme finančnega poslovanja krajevnih uprav?
V	nobenem primeru nima tovariš Waltritsch prav, ko «ugotavlja», da krajevne uprave «slabo gospodarijo». Nima prav, ko poskuša naprtiti odgovornost za siab poiožaj v kra-jevnin upravah sedanjim upraviteljem; kajti res je, da je sedanja stvarnost sad zgrešene politike prejšnjih sredinskih vlad in sedanje vlade leve sredine ter da se ta politika niti potem, ko so vstopili v
Umrl je tovariš Gigi Kodermac
Umrl je tovariš Gigi Kodermac iz Podgore, tovariš, ki je vse življenje posvetil stvari 'delavskega gibanja in ki je, dokler so mu moči dovoljevale, delal za stvar tega gibanja.
Pokojni tovariš se je rodil pred 67 leti v Podgori. Že od mladih let je bil v vrstah naprednega delavskega gibanja. Od leta 1921 je bil član Komunistične partije Italije. Za časa fašizma je bil preganjan. Okusil je tudi ricinusovo olje. Nemci so ga obsodili na smrt, posrečilo pa se mu je zbežati iz zaporov. Po končani vojni se je takoj ponovno (Vključil v naše organizacije ter nadaljeval boj za pravice delovnega človeka.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
Žalujočim svojcem tudi «Delo» izraža občuteno sožalje.
vlado tudi socialisti, ni spremenila. Zgrešena vladna pohtaika je privedla krajevne uprave uo sedanjega ka-strofalnega položaja.
Upravitelje naših občinskih uprav bi treba poh vanti, saj klubujejo vsemu, saj z velikimi žrtvami in celo s samoodpovedjo izpolnjujejo naloge, ki izhajajo iz njihovega mandata ter dostikrat 'delajo prave čudeže s pičlimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago. To bi moral storili tudi tovariš Waltritsch.
Kulturna prireditev v Doberdobu
V nedeljo, 2. aprila je v Doberdobu gostovala dramska Skupina prosvetnega društva Prosek-Kontovel. Predstavila se je z Linhartovo ko-dijo Županova Micka. Igro je režiral Stane Raztresen, član Slovenskega gledališča.
Prosvetna dvorana v Doberdobu je bila mnogo premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so se želeli udeležiti te prireditve. Igro marljivih igravcev je občintsvo hvaležno sprejelo ter jo spremljalo z velikim zanimanjem.
Doberdobski vaščani, ki so imeli priliko gledati odrsko delo igralcev s Proseka-Kontovela, so bili prijetno presenečeni in so s prireditve odnesli najlepše utise. Nadebudnim igralcem izražajo svojo hvaležnost.
Ta predstava je pokazala, da je tudi na podeželju še vedno veliko zanimanja za ljudski oder in da si tudi Slovenci na Goriškem želijo d ra ms k ■ predstav. Toda prav v tem pogledu je na Goriškem že mnogo let velika praznina. Člani obstoječih prosvetnih društev, zlasti še mladina, bi radi postavili na oder kakšno igrico, toda vsakikrat, ko na to mislijo, se pojavi vprašanje strokovnega kadra. Izšolane mladine je v vaseh na Goriškem prav malo. Skoraj vsi, ki uspešno dokončajo višji študij, se zaposlijo izven domače vasi. Učitelji, Id so bili nekoč steber prosvetne dejavnosti na vasi, se sedaj, žal, premalo zanimajo za izvenšolsko dejavnost. V največ primerih niti ne živijo na vasi in zato, čim končajo svoje delo v šoli, odhite domov v mesto. Tudi zato se dejavnost prosvetnih društev mora omejevati na zborovsko petje in v nekaterih primerih le na šport.
Slovensko gledališče v Gorici
Preteklo nedeljo je Slovensko gledališče iz Trsta uprizorilo v Gorici Pirandellovo komedijo Sef' ni zares. Tako na popoldanski kot večerni predstavi je bila Prosvetna dvorana popolnoma zasedena. To je še j en dokaz, kako si Goričani žele | gledaliških predstav. Naj bi bilo to v vzpodbudo, naj bi Slovensko gledališče iz Trsta večkrat prihajalo tudi v Gorico!
Koncert zbora Prosek-Kontovel
Za danes zvečer je najavljen v kinodvorani «Iris» na Proseku koncert moškega pevskega zbora Prosek - Kontovel. Od danes dalje se bo ta pevski zbor, ki spada nesporno med najboljše zbore na slovenskem, imenoval «Vasilij Mirk».
Kot je znano je bil Vasilij Mirk skladatelj in je deloval, dokler so mu razmere dopuščale, tudi v tržaškem mestu.
0 delovanju urada za Slovence
Na seji deželnega sveta 11. aprila letos je odoorniK za splošne zadeve chopper odgovoril na vprašaruje tov. SiškovTČa in orugih komunističnih svetovalcev ter posl. Bettohja (hbl-UP) o delovanju Urada za Slovence pri predsedstvu deželne vlade, ki je mi ustanovljen na predlog or. Ši-škoviča in drugih komunističnih . svetovalcev decembra 1966. Odbornik Stopper je dejal, da mu je bila z dekretom poverjena naloga, da med drugim vodi tudi ta urad, ki je začel zbirati material in se je spravili v zvezo z najrazličnejšimi slovenskimi organizacijami in ustanovami, da bi si ustvaril sliko položaja. Istočasno pa, da je vsako odborništvo posebej omamilo svoje kompetence tudi glede Slovencev. V odgovoru je rečeno tudi, da je v uradu nameščen en funkcionar in da bo urad bolje deloval v novi stavbi deželne vlade. Na koncu pa je odbornik pripomnil, da bo Urad pazil, da bodo vzete v poštev le «logične» in «umestne» zahteve Slovencev, ker si je nemogoče zamisliti različno tretiranje med državljani.
Tov. šiškovič je po izvajanju odbornika dejal, da vzame na znanje informacije, ki jih je prejel, a da ne more biti zadovoljen s sedanjim stanjem,
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom v Trstu
V nedeljo, 16. aprila ob 16. uri:
Luigi Pirandello:
SAJ NI ZARES
komedia v treh dejanjih.
“Rinascita Agricola,,
«Rinascita Agricola» s prilogo «za slovenske kmetovalce» z naslovom «Preporod u kmetijstvu» in s podnaslovom «Polmesečnik za obveščanje in tehnične nasvete Furlanije -Julijske krajine», je zopet zagledala beli dan. Uvodni članek je napisal član pokrajinskega odoora v i rsiu Saša Rudolf. V njem obravnava pokrajinski načrt za kmetijstvo, da-siravno pokrajinska uprava nima nobenega zadevnega načrta. Zanimiva je zlasti prva stran priloge. Poleg naslova «Katalog za letošnjo mednarodno razstavo cvetlic, sadia in povrtnim» je na njej še slika lepaka, na katerem je zapisano, da bo v Trstu XII Mednarodna Rastava Cvetja, Zelenjave in Sadja Trst», je ob javljena tudi slika avtorja uvodnika. «Zelo zanimiva» je tudi druga stran, na kateri so objavljene «Pobude v prid živinoreje», dalje, «Kmeč-ni dnevi na Radiotelevizijski Postali v Trstu», seveda, tudi oglas Tržaške hranilnice, v katerem beremo tudi, da ima «hranilne knjižice, nevezane, imensèe in donosil-ca, časovno vezane in... s posebno obrestna mera 3%». .
Smejali bi se, da ni tragično! In za to norčijo daje tudi pokrajinska uprava denarni prispevek. To je škandal!
čudimo se, da niso «čuvarji čiste slovenščine», tisti od «Novega lista» ali «Katoliškega glasa» doslej še objavili recenzije. Morda bodo to storili kasneje. Vsekakor se ne bi smeli temu izogniti, pa četudi je pri «Preporodu u kmetijstvu» soudeležen eden od prvakov «Slovenske skupnosti».
Pa še nekaj: Saša Rudolf pravi v svojem članku, da so «stranke leve sredine in Slovenska skupnost posvetile veliko pozornost vprašanju razlaščanja» ter da se bo «Ustanova za tržaško industrijsko pristaniško cono v bodoče morala pogajati za pravično odkupno ceno».
Mi pa temu dodajamo: Omenjena ustanova ponovno grabežljivo
I seže po zemlji slovenskih kmetov, I zlasti na področju dolinske občine. Ali so to sadovi «velike pozornosti», ki jo poveličuje avtor sestavka?
GLASBENA MATICA
V soboto, 15. aprila ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu Baletno - koncertna prireditev Zavoda za glasbeno in baletno izobražavanje iz Ljubljane. Sodelujejo gojenci baletne šole, orkester, pevski zbor in solisti.
SPOMINSKI VEČER V BARKOVLJAH Prosvetno društvo Barkovlje priredi v četrtek, 21. aprila ob 21. uri v društvenih prostorih spominski večer za bivšim pevovodjem in predsednikom društva Milanom Perto-tom. Poleg priložnostnega govora bo na programu nastop pevskega zbora Prosek-Kontovel, prof. Feodore Ferlugove in domačih gojencev šole Glasbene Matice.
Nadaljevanje
Kmetijstvo
ba prebivalce poklicati, da služijo vojaški rok ali da gredo umirat v daljne in nepoznane kraje za interese, ki niso njihovi, ali tedaj, ko je treba «folklorno» objokavati njihovo zlo usodo večnih emigrantov po tujim. Dejstvo pa je, da država, v sto letih m napravila ničesar, da bi odpomogla temu stanju. Res je, da je v zadnjem času dežela nakazala 133 milijonov lir raznih prispevkov, a ti so šli predvsem za ureditev nekaterih cest, kar je zelo potrebno, a za kmetijsko kot tako je šlo bore maio. Tudi v Beneški Sloveniji se je treba zavzemati za specializacijo tamkajšnjega kmetijstva, to pa pomeni smotrno nakazati nekatera sredstva, ki ne smejo biti v višini nekaj milijonov lir. Pri tem je treba skrbeti za strokovno izobrazbo kmetov, kar pa pomeni ustanavljati šole, tečaje, organizirati predavanja in to v jeziku, ki ga tam. govorijo ljudje.
Na vseh treh področjih bi bilo treba vzpodbuditi zadruzniško gibanje. A zadruge ne bi smele biti le predelovalne ah kupoprodajne, pač pa tudi in predvsem proizvajalne, ker le tako se bo mogel marsikakšen problem rešiti.
Na koncu je tov. šiškovič dejal, da mora odborništvo za kmetijstvo pri deželni vladi poleg tega, da organizira tečaje in predavanja v slovenščini za slovenske kmete, dati pobudo za ustanovitev prave kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom, ker bi bila ta šola potrebna za slovensko kmečko mladino s Tržaškega, Goriškega in Beneškega.
Nihče si ne more lastiti monopola
nobena stranka ga nima in ga ne bi smela zahtevati, ker je prav to najbolj škodljivo za Slovence, saj je eden izmed načinov za preprečitev enotnosti med Slovenci, kajti vsaka stranka, ki bi se imela za edino zastopnico Slovencev, bi si domišljala, da edinole ona lahko nastopa v njihovem imenu. To pa je nerealno, utopistično in lažnivo.
«Vestnik» pravi, da se socialisti načelno strinjajo s komunisti, konkretno ne. Napoveduje vse, kar si je zastavil za cilj levi center v svojem programu. Mi nimamo nič proti točkam, ki so jih vnesli v programe levega centra, samo vemo to, da iste točke so bile vnesene še pred tremi leti in da do sedaj ni bilo nobenih «konkretnih» realizacij, za katere se zavzema «Vestnik». A tudi I
| to ni glavni problem. Lahko bi bile vse točke programa uresničene, dejansko pa bi bila slovenska manjšina na istem, ker ne bi imela enakopravnih pravic na splošnem področju kot kolektivno telo. Tudi komunisti smo za rešitev konkretnih vprašanj, a se istočasno borimo za globalno rešitev, ker le tako lahko pride do resnične enakopravnosti. Eno izmed teh vprašanj je prav uporaba jezika v javnosti in v predstavniških telesih. Ali se «Vestnik» ne zaveda, da je to vprašanje danes sprožilo velikanske polemike v bližnji socialistični Jugoslaviji? Kako je mogoče, da se «Vestnik» lega-litarno 'Sklicuje na obstoječe (sramota za levi center!) fašistične zakone, ko gre za uporabo slovenščine v tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu, kar bi pomenilo na podlagi teh zakonov negirati pravico uporabe slovenščine celo v slovenskih občinah na deželi? Z našim predlogom nismo hoteli spraviti v zadrego nikogar, a smo iioteii, da bi 'socialisti v pokrajinskem in oočin-skem svetu glasovati kot socialisti in ne tako, kot noce Botteri. šaj smo ta predlog skupno s socialisti postavljali od leta 1^49 dalje, ne da oi kakšen socialist vlekel na dan fašistične zakone, da bi opravičil svoje nesocialistično zadržanje!
ikar se tiče razlaščanja slovenske zena je, naj bodo tovariši toliko tiru, kolikor morejo iz več razlogov, preavsam zato, ker so tun v devin-sko-naorežinski upravi, ko je pretek tur a imenovala komisarje, ker Komumsiiičm zupam niso noteli podpisati dovoljenj za gradnjo begun-skin naselij, in je on socialist lei-ner v vodstvu ustanove za maustnj-. sko pristanišče, ki je nadaljevala z raziaščevanjem slovenske posesti na Koionkovou in v dolinska občini.
V zvezi s Slovenskim gledališčem bi želeli povedati svoje. Dobro je, da bo naše gledališče postalo javnopravno telo, a smo proti, temu, da bi postalo sredstvo za izhod iz zagate, v kateri so se združeni socialisti in demokristjani znašli ob imenovanju nove občinske uprave, spričo obstoja Hreščaka. Zgleda, da je Hreščak že tajno imenovan za predsednika gledališča zato, da bi odstopili z mesta občinskega odbornika. Kje je tu demokracija, če je že vse prej pripravljeno in če ima samo ena stranka besedo pri ustanovi, ki je in mora biti ter ostati vseslovenska? Kje je tu doslednost socialistov, ki se na ta način hočejo rešiti Slovenca Hreščaka, da jim ne bi delal preglavic samo zato, ker je Slovenec, saj političnih preglavic jim ne dela, ker je itak liberalne usmeritve in ne socialistične, kot trdijo nekateri njegovi tovariši?
Vidite, dragi tovariši «Vestita», polemika, 'ki ste jo začeli voditi na svoj način v drugi številki, ne vod: nikamor. Pomenimo se raje v zmernejšem, konstruktivne j šem tonu. Ni rečeno, da se oboji moramo strinjati z vsem, a skušajmo biti ljudje, ki izhajajo iz iste matice in ki z različnimi sredstvi Skušajo priti do istega cilja. Glede slovenske problematike pa je zaradi težav tem-nujnejše, da se nekje srečamo in skušamo tudi ločeno voditi konstruktivno politiko. Vi pa skušajte biti v levem centru sila, ki žene k rešitvam, ne pa sila, ki hoče za vsako ceno rešiti formulo, četudi bi bila ta formula brez vsakršne vsebine.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava: Trst - Ul. Capitolina 3 - Telef. 44-046 ; 44-047
Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12