Št. 74. V Gori«i, v torok dno 13. sfptombra 1904. Letnik VI. Iztiajn vs:i toiM'k in nobuto oh 11- ni i [.rcilpoldnc zaim'stoter ol. S. uri V< P. za th'.Mn. Ako pad»' "a la «Incva Pra/.nik izido dan pny ob akarii:in Schwarz v Solskil. iil.rnli, J«'l Icrsitz v Nunskili ulicali m !'•'- ban na Verdijcvm» tnkaliaču po 8 vm. &0RICA (fjutrauj«- I/ nasloviti na iiredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >tiorico«. Oglasi se računijo po pelit- vrstali in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 8-krat po 8 vin. Ako a»« večkral tiskajo, raču- nijo ae po pogodbi. l,d^i^Tu odtfovorni urodnik Josip Maružič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Govor cand. iur. Alojzija Gradnika iia javnem shod,, akad. fer. dn.štva „Adrija" v Nabrežmi dne «. t. in. Akad. fer. drnštvo „Adrija", ki je priredilo ie par shodov v Gorici, v Brdih in na Vipavskem, ni pozabilo tndi Vas, predra^i KraSovci. Prišli smo zato danoa sem, dasočilim mogočnimglasovorn, ki se čnjejo sodaj širom goriške dežele: „Dajte nam slovenskih šol !" pridružite. tadi Vi, da tudi od skal tu ob obrežju naSega lepega morja se bodo odmevali glasovi protosla in ogorčenja proti krivicam in nasilstvom, ki jih mora slovensko Ijiul- 8tvo na svoji rodni zemlji trpeti. Mi Slovenci živimo med dvema mo- gočnima aoaedoma, med Italijani na eni in Nemci na drugi strani. Oba ta naroda ategnjeta poželjivo roke po naši zemlji, oba ta naroda bi rada aklenila v svoj jarem naše Ijudstvo in je potujčila. Naj- uspešnejae sredstvo potujčevanja pa je Sola. Zato pa rastejo pri naa tnje Sole kakor gobe in to ne le v obmejnih kra- jih, temveč todi v srcu slov. zemlje, na Kranjskem. „Schalverein" na eni in „Lega Nazionale" na drngi atrani trosita tiso- čako in tisočake za vzdrževanje teh v potujčovanje poatavljenih zavodov. Stevilo teh žol je že ogromno, njih uspehe pa nam pove statistika, ki kaže, kako se krči od leta do leta naše število, osobito na Koroäkem in Štajerskem. Kaj pa naše sole? Žalostno je go- voriti o tern! Narod, ki šteje poldrugi milijon duš, nima v Avstriji v 20. sto- letju razun Ijndskih šol niti ene viäje Sole a slovenakim učnim jezikom, v rae- 8tih pa, razun Ljubljane, še Ijndskih Sol nima. V Gorici so n. pr. naši rojaki po dolgotrajnih bojih sicer doaegli, da je raestna uprava astanovila alovensko ljod- sko šolo na svoje stroške, a da bi ta uspoh alov. Življa v Gorici bil vendar brez vaakega pomena, odločil je občinski «vet za to šolo neko staro kasarno zunaj mesta, do katere bi imeli slov. otroci po eno uro hoda. V ti podrtiji, ki je bila celo za vojake preslaba in nezdrava, naj bi po načrta te laäke goepode nežna alov. mladina zapravljala avoje zdravje, naj bi na dolgom potn v solo in iz Sole bila izpostavljena mrazu in dežju in na- gajanjn in zaaramovanja laäke malarije. Zavedni alov. stariSi aeveda niso hoteli poslužiti tie toga velikoduänega darila naäe mflHtno go.spodo ; le kakih 10 otrok hodi v ti.ste proatore poslušat štiri uči- teljo. Mostna nprava si dovoljuje torej ta luksus plačevati ätiri učiteljo za teh par slov. otrok, ona meče denar skozi okno raje kakor bi ugodila slov. zahtevam. Ti- sta pa, ki bi bila dolžna prijeti obč. svet za uäesa in priailiti ga, da stori svojo človeško dolžnoat. tiata naäa ljuba vlada spi in se ne gane, ker se boji zameriti Italijanom. Sicer bi se lahko zgodilo, da bi priäli ti in vrgli kako bombo — in kaj bi imela potern vlada od tega, da je pomagala Slovencem? Soveda, mi bi mo- rali biti Nemci ali Italijani, pa bi nam ustregla. V Ljubljani je ena avatrijaka vlada zahtovala brzojavnim potom usta- novitev nemških občinskih äol, v Ljub- Ijani, v atolnem mestu alov. dežele imajo Nemci avoje ljudake sole in ravno tako v vsakem kranjskem mestecn, kjer živi le par nemškutarjev, ki želijo nemSko äolo. Povaod, kjer „Schulverein" ne more več vzdrževati kake Sole, priskoči ma vlada na pomoč in jih prevzame v svojo oakrbo. Kdaj prevzame vlada v svojo oakrbo „Šilski Dom" v Gorici, kdaj Solo Bv. Girila in Metoda v Trsta? Zastonj bodo čakali alov. stariSi po- voljnega odgovora na to vprašanje. Ka- kor vedno in povsod smo navezani todi tu le sami nase, na svojo laatno moč. Če bomo čakali na vlado, ne dočakamo ničesar, za vlado smo dobri le na nabo- rih in davkarijah. Res, če nam Nemci in Italijani ne privoačijo ničesar in z vsemi sredstvi delajo v to, da bi ne bili deležni pridobitov človeake znanosti in omike je za ta dva kalturna naroda sramotno, da pa vlada to počenjanje podpira, to je za kulturno državo 20. stoletja največji Skandal. Še večja mizerija kakor na polju Ijadskih, vlada pri nas na polju srednjih in viäjih äol. Slovenski narod je edini v Avstriji, ki nima nobene srednje sole a slovenskim učnim jezikom, paČ pa imajo Italijani, katerih je komaj 600.000 v naäi državi, 5 gimnazij in 3 realke. V beli Ljubljani, v Brcu slov. zemlje sta dve gimnaziji, obe z nemškim učnim jezikom. Nemci vedno kricijo, da se jim godijo krivice na polju Sol.stva, da so zalirani in jo v novarnoiti njih poaestvo; ko je v zadnjih mesocih dala vlada Hrvatom v Istri in Čehom in Poljakom v Šleziji np- koliko drobtin, so dvignili Nemci krik, da je v nevarnosli ves nemški narod in vprizorili so gonjo proti lern vladinim naredbam, ki odkriva vso njih ostudnost in njih umazani egoizem. Vpijejo, da so tlačeni v dožttlah, kjer so v manjSini. Da je to grda Jaz, uvidite iz tega, da imajo samo tu na Primorskem, ki jih je toliko, da se jih komaj vidi, v Gorici, Trstu in Pulju srednjo Sol«, no glede na ljudske sole, ki so raztresene po celi deželi, med tem pa Slovenci, kojih jezik je deželni jezik v Ich mestih niti, ljudskih äol nimajo. Ti«le nemäke lamontacijo, da pro- težira vlada Slovane, da hoče poslovaniti nemäke pokrajine, so golo hinavstvo in laž in dokazujejo ravno nasprotno, da ae nanrneč Nemcom tarn, kjer ho v manj- šini, mnogo boljäo godi kakor pa Slo- vencem, ki so gospodarji v deželi. Čn pa so nam na polju ljudskega in 8rednjega äolntva godi tako alabo, je umljivo, da se tudi naäo zahteve glede visokih Sol, gledo univerzo v Ljubljani ne vreaničijo äe v tako kratkem času. Slov. univorza v Ljubljani bi bila za nas res velikoga pomena, kajti ž njo bi se osvobodili tiatega nemäkega duha, tistoga nemSkega vpliva, ki üäci na naš narod na V8eh koncih in krajih in onemogoča, da bi ustvarili kaj sami iz aebe, da bi pokazali svetn svoje posebnosti in svoje moči. S tako unizerzo bi se zbližali äe bolj z naäimi južnimi brau, Hrvati in Srbi, a tudi z vsemi drugimi Hlovanskimi plemeni, slovanska vzajemnost bi ne bila več prazna beseda, ampak dejstvo, res- nica, bila bi vzajemnost duha in misli, ki je predpogoj vsaki drugi vzajemnosti. Kakor vidite torej, je slov. narod edini narod v Avstriji, ki mora na polju äolstva vse äele pričakovati. Dosedaj nismo skoraj ničesar dosegli. A niamo temu tudi «ami krivi ? Bodimo odkrito- srčni in recimo, däl Šele v zadnjih letih se je začelo obračati malo pozornosti na äolstvo, a prej so ni storilo ničesar, prej se je mirno gledalo, ko so se äirile tuje Sole po naših deželah. Ljudstvo ni imelo za slov. Solo nobenega navdušenja, ker mu tega navduäonja tudi nihčo ni budil, da, dogodilo se je neredkokrat, da so slov. občine same zahtovale pouka v tu- jem joziku, ceä, da bodo potem otroci z znanjem tajega jozika priSli v svetu lažje naprej. Na äkatlicah za žveplenke, ki jih prodajajo Italijani v prid „Lege", stoji zapisano, da je „smrt jozika smrt naroda". Iz teh besedij se lahko tudi mi učimo, ker leži njih resnica na dlani. Da, edino jezik reSi narod pogube. Če pa äol ni, se tudi jezika ni mogoče priučiti in gojiti. Na Sole mora toroj biti obrnjena naša pozornost; za alovensko äolo moramo biti vsi, ki jim je obsloj naroda na arcu. Tu ne sme biti razlike med atrankami, vsi si moramo podali v takih alučajih roke in skupno odvračati nevarnosti in boriti se za naše pravice. Če se v takih izključno narodnih zadevah združimo, pokažemo, da smo že politiki, pokaiemo, da hočemo v resnici naroda dobro. Če sega pa strankaratvo tako daleč, da tudi v takih alueajih ni mogoče aporazumlje- nja. ni mogoče za trenotek odložiti boj- nega orožja iz rok, potem mora vsak pravi Slovenec tako strankarstvo odločno obaojati in je pobijati. Dopisi. Iz Gorice. — (R e p 1 i ka.) — V sedanji vojni je neki ruski general iz- razil misel: „Mi smo se morali od Ja- poncev nčiti najprej taktike v njih vo- jevanju, zdaj jo poznamo, in ni nam žal, da nas je ta nauk slal žrtev". Nekaj po- dobnega ee godi meni nasproti ätudentu Feiglu, sedanjemu pisarju Komelove „kri- tike" in odgovarjanja na mojo brambo 8rednje§. maä. Ker je njegovo glasbeno znanje popolna tabula rasa, ker mu je Komel svojo glasb.-kritiäko torbico tudi že izpraznil, se vzdržuje za oö'\ ne- veščega čitalca v nadaljnjem polemizi- ranja na povräju le z nepoätenimi sredstvi kot so sofistika, ironija in sarkazem (oprta na izmišljena podtikanja), zavijanje resnice (kakor sem ga v zadnjem dopiBu in flagranti zasačil na enem stavku). Brez teh sredstev bi bila „Soöa" že davno umolknila, kakor je pred tremi leti. Ker je torej to nadaljevanje delo Ie LISTEK. Med gorskinii orli. Pove8t izza časa hereegovskega ustanka. Htiski: Fetcr l'ctrov. (Dalje.) Prajor je bil zelo utrujen in prevzet novega nenavadnega prizora; da, zdelo se je, da ga je nekoliko oplaäil ta molk in mračni pogled prisotnih, in gledal je raztreseno. „Povejte mi, prijatelj moj!" reče naposled poluglaano, skloniväi se k raeni — „ali ste uverjeni, da so nam ti ljudje prijatelji?" Nisem utegnil Se odgovoriti mu, kar pride z malo turäko kavino ročko v roki mož srednje rasti, ödet v cudno me- äanico evropake in tuzemske obleke. Nosil je rdeč izrezan črnogorski oprsnik, po vrhu črn jopič, opasan z rdečim vol- nenim pasom, navadne rjave mrežaste h'ače, razdrapane, potrte, iznoäene do fconca, na nogah opanke, na glavi kapo. „Ali vam je ugodno gospoda, okrep- Ö«U se s potovanja?" obrne se k nama v francoščini, ali s ptujim, nekako ita- "jan8kim naglaBom. „Najbrže prostovoljec — Lah!" mislil sem si. In čudno se mi je zdelo, ker sem vedel, da Peko ne trpi pri sebi teh psevdov-vojakov, ki so bili po- plavili tedaj Dubrovnik in so bolj spo- sobni za komično oporetko, nego za tako vojno. Prajor se je zelo razveselil. „Merci! oh! merci, monsieurl" se je zahvaljeval pa podal obe roki lju- beznivemu neznancu. „Bilo bi vam bolje, da ste sedli sem, sir*), bliže k ognju", obrne se ta k Pra- jorju. A zdaj je že govoril — angleäki. Ti sodni glasovi tu v tej pualini pri podobnih razmerah, ki jih je iarekel jeden teh „straänih ljudi", so nenavadno dejstvo- vali na Prajorja. Kar Sinil je kviäku in obraz mu je izražal neizrekljivo začudenje in radost, oöi so se ljubeznivo vstavile na neznancu. „Izpoznal sem takoj iz naglasa, da imam cast in radost govoriti z An- gležem", dobrikal se je oni. — „Izvolite, gospod, glejte sem-le tu bo bolj ugodno". Neznanec očisti mesto pri grmadi in postavi ročko na tla. Nato vzame dve mali caäi iz žepa, prineae izza pazduhe *) müofltljivi goupod. kos časnika, v katerem je bil Bladkor. Nato nalije kavo v obe öaäi, dvigne in hoteč pokazali svetno olikanost pokaže s poklonom in teatralnim kretanjem na penečo vlago. „S kom imam cast govoriti?" reče pri tem s prijaznim nasmehom. Poveva mu imeni. „Mi je zelo drago ! zelo srečen in rad sem!" reče, pa nama stisne roki.— „Dovolite še meni, da ae vama pripo- ročam z moje strani. Moje ime vam mora biti znano — vojvoda medunski sem". „Duka !" bi bil kmalu vzkliknil prevzet in razveseljen vsled tega snidenja; ali vendar sem jel nekako dvomiti. Kaj, to da jo oni blesteči, zapeljivi, neuklon- Ijivi pustolovec — vojvoda? menil sem ter ogledoval tega umazanega raztrganca. Kazal je kakih 86 let, nekoliko shujäana, ali krepka in lepa oseba, oči- vidno nakazana zaradi nelepe obleko. Lice je bilo izpito, zgrbančeno, počrnelo umazano, ali bilo je slikovito — pravilno in je kazalo sledi posebne krasote, oči so bile žareče bistre in umne. Neverjetno, da so ae skrčile in skalile v teku časa. Obličje je bilo zelo izrazito, nasmeh je bil nekako prisiljen ter je razodeval zvi- jačnost in aebičnost. Črni, dovolj kratki lasje so bili nelepo razmrSeni, male brke zaaukane. Kretanje je bilo lepo, nekoliko teatralno, ali priljudno. „Ne, mora že biti res on ! Nezgode, pomanjkanje in trdo Življenje je zlomilo — se ve — junaka!" „Gledate me, in vem, kaj si mislite!;< reče mi Duka z britkim nasmehom. — „Nu, da, le poglejte!" pridejal je, pa po- kazal s teatralnim kretanjem veliko luknjo na „neizrekljivi obleki", prav na pregibu kolena — „glejte te čepe „smehljajoče se" na V6B glas!... Pastil sem vse, dom in svoje go8podarstvo, pustil družinski grad in zamenjal sem radost in dražest ct- vilizacije — glejte zato!" In pokazal je Sirokim razproatrtim kretanjem na to, kar nas je okroževalo! „In zakaj to? Da se bijem in omrjem za svobodo z brati.... Na prve zvoke trobente prihitel sem takoj in se prijavil, in glejte, tu sem v tem peklu starejäi naöelnik glavnega Staba genera^ lisimuBa". (Dalje pride.) žtudenla Feigla, mo nočem kratiti prod javnostjo njegovih zaslug in zato se hočem obračati odslej na njegov naslov. S tem pa nočem reči, da bi student Feigel mogel celo pri tem odgovarjanju, v katerem je glaaba potisnjena popolnoma v ozadje, izhajati brez malenkostne po- moöi Komelove. A glavno ulogo ima zdaj Feigel, in kakor je dajal v „kritiki" ime glasb. firme Komel, tako ji daje sedaj ? odgovarjanju student Feigl. Kar se tiöe „fovš"-orglanja pri realski maäi, naj prečita Feigl Se enkrat dotično mesto mojega dopisa, in ako se zgodi to v hipu, ko je zmožen trez- n e g a razmiäljevanja, razvidi, da sem hotel jaz dokazati, kako lahko je igrati „fovS" na jezuitske orglje, kako lahko celo onemu, ki na nje prvič orgla, in da je le hudobni nagajaö oni, ki to ve in vendar pograbi po kamnu preri javnostjo, ki tega ne ve. Morda bo Student Feigl zmožen me razumeti pa vsaj v hipu, ko dobi te vrstice v roke. Student Feigl tudi ne more ra- zumeti, kako da so peli pri realski maši začetniki. Govori pad, kakor so mu usta zrasla. On sodi, da poslane clovek iz- urjen pevec tako hitro kakor pijanöek v krömi, ko je zvrnil v se nekoliko kvar- tinčkov. A dragi Feigl, za Solsko petje je treba veö let, da se uöenec otrese ime začetnika. Da bi po enoletnemu pouku v petju ne bil več zaöetnik, to more iz- blekniti le on Feigl, kateremu rojijo po glavi le izurjeni pevci po krčmah. Petje ni obligatni predmet na a red. šolah z dvema urama pouka na teden, od ka- terih še marsikatera odpade vsled praz- nikov in počitnie, more prvoletnike va- diti le v elementih teorije, v omenjenem Stevilcu solseggijev in lahkih pesmic. Drugo leto morajo li pevci pri maši že sodelovali, ako noče učilelj pogrešati al- tovskih glasov. In taki pevci naj bi ne bili več začetniki! In kakor je način pouka v 8. gimn. razredu drugačen nego v 1. razredu ljud. Sole, tako je dirigiranje začetnikov drugaöno nego izurjencev, kar je prof. Seifert prav dobro pogodil. Že iz tega razvidi blagi čitatelj, da moram tu zavračali najvecjo nevednost. Pa okoli te je nakopicil Student Feigl äe mnogo drugih n. pr. o „naučenju na pamct", o „zadoščenju znamenj, kdaj ima začeti petje in kdaj nehati''. Vse to pa za zdaj preidem, ker bi sicer prišel do ponavljanja istega rezultata, katerega sem že gori dosegel. Mojo trditev, da mora biti učitelj pelja na sred. šolah nnjprej pedagog in poiem šo le glasbenik, obrača Feigl na- robe. Da, on celo pedagoga noče imeti! S tem podi iz sole tudi možnost vzdr- ževanja discipline in s to tudi možnost uspeha pri pouku ; a tega zadnjega bi Feiglov učitelj niti ne ntegnil čakati, ker bi gh učenci postavili prej pred vrata. Takih žalostnih skuäenj pa nočejo modre Solske oblasti deliti s Feiglom, katerega jo njegova sofistikh tu zopet vrgla ob tla. — Rar se tiče izpraäevalnih komisij zu srednješ. petje, ostanem pri svojem mnonju, oprlem na resnična dejanstva. Št. Fojgl trdi Beveda nasprotno, jaz pa mu svetujem, naj vzame Diogenovo sve- tilko tor gre po sred. šolah iskat argu- nientov za svojo in mojo trditev in potem bo govoril dr,ugaöe, čo bo hotel resnico povedati. Jaz vem za glavni vzrok, a čemu rnetati bob ob Bteno. Nadalje prideva s Štud. F. zopet do poglavja o zavijanjn resnice ali o laži. V prvem dopiau je pisal: „Mozartov „Ave verum" ni priSeldo veljare, kerjepisan za meäanzborin n e z a solo"; v odgovoru na mojo za- vrnilev pa piše: „Ako bi pel ome« njeni ofertorij sopran, bi prišel mogoče ta glas do veljaveM. Ha, ha! Iz te konfrontacije sledi, da en ženski glas ni solo, ampak štud. Feiglu že kar eel zbor. Jaz bi mu seveda lahko dokazal, da pride moški solo prav tako do veljave kot ženski. Naj odpre „F. S. Vilharjji skladbo", katere morda najde pri svojem Sefu, in tarn bode čilal: tonor ili sopran, mezzosopran ili bariton, alt ili ban, itd. Koliko skladeb je pisanih za „enake glasove" t. j. moške ali žensko in istočasno tudi za en glas s sprem- Ijanjem glasbila I Cela ta točka „kritike" se reducira na sledeče deja*Mvo: Komel je poznal „Ave verum" *za orkester in mešan zbor (najbrže iz „Goriöine" protikritike pred tremi leti), ni pa bil loli previden, da bi bil pomislil, da utegne biti „Ave verum" aranžirana tudi za samospeve, in tako si je stekel blamažo, katere ga Feigl z vao svojo sofiatiko no opere. — Za danos le še en izgled, kako si skuäa Student Foigl svojo, v mojih do- pisih dokazano nevednost prikriti vsaj pred oömi povränega čitalca. Komel je grajal prof. Soiferta, ker je pel ofertorij 8am, če ludi je pisan (po njegovih, Ko- melovih) mislih le za zbor. Jaz sem Komelu to zmoto dokazal, pouöiväi ga, da je skladatelj Weinwurm aranžiral ofertorij za dvospev. Feiglovemu Stu- dentu se ni doslej seveda niti sanjalo, da je kak Weinwurm na svetu, ali on pograbi to ime z brezobraznostjo, kateri na nearamnosti ne manjka niti pičice, in vzklikne: „Je-li mogoče s tem reöeno, da je Weinwurmov arrangement boljSi od öveteroglasnega originala? Na väak način je pa boljši od enoglasnega arran- gementa, kakor ga je proizval profesor Seifert". — Čitatelj pa naj pomisli, da je Feiglovemu Studentu (in Komelu) Wein- wurmov arrangament toliko znan kot lastna smrt. Iz Sovodenj, dne 6. sept. 1904. — (Republika v Sovodnjah.) — (Dalje.) In naöelnik gosp. sveta? Tudi on se je odpovedal, kakor je nekaterim rno- žem zatrjeval, akoje resnico govoril. Mož je orodjo nekaterih hujskačev, ki zaslužijo, da se jim javno levite bere. G o 1 o m a- äöevanje jim odseva z obrazov. Če bi mogli, bi žveplo in ogenj spravili z neba na naše može, ki jim tako junaäko stopajo na prsle. Tudi on je baje odstopil Sele sedaj, ko ga jo bridka usoda prevare pre- pričala, da ako človek z glavo ob zid buta si jo razbije. V örnem spominu nam ostane njegova trma pri občinskem gos- podarstvu. Samo en sluöaj iz novejSega öasa Do sedaj nismo imeli Sovodenjci nobenih oböinskih doklad. Cerkvene po- lrebsöine(plaöa duhovnika,orgljavca, pev- cev, cerkovnika itd.) je plačeval gORpo- darski svet iz svojih velikih dohodkov. Nedomačini ho bili vsoga tega zastonj deležni. Dež. odbor pa je zahleval, da so morajo cerkvene potrebščine deti na obö. doklado in da jih potem seveda mora oskrbovali županslvo. Gosp. svet je to ludi sklenil, pri tem pa skrčil obč. do- hodke od obč. z< mljiäö, vpoätevaje to pri lorn, da ni nikakor prav, da bi plačevali domaöini, ki uživajo obč. zemljišče, do- klade, pri tem pa tudi slaro najemnino. Zato se je sklenilo (že ker doklade mo- rajo biti), da Sovodenjci, ki imajo pra- vico do obč. zomljiač, bodo plačevali od letos naprej le tretjino najemnine. Skle- nilo se je tudi, da vsak opravičenec mora anticipalno plačali najomnino, potem šele smo iti kofit seno in drugo. Ta sklep je aeveda popolnoma pametem, in v tem smislu je bil tudi preudarek narejen in tadi potrjon od dež. odbora. Omenjeni sklep (namreč zaradi doklad) se je izro- čilo županstvu v potrjenje žo meseca febr. Priäel je mesec junij, čas košnje in lupljenja bek z obč. zemljišč. Županstvo pa ni do takrat rešilo om. sklepa. Zdaj pa pride načelnik z zahtevo, da se mo- rajo deleži na obč. zem. prodelati, da eni imajo vse, drugi nič (kar seveda ni res), 8 kratka : da se mora znova žrebati, če- ravno je bilo sklenjeno, da ostanejo ti do postavne razdelitvo nespremenjeni. On ni dovolil na nikak način posestnikom da grejo kosit. Poseplniki tudi niso smeli, dokler niso plaöali najemnine. Seno pa se je j''lo že sušiti. Prišla jepovodonj, ki jo vao seno omazala, katerega se je ce- nilo nad 1500 centov. Posestniki, videč, kaka ve je v tukajSnji cbčini slovesno blagoslovljenje novega äolskega poslopja. Raz his plapolalo so slovensko trobojnico oznanjujoČ lopo slavnost. Na Solskem poslopju jo vihrala v sredi med slovensko in deželno, lepa čmo-rumena zastava. Pred vhodom v Solo preskrbeli so domači hntje za pri- meren slavolok. Šolska soba je bila krasno ozaHana z grbi slovenskih dežel in zelenjem. Na apredni sleni pa lepo okinčana podoba Nj. Velidanstva presvit- lega cesarja. Zjutraj ob 8. uri je priča- kovalo občinstvo na čelu g. župana, uda okr. šolskega sveta Miha Zega iz Kanala, in veö uöiteljev kanalskega okraja prihod gg. iz Gorice. Toöno ob 81/2 pridröi lepa kočija, klera se je ustavila na trgu. Iz nje izstopita gg. c. kr. okr. glavar grof Attems, in okrajni šolski nadzornik gosp. Fr. Finžgar. Po vsprejemu podali so se v spremstvu k novi äoli. Med natrko- vanjorn zvonov prii5la je šolska mladina praznično oblečena na prsih s pripetimi cesarskimi, slovenskimi in deželnimi trakovi v dolgi vrsti k äoli. Preöastiti domaöi gospod vikar Dragotin Štefan Kumar je opravil cerkveno opravilo. Po dovräenem blagoslavljenju podali so se vsi gospodjoin navzoöo oböinstvov krasno okraäeno äol. dvorano. — Na to nago- vori preblagorodni g. grof zbrano ob- öinstvo. V svojem krasnemgovoru, kterega je govoril v gladki sloveni5öini poudarjal jo nujno potrebno novega Sol. poslopja, ker dosedajni Sol. prostori niso odgo- varjali sedajnim potrebam. Izrazil se je jako laskavo o prostorih in o stavbi ; izraža tudi željo, da hi mladež našla v novi šoli pravo sreöo, in da bi v öednostih napredovala. Na to izroöi kljuöe g. vo- ditelju in priporoöa mu Sol. mladino, kterej naj bi bil marljiv uöitolj in skrben odgojitelj. Jako mirno nastopi gosp. nadzornik: On poudarja posebno dolžnosti, ktere ima ljudska Sola do otrok in stariSev, obratno pa kako morata delovati g. uöi- telj in g. katehet, da dosežeta svoj namen. Po konöanem govoru se zahvali g. uöi- telj Gorup navzočim posebno gg. grofu, okr. nadzorniku, da sta poöastila z njih navzoöno8tjo lepo slavnost ter za izro- öitev ključev Sol. poslopja. Nadalje se zahvali g. udu c. kr. okr. Sol. sreta M. Zegu, slavnemu županstvu in g. kolegom iz okraja. Gosp. župan And. Cvetrežnik na- zdravi priöujoöe in zakliče s trikratnim živio na preR. cesarju, kteremu ae je oböinstvo navdu^eno odzvalo. Konöno zapoje Sol. mladina in vse zbrano ob- öinstvo cesarsko pesem Na to so se raidelili med Sol. otroke okusni kolaöi in lepe primerne podobice z napisom : „V spomin blagoslavljenja Sole v Avöah dne 4 sep- trmbra 1904". Po konöani slavnosti vräil se je v gornjih Sol. prostorih na öast gostom primeren zajutrek Po istem napil jo g. Zoga preblagorodnemu g. grofu in c kr. Sol. nadzorniku. G. grof se je za- hvnlil ter napil govorniku, g. voditelju, podjetnikoma g. Baudažu in g Dobenjaku tor ostalej družbi. Ob 11 !/2 dopoldne odpeljala sta so prijazna gospoda med iivio-klici proti Gorici. Upamo, da nam ta alavnost ostane v vednem spominu. Politični pregled. Bolgarskl knez pri na&em cesarju. Vöeraj zvoöer bil je bolgarski knez Ferdinand v Schönbrunnu gost naSega (osarja. Dvornega obeda sta se udeležila tudi grof Goluhowsky in dr. Körber. Omeniti je treba, da naS cesar ni žn delj casa hotel vspreieti bolgarskega knoza ter da so bile razmero med bolgarskim in naSim dvorom Se procoj napote. Da jo bil bolgarski knez sedaj od naSega coaarja vsprejet, zgodilo se je to baje vsled posredovanja anglo^koga kralja, ka- terega je knoz Ferdinand v Marienbadu ohiskal. Državnl zbor In deželnl zborl. Kakor poroöajo listi, se državni zbor ne snide pred drugo polovico meseca novembra Paö se pa anidejo deželni zbori, in sicer nekateri v drugi polovici t. m Med zadnjimi se imenujeta posebno öeSki in galiSki deželni zbor. 0 galiSkom deželnpm zboru se poroöa, da bode zbo- roval Sest tednov. Deželni zbori južnih pokrajin pa bodo aklicani baje ^e-Ie v mesecu oktobru, ker so to zaradi vinske trgatve tako želeli dotični deželni odbori. Slovanske vsporednlce na šlesklh učlteljlščlh. Listi prioböujejo zadnii öas o teh vsporednicah razna poročila, ki so pa njemajo v tem. da je vlada zato sklenila ist« ustanoviti, da prepreßi ustanovit^v samostalnih öeSkih in poljskih uöiteljiSö, katera so nameravali ustanoviti čoški in poljski prvaki. Trgovlnska pogodha z Italijo. Iz Rima poroeajo, da bo v kratkem podpisana trgovinska pogodba mod našo državo in Italijo. Določila «lode vinskega promela bodo takoj atopila v voljavo, O8tala določila trgovinske pogodbe pa ko bo sklenjena ludi pogodba mod Nem- čijo in Avstrijo. Pooblaščenci bodo po- godbo podpisali baje danes. Novl ruski minister za notranjo zadeve. Novi ruski minister za notranje za- deve, knez Sviatopolk Mirski, je bil rojen I. 1857 na Kavkazu. Njegov oče je bil pomočnik vojaškega okraja na Kavkazu. Ko je bil nekaj časa na dvoru, je bil prideljen carjevemu osebnemu huzar- skemu polku. Obiskoval je Nikolajevo akademijo za generalni ätab, katero je dovršil z odliko. Predno jo izbruhnila rusko-tur.ška vojska 1. 1877 je bil knez Sviatopolk Mirski prideljen poveljniku kavkaäke armade. V toj vojski se je s svojo osebno hrabrostjo nad vse odliko- val, zlasti pri napadu na trdnjavo KarH. Zaradi .svoje hrabrosti je dobil več vi- sokih redov in je bil imenovan tudi za carjevega pribočnika. Aleksander III. je pridelil leta 1889 kneza general nemu Stabu in ga je odposlal v Odeso, da nadzornje pri Omigrejevern velike vojaške vaje. L. 189f> je bil imenovam gnver- nerjem v Penzi, kjer je ostal do I. 1897, ko je bil imenovan guvernerjem v .Jeka- terinoslavu. Generalnim guvernerjem v Vilni je bil imenovan 1. 1902. 0 njem trdijo, da je bil strogo pravičen, priljuden in objektiven, vsled eesar je bil tudi povsod splosno priljubljen. Zlasti je tudi pospeševal šolstvo, in njegov salon v Pe- terhurgu je bil zbirališče umetnikov in pisateljev. Kak bo njegov vladni sistem, to bo pokazala bodočnost. Balkan. Položaj v atari Srbiji pbstaja od dne do dne vedno kritičnejši. Tamožnjo krščansko ljudstvo se nahaja v veliki nevarnosti pred arnautskimi napadi. Iz Skopjcga se poroča, da «e je podal te dni Šakir paša z večjim oddelkom konje- nice v Prizrend, ker je tarn nevarnost največja. Posumezni oddelki vojakov pa mu niso hoteli slediti. Istotako se dogaja tudi pri drugih turških vojaških četah, da nočejo namreč vojaki sluäati častni- kov, ko jih ti vodijo v vasi 8 krščanskim prebivalstvom, da bi isto branili pred arnautskimi napadi. Ruskij-japunska vojska. Z bojiSča ni zopet dospela do včeraj nobena vaiinejša vest o kakih novih do- godkih. Rusi so so umaknili proti severu in dospeli so tudi že v Mukden, kakor je bilo že poprej namenjeno Japonci pa so jim nekaj časa sledili, tor so so vršile mod njimi in med ruskimi zadnjimi stra- žami večje ali manje praske, pa brez vsakega posebnega pomena. Kuropatkin j« aam brzojavil carju, da zadnja dva dni ni bilo nobenih spopadov več. Danes je lo značilno, da so japonska poročila, katerih je bilo iz začetka, ko so se pri- čeli boji okoli Ljaojanga, vse polno, kar na jedenkrat umolknila. Omenjena po- ročila slavila so zmago japonskega orožja ter na^nanjala svetu popolen poraz Rusov, kaleri bi morali biti vsled teh poročil danes že vsi mrtvi ali pa ujeti od Ja- poncev. Ker pa ima laž kratke noge, in je zdaj dokazano, da so bili pri Ljao- jangu straSno tepeni Japonci in no Rani, ki so se le umaknili, ker je to zahteval Kuiopatkinov vojni naert, zato je po- polnoma umevno, da je nastal na Ja- ponskem molk, ker so se tarn prepričali, kako smešno je bilo tokijsko praznovanje japonske zmage. Da bodo naäi čitateiji spoznali, kaka je bila ta japonaka zmaga v petdnevnih bojih pri Ljaojanga, nave- demo jim tu nekaj podatkov iz poročila angleäkega lista „Times", katero je listu doposlal lastni poročevalec, ki je bil sarn navzoč na bojižču. Japonci so neprestano naskakovali ruake pozicije, pravi poročevalec, ne da bi s tem dosegli drugega, kakor da so bili celi japonski polki do zadnjega moža uničeni. Ko sta se 4. in 6. divizija navalili na ruske utrdbe, sta bili z najtežjimi izgu- bami odbiti. Oku je naslednjega dne ob dveh popolnoči znova poskusil t na- akokom zavzeti ruske pozicije, a zopet so bili celi polki potolčeni do zadnjega moža, predno so se še približali žičnati ograji. 5. japonska divizija, ki je operirala proti ruskemu levemu krilu, je imela ne- koliko več uspeha, dasi jo padlo 76% pijonirjev, ki so si s sekiro v roki gra- dili pot skozi žičnato ograjo. Pa tudi tukaj so bili ob mraku ruski jarki pre- napolneni z japonskimi mrtveci. Drugi japonski napad je podpirala tudi artile- rija. Bombe in granate so pokale, da se je treala zemlja, in letele proti ruskim pozicijam, dočim so na raski strani pod- zemske mine terjale svoje žrlve in po- gnale vac japonskih kompanij v zrak. Jannnn^iao imeli nič več sreče, kakor jV^V.^/e, niti za korak se niso približali Hvo^itiu cilju. Nato je Oku v tretjič na- valil na raske utrdbe, toda takisto brez uspeha. Drugi dan so Japonci viseli kakor zajci na žični ograji in v jarkih so bili nakopičeni mrtveci tri čevlje visoko. Japonci so v četrtič hoteli navaliti na Ruse, a do tega ni priälo, ker se je Kuropatkin že pred polnočjo umaknil s svojih sprpdnjih pozieij. 10.000 Japoncev je padlo, predno so se polastili prvih ruskih nasipov. 1. septembra se je zdelo, kakor da bi japonska armada brez vsakega po- sebnega odpora lahko zavzela Ljaojang. Ko so se pa 2. soptembra približali meslu japonski voji, se je izkazalo, da je pri- čakovati So hnjšoga boja, kakor prejšnje dni. Pehota je prva naskočila ruske po- zicije, a Rusi so ji s šrapneli zadali to- liko izgub, da se ni mogla ganiti naprej. Nato je Oku pričel z grozovitim artilo- rijskim ognjem. Granate in ärapneli so kakor toda padali na ruske pozicije, a ludi ruski topovi so sipali na japonske vrsle smrt in pogin. Pravi napad so mogli Japonci izvrgiti še le 3. septembra, ko so si po noci nekoliko poboljšali svoje pozicijo. Toda tudi ta naval je bil odbit z ogromnimi izgubami. Zopet se je razvil artilerijski boj. Ob 10. uri je japonska arlilerija ustavila svoj ogenj in znova\so japonski polki drli proti ruskim utrdbam, a tudi to pot so bile hekatombe člove^kih žrtev brezuspeSno. Ob enajstih je pehota prenehala z napadom in pričel se je z nova artilorijski boj, kakränega äe ne pozna vojna zgodovina. Topovi so grmeli, vse je bilo zsvito v neprodorni dim, oz- rac'je je bilo prenasičeno s smradom. Nato so še dva, trikrat zagrmele ruske batorije, nato pa je nastal molk — znak, da so se Rnsi odločili zapustiti Ljaojang. Kuropatkin se jo sicer umaknil iz Ljao- janga pred japonsko premočjo, a si je priboril aijajno zmago nad japonsko stra- tegijo. Toda boj So ni ponehal, Se do ve- Cera so Rnsi držali nasipe in Oku je iz- gnbil Se 20.000 mož, predno je zavzel te pozicije. Ob 3. nri zjutraj je japonska armada prodrla do železniškega mostu in zavzela Ljaojang po petdnevnih krvavih bojih, kakršnih svet izza amerikanske državljanske vojne ni Se videl. Tudi pred Port Arturom se Japon- cem no godi posebno dobro. Ono 3 t. m. so zopet napadli trdnjavo, a brezuapeano. 0 tem napadu piSe Rentorjev urad : Ja- ponci so prodirali po dnlini med Divi- zionsko in Dolgo goro Rusi bo ie pred dvema tednoma celo dolino na poldrugi kilometer podkopali in v podkope polo- žili mine. Na eksplozivne snovi so na- ložili kamenja in vse pokrili s prstjo. Ko so ponoči stražo javile, da so Japonci pri- čeli z napadom in da so se obrnili tja, kjer so bilo položeno mine, niso Rusi izstrelili niti z enega topa, vse je mol- čalo, samo ruski projektorji so bili na- ravnani proti prodirajočim Japoncem, da je bil kraj katastrofo razsvetljen kakor po dnevi. Ko so vse japonske kolone že dospele na poljo, kjer so bile položene mine, so Rasi eloktričnim potom prov- vzročili, da so eksplodirale. Učinek je bil grozovit. Japonsko puäke in na kose raztrgani človeški udje so k ar kupoma ležali na polju. Drugega dne so Rusi po- kopali mrliče. Japonske izgube so niso mogle dognati, ker nobeden padlih ni ostal eel, marveč je bil razstrgan na drobne kose * * Brzojavka generala Kuropatkiua na carja Nikolaja od 9. t. m. poroča: Danes ni bilo nikakih spopadov. Sovražnik je miroval toliko dne 8. kolikor 9. t. m. Dežuje neprenehoma, pota so vsled tega neprehodna. * * 0 bojih pri Ljaojangu priobčujejo „Times" Se : Pri Okuvem prvem bataljonu 34. japonskega polka nihče ni ostal živ. Na en dan so izgubili Japonci 10.000 mož. Tudi armada generala Nodzu je imela velike izgube. Nekateri japonski polki so izgubili vse svoje Stabne čast- nike. Domače in razne novice. Novi tržuAki immcHtnik. — So- botni dunajski listi, in med njimi tadi N. Fr. Presse", so priobčili vest, da bode skoro gotovo imenovan za tržaškega na- mestnika sedanji bukovinski deželni pred- sednik knez Hohenlohe. Knez Hohenloho je sin nekdanjega prvega maršala na našem cesarskem dvoru. Rodil se je na Danajn 16. de- cembra 1863. OtlHtop grofa ttocbsa. — 0 od- stopa tržaškega uameatnika grofa Goeasa piše dunajska „Information" približno tako-le: Vkljub jasnim falsificiranim tr- žaškim volitvam, bila je volitev Sandri- nellija od cesarja dovoljena in potrjena. Po znani nHsodnijski določitvi, po ka- teri bi se ir|^alo starešinstvo razpustiti, potrdilo je namestništvo sklepe iste de- legacije, katera je bila izvoljena iz srede nepostavno izvoljenega in zaradi tega razpuSčenega mestnega sveta, in je s tem sankcijoniralaneopravičen nje obstoj Pra- vični napori Dompierija, kateri je hotel dokazati, naj se izroči uprava občine do ratifikacije novih volilev v roke kakega vladnega komisarja, najbrže ne ostanejo brezvspeSni. Ta dilema je najbrže grofa Goessa prisilil k odločitvi, da odloži svojo službo. Uinrl je včeraj zjutraj po dolgi in jako mučni bolezni glavni kontrolor tn- kajänje glavne davkarije g. Peter T r o- v i s a n. Za „Solski D(»m" so plačali pred- sedniStvu : g.čna Jelica Berbuč v Gorici letnino za 1904. 20 K. 0 priliki izvolitve prebl. g. barona Bianchi-ja županom v Sovodnjah namesto odstopivSega g. Jos. Kodermalza, nabrali rodoljubi v Vukovi krčmi 5 K. Srčna hvala ! V pripravljavnico za srednje Sole „Š. Doma" se bodo vpisovali mT;enci v „Malem Uornu", ulica Bertolini, dne 14. in 15. t. m. od 9. do 12. ure predpoldne in od 2. do 4. uro pop. Izpiti bodo de- loma tista dneva, deloma v petek Hi. septembra. Narodni kolek. — Akad. fer. dr. „Adrija" je sklenilo, dajati onim trgovcem in trafikantonn., ki bi bili pripravljeni vsprejeti v prodajo „Narodni kolek" na zahtevo primeren popust. Akademlfrio fer. dr. „Adrija" naznanja, da se bode vrSil IV. izredni občni zbor v sredo dne 21. t. m. ob 9. uri predpoldn*\ Podrobneje prihodnjic". Javni ljudski shod priredi akad. fer. društvo ..Adrija" v nedeljol8 t. m. v Kojflkem ob 2. uri popoldne. Dnevni red : 1. Ljudsko Solstvo. 2. Narodna izobrazba. V nbrambo proti ,.I^gl4< izročil je g. Anton Skolaris iz Vipolž g. župniku Gergoletu v Št. Lovrencu 10 kron. Stari Komel razpostavla v „Soči" svoje ogorčenje tudi zarad očitanega iz- podrivanja prejšnjega organista pri „usmi- Ijenih bratih". On seveda slika zadevo, kakor bi ga bili „usmiljeni bratje" prosili, naj prevzame on orgljanje za obolelem pokojnem organistu Zei-u ; mi mu pa tega zopet ne moramo verjeti, kajti čč. „usm. bratje" bi se bili morali iznevereti svo-* jemu imenu, da bi bili kar prvi čas, ko je Zei neozdravljivo bolan obležal, vzeli tpmu orglanje in zaslužek, katerega je bil takrat najbolj potreben, ter ga izročili njemu (Komeln), ki ni imel kot vadični učitelj take potrebe. K temu neusmilje- nemu koraku niso bili čč. „usmiljeni bratje" tudi ni<3 siljeni, ker jim je Zei začasa preskrbel drugega namestnika, ki se je izjavil, da ga hoče brezplačno sa- plirati, in kateri je tudi s tem supli- ranjem pričel. Tu je pa wtopil vmes stari g. Komol. Poslal je za hrbtom bol- nega Zei-a njega (Zei-a) postrežnico k nadomestujočemu g. organistu, naj ne pride več suplirat Zei-a, ker je že on (Komel) prevzel. Zei-ova postrežnica je Sla tudi konoc istega četrtletja kot na- vadno po honorar za svojega bolnega gospodarja k „usmil. bratom", a kako je ostrmela, ko so ji tu rekli, da je že prejel denar g. Komel. Ali ta ženica je bila zvesta služabnica svojega gospodarja. Ni se mnogo pomišljala, Sla je naravnost nad Komela, in ta ji je moral izplaöati že shranjeni honorar Zei-ev. Tako je bil Komel prisiljen storiti, kar razgrinja v „Sočitf kot prostovoljno blagoduSnost. — Radi bi zdaj vedeli, kako naj se tako ravnanje imenuje, če ne usiljevanje in izpodrivanje ? NaS g. dopisnik je torej pisal čisto reanico; bil je toli delikaten, da ho je omejil na sploSno opazko, ter se izognil odijoznim podrobnostim. Po teh smo segli mi, ker nas je „Soča" k temu pri- silila. — Staremu g. Komelu in njegovemu pisarju Kaj. Feiglu pa bodi povedano, da imamo za vse to, kar smo doalej po- vedali price, ki so pripravljene to a pod- pisom polrditi. Te postavijo njima pred oči ogledalo, da bosta videla avoji Klepi duäiw<. Andrcj Oabrgčekov podajač. — ^Soča", ali prav za prav njeni sotrndniki se drgnejo ob zgorajänji naslov neke polemične notice, katero smo prioböili v neki svojih zadnjih Stevilk ter očitajo nepoznanje slovnice g. Mrcini, ki se je na omenjenem naslovu toliko zagreSil, kolikor so se zagreSili „Soča" in njeni sotrudniki ter pravijo, da bi se naslov moral pravilno slovnično glasiti tako-le : Podajač Andreja GabrSčeka. S te n pa dokazujojo ti ljudje, da so se v svojom življenju prav malo bavili 8 slov- nico tor da niso čitali niti naslova „Anton Janežičeve slovnico!" Koncert vojaške godbc. ~ Danes popoludne ob 5. uri in pol svirala bode vojaSka godba v mestnem vrtu. Cistokrvni Italijani. — V poročilu nekega tukajšnjega italijanskega lista o zadnji veselici druStva „Lega Nazionale", ki se je vršila dno 8 t. m. in pri kateri se je igrala tudi javna tombola, čitamo, da bo med omenjeno igro sedeli pri pred- 8edniski mizi gospodje Pinavčič, Travan in Perinčič. Znamenja s Irobento pri klicanju Stevilk pa ata dajala gg. Kavs in Volk. Pa naj reče kedo, da niso pristni Italjani ti naSi legaši. Pobegnll je s svojega doma na Blančah v Gorici slaboumen kmetovalec France Vecchiet, ne da bi se do danes vedelo kam. NajdeiH' in ixgubljane rcfl. —G. Martin PodbrSček našel je srebrno za- pestnico ter jo oddal na Ink. policiji. Jožefa Primožič, kmetica iz Rone" je izgubila v nedeljo zjutraj, ko so je vra- čala z izvoznega trga po Rasteln, 2 ban- kovca po 20 kron. Ujct begun. — Iz Trsta poročajo, da so prijeli četovodjo tuk. peSpolka Martina Bernharda, ki je s svojim ne- sramnim in živinskim postopanjem pro- vzročil smrt tovarni^ke delavko Meotti in ki je, kakor smo poročali, pobegnil iz tržaško vojaške bolnišnice, kjer je bil zaprt. Nesreče. — Blizu Avč ponesrečil je te dni železniSki delavec Ivan Greblo iz Roča v lstri. Udrl so je namreč pod njim äe precejšnji plaz zemlje, in je pri ti priliki tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. Stavbeni komisar g. Pesendorler, ki je nadziral železniSka dela proti Solkanu, je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Izpodtaknil se je namreč na nekem kamnu, ko je tekel za klobukom, katorega rnu je odnesel veter z glave. 6-letni Alojzij Valič priSel je pod voz nekega Franceta MarinSeka v Pod- turnu. Kolesa so mu äle čez desno nogo. Ylnarsko in sadjarsko druätvo za Brda s scdežem v Došle so uže zadnje novosti modnega 4 blaga za poniiadno in letiio sezono v iiedoHej>lJivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute. solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Anton Ivanov Pecenko, Gorica Veliha zaloga Pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih ßrisna- nih vinogradov. Dostaylja na doni iu razpo- Hilja i»«> /ttli'znirr na vse kraje avstro-Oj^erHke munarnije vnu- «1 ill od 56 1 iiuprcj, Na zaht«kvo pošilja tudi u/.orce. Zaloga piua „Delniške druabc zdru&enih [iivovaren Žalec-Laški Trg in plaenjskega piva „pra- zdroj" iz slovoče češke „/!/<>- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, k;it<>rega ho od- ilaja lo nadebclo od t(X) kg. napcj. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Prosiva zahtevati listke! Najvočja trgovina / zolezjem Konjedic & Zajec &orica, preä naflškofljo štev. 5 in poörnznica v liši „Monta". Za čas atavbe priporoča vso stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih lovarn. Opozarja na svojo bop;ato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimorno nizkib conah. ¦iiHBM Edina zaloga § • J ¦ | stavbenih nositeljev f""1""1! * • v Gorlcl. ™ ™ Pocinkana &ica aa vinograde po jako ani&anih cenah! Pozor! KlIO kroiiO nagrade izplačava vsakomu, kdor dokaže s potniili najine nove «»merikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtovati listke! 1 Poaor! Eno krono nagrade! ' ~" Pozor! Eno krono nagrade! ' Na slanovanjci se pprejmojo urastniti ii ijaii Natančnejo se poizvo pn yosipu Toroš, ulicH proti Soškomu mostu hiä. §iov. (i. Rojaki! hupujte narodni holeh! Nagrobni spomeniki Franc Podberšič, avior. kamiioscftki mojstcr, iiorlca TržaAka cc«ta 17, priporo(Ta siavnemu ob^inttvu za bližajoči so praznik „Vneli vernili dus" Hvojo bogato zalogo različnih nagrobnih spo- menikov, bodisi prip:ostih ali finih iz kraškega kamna najbolje irste za 15 K in višo. V zalogi ima tudi razne kamenito plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe itd. Sprejeina in izdelujo vsako- vrstna v kanmoseško in strugarsko stroko spa- dajoča dela po prav zinernih cenali. I Sprejema I I hranilne vloge I katore obrestuje po I 47.,% polumeseöno; ne- I vadign6noobrestipripi- I sujo konec leta k glav- I nici. Rentni davok pla- I öuje posojilnica sama. Posojila I udom ua oacbni k red it po I 6% iu na vkujižbo po 5V80/0 J „CentraIna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove ölane z glavnimi in opravil- nimi deloži. Glavni de- leži PO200K, opravilni po2K. Otvarja članom tokočo računo, katore obre8tujepo dogovoru. Unulne ure v«ak dan od 8. ure zjutraj I pa do 1. ure popoludne. I