I ■o.-o Jt A' v Vi A Obilna 1994 (umL želi VESTNIK deennlira 1933 • leto XLV • ŠL B • Gen n sir I v Jll I Mihu Kučan HenniB KlsOuk Andrej Hra.teQ Mtrho PrelO)! Mana Pozsane U 9» v oribojeitt č»SB v javaraval-uRiCvuj v Zarerovebki Triglav y Mwrslci Soboti lupovediil^, da bode tudi letoč^e poskrvno leto sUenfU porilivno. fiejMrav ae twi^ v pomstskem pro* atoni atiTC u- varevaltoce, v tr- dijo, da mb rooŽBoMi če nfeo izkoristili. Zavsro-vaba premija v bruto dra£l>etH«n [»oizvodu raaža pri mu poldrag od-v svetu pa je ta delež veliko ve^i, torej je* |url lus zavnrovajije pre-ntoŽM^ je vedno podce-^no. V Tri^vu zato skužajo svojo ponudbo prtfogoditi potrebam zavarovancev. Prvi 60 začeli s tako imenovanim paketnim zavarovanjem in rezultati so že vidni. Trenutno imajo 200.001 zavarovalnih polic in 30,000 škodnih pri" merov, na letenji poslovni rezultat pa bo vplivala toča, ki je najbolj pri-■ zadela gomjeradgonsko občino, zaradi škode so morali izplavati okoli 100 milijonov tolarjev odškod- um. Konkurenca je res huda, vendar ni nevarna, pravijo v Triglavu, Izgubljajo predvsem slabe zavarovance in pridobivajo dobre, portfeij zavarovanj se . jim pb kakovosti iabolj-Suje. Res je, da izgubljajo velike sisteme, kar je predvsem posledica drugačne organiziranosti gospodarstva, priddjivajo pa manjše, tako da se na-naSa na zasebni sektor 70 odstotkov vseh zavarovanj. Spodbuden ob vsem tem pa je tudi podatek, da nobena pravna oseba v Pomurju nima svojega premoženja zavarovanega pri drugi zavarovalnici, to je tudi dokaz, da zavarovanci zaupajo v tradicijo iti kakovost Zavaroval- niče Triglav. L. Kovač aktualno doma V Radencih je bilo 3. srečanje slovenskih zdomcev 9 Utrjevanje enotnosti Obilno sneženje v nedeljo je vplivalo, da se je zbralo precej manj udeležencev zdaj Že tradicionalnega božiČno-novoietnega srečanja zdomcev iz vse Slovenije v Radencih (hotelu Radin) kot prvo in drugo leto samostojne Slovenije. Kljub temu je tudi letošnje srečanje, ki je potekalo v organizaciji revije Naša Slovenija in pod pokroviteljstvom državnega sekretaija za Slovencu po svetu PETRA VENCUA, uspelo. Začelo se je z Zdravljico, slovensko himno, ki so jo zapeli ZavrSki fantje, oziroma so lahko udeleženci srečanja že v avli hotela prisluhnili zvokom znane slovenske citrarke Vide Učakar. Prav danes se izteka tretjo leto, odkar smo v slovenskem parlamentu slovesno razglasili izid glasovanja, s katerim smo uresničili pravico Slovencev do samodoločbe. S tem nismo ogroiali nikogar. Poskrbeli smo za razumen predlog razdružitve skupne države, ki bi mogel preprečiti nasilje in vojno. Ta Se zmeraj divja v vsej svoji nesmiselnosti v naši neposredni bližini in vpliva na naše življenje, na našo zavest in našo vest, je v pozdravnem govoru ob začetku srečanja dejal predsednik Republike Slovenije MILAN KUČAN. V nadaljevanju je poudaril, da so mnogi cilji, ki smS si jih zastavili ob plebiscitu, uresničeni. Predvsem imamo sedaj svojo državo, ki ji moremo sami uravnavati življenje. Imamo državo, ki se uspešno uvršča kot enakopraven dejavnik v evropski duhovni, gospodarski, politični in obrambni prostor. Zasluga za vse to gre tudi Slovencem po svetu, ki so svoji domovini po- magali moralno in gmotno na poti do njene osamosvojitve mednarodnega priznanja. in Srečanje v Radencih je po besedah predsednika Kučana pomemben prispevek k iskanju in utrjevanju enotnosti slovenskega naroda, ko gre za njegove temeljne interese. Slovenska država svojega odnosa in dejanj do rojakov na tujem ne utemeljuje na ideoloških ali političnih izhodiščih. Gre za skrb matičnega naroda do Slovencev, ki jih je neprijazna usoda razselila po svetu, blizu in daleč naših meja, in sicer v želji, da bi na tujem ohranili svojo slovensko identiteto. Tudi PETER VENCELJ je poudaril, da je osnovno izhodišče Slovenije v odnosih do naših ljudi na tujem to, da so kjer so zaposleni, ali pa na naj- bližjih podružnicah družbenega službe knjigovodstva v Sloveniji. Morajo pa imeti svojo matično številko, ki je obenem tudi številka njihovega evidenčnega računa (za certifi- S srečanja zdomcev v Radencih (fotografija: J. G.) predvsem Slovenci. Okrog 34.(KM jih živi tudi v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Mnogi so v težkem položaju, Se zlasti naši rojaki v BiH. Zato se je vlada Republike Slovenije ta mesec odločila, da jih po potrebi tudi evakuiramo iz Bosne in Hercegovine. V kasnejši razpravi pa je tudi povedal, da bo Slovenija predvidoma prihodnje leto sprejela poseben zakon, s katerim bomo uredili statusni položaj Slovencev po rodu, ki živijo v tujini, tako da se jim ne bo treba izkazovati z našim državljanstvom, da so zares Slovenci, Udeleženci srečanja so to namero z navdušenjem pozdravili, Ker je bil namen tega srečanja tudi informiranje zdomcev o različnih vprašanjih, ki so povezana z njihovim bivanjem v tujini in vračanjem v domovino, so jih najprej seznanili, kako je z lastninskimi certifikati. do katerih so upravičeni tudi zdomci. Vsi naši državljani lahko zaprosijo za obvestila na konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v državah, kat). Glede carinskih predpisov je bilo rečeno, da lahko zdomci enkrat letno uvozijo blago brez plačila carinskih dajatev v vrednosti do 700 ameriških dolarjev, če pa se vrnejo za stalno in se nameravajo v Sloveniji ukvarjati z obrtništvom ali podjetništvom, je ta znesek 30.000 USD. V primeru, ko so doma na obiskih in potrebujejo nujno zdravniško pomoč, lahko koristijo tuje zdravstveno zavarovanje brez posebnih doplačil, pavšalni znesek za dodatno zdravstveno zavarovanje pa znaša mesečno 1.200,00 tolarjev. Za nekatere bi bilo vsekakor zelo koristno, če bi si to uredili, ko pridejo domov. Poleg že omenjenih točk so vključili v kuhurno-umetniški program Se pogovor s Tonetom Partljičem in odlomek iz njegovega dela Moj ata socialistični kulak, recital pesmi Toneta Kuntnerja in nastop Vlada Kreslina z Beltinsko bando. Nazadnje so bili vsi skupaj povabljeni Se na Stefanov ples. JOŽE GRAJ I V ljutomerski občini se bojijo sneženja Naj ne sneži vec! Ali je zimska služba v občini Ljutomer med prejšnjim sneže- Ponovno in zadnje letošnje zasedanje zborov občinske skupščine v Ljutomeru dokaj delovno in učinkovito Igre brez meja? Ker novembrski sklic zborov občinske skupščine Ljutomer zaradi nesklepčnosti ni uspel (to se je sicer zgodilo bolj poredko), so pretekli četrtek najprej obdelali zamujene, nato pa se lotib še nekaterih novih lem. Ali karkoli je Že na dnevnem redu, je običajno najbolj ,vroče' pri točki Delegatska vprašanja, odgovori, pobude in predlogi. Tudi tokrat je bilo Ali je zimska služba v njem odpovedala ali ne? O tem so različna mnenja. pul VUln/TCUflJia nJi aav* m-— * , ♦ » । ♦ Clan občinske vlade FRANC SONAJA je med tetimi,ki dajejo tej službi veliko črno piko. Najbolj ga je jezilo, da je bila cesta Razkrije- Veržej skoraj neprevozna za osebne avtomobile brez verig vse do odjuge. Predlagal je tudi, da bi se vsi dam občinske vlade zaplejali po tej cesti na njegove stroske, da ta se res prepričali o verodostojnosti njegovih besed. A še bolj bi se \_______________ _ ‘ > so (bile) odkrite številne vbokline,‘izbokline, jame... Večkrat pa ne eno ne drugo ne moti - ■■ ■ na to cesto, da bi se izognili lahko prijemali za glavo sedajj ko voznikov tovornjakov, ki zapečejo tUllIlAUT IUT Vt ttjaiALPT ,a stran 4 vestnik, 30, decembra 1993 gospodarstvo Ljutomer: r novem letu tudi nova vrtina za raziskavo geotermalne energije? Velika priložnost in tveganje Z vrtino pri Kamenščaku, ki so jo pred leti naredili delavci Ine- Nafte, so med drugim ugotovili, da je na obmo^u od Ormoža do Ljutomera in Lendave dokaj velik »bazen« z geotermalno energijo, to je vodno paro, ki ima okrog 175 stopinj Celzija. Zakaj ne bi te energije izkoriščali, je bilo večkrat slišati na različnih mestih. Zdaj je zadeva že tako daleč, da so na občini v Ljutomeru poskrbeli za posebno študijo, ki je pokazala, da bi lahko z geotermalno energijo ogrevali tako stanovanja kot industrijske in druge objekte ter jo izkoriščali tudi za potrebe kmetijstva. Cena te energije pa bi bila nižja od klasKnih energijskih virov (trda goriva, olje, plin). Vse to je slišati dokaj lepo, zanimivo in na prvi pogled enostavno. Uresničitev te zamisli pa še zdaleč ni lahka. Najprej bo treba najti denar za Se najmanj eno vrtino, s katero bi podkrepili podatke oziroma rezultate prve raziskave. V ta namen bi bilo treba zagotoviti okrog 4,2 milijona nemških mark. Blizu 3.7 milijona DEM stane poseben agreagat, ki bi ga morali namestiti, zgraditev toplovodnega sistema pa bi stala predvidoma 6,3 milijona DEM, Nastali bi še nekateri drugi stroški, tako da je skupna vrednost te naložbe okrog 14,5 milijona nemških mark. Izračunano je, da bi se ta denar v 20 letih vrnil, ob tem da bi imeli v tem času sorazmerno poceni in čisto energijo, V ljutomerski občini toliko denarja Še zdaleč niso sposobni zagotoviti. Možnosti za uresničitev tega projekta pa so - ali da se vključi vanj država Slovenija, še bolj verjetno pa je, da bo potreben tuji kapital. Gre predvsem za mednarodno banko za obnovo in razvoj, ki take projekte običajno podpre. Poleg denarja so Se druge dileme. Ali vse to ne bo prevelik in škodljiv poseg v okolje? Prebivalci Krškega in okoliških krajev so bili pred 20 leti Se kar navdušeni nad atomsko centralo, medtem pa so spoznali, da jih le-ta zelo ogroža. Pri vsej tej zadevi bo torej potrebna velika previdnost. Tveganje bo manjše, če bodo imeli glavno besedo pri uresničevanju projekta domači strokovnjaki, ki jim ne bo vseeno, kakšne posledice so možne pri izkoriščanju geotermalne energije, Priložnosti torej kljub vsemu ne kaže zamuditi, JOŽE GRAJ Iz podružnice SDK-ja Murska Sobota Zagotavljanje podatkov in skrb za zakonitost Podjetništvo se je v zadnjem času močno razmahnilo tudi v Pom Ulju, saj je bilo na obmogu, ki ga pokriva služba družbenega knjigovodstva v Murski Soboti, konec novembra registriranih 2,708 pravnih oseb, kar je za 366 več kot ob koncu lanskega tričetrtle^a. Med njimi je seveda veliko mirujočih podjetih in pričakovati je, da se bo število v prihodnje nekoliko zmanjšalo, saj se bodo morala podjetja uskladiti z zakonom o gospodarskih družbah in ustrezno dokapitalizirati. Da te številke vendarle ne ostajajo zgolj na papiiju, potrjuje promet, ki poteka prek službe družbenega knjigovodstva. V soboški podružnici so v letošnjih enajstih meseci obdelali veČ kot 4 in pol milijona plačilnih dokumentov ali 20339 dnevno, to je za 14 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, ko so dnevno obdelali 17.866 dokumentov. Poleg lega so opraviti še 11 obveznih večstranskih pobotov, v katerih seje povprečno pobotalo več kot 19 odstotkov vseh me^ebojnih dolgov pomurskih pravnih oseb. Od skupnega zneska skoraj 20 milijard tolaijev medsebojnih dolgov je bilo pobotov za nek^ več kot 5 milijard tolaijev. Ena od nalog službe družbenega knjigovodstva je tudi preverjanje pravilnosti in zakonitosti poslovanja pravnih oseb. Po zbranih podatkih tovrstni pravne osebe. Letos so začeti v službi družbenega knjigovodstva z novo obliko dela na področju eksternih nadzorov, to je z revizijo prekrški letos naraščajo, saj je lastninskega preoblikovanja izdala služba v letu 1993 kar 45 podjetij. To revizijo opravlja odločb za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in nezakonitosti. V enakem lanskem obdobju so izdali 28 takšnih od- v soboški podružnici 7 inšpektorjev, ki bodo imeli v Sloveniji 68 tovrstnih pregledov. Po dogovoru s centralo delajo in- ločb. Največ kršitev so ugoto- Špektorji tudi zunaj območja, vili pri obračunavanju in plače- ki ga pokriva podružnica, in vanju prometnih davkov, pre- tako bodo soboški inšpektorji seneča pa Število izdanih od- dobršen del teh nalog opravili ločb, ki se nanašajo na nepra- zunaj Pomurja. Tretjino svo- vilnosti pri porabi vrednostnih jega dela so doslej že končali. bonov. Zaradi nelikvidnosti so se namreč nekatere pravne osebe odločile za dodatna iz- saj so opravili 12 revizij v Pomurju in 8 zunaj njega, v po- djetjih pa so ugotovili, da je plačila osebnih dohodkov in bilo družbeno premoženje regresa za letni dopust v obliki oškodovano za 105 milijonov vrednostnih bonov. Služba tolarjev. Za pomurska podjetja družbenega knjigovodstva je je bilo doslej vloženih 36 zah-zato izdala kar deset odločb za- tevkov za revizijo lastninskega radi premalo obračunanih in preoblikovanja, poleg sobo-plačanih davkov in prispevkov Skih inšpektorjev pa nekaj pri-iz osebnih dohodkov, kar v de- me rov preverjajo tudi inšpek-vetih primerih pa se teh odločb torji mariborske in ptujske po-niso držali in je bila zato oprav- družnice službe družbenega Ijena prisilna izvršba. Posledica knjigovodstva. takšne izvršbe je bila največ- krat blokada žiroračuna LUDVIK KOVAČ Na račun uspešnega poslovanja v Muri še ena plača Cilj: utrditi se na tujih trgih Za slovenske tekstilce in konfekcionaije letošnje leto ni bilo lahko. Čeprav so nekateri napovedovali, da bo recesije na zunanjih trgih konec, se je nadaljevala vse leto, težave pa so se zaostrovale tudi na domačem tržišču. Nezaščiten uvoz tekstila in tekstilnih izdelkov je povzročal slovenskim izdelovalcem veliko težav, na zunanjih tr^ pa so se srečevali s konkurenco iz vzhodnih držav, ki seje kazala predvsem v pritiskih na zniževanje cen. Tudi domača ekonomska politika jim ni bila naklonjena in lahko bi rekli, da je bilo to leto zanje eno najtežjih. Vsa ta dogajanja niso zaobšla tudi soboške Mure, vendar poslovni rezultati kažejo, da jih je uspešno premagovala, To naj večje pomursko podjetje s 6.200 zaposlenimi bo poslovno leto sklenilo s 500 milijoni tolaijev dobička, del tega pa bodo deležni tudi zaposleni, saj bodo dobili dodatno plačo v višini 80 odstotkov povprečne plače v letošnjem drugem polletju. Dosežene rezultate je seveda potrebno pripisati dobro načrtovani poslovni politiki, saj so v Muri že zdav- vani izvoz presegli za 2 odstotka, Spodbuden je tudi podatek, da so ob vseh težavah, ki so se pojavljale na slovenskem tržišču, doma za 7 odstotkov povečali prodajo. Murine proizvodne zmogljivosti so bile vse leto polno za; naj spoznali, da si obstoj in razvoj lahko zagotovijo le zagotovijo z usmerjenostjo v izvoz. Zdaj že več kot 95 odstotkov vseh Murinih proizvodnih zmogljivosti dela za izvoz, od katerega so letos iztržili 140 milijonov nemških mark in tako načrto- Z lastninjenjem v Muri.niso hiteli, saj so počakali na wre|em ustregle zakonodaje. zdaiJ pa priprave sanj že tečejo. Celotna vrednost 'Mare je ocenjena na 105 do 115 trrilijonov nemških mark In menijo, da ga lahko izvedejo dokaj hitro in enostavno, če bodo tudi v prt-hoddl« dosegali dobre poslovne rezultate, če bi sredstva, Id so jih izločili z zak-Ijuihte računom za leto 1992, lahko uporabili v ta namen is če bi vsi Murini delavci bi upokojenci vložili svoje certifikate, bi podjetje Že prihodnje leto dobilo lastnika, veimski lastEdlci pa bi postni de- lavci. velik izpad, zato bodo v prihodnje bolniške izostanke zaostrili, vendar tako, da ne bodo prizadeli tistih, ki so do njih sedene, zaradi izrazitih sezon- dejansko upravičeni. Se je pa skih vplivov pa so prerazpore- kljub vsemu letos produktiv- dili delovni čas. Tako so skrajšali kolektivne dopuste julija in nosi povečala za 9,1 odstotka in rezultatom dela so sledili izrabo dopustov delno prenesli tudi s plačami. S povprečjem na prehode sezon, tako bo tudi v prihodnje. So se pa v tem letu okoli 600 mark na delavca se Mura uvršča med boljše v tej srečali z novim problemom, ki dejavnosti v Sloveniji, zagotav-V prejšnjih letih ni bil tako izra- Ijanje ustreznega standarda za-zit, Z novim sistemom zdrav- posl en ih pa bo tudi v prihodnje stvenega varstva so se namreč ena od prednostnih nalog. rek pa dajejo tudi prodaji znanja in tehnologije. Pred kon-' cem je izvedba tovrstnega projekta v Kairu, pripravljen je projekt za Sri Lanko, januarja bodo sklenili Se pogodbo za izvedbo takšnega projekta v Indiji. Po mnenju najodgovornejših predstavnikov Mure so napovedi gospodarjenja za prihodnje leto bolj pesimistične, kot zatrjujejo v vladi. Po njihovih napovedih se bo v prvem polletju recesija na zunanjih trgih še nadaljevala in morebitno izboljšanje je mogoče pričakovati komaj v drugi polovici leta. Po napovedih se bo prihodnje leto družbeni proizvod v Nemčiji povečal le za 1 odstotek, v nekaterih drugih zahodnih državah pa še manj in v Muri so zato svoje načrte uskladili z napovedmi. Navkljub vsemu so med osnovnimi cilji maksimalno povečanje trženja, blagovnega izvoza, predvsem pa izvoza lastnih blagovnih znamk..Poslovanje po načelu samofinanciranja ne sme ogroziti standarda zaposlenih, doseganje Še večje kakovosti poslovanja pa bo ena prednostnih nalog tudi v prihodnjem letu. Vse aktivnosti so že usmerjene v doseganje svetovne kakovosti na tem področju, do sredine prihodnjega leta naj bi Mura pridobila certifikat kakovosti ISO 9001, in če se bodo ti načrti uresničili, bo Mura prvi evropski konfekcionar, ki se kar za 20 odstotkov povečali izostanki zaradi bolniških dopustov. Zaradi bolezni je dnevno manjkalo z dela okoli 500 delavcev, to je za podjetje bo Sodelovale bodo vse pomurske občine ter sosednje pokrajine Hrvaške in Madžarske Vendarle deželna razstava v Radgoni Ideja o organiziranju skupne deželne razstave v dveh obmejnih mestih s podobnim imenom na levem in desnem bregu reke Mure, v Radgoni in Gornji Radgoni, se je pojavila 1991. leta po junijski vojni. V tistih mesecih je bila Gornja Radgona (in z njo avstrijska Radgona) eno od najpogosteje omenjanih slovenskih mest; stiki s sosedi čez Muro so postali prav posebno tesni in prijateljski, tako da so poleg številne materialne in denarne pomoči ponuditi mestu v Sloveniji tudi možnost sodelovanja na deželni razstavi. Le-ta naj hi bila že 1994. leta, vendar so bili pogovori že po nekaj mesecih prekinjeni. Avstrijska Štajerska skrbi za ohranjanje kult ur no-zgodo vinske dediščine in razvoj posameznih krajev s pomočjo organiziranja deželnih razstav. Za gostiteljstvo se običajno poteguje več mest, kajti ob tej priložnosti se v kraju zbirajo sredstva iz vse dežele in državnega ministrstva za kulturo. Seveda se organizator in tema določita že nekaj let vnaprej, kajti organiziranje takšne razstave, ki jo obiščejo strokovnjaki in ljubitelji iz skorajda vseh evropskih držav, zahteva veliko znanstvenega dela in priprav primernih razstavnih prostorov - običajno je to grad ali več zgodovinskih objektov, ki so seveda potrebni obnove (to Je namreč tudi eden od ciljev deželnih razstav). Zaradi številnih zapletov Je organiziranje razstave v Radgoni leta 1994 odpadlo. Tudi slovenska vlada ni kazala prevelikega zanimanja a1i pa se takratno ministrstvo za kulturo ni upalo lotiti take zadeve, ker nt imelo nobenih izkušenj. Gornji Radgoni je od takrat ostala pogodba z Milanom Hercogom, ki je na račun deželne razstave dobil v upravljanje za 99 let gornjeradgonski grad. V pogodbi je med drugim tudi zapisano, da mora grad obnoviti in nekaj prostorov primerno urediti za potrebe skupne deželne razstave. Deželna razstava v avstrijski Radgoni bo 1997. leta; čeprav se zdi, da je Še veliko časa, ni tako. Ni namreč problem najti nekaj prostorov (seveda želijo Avstrijci vključiti v razstavo predvsem grad, ki je okras tudi avstrijskega mesta), večji problem je na pravilen način in vsebinsko sodelovati. Že pred leti je takratni predsednik republiškega izvršnega sveta in sedanji zunanji minister Alojz Peterle poudaril, da Slovenija ne sme sodelovati le kot posojevalec razstavnih prostorov. Po novem konceptu razstave v letu 1997 Gornja Radgona ne bo pod tako velikim pritiskom, saj je okraj Radgona tokrat povabil k sodelovanju tudi občine Čakovec in Varaždin iz Medžimurja na Hrvaškem in Žalsko ter Železno županijo na Madžarskem. Občina Gornja Radgona pa je za pomoč zaprosila vse pomurske občine in občine slovenske Štajerske, ki so povabilo večinoma sprejele. Zanimiva je tema razstave, ki prav zares povezuje vse omenjene pokrajine: kultura narodov, turizem, vinogradništvo in pomembne prometne povezave. Na zadnji seji izvršnega sveta SO Gornja Radgona so imenovali projektni svet, ki ga sestavljajo Franc Vedernjak, Zlatko Eriih in Janja Brumen - ta naj bi pripravil koncept vsebine razstave, program in načrt koordiniranega dela, Že januarja pa se bo sestal s projekt im svetom vseh sodelujočih pokrajin, V projekt skupne deželne razstave naj bi bilo vključeno tudi slovensko ministrstvo za turizem (tega ministrstva pravzaprav ni več?!), verjetno pa to ne bo dovolj. K sodelovanju bodo morali pritegniti tudi strokovne inštitucije ter nekaj pomembnih in izkušenih ljudi s področja zgodovine, umetnosti, trženja, oblikovanja, BERNARDA B.PEČEK Da v Muri dosegajo tako dobre rezultate, je gotovo posledica prizadevanj, ki jih vlagajo v razvoj. Čeprav so pred procesi lastninjenja, so dali prednost razvoju, naložbe vanj pa so letos dosegle vrednost 12 milijonov markFTako so razširili proizvodne prostore in posodobili proizvodnjo v Gornji Radgoni, posodobili so tehnologijo v lahkih oblačilih, kjer poteka tudi preustroj, z naku- pom nove računalniške opreme so to področje uredili za nekaj prihodnjih let. pouda- ponašal s tem certifikatom. LUDVIK KOVAČ t 55 DEM i - 7:-? i£ fl>esečrud ^-SATEX Glavni trt 17, Maribor odarstvo Denarna nadomestila se bodo tudi na novo valorizirala. Prej so jih usklajevali z rastjo povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji, po novem pa bodo upoštevali plače po kolektivnih pogodbah za gosjKidarstvo. Ukinjeno podaljševanje prejemanja nadomestila Ukinjena je pravica do podaljšanega prejemanja denarnega nadomestila. Če je do sedaj nezaposlenim, ki so bili tri leta pred pokojem. Zavod za zaposlovanje podaljševal pravico do denarnega nadomestila, dokler se niso upokojili, tega po novem ne bo več. Zavod se lahko s soglasjem zavarovanca odloči, da bo sodeloval pri dokupu manjkajoče dobe za upokojitev v višini 50 odstotkov, preostali del pa mora plačati prijavljeni delavec sam. Pogodb«io delo skrajšuje prejemanje nadomestila (S prejenmik denarnega nadomestila v tem času opravlja pogodbeno, avtorsko delo ali popoldansko obrt oziroma pridobiva dohodek kako drugače ter njegov tako pridobljeni dohodek presega dvakratnik najnižjega denarnega nadomestila, se pravica do denarnega nadomestila sorazmerno skrajša. Denarna pomoč za največ pol leta Zakon o zaposlovanju po novem posega tudi v pravico do I ZzOKon o zaposlovanju po novem posega luui v piavivo uu denarne pomoči. Čas prejemanja se skrajša in je enoten za vse upravičence. Pravica traja 6 mesecev. Denarna pomoč pa ne pripada več zavarovancem, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji, Pomembne so tudi spremembe pri izračunu višine denarne pomoči, Po novem bodo morali na Zavodu upoštevati Se dediščino, darila ter vse dohodke in prejemke posameznika in članov družine, ki so obdavčljivi, pa tudi dohodke, za katere davka ni treba plačati. Zakon pa določa izjeme. Kot vir za izračun denarne pomoči ne smejo upoštevati dohodka za pomoč in postrežbo, prejemke za oskrbo v tuji ali rejniški družini, otroški dodatek in štipendije ter dohodek iz občasnega dela invalidov. Zakon nalaga novo dolžnost prijavljenim nezaposlenim, da sproti sporočajo spremembe, ki bi vpUvale na pridobitev ali ukinitev denarnega nadomestila ali denarne pomoči. Spodbujanje zaposlovanja neizobraženih Spremenjen zakon pa spodbuja zaposlovanje nezaposlenih, predvsem tistih brez izobrazbe. Delodajalcu, ki bo zaposli! nezaposleno osebo, bodo povrnili za eno leto davke in prispevke od bruto plače. Ukrep sofinanciranja pripravništva seveda ostaja" Še naprej, zato je novost namenjena predvsem zaposlovanju nezaposlenih brez izobrazbe, ki pripravništva ne opravljajo. Štipendije za več šolajočih v tem šolskem letu se je cenzus za pridobitev štipendije povišal na 100 odstotkov zajamčene plače (doslej 80 odstotkov) za dijake in šmdente, kr bivajo v kraju Šolanja, ter na 130 za mlade, ki se šolajo zunaj kraja stalnega prebivališča. Predlog o višjem cenzusu je bil pripravljen samo za to šolsko leto. MAJDA HORVAT lesna SLOVENJ GRADEC in TRGOVINA AGROSHOP BREZOVCI vaša partnerja pri gradnji in obnovi vašega doma UGODNA PRODAJA • vrat • oken in oblog ' NOVOLETNI , POPUST DO 25% Pričakujemo vas v trgovini AGROSHOP BREZOVCI, th -f V Fokovcih lani odprli prizidek nove šole^ letos še novo telovadnico Kučan pri Kučanu Za nekaj manj kot 140 učencev osnovne šole Fokovci ter za ureditev nevzdržnih razmer njihove učitelje in starše je bila minula sreda velik in najbrž tudi za vzgojno-izobraževalno delo. nepozaben dan. Končno so dobili tudi telovadnico v velikosti 24 Slavnostni govornik (for- X 12 metrov, tako da lahko v njej počnejo še kaj drugega, kot le malno) pa je bil sicer I skačejo čez kozo in se valjajo po tleh. Če bi Republika Slovenija SLAVKO GABER, ki je med oziroma ministrstvo za šolstvo in šport poravnalo svoj obljubljeni drugim poudaril, da je nova te-50-odstolni delež za ureditev šolskega prostora v Fokovcih že lani lovadnica skupaj s šolo dokaz - takrat so nakazali iz Ljubljane namesto 55 le 16 railjjonov tolarjev, preostalo pa je zagotovila občina Murska Sobota - potem bi najbrž že lani postavili tudi telovadnico. No, v Fokovcih so eno leto še potrpeli in sedaj je vse lepo in prav, To so kar najbolj in spodbuda za to, da le Čutimo tudi tu pametno živeti. Šole gradimo tudi na obmejnih območjih, kajti: »Moje globoko prepričanje je, da bo ta šola to državo naredila bolj gotovo, kot Če bi postavili ob njej dve kasarni, da bi jo na ta način varovali.« radostno in ponosno proslavili minulo sredo, ko so prišli k njim P tudi visoki gostje iz Ljubljane, med njimi tudi predsednik Rep«- .[ blike Slovenije MILAN KUČAN in minister za šolstvo in šport i SLAVKO GABER. »Nekoč je v tej Šoli učila tudi moja mama. Kakšna je bila tedaj, se ne spominjam. Takrat me Še ni bilo na svetu. Spominjam pa se, kakšna je bila ta šola petinštiridesetega leta in potem kasneje. Zdaj je drugačna in sem vesel, da je postala ena od postaj, ki jih mora vsaka drsava zagotoviti svojim državljanom. Mora jim omogočiti, da pridobijo znanje, kaj pa bodo potem s tem znanjem počeli, koliko bo to vplivalo na narodnostno mešano območje in se tudi na tak način dokazuje demokratičnost te družbe. njihov socialni poloiaj v druibi, je odgovornost vsakega posameznika « Kaj drugega kot delovne roke, pridnost in pametne glave niti ni- mamo. Zato je zelo po- membno, da si kot narod in država postavimo visoke cilje, ki nam bodo omogočati, da v svetu hude konkurence preživimo, je poudaril v nadaljevanju in dodal, da je zelo vesel, da se je to zgodilo v Fokovcih, od koder je nekaj kilometrov ? f »Družba je demokratična ta- I krat, kadar je večina priprav- I Ijena priznati manjšini nekaj I več pravic, kot jih uživa sama. I Ko je bila vojna in sem kot I otrok Živel v Prosenjakovcih, I sem se s svojimi vrstniki pogo- I varjal, ne da bi vedel, ali govo- j rim slovensko ali madžarsko. J Takrat ni bil problem jezika in tudi vsa leta po vojni ne; želim, 1 da bi tako ostalo tudi vnaprej,« i je Se dejal MILAN KUČAN, i potem ko ga je pred občinstvo v novi telovadnici povabil rav- I Ravnatelj fokovske osemletke Karel Kučan izreka dobrodošlico predsedniku slovenske države Milanu KuČtmu (nista v $0* rodu, čeprav imata enak priimek). Fott^raSjat J. natelj fokovske osemletke KA- v tej državi nekaj zadovoljstva REL KUČAN ter mu v znak ............................ ' dobrodošlice podaril umetni- ob korakih, ki jih kot dtiava uspemo storiti. To je Se tem- ško delo in Šopek rož. V svo- bolj pomembno, ker so Fo- jem uvodnem nagovoru se je posebej zahvalil podpredsednici IS-a M, Sobota Brigiti kovci na demoerafsko ogroženem območju. 'Sola s telovadnico bo eden od dejavnikov, ki Bavčar, ki jih je odločno pod- bo ljudem vlival voljo, da bodo pirala v njihovih prizadevanjih Živeli na tem območju, da je Sledil je pester kulturni program učencev, ob koncu j^ SLAVKO GABER izroči! ključ nove telovadsnice učiteljici telesne vzgoje Nadi Kranjec, s čimer so objekt tudi simbolično odprli. JOŽE GRAJ Zakon o družinskih prejemkih Državni zbor je novembra sprejel Zakon o družinskih prejem* kih, ki je začel veljati osemnajstega decembra. Zakon ureja štiri materi^ne pravice s podroga varstva matere, otroka in družine, torej denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta, starševski dodatek, pomoč za opremo novorojenca in otroški dodatek. imajo pravico do starševskeg* dodatka, In sicer za preostanek _____________ J____________ dni do enega leta. Starševski prejema nadomestilo z Zavoda dodatek lahko uveljavljajo tudi '____________'___________za nazaj, in sicer od osemnaj* V primeru, da je brez službe ne po svoji krivdi ostala delavka v nosečnosti, lahko nekaj časa Denarna pomoč vsem materam Za zakon o družinskih pre- jemkih na splošno velja, da je denarnega nadomestila porodnici. za zaposlovanje, ko pa bo nastopil čas poroda, bo začela dobivati nadomestilo za porodniški dopust. To pomeni, da bodo pre- stegu decembra. Novi zakon in novosti, Id jih prinaša, pa oc veljajo za matere, ki že preje* majo denarno nadomestilo za ugodneši od Stare zakonodaje, jemnice denarnega nadome- ■ ■ - - stila vsak mesec z denarnim na- saj razširja krog upravičencev. Pomembna novost, ki jo pri- domestilom prejemale tudi po- račun, ki bo lahko pozitiven ali naša, pa je, da bo vsaka žena, * mati, ki je rodila, imela za 365 negativen, odvisno od rasti dni, torej eno leto, pravico do povprečnega osebnega do- ■ hodka v Sloveniji. denarnega prejemka. Bodisi da je to denarno nadomestilo za Čas porodniškega dopusta ali - , -, . pri dohodioj na tter starševski dodatek, - v % od povprečne plače vseh Denarno nadomestilo za čas zaporferah v RepubJila Slovesiji porodniškega dopusta bo pre- v preteklem letu jemala zaposlena žena ali kmetica, če je pokojninsko in zdravstveno zavarovana oziroma je kmetijstvo njej in njeni družini glavni vir preživljanja. Matere, ki nimajo tega statusa, torej niso ne zaposlene niti nimajo zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja iz kmetijske dejavnosti, imajo pravico do starševskega dodatka. Usklajevanje višine denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta Denarno nadomestilo znaša 100 odstotkov osnove ter ne more biti nižje od zajamčene plače. Višina denarnega nadomestila je odvisna za delavke od osebnega dohodka dva- Vse dajatve ali prejemke iz ««« porodniškega dopusta p« Zakona o družinskih prejemkih lahko upravičenci uveljavljajo tam, kjer ima stalno prebivališče oziroma na Centru za socialno delo, ki je pristojno za tisto območje. Na primer upravičenka do porodniškega do- starem samoupravnem spora* zumu. PoraoČ novorojencu lahko tudi v denaiju Pomoč novorojencu je enkratna pomoč ob rojstvu ______ ___________ otroka, ki ga prejme mati ali ^ibna dr, pomoči druga oseba, ki skrbi za novo* do 25,0% od 25,1% do30,XI% od 30,1% do 35,0% od 35,1% do 40,0% od 40,1% do 45.0% od 45,1% do 50,0% •*r otrokom (v % od zajamčene 22% l^% 16% 13% 10% 7% ' rejenca. Lahko v obliki zavitka za novorojenca ali denaija v enaki vrednosti, kot je vrednost zavitka. Center za socialno delo pa ima tudi to pravico, da v nekaterih izjemnih primerih lahko odloči, da se pomoč izroči samo v funkcionalni obliki, torej v zavitku. Kaj v primeru, Če upravičenka pred začetkom porodniškega dopusta ni prejemala plače vseh dvanajst mesecev? V tem primeru upoštevajo za manjkajoče mesece pri izračunu nadomestila višino zajamčene plače. Pogoj za uveljavitev denarnega nadomestila je, da je bila upravičenka dan pred nastopom porodniškega dopusta zavarovana. pusta mora na Center prinesti bolniški list, potrdilo o osebnem dohodku ter potrdilo o stalnem bivališču. Na Centru bodo izračunali višino nadome- Maja otroški dodatek za vec otrok, čez dve leti za vse Univerzalni otroški dodatek bo začel veljati januarja 1996- ____________________________ S prvim majem 94 pa se bo stila, ki ga bo Se do polovice spremenil cenzus od 43 na 50 prihodnjega leta izplačevalo odstotkov ter zajel širši krog podjetje, potem pa bodo tudi i. " — ■ ■ izplačevanje prevzeli centri. upravičencev. Zakon o družin" Zaščitene delavke, ki so najstmesečoega povprečja pred . nastopom porodniškega dopu- izgubile delo Starševski dodatek 52 odstotkov zajamčene plače Tudi pravica do prejemanja starševskega dodatka traja leto skih prejemkih v 57. členu določa, da bodo otroci do konca aprila prihofdnjega leta prejeli otroški dodatek po starih predpisih, od maja 94 do konca leta 95 pa glede na povprečni mesečni dohodek družine na dru- sta, za kmetice pa upoštevajo zavarovalno osnovo, od katere Novost zakona je tudi, da denarno nadomestilo za čas dni, znesek pa je 52 odstotkov finskega člana v koledarskem zajamčenega osebnega do- ................. ' plačuje pokojninsko in zdrav* porodniškega dopusta prejema stveno zavarovanje. Po- delavka, ki ji je prenehalo de- membno je torej, da se sedaj lovno razmerje. Gre za zaščito upošteva obdobje dvanajstih delavk, ki so izgubile zaposli-mesecev in ne več preteklo tev zaradi stečaja podjetja ali leto. Povprečje plače dvanaj- kot tehnološki presežek, torej stih mesecev ter valorizacija ne po svoji krivdi. Te bodo glede na rast-povprečdili^bnito ' imele pravico izkoristiti porod' plač'V Slo -določa višino^ niški dopust do kpnea. Tudi hodka. Kakor se bo dvigoval zajamčeni osebni dohodek, toliko se bo višal tudi starševski dodatek. Decembra je zajamčena plača 25 tisoč tolarjev. Vse tiste matere, ki so Že letu po lestvici, ki jo objavljamo. Centri za socialno delo bodf do konca marca sprejemati dokazila o družinskih prejemkih, na podlagi katerih bodo, upo-šteVJijoč ugodnejši cenzus, na- rodile, vendar do sedaj po stari redili nove izračune otroškega zakonodaji niso imele pravice do denarnega nadomestila. dodatka. . ■ ■ ' vestnik, 30. decembra 1993 stran 7 I kmetijska panorama Mesna industrija Pomurka ho tekoče poslovanje sklenila brez izgub Reševanje dolžniško upniških razmerij Dogajanja v Mesni industriji Pomurka neposredno najbolj čutijo zaposleni, posredno pa se posledice kažejo tudi v pomurskem kmetijstvu. Dogodki, ki so bili še pred dvema letoma v tem podje^u, zaposlenim niso napovedovali obetavne prihodnosti, razmere pa so se samo zaostrovale. Morda so takrat nekoliko odpovedali najve^i upniki Mesne industrije, saj bi se s pravočasnim in ustreznim posredovanjem dalo rešiti več, kot so poskušali nekateri posamezniki. Praksa je pozneje celo potrdila, da je bilo v določenem obdobju, ki bi ga skorajda lahko poimenovali obdobje anarhije, nerejene veliko več škode kot koristi. Res je, da so bile nastale težave posledica objektivnih okoliščin, siy Mesna industrija ni bila zgrajena zgolj za pomurske in slovenske potrebe in tudi surovinsko zaledje je bilo veliko širše. Bila je ena najve^ih mesnopredelovalnih organizacij v nekdanji Jugoslaviji, s prodajo pa dodobra usmeqena v izvoz, saj si je pridobila licence za izvoz na najzahtevnejša svetovna tržišča. Prav v takšnih okoliščinah je sposobnost obvladovanja razmer najpomembnejša, zato je bilo pričakovati, da se bodo z zamenjavo celotnega vodstva razmere samo še poslabšale. * Ni namen tega prispevka, da bi posegali v zgodovino dogajanj v Mesni industriji, potrebno pa je zapisati, da so se prav odločili tisti, ki so predlagali, da podjetje zaupajo Skladu republike Slovenije za prestrukturiranje in razvoj. Čeprav svežega kapitala, ki ga je ob preveliki zadolženosti Pomurki najbolj primanjkovalo, ni bilo pričakovati, je bi! uspeh Že v tem, da so se z večino upnikov dogovorili za odlog plačila starih dolgov, z imenovanjem upravnega odbora in novega vodstva pa se je zmanjšal tudi vpliv sindikata na poslovne odločitve. Ko je Milan Bratkovič 1. aprila letos prevzel vodenje Mesne industrije, so bile njegove napovedi dokaj optimistične. To funkcijo je bil pripravljen opravljati do konca leta, v tem času pa naj bi se tudi potrdilo, da je Pomurka sposobna preživeti. Zdaj po devetih mesecih se njegov optimizem potrjuje in podatki kažejo, da bo Mesna industrija letos tekoče poslovanje sklenila brez izgube. V letošnjem prvem četrtletju so predelali mesečno le do 300 ton mesa, v drugem polletju pa se je predelava povečala na več kot 900 ton mesečno in nekatere pre- ! Se naprej bremenijo dolgovi preteklosti, saj se ob odlogu plačila dolgov kopičijo obresti. Prvotna zadolženost v višini 30 milijonov nemških mark se je tako precej povečala, zato bo po trditvah Milana Bratkoviča ena od prednostnih nalog v prihodnjem obdobju reševanje dolžniško- upniških razmerij. Čeprav mu pogodba za opravljanje najodgovornejše funkcije v teh dneh poteka, jo je pripravljen podaljšati, za sejo upravnega odbora pa je pripravil nekaj predlogov, ki jih bo potrebno uresničiti. Tako naj bi upniki svoje teqatve do Mesne industrije spremenili v lastniške deleže, Se naprej pa si je potrebno prizadevati za odkup terjatev. Kot je znano, je Milan Bratkovič že predlagal Pomurski banki, da njegovo podjetje odkupi bančne terjatve po znižani vrednosti, vendar skupnega jezika zaenkrat Se niso našli. Sicer pa pravi, da odkop terjatev ni njegova ekskluzivna pravica in se za to Makroposkus s koruzo v Topolovcih Pri inteoživili živinoreji je koruza nepogrešljiva krma. Za govedo je silirana cela rastlina (vsaj pozimi pomemben del krmnega obroka. Prašiči so zelo veliki porabniki koruze, predvsem zdrobljenega ali siliranega zrnja. Krmo za perutnino sestavlja približno 7(1% koruze. Zaradi vsestranske uporabnosti koruze, možnosti mehaniziranja vseh delovnih postopkov od setve do spravila in velikih hektarskih pridelkov je koruza najbolj razširjena kultura, saj je je pri nas v Pomurju v kolobarju do 50%, Prav zaradi take razširjenosti je suša v letu 1992 naredila največ škode, ko je prek polovice zmanjšala pridelek koruze, seveda poleg krme na travnikih. Prav zaradi take pomembnosti koruze v kolobarju se strokovnjaki odločajo la makroposkuse koruznih sort, ki najbolj prenašajo sušo, To so predvsem sorte nižjih zrelostnih razredov, ki v fazah razvoja praviloma uidejo suši. Koruza iz razreda FAO 100 sicer dobro prenaša sušo, saj zelo I hitro odcveti, prav ob cvetenju pa naredi suša največ škode. 4 1 i 1 ji s > Jesenska setev v Pomuiju 3. Zamenjano seme za jesensko setev Setev kakovostnega razkuženega semena je eden od bistvenih pogojev za uspešno pridelavo poljščin. Koliko semena je zamenjanega v posameznih občinah, je razvidno iz naslednje preglednice, sicer pa velja ugotovitev, da semena pšenice v prodaji ni primanjkovalo, to pa ne velja za ječmen. Preglednica: zamenjano seme za jesensko setev ZarsiH nekaterih novih postov v Mesni industriji letos ni prišlo do drastičnega ^iževanja Števila la^sslenih, dokaj optimistične pa so tudi napovedi za naprej, če Je bilo še do avgusta na iakanju povprečno W odstotkov zaposlenih, v zadnjem času takšnega pomanjkanja dela ne čutijo, temu ustrezno pa so se povečale tud! ^če. Povprečna bruto mesečna plača, ki Je bila Še marca 32 tiscž rolatjev, se Je do novembra povečala za 70 odstotkov, povprečna novembrska bruto plača pa Je znašala 53 tisoč tolarjev. S temi plačami sicer še nekoliko zaostajajo za kolektivno pogodbo, vendar napovedujejo, da bodo odpravili tudi to zaostajanje. vendar sorte tega razreda ne dajejo največjih pridelkov. Zato so se makroposkusi osredotočili na sorte koruze iz razredov FAO 200 in 300. Tak poskus je bil izveden tudi v Topolovcih na njivi kmeta Janeza Bertaianiča iz Ropoče. V preizkušanju je bilo pet sort koruze PIONEER iz zrelostnega razreda konec FAO 200 in začetek FAO 300 (DEA, ETA, MONA. RAISA, NOELA). Okoli poskusa je bila zasejana koruza sorte MIRNA, ki spada po zrelosti v konec razreda FAO 300. Tudi ta je bila zajeta v poskus. Gnojenje je bilo opravljeno s 30m’ gnojevke (spomladi) NPK 720-30 650kg/ha, URE A - 46% 250 a. Setev je bila opravljena s pnevmatsko sejalnico znamke BECKER 29. 4. 1993 na medvrstno razdaljo 70cm in 15 cm v vrsti, le sorta MIRNA je bila sejana na 17cm v vrsti. Zatiranje plevelov je bilo dvofazno, in sicer: - takoj po setvi, DUAL EC 500 31/ha, - po vzniku plevelov (v posevku je bila predvsem bela metlika, tu pa tam pa kak ščir) do treh listov, LENTAGRAN EC 1,51/ha. V vegetaciji med posameznimi sortami ni bilo velikih razlik. Od teh bi omenil dve: - kljub dobremu gnojenju in dobri založenosti sta bili sorti PIONEER DEA in BC 272 ETA po vrhu listov nekoliko bolj rdečkasti kot druge. Verjetno je ta pojav sortna lastnost, - med sortami so bile manjše razlike ob cvetenju. Posevek je v vegetaciji doživel stres zaradi suše, saj je prišlo na robu parcele celo do zvijanja listov. Ocena pridelka je bila opravljena s pomočjo metode izračuna pridelka, s pomočjo štetja števila rastlin, vrst na storžu in im v vrsti. p E e n i C a družbena in zasebna last zasebna lastnina ječmen občina Lendava M. Sobota kg ha % kg ha % kg 908.630 3,027 1,563.500 5,212 90 508.730 1-696 64 1.121.000 3.737 G. Radgona 446,300 1,487 ■ ■ 329,300 1.098 LjutomeT Skupaj 76 201.800 72 275.300 673 918 3.247,730 10.824 72 2.106.830 7.024 84 12,300 56 124,815 60 14.700 68 63.250 63 215.065 ha "49 499 59 253 860 % 23 31 22 34 30 Podatki so gotovo zanimivi in potrjujejo predvidevanje, da se pri pšenici seje okrog 70% kupljenega semena in le 30% domačega, to razmerje pa je pri ječmenu obratno. Ce izključimo družbeni sektor, ki v celoti seje kakovostno, razkuženo seme, se to razmerje spremeni za 10%, K tako visokemu deležu zamenjanega semena pšenice so prav gotovo pripomogle stimulacije oziroma regresi države in posameznih občin v letošnjem letu. Tako so dosegli najviSjo skupno raven regresi v občini Lendava, medtem ko v ljutomerski občini dodatnega občinskega regresa za nakup pšenič- delovalne zmogljivosti so že v celoti zasedene. Predvsem velja to za izdelavo konzerv, kjer proizvodnja teče v treh izmenah, klobasičarske izdelke delajo v eni izmeni in pol, slabša pa je trenutno zasedenost pri izdelavi pol konzerv in zamrznjenega programa. Ker imajo veliko dodelavnih poslov, je seveda najslabše zasedena klavnica, vendar to ne preseneča, saj so njene zmogljivosti takšne, da tudi v preteklosti nikoli ni bila izkoriščena. lahko odločijo tudi drugi interesenti, Ker so dolgovi preteklosti največje breme za podjetje, bo potrebno na osnovi interne rentabilnosti čim prej izračunati, v kolikšnem času je možno te dolgove vrniti. Ob ubadanju s tekočimi težavami seveda ne smejo zanemarjati razvoja in tehnološkega posodabljanja tovarne, saj je ta pogoj za uspešen nastop na zahtevnih tržiščih. Mesna industrija Pomurka se je ob vseh težavah ponovno sorta koruze DEA ■ I RAISA ETA MONA MIRNA NOELA Et. storžev na 5 m’ 41 46 37 37 35 38 St. vrst na storžu 14,6 12.6 13,3 13,3 12,0 13,3 St, zn po v. teža prideiek v vrsti storža (g) 28,2 26,0 29,0 28,6 33,3 25,6 149 117 Z38 133 142 126 (kg) 9450 8200 7900 7800 7750 7050 letoEnjem letu. Tako so dosegli nega semena ni bilo. • , . Za seme ječmena ugotavljamo, da ga je primanjkovalo, zanj pa je bilo treba plačati polno ceno (regresov ali spodbud s strani države in obCin^TTi)^ Cena za zadnjo pošiljko iz uvoza je bila že nenormalna, vse skupaj pa se vidi v navedenih podatkih- 4. Nekaj o sortimentu Iz zbranih podatkov je razvidno, da je v Pomurju največ prodanega semena pšenice sorte MARIJA, in sicer riedi sorta ANA z 24%, potem pa sorte PITOMA, ŽAGI, ORSEG s Količine drugih sort, kot so: ZRINKA, ŽITARKA, FINKA itd. predstavljajo zanemarljive vrednosti. Da je razmerje med sortama MARIJA in ANA tako veliko, je prav gotovo posledica pomanjkanja semena sorte ANA. " Pri ječmenu je bilo največ prodanega semMa sorte: PLAI8AN i, in sicer 40 %, sledi sorta ROBUR s 33 %, REX s 23 fo in ALPHA s 4 %. Tudi pri ječmenu ugotavljamo, da je semena sorte KUB UK primanjkovalo. Med novimi obremealtvami, ki ne bodo obSe Mesini industrije, bodo razmere, ki jib prinašajo procesi denacionalizacije, DobiSen del predelave v Pomurki namreč Se vedno poteka v prostorih nekdanje Benkove tovarne, ki so jih, po rehabilitaciji tovarnarja vrnili njegovim naslednikom. (Sre za več tisoč kvadratnih metrov proizvodnih prestorov, za katere iJo zaenkrat potrebno ptečevati najemnino, ki pa Je pioizvodrtja ne prenese. V Mesni industriji zato že razmišljajo, da bodo predelavo IZ stare tovarne preselili v prostore ob novi klavnici. Z združitvijo proizvodnje na enem mestu bodo zmanjša!! tudi nekatere druge stroške, to pa bo prav tako prispevalo k izbrfj-šanju poslovanja. Iz razpredelnice lahko sklepamo: - suša kljub zvijanju listov ni naredila posebne škode na pridelku, - standardne in pripotčene sorte koruze (DEA, ETA) Se vedno dajejo naj večje pridelke, - primerna gostota je Se vedno eden od pogojev za doseganje velikih pridelkov. Pri poskusu smo dali gostoto pridelka na skupni imenovalec, seveda s predpostavko, da bi bili drugi parametri enaki. Določena gostota je bila 37 rastlin na 5m< S preračunavanjem smo dobili naslednje pridelke: sorta koruze DBA RAISA ETA MONA MIRNA NOELA pridelek 8530 6200 7900 7800 "UO 7530 Konec in pojasnilo Podatki prikazani v tabelah, so bili zbrani pri tehnologih, trgovcih in drugih, pri grafikonih pa uporabljeni statistični pouatki Slovenije za leto 1991, Prav gotovo podatki m ocene niso 100 /o natančni, zagotovo pa prikazujejo določene značilnosti, na katere sem s tem prispevkom želel opozoriti. Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ-ju za Pomurje M, Sobota: DANIEL PUHAN, inž. agr. Zaradi večjega obsega predelave tudi ni prišlo do množič-nejšega odpuščanja delavcev, saj se je njihovo število po 1, aprilu zmanjšalo le za 98. V Mesni industriji Pomurka dela trenutno 954 delavcev, v predelavi naj do zmanjševanja ne bi prihajalo, izdelujejo pa se programi presežnih delavcev v družbah trženja in transportu. Tačas so največji problemi v družbi trženja V Mariboru, kjer je zaposlenih nekaj čez 100 delavcev, sedanji obseg prodaje pa takšnega števila ne prenese. Ob pozitivnem tekočem poslovanju pa Mesno industrijo uspešno vrnila na slovensko tržišče in si na njem zagotovila pomemben delež, s kakovostjo pa se je uspela obdržati tudi na tujih trgih. Obdržala je vse licence izvozne klavnice, saj niti komisija evropske skupnosti niti komisija iz Združenih držav Amerike nista imeli pomislekov za podaljšanje izvozne licence, uspešno pa prodirajo tudi na nekatera nova tržišča. Letos bo celotna realizacija presegla vrednost 3 milijarde tolarjev, za prihodnje leto pa načrtujejo povečevanje proizvodnje in s tem tudi večjo realizacijo. LUDVIK KOVAČ L, Tudi iz te razpredelnice je mogoče sklepati, da so priporočene sorte (DE A, ETA, MIRNA)-dosegle tudi naj večje pridelke. Sklep ■ S podobnimi makroposkusi je potrebno nadaljevati in jih razširiti na Se več sort, saj bi bili ti poskusi dobra podlaga mikroposki som in boljši izbiri priporočenih sortnih list. ;u- KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA CANKOVA: Kornhauser Branko, inž agr. Servis in trgovina Turopolje, Z. Velnarja 13 Ugodna prodaja motornih žag STJHi: STIHL »Pf j/]j3Ane Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto! Prodija žag tudi v Agrožopu v Brezovcih I! stran 8 vestnik, 30. decembra 1993 o tem in onem 'i Soboški IS s predsedniki KS j Potepanje s konjsko vprego po Slovenskih goricah — letos deset poskusnih voženj, zares pa prihodnje leto Med željami in možnostmi Konec leta Je priložnost, ko se običajno potegne črta pod doseženim. Tako je storil tudi izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota, ko je povabil na pogovor v veliko skupščinsko dvorano predsednike svetov krajevnih skupnosti, delegate zbora KS, predstojnike upravnih organov in druge. Skupno so namreč razčlenili dosežke v minulem letu in opredelili izhodišča za načrtovane naložbe v letu 1994. Čeprav so od države pričakovali več denarja za demografsko ogrožena območja, so z raznimi oblikami natečajev in pogodb uresničili večino predvidenega. Podatek, po katerem so v soboški občini v letu 1993 za naložbe v gospodarsko infrastrukturo in družbene dejavnosti porabili kar 36 odstotkov denarja, zbranega z občinskim proračunom, je vsekakor spodbuden. S tem deležem se namreč uvrščajo na prvo mesto v Republiki Sloveniji. Zato ni nič čudnega, če so letos uspeli uresničiti predvidene naložbe pri obnovi in asfaltiranju občinskih in vaških cest, vodovodov, kanalizacije, pri odvozu odpadkov in druge programe v posameznih krajevnih skupnostih. Tako so obnovili in potegnili asfaltne prevleke na blizu 38 kilometrih lokalnih cest in uredili skoraj 64 kilometrov vaških cest. Po ocenah strokovne službe sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora so v ta namen porabili čez 631 milijonov tolarjev. Za obsežne posege pri gradnji komunalnih objektov v občini so zagotovili okrog 47,7 milijona tolarjev. Naj večji delež gre za sofinanciranje prednostnih programov v krajevnih skupnostih, predvsem vodovodnega omrežja in objektov za odvajanje in čiščenje odplak. Pri tem je treba omeniti nadaljevanje gradnje vodovoda Rakičan-Beltinci z odcepom priti Bratoncem, vodnjaka pri črpališču v Krogu in vodovoda v Bogojini, pa tudi gradnjo kanalizacije v Moravskih Tophcah, Beltincih in Nemčavci h ter pripravo tehnične dokumentacije za ureditev kanalizacije v Rakičanu, Veliko je bilo narejenega tudi na področju družbenih dejavnostih, V osnovnem šolstvu so največje naložbe v drugo osemletko v Murski Soboti ter osnovne Sole Bogojina, Fokovci in Grad. Denar za kulturne potrebe so usmerili v obnovo soboškega, beltinskega, rakičanskega in graškega gradu, kinodvorane in Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti ter cerkve v Dokležovju. Za potrebe zdravstva so sofinancirali nakup vrste aparatur, reševalnega vozila in obnovo nekaterih zdravstvenih objektov. Otroško varstvo je dobilo denar za vrtec na Cankovi, precej denarja pa so zagotovili tudi za dolgoročna vlaganja in vzdrževanje športnih objektov. Pri opredelitvi izhodišč za naložbe v letu 1994 so dali absolutno prednost preplastitvi dotrajane asfaltirane občinske ceste Murska Sobota-Bakovci v dolžini 4,6 kilometra. Poleg tega naj bi dokončali letos začeta dela pri obnovi 13,6 kilometra lokalnih cest, asfaltne prevleke pa bodo potegnili še na odseku Dolge ulice na cesti Moravske Toplice-Fokovci, na cesti Trd-kova-karavla in do mejnega prehoda Matjaševci. Sicer pa jih čaka tudi obnova blizu 27 kilometrov lokalnih cest, medtem ko naj bi sofinancirali ureditev kar 98,6 kilometra vaških cest. Pri obnovi makadamskih cest so upoštevali strokovno upravičenost in enakomerno pokritje območij v soboški občini. Tako so ravnali tudi pri razdelitvi sredstev za prednostne programe KS v letu 1994, za to bodo zagotovili 39,2 milijona tolarjev. Posebna pozornost bo namenjena gradnji objektov za oskrbo z zdravo pitno vodo. Pri tem sta v ospredju vodovoda Puconci-Sebeborci in Puconci-Vaneča ter vodovodni stolp v Bogojini. Ker je razprava pokazala, da je v krajevnih skupnostih soboške občine še veliko drugih potreb, zlasti na cestnem področju, bodo utemeljenost njihovih predlogov in pobud še proučili v strokovnih krogih, dokončno besedo pa bodo seveda izrekli delegati občinske skupščine. MILAN JERŠE Sovjak: vaščani in turisti Ce smo pred natanko letom dni v Vestniku pisali o zanimivih idejah in načrtih gomjeradgonske občine in podjetja NOVNA, lahko tokrat že pišemo o uspešnih izletih s konjsko vprego po Slovenskih goricah in nepozabnih doživetjih zahtevnih gostov iz Nemčije, Francije in Anglije. »Ne zavedate se, kakšno boga Is vo imate tokaj. Ta neokrnjena narava, te lepote.. .mnogi bi za takšno doživetje dali bogastvo,« je vzkliknil eden od očaranih gostov. Za uspešno uresničevanje dobro zastavljenih načrtov, v katere so vključeni ljudje iz različnih vasi krajevnih skupnosti Kapela, Negova in Videm, pa je potrebno še veliko trdega in vztrajnega dela. Najprej morajo imeti vso podporo v občinskih organih - ne gre za finančna sredstva, temveč za podporo njihovim idejam, da jim ne onemogočajo izpeljati načrtovanih programov. Udeleženci turističnega programa (ki je pravzaprav program oživljanja in razvoja podeželja) se bodo morali samoorganizirati, ustanoviti podjetje ah delniško družbo. Nujno je tudi sodelovanje zdravilišč, turističnih agencij - vse to mora kdo koordinirati. Predvsem pa je nujno sodelovanje vseh vaščanov; ni potrebno, da ima vsaka hiša turistične sobe, da vse gospodinje pečejo kruh in pecivo, dobrodošla je že prijazna beseda gostom in njihovim gostiteljem. V letu 1994 bodo torej začeli zares. Do takrat bo potrebno izdelati celostno podobo nove turistične ponudbe: vsaka različica vožnje s konjsko vprego bo imela svoj program in slogan, popestren s fotografijami in opisi, pred »postajami« pa bodo morali postaviti table z zaščitnim znakom in ime- nom. Posamezni programi bodo pritegnili določene sloje gostov. Na primer pot po vinski cesti bo udeležencem razkrila vso bogastvo vinorodnega območja, poskušali bi najkakovostnejša vina, videli lepe vino- grade, stare »preše« in kleti: Janžev hram, Rajntalerjevo pleteno »prešo* iz 1752. leta, iz šibja pleteno Zrinskijevo klet in stoletno Novakovo »prešo* na Zeniku ter Golnarjevo in Perčevo klet na Sovjaku, Izlet s konjsko vprego po kulturološki poti bi izbrali tisti, ki jih zanimajo kulturno- zgodovinske značilnosti Slovenskih go- "i < ki bi ga vlekla konjska vprega, bi bilo vse, kar potrebuje družina ali skupina gostov za potovanje in taborjenje). Možne so tudi kombinacije ene in druge poti ter povezava s prav tako novo turistično ponudbo v gor-njeradgonski občini, s s plava r- 8 Mogoče bo prav vključenost vasi v program potepanja s konji pripomogla, da se bodo mladi odločali za življenje v domačem kraju, 3 domačij je v minulih letih uredilo dovolj turističnih sob s posteljami, da lahko na Sovjaku prenoči za en avtobus gostov. Letos so imeli neke vrste »turistični krst«, saj so sprejeli goste desetih kočij, Ker bo pravi posel s’ \el šele prihodnje leto, mora biti do takrat vse do potankosti načrtovano in organizirano. Nekateri še vedno dvomijo o uspehu, kajti preveč načrtov se je že izjalovilo po prvih začetnih poskusih, Razumljivo je, da vsega tega ne morejo početi zastonj, res pa je tudi, da takoj v začetku ne morejo pričakovati velikega zaslužka. Najprej Jožica Tibaut ima v eni od sob majhen etnološki muzej. Z zbiranjem starin se ukvaija že nekaj let. Zanimajo jo predmeti, Id so jih uporabljali ljudje v vsakdanjem življenju na Sovjaku in v bližnjih vaseh. Stare omare so polne prazničnih rut, skodelic, prtov. Tudi sama izdeluje izvirne turistične spominke: šopke iz suhih rož in punčke iz koruznega liga. ric. Na poti bi si ogledali Kreftovo vilo, dom Matije Gubca, rojstno hišo dr, Antona Korošca, cerkvi v Vidmu in na Stari gori, »Ograjke« (kjer naj bi se pogreznil grad), domačijo Ivana Vuka-Starogorskega, galerijo v Selišču in drugo. Zanimiva je tudi etnološka pot, na kateri bi spoznali tradicionalni način gradnje in kmečka opravila v teh krajih. Vključeni so Frasova s slamo krita domačija, turistična kmetija Slavček v Gomili (gostje bi si ogledali prikaz kmečkih opravil, lahko bodo pa tudi sami poskusili sodelovati), oljarni v Vidmu, predstavitev pokrivanja streh s slamo v Logar ovci h, črna ku- jenjem po Muri in kolesarjenjem, Sovjak je ena najbolj zanimivih vasi z veliko ohranjene stare arhitekture, hiSami, kletmi in »klučajatni«, vaščani (pridne gospo dinje) pa so že od nekdaj vzorno skrbeli za urejenost okolice hiš in vrtov. hinja z vsem priborom in opremo pri Kocuvanovih na Zeniku, etnološka zbirka Ču-Sevih in Tibautovih z delavnico, Naštete poti so pravzaprav enodnevni izleti, na željo gostov (če bi bilo dovolj interesa) pa bi organizirali tudi večdnevne izlete oziroma potepanje s konji od gradu do gradu v severovzhodni Sloveniji ter potepanje s ciganskimi vozovi (na udobnem karavanu. mora potepanje s konji dobiti svoj »imidž« in svojo pravo vrednost. Da bi Sovjak dobil Se pristnejšo podobo prave slo-venskogoriSke vasi, bo Ljudska univerza Gornja Radgona prihodnje leto tam organizirala tudi tečaj prekrivanja streh s slamo. Na ta način bo dobila severovzhodna Slovenija nekaj novih mojstrov, ki bodo obvladali spretnost izdelovanja prvotne strešne kritine, hkrati pa bodo hišam na Sovjaku vrnili pristno podobo. BERNARDA B. PEČEK FOTOGRAFIJE: NATAŠA JUHNOV »V začetku ne smeš biti finančno zahteven, pa gre. Premalo je samo skrbeti za urejenost okolice, to je zaposlitev, lepo delo, gre pa tudi veliko časa. Želim si, da bi na Sovjaku uspeli, da bi bila vas v celoti turistična. Vendar pa morajo pri lem vsi sodelovati,« pravi Jožica Tibaut. Študentski »info kiikeo« (kotiček) Klub prekmurskih študentov spet živi!!! S pristankom uredništva Vestnika smo končno tudi prekmurski študeutje dobili svoj prostor v Vestniku - po dogovoru - največ četrtino strani. Načeloma bo študentski »info kiikeo« (SIK) objavljen enkrat mesečno (oz. po potrebi). Namen ŠIK-a je prekmurske študente na kratko obveščati o novostih in zanimivostih na področju študentskega življenja, torej študentom žeUmo posredovati čim več koristnih informacij. Obenem pa bo ŠIK tudi poročal o delovanju in aktivnostih Kluba ptekmuisfcih študentov iKn), ki je prevzel tudi urejanje prostora, ki ga imamo na voljo. Za vse nadaljnje informacije v zvezi s SlK-om se obrnite na naslov KPŠ. Toliko za uvod, sedaj pa poglejmo, kaj je novega, kajti tega je kar precej. Skupščina Kluba prekmurskih Študentov Na skupščini, ki je bila 17. novembra v Ljubljani, je KPŠ sprejel novo ime, nov statut, disciplinski pravilnik, nov naslov in pečat. Izvoljeno je bilo novo vodstvo KPŠ za akademsko leto 1993/94, ki je obljubilo aktivnejše in uspešnejše vodenje kluba kot doslej. Nov upravni odbor KPŠ sestavljajo: Edvard Pergar (predsednik), Dejan Rengeo (podpredsednik), Mitja LainšČak (sekretar), Jasna Breznik (blagajničarka), Igor Banfi, Milan Časar, Robert Černelč, Tilen Jošar in Andrej Šali k a (vsi člani odbora). Obenem so potekale še volitve za člane nadzornega odbora (izvoljeni Boštjan Banfi, Stanislava Cbr in Andrej Hirci) ter člane disciplinske komisije (izvoljeni Branko Dominko, Simona NemeS in Saša Sraka). Kljub burnim in na trenutke nekonstruktivnim razpravam je skupščina uspela in novo vodstvo se je takoj lotilo dela. Občina Murska Sobota je že potrdila vse novosti in spremembe - KPŠ lahko sedaj zopet nemoteno deluje. Zakon o skupnosti Študentov Predlog za ta zakon Je že v parlamentarni proceduri. Njegovo sprejetje bi otežilo, Če Že ne onemogočilo neodvisno delovanje našega in vseh regionalnih študentskih klubov. Namen zakona Je centralizacija Študentske oblasti in kapitala na enem mestu. Le kje bi to bilo? Ker po našem globokem prepričanju zakon NE SME biti sprejet v predlagani obliki, smo našim prekmurskim poslancem že posredo vali odklonilno stališče do zakona in jim razložili posledice morebitnega sprejetja zakona. Bvjta repa 1993 8. decembra je bila v Ljubljani naša največja klubska prireditev - Bujta repa, ki je letos popolnoma uspela tako po organizacijski kot tudi finančni plati, to pa je predvsem zasluga naših pokroviteljev. Za zabavo in dobro razpoloženje so poskrbeli Marko Banda, ansambel Metulj in Vlado Kreslin, Nekaj priložnostnih besed za študente pa je spregovoril tudi predsednik skupSrine občine Murska Sobota gospod Andrej Gerenčer, Omeniti velja, da je KPŠ častil obiskovalce s pristnimi prekmurskimi gibanicami! »Brucovanje« 1994 Tradicionalno »brucovanje«, krst mladih »bruck« in »brucov«, bo letos že v petek, 18. februarja v kavami hotela Diana v Murski Soboti, Na njem bo verjetno tudi predstavitev klubskega glasila BRUC, Že sedaj vabimo vse nekdanje in sedanje študente, za »bruce« pa je udeležba seveda obvezna in pogoj za vstop v višji letnik. Več o »bnico-vanju« prihodnjič! BRUC Kot že omenjeno, naj bi glasilo izšlo 18. februarja na »brucovanju«. Poudarili bi radi, da bo novi BRUC boljši po videzu in tisku, z boljšo vsebino (vsaj po našem mnenju). Še enkrat vabimo vse zainteresirane za sodelovanje, da svoje prispevke pošljejo najkasneje do 25. januarja 1994 na naslov KPŠ. Članstvo v KPŠ Član je lahko vsak študent iz prekmurske regije (občina Murska Sobota in občina Lendava), ne glede na to, kje študira. 1. januarja 1994 bodo začele veljati nove članske izkaznice. Stare izkaznice bodo zamenjali na »žuni«, ki bo januarja v Ljubljani. Vabimo pa tudi drage študente, da se včlanijo v Klub prekmurskih Študentov, saj ima članstvo v KPŠ kar nekaj prednosti. Zamenjava izkaznic oziroma včlanitev pa poteka tudi na sedežu kluba. Pošljite potrdilo o vpisu, položnico ali njeno kopijo o plačilu članarine v višini 300 SIT na klubski žiroračun in svoj naslov. Izkaznico vam pošljemo brezplačno po pošti. Seveda se lahko oglasite tudi osebno. Ob včlanitvi prejme vsak član klubsko nalepko, brezplačno, se razume. Popusti in ugodnosti za člane Obljuba dela dolg in objavljamo seznam popustov in ugodnosti za člane Kluba prekmurskih študentov. Vse popuste lahko koristite le z novo Člansko izkaznico, v oklepajih so popusti v odstotkih, za draga pa Se nimamo točno določene višine popusta, vendar so nam le-ti zagotovljeni. Popusti pa so: kino Park MS (50%), kulturne prireditve v organizaciji Z KO MS (50%), termalno-rekreacijski center hotela Diana (20%), tečaji Ljudske univerze, barvne in črno-bele fotokopije pri avtošoli ŠTOP, vstopnina za tekme NK Mura, vstopnina za kino Lendava, prireditve ZKO Lendava, kopanje, fitness, v Termah Lendava - Hotel Lipa, disko hotela Diana, prost vstop za vse tekme klubov za hokej na travi. Vsi popusti začnejo veljati I. januarja 1994 in veljajo celo koledarsko leto. Seveda nadaljujemo z iskanjem nadaljnjih popustov za člane, ki bodo objavljeni prihodnjič. Članstvo pa prinaša tudi nekaj drugih ugodnosti: klub bo članom sofinanciral določene športne, kulturne in zabavne prireditve; organiziral in sofinanciral spomladansko ekskurzijo; brezplačno izposojeval klubsko športno opremo; zainteresiranim članom sofinanciral članarino PZS in nakup ISIC-izkazmce; članom omogočal cenejšo vstopnino na klubskih prireditvah in še kaj. Vsi študentje imajo v letu 1994 zagotovljeno brezplačno članstvo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. Sprejet Je tudi sklep, da se študentke mamice, članice kluba, finančno podpre v enkratnem znesku v višini 300 DEM v tolarski protivrednosti, in to v vsakem akademskem letu. Vabimo vse zainteresirane organizacije, ki bi tudi dajale popuste in ugodnosti članom KPŠ, da se nam oglasijo. Naslov Kluba prekmurskih študentov in ŽR Za Se več informacij se oglasite na naš naslov: KLUB PREKMURSKIH ŠTUDENTOV, Cvetna ul. 29 , 69000 Murska Sobota, tel: 24332. Klubski žiro račun: 51900-678-45559. Veseli smo vsakega prispevka. Vabimo vse Študente, da se nam pridružijo, kajti v slogi je moč. Vsem študentom in poštenim občanom želimo srečno novo leto 1994! Za Klub prekmurskih študentov Edvard Pergar ■Č ( i vestnik, 30. decembra 1993 stran 9 kulturna obzorja Kako ljubijo čarovnice Pri založbi Krt j« pred kratkim izšla knjiga z naslovom Uničenje modrih žensk, avtorjev Gunnarja Heinsohna in Otta Steigerja. Njen podnaslov je Prispevki k teoriji in zgodo-rini prebivalstva in otroštva. V tem smislu je razdeljena na blast Očitka čarovništva. Nasprotno je Uogoče letenje čarovnic na metli ha čarovniški sabat ali tudi njihovo hispreminjanje v živali itd., ki v po-Palarnem razumevanju še danes ''hijajo za prototip coprnije, deSifri-Uti kot halucinatorični rezultat hporabe mamil, katerega izdelo-''alci so zdaj preganjani zato, ker obenem - in Sele zato postanejo cilj preganjanja - varijo napitke za zaščito in splav.« , Kdo s« čarovnice? Avtorja da-ihta na to vprašanje zelo značilen hdgovor. Čarovnica je modra žen-Je bitje, ki je ujeto v naravo in i' zato za njeno obvladovanje ni Potrebna znanost. Obvladuje jo in-Uitivno. To je znano razlikovanje ki ga avtorja sicer ne omenjata 'med tako imenovnim moškim in inskim načelom. Medtem ko mo-^ki stvarnost oziroma svet objekti-''izira, postavlja se mu nasproti kot hekaj zunanjega, mu ženska, načeloma, po svoji naravi zleze pod Ifožo in ga obvladuje od znotraj. Modre ženske, torej čarovnice hišo bile nič drugega kot nekakšno Poosebljanje te načelne ženske lastnosti. Uživale so v spolnosti, je uživanje v naravi spolnega '^njanja. Ta teza pa je seveda v nasprotju s cerkevenim stališčem, ki V Pravi, da je spolno dejanje dejanje ^ razmnoževalnim ciljem. Čarovnice pa niso uživale samo same, •barveč so s svojim znanjen, ki je Vključevalo tudi znanje o tem, na ko se izogneš posedi e am spolnega užitka, tega pa nosijo predvsem ženske, pomagale do užitka nudi drugim ženskam. Učile so jih, Inako e zaščitijo pred zanositvijo, ^ed stoiisočinami sežganih čarovnic - nekateri podatki govorijo celo n milijonih - je bilo zato največ nifcic. Kdo Je hudič? »Hudič prek babic povzroči samo odprave fetu-'ov(,.,), temveč jih pripravi tudi tega, da mu skrivaj žrtvujejo Povorejence,« pravi eden od naj-[fčjih umov takratne dobe Jean “»din, V čarovniški blaznosti so Ptej sodelovali tudi takšni duhovi. Jih zgodovina na drugih področ-iih beleži kot izredne mislece, Bo- I2 čarovniške prakse: Kako poskrbeti za impotentnost Vzemite spolni ud pravkar ubittga volka in se postavite v bližino vrat moškega. ki ste m« namenili to usodo. Pokličite ga po imenu in ko odgovori, zavežite okrog omenjenega uda pentljo iz belega traku. Moški bo postal nesposoben za ljubezenski akt, tako kot da bi bil kastriran. Dobro zdravilo za preprečitev taline čanjvnije je, Če mo-^i nosi prstan z vdelanim desnim p^IasiČjim očesom. Kako povrniti izgnbOeno aedoU^<»t Vzemite posvečeno etnijo (pol unče), nekaj mleka iz listov Spargljcv, četrt unče mineralnega kristala, raztopljenega v soku limone ali i^lcnih sliv... .touš-Ceno namenoma ■■■ op.S.SJ Iz tega obJikujte ve^o kro- glico. ki ne sme bitj pregosta, in jo dajte v deflorirano dekle, potem ko ste nožnico poSkzofnli s kozjim mlekom in namazali z balzamom, Ce 10 Štiri- ali petkrat ponovite, je dekle zopet v takem stanju, da lahko ukani staro Žensko, ki bi jo hotela preizkusiti ... Čarovniško kladivo, šlo je torej za to, da se modre ženske uničijo. Toda kako zagotoviti, da se pri tem ne ubadale z napačnimi osebami Ženskega spola? Omenjeni Bodin tega sicer ne šteje za veliko zlo, saj za neko leta 1566 pomoloma sežgano žensko pravi, da to sploh ni napaka, pač pa pravična božja sodba, ki naj nas opomni. InStitucionalizacija uničevanja modrih žensk pa je vendar zahtevala neki red. Zato sta nemška dominikanca Sprenger in Institoris leta 1484 objavila knjigo, katere naslov se v slovenskem prevodu glasi Čarovniško kladivo. Gre torej za knjigo, s katero naj se pobija čarovnice. Seveda ne v smislu, »s knjigo nad knjigo«, kajti čarovnice knjig niso pisale, pa tudi Če bi jih. se jih nasprotniki ne bi lotevali na ljudi v nenavadno ljubezen; ovirajo moč spočetja; odstranijo ude, ki sodijo k temu aktu; s sleparsko umetnostjo spremenijo ljudi v živalsko podobo; uničijo silo spočetja v ženskih bitjih; povzročijo prezgodnji porod; otroke Žrtvujejo demonom, e Prevedeno za sedanji čas se sedmere Čarovnije danes označujejo - po istem vrstnem redu, kot je zapisano zgoraj — s temile izrazi: ' nečistovanje in prešuštvo, torej zunajzakonske spblne aktivnosti; onesposobitev moških za spolno občevanje; kastracija in sterilizacija; homoseksualnost in sodomija; preprečevanje zanositve; splav; uboj otroka. Fo mnenju Heinsohna in Steigerja je seznam teh sedmerih čarovnij najočitnejSi dokaz, da je cerkvi in oblasti Šlo za uničenje čarovnic zato, ker jim je ob ženski seksualni svobodi, to pa so zago- tavljale modre ženske s svojim njem, primanjkovalo vojakov, nikov in davkoplačevalcev. zna-ver- Ljudska kontracepcija. Avtorja dokazujeta, da v preteklosti ljudje niso živeli brez kontracepcije. V zgodnejših plemenskih družbah naj bi bilo le 4,5 rojstva na žensko. »To Število rojstev so dosegli z izostrenim ienskim znanjem o preprečevanju nosečnosti,« pišeta. Severnoameriški Indijanci poznajo 210 korenin, zelišč in raznih postopkov, s katerimi lahko povzročijo preprečitev zanositve ali sprožitev splava. Ko so jih klinično raziskali, so ugotovili, da jih je osem izredno učinkovitih, skoraj šestdeset pa delno. Ljudska medicina je poznala celo tudi popolno sterilizacijo moških. Zdravnik Soranos (98 - 138 n.St.) piše o kontracepcijskih sredstvih, pridobljenih iz sadnih kislin, Dioskorides opisuje diafragmo in navaja sedem sterilizacijskiih drog. Najpogostejši kontarcepcijski postopek pa je bil vedno pri vseh ljudstvih coitus interruptus. Rimljani so bili pri kontroliranju rojstev po rimljansko kruti. Pri njih usmrtili 1647., množično so jih začeli loviti 1692., a so že naslednje leto vse obtoženske izpustili. Eskimska ljubezen do otrok. Knjiga Uničenje modrih žensk navaja k trdemu soočanju z lastno vestjo. Tako kot redkokatera knjiga. Naj v potrditev tega mnenja navedemo neko stališče avtorjev iz tistega sklopa knjige, ki obravnava vprašanje srečnega in manj srečnega otroštva. Raziskovalci, ki so dlje časa živeli pri Eskimih, so si enotni, tako pravita, da ni še nihče nikoli naletel na ljudstvo, ki bi tako zelo ljubilo svoje otroke kot oni. V ostrem nasprotju s tem pa je umor otroka, ki ga Eskimke prakticirajo kot način nadzorovanja rojstev. Otroke so vselej pokončevale takoj po rojstvu. Matere so jim natlačile v usta sneg, da so hitreje zmrznili, Ali je spolni užitek sreča? Kljub stalnemu implicitnemu zatrjevanju obeh avtorjev, da je spolnost sama sebi namen, da gre predvsem za užitek, je potrebno povedati, da je med ljudmi vseskozi navzoč občutek, da je preprečevanje zanositve nekaj magičnega in v tem smislu protinaravnega. Psihoanaliza bo temu najbrž tekla, da gre za posledico tabuiziranja spolnosti in torej za neko vrsto prisilne nevroze. Dejstvo pa je, da oba najstarejša evropska izraza, ki sta povezana s postopki za preprečitev nosečnosti, grški pharmakeia in latinski ve-nefictum, označujeta uporabo magije. Ali pa morda to pomeni, da je magičen sam implicitni značaj telesne ljubezni? čarovniški ščit. »Knjiga je oroiie, vzorni /o v roke.'^ piše na prvi strani knjig iz zbirke Kn. Uničenje modrih žensk je knjiga, ki je orožje in Sčat hkrati Potemtakem jo je potrebno vzeti v roke. V kaj se bo spremenila, v orožje za naskok na žensko spolno željo ali v ščit pred napadom na žensko spolno svobodo, se bo pokazalo raed branjem. ŠTEFAN SMEJ Novica iz kulture * V zbirki Prešernove družbe za leto 1993 je izšel naj novejši Ferija LainŠčka z naslovom Ki jo je megla prinesla. »Ta roman o negovosti čutov, o odprtosti eksistence, o vnaprejšnji nevednosti, o pričakovanju absolutnega odstira takšne globine, da moremo ob njem govoriti o začetkih preroda slovenske vernosti. Ne le o revitalizaciji slovenske proze - literature,« je v spremnem roman eseju v knjigi zapisal Taras Kermauner. Za zeleni jezik (52) v prednovoletnem času je bilo podpisanemu naloženih nekaj neodložljivih delovnih obveznosti, katerih izpolnitev je prispevala svoje k 14-dnevnemu rubričnemu »molku«, Ker je torej od zadnjega, 51. članka preteklo že nekaj časa, bo prav, da bralce spomnimo na tematiko zadnjih zapisov. Začeli smo povzemati aktualna stališča o položaju slovenščine v novih domačih in svetovnih razmerah, kakor so bila predstavljena v okrogli mizi na slavističnem zborovanju v Celju. Temu pa bomo - tako smo bili napovedali - pridružili še nekaj misli ob Članku avtorja »šsm«-ja pod naslovom Jezična kaša. Začrtanega okvirja se bomo skušali držati v tem in nekaj naslednjih zapisih. Če je Dimitrij Rupel na okrogli mizi v Celju govoril o diplomatski jezikovni praksi v mednarodnih organizacijah in organih, pa je mag, Inka Štrukelj, predsednica Društva za uporabno jezikoslovje, predstavila t.i. jezikovno načrtovanje v Evropski skupnosti (ES). Le-to se odvija na petih ravneh: v ES ločijo uradne jezike (prva raven), državne jezike (druga raven), regionalne jezike in jezike manjšin (tretja raven), jezik imigrantov in beguncev (četrta raven), načrtovano pozornost pa namenjajo tudi tujim jezikom (peta raven). Mag. Štrukljeva je predlagala, da bi ta model jezikovnega načrtovanja uporabili tudi v Sloveniji, v nadaljevanju pa je ugotovila, da spričo spremenjenih političnih razmer na Balkanu tudi pri nas moramo razmišljati o stikih slovenskega jezika z drugimi jeziki. Kajti poleg pripadnikov dveh avtonomnih skupnosti (madžarske in italijanske) se dandanes v Sloveniji srečujemo vsaj Se z državljani R Slovenije z neslovenskim maternim jezikom, z ekonomskimi imigranti (gospodarskimi priseljenci) z delovnim dovoljenjem ali brez njega in z begunci. Na vseh teh ravneh - je ugotovila mag. Štrukljeva - praksa zelo prehiteva jezikovno politiko, ki naj bi bila opredmetenje določenega koncepta jezikovnega načrtovanja. Pravzaprav ni kaj dodati. Le želimo si lahko, da bi predstavniki za jezikovno načrtovanje potrebnih strok res čimprej začrtali slovensko jezikovno politiko vsaj za devetdeseta leta. V prej predstavljenem modelu jezikovnega načrtovanja v ES ima slovenščina znotraj meja R Slovenije status uradnega jezika, v ES pa trenutno državnega jezika, ki si ga je pridobila z osamosvojitvijo in mednarodnim priznanjem R Slovenije. Za ta jezik avtor članka Jezična kaša ugotavlja, da nekaterim visoko kulturnim jezikovnim uporabnikom ne omogoča t.i, prečiščenja v celoti in da za to potrebujejo Se druge jezike oz. »se skušajo izgovoriti in izpisati Se v tujih jezikih«. Da bi bilo razmišljanje dostopno čim več bralcem, bo prav, če to misel umestimo v širši sklop razmišljanj o jeziku. Jezika namreč Še zdaleč ne proučuje samo t.i. jezikoslovje alt lingvistika, ampak je jezik predmet zanimanja različnih znanosti. Tista raziskovalna podro^a znotraj njih, ki razglabljajo o jeziku, so dobila celo svoja imena in status t.i. pomožnih ved. Med njimi je treba omeniti vsaj tele: Nevrolingvistika odkriva nevrofiziološko zgradbo in mehanizme, ki omogočajo jezikovno dejavnost ter zagotavljajo govorno sposobnost. Pri tem si pomaga s spoznanji specialnih področij, kot sta npr. nevrokirurgija in logopedija. Psiholingvistiko zanima povezava jezikovnih sposobnosti z možgansko strukturo in zelo težko vprašanje razmerja med mislijo in jezikom. Če psi ho lingvistika meni, da je jezik izrazito psihološki pojav, pa antropolingvisrika in sociolingvistika pri svojem proučevanju jezika izhajata iz spoznanja, da je le-ta tudi družbeno določen in povezan s kulturo. Zato ga skušata »ujeti« v njegovih mnogovrstnih družbenih razsežnostih. Filozofija jezika pa po svoje skuša zaobjeti t.i. jezikovni fenomen v njegovi občosti, predvsem v tem, kako in koliko je povezan s človekom kot mislečim bitjem, torej koliko je jezik instrument misli. Navedeno Ssm-jevo stališče odpira vprašanja psiholoških in filozofskih razsežnosti, namreč, kakšno je razmerje med »govorečim« in »izgovorjenim«. Kakor je za jezikovne skupnosti značilno, da njihovi člani ne le govorijo in pišejo, ampak imajo o tej dejavnosti takšno ali drugačno mnenje, tako je tudi za posameznike, ko udejanjajo svojo jezikovno kompetentnost (po jezikoslovcu Chom-skem splošna človeška jezikovna pripravljenost, primernost in sposobnost, ki je človeku generično dana), značilno, da svojo jezikovno performanco (izvedba, uresničitev, prevajanje jezikovne kompetence v konkretni jezikovni dejavnosti) razumejo in osmi-šljajo na različne načine. Prav v ta okvir spada Ssm-jevo pojasnjevanje jezikovnega dejanja kot prečiščevanje samega govorečega, pri čemer nam uporabljeni povratno osebni zaimek se narekuje razumevanje pojma prečistiti, prečiščenje v katarzičnem smislu, torej kot »popolno moralno sprostitev zaradi obvladovanja negativnih nagnjenj, čustev« (SSKJ III/Ne-Pren, str. 988). To stališče je izrazito subjektivistično, temelji pa na prepričanju, da izgovorjeno ne vpliva le na naslovnika, ampak na poseben način učinkuje tudi na govorečega (sporečevaIca) samega. Tudi Freudova misel »Prvi Človek, ki je uporabil sramotilno besedo namesto kopja, je ustanovitelj civilizacije« izvira iz tega prepričanja. Vemo pa, da kljub obilici sramotilnih besed v naši civilizaciji zaradi tega tii kopij oz, njih uporabe nič manj, kakor ni nobenega zagotovila, da sramoti-lec ne bo tudi ubijalec. Vsekakor kaže podvomiti, da bi vse jezikovne izjave katarzično delovale na izvajalca oz, bi bil namen sleherne jezikovne dejavnosti, da se izvajalec »prečisti«. Ob takih jezikovnih dejanjih je namreč še znatno večje Število tistih, ki so izrazito usmerjena na naslovnika ali pa izvajalec v njih pričakuje drugačno učinkovanje. Seveda vprašanje o katarzičnem učinkovanju jezikovnega dejanja na izrekovalca v Člaku Jezična kaša ni ključno, saj se avtor usmerja predvsem k vprašanju večjezičnosti kot pogoja za popolno posameznikovo prečiščenje in jezikovno samo uresničitev ter domovinski pravici tujk. O tem bomo zaradi prostorske omejenosti rubrike več spregovorili v naslednjem zapisu, to pa bo že v novem, 1994. letu. V njem vsem bralcem Vestnika v imenu Slavističnega društva Pomurja želimo obilo sreče in uspeha povsod, koder jih bo vodila osebna in poklicna pot. FRANCI JUST n I' I Razstave kulturni koledar MURSKA SOBOTA; V galeriji si lahko ogledate razstavo slik in skic akademskega slikarja Mirka Rajnarja. Odprta bo do 17. januarja. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih zavarovalnice Triglav so na ogled likovna dela učencev in cicibanov, ki so s svojimi deli sodelovali na likovnem natečaju zavarovalnice Triglav. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice bo do 21. januarja odprta razstava o pesniku Francetu Balantiču. LENDAVA: V gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih kolonij. Obenem si lahko ogledate tudi freske Zoltana Gaborja. Na ogled je tudi stalna razstava Oloris, ki jo posoja soboški muzej. RADENCI; V razstavnem prostoru Radenske si lahko do 21. januarja ogledate razstavo ikon makedonskega slikarja Goceta Kalajdžiča, MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem salonu hotela Ajda je razstava ob 30-letnici zdravilišča. stran 10 vestnik, 30. decembra 1993 «■ »K r^STAGJ: i? ■ i a ne zgodi se vsak dan Razvozlana skrivnost 1 t- m* r & L»i Na dražbi v Zčrichn >o pred nedavniis predali nekaj pvši-nih znamk, ki 'o dosegle astronomsko ceno. V zbirki, ki jo je prodajal aBootmen zbiralec, so tudi znamke u kolekcije, ki jo je v prejšnjem stoletja izdala pošta na Mauriciusu. .Med njimi je bila najbolj znana znamka za en peni, izdana leta 1847, Prodali so tudi znamko za dva penija, Izdano leta. Vsaka je (redna milijon dolaijev. Neznani prodajalec je iztržil več f-o- 8 milijonov dolaijev, Vidci letečih predmetov Ludje, ki videvajo leteče krožnike, so čisto normalne osebe. To je ugotovila skupina znanstvenikov na univerzi v Ottavi. Psihologi so opazovali 49 ljudi, ki so trdili, da so videli neznane leteče predmete, zraven pa še 127 takšnih, ki niso opazili nič takšnega. Vse poskusne osebe so testirali ne glede na inteligenco, sposobnosti predstavljanja in podobne lastnosti. Mini humoreska Svetobolje Poznal sem pesnika Cicija. Postala sva prijatelja. Tedaj sem spoznal, kaj je to svetobolje. Bil je strahotno občutljiv Človek. Posebno kadar je Ho zanj, manj, kadar je šlo za druge. Njegovo svetobolje je bilo vedno hujše. Nekoč sem mu rekel: »Poslušaj, Cici, če bi te kdo ubil, ga sploh ne bi obsodili.« Bil je užaljen: »Kako to misliš?« »Preprosto, oprostili bi ga, ker bi šlo za evtanazijo, skratka za usmiljenje, tebe bi rešil vseh muk.« Po tem pogovoru nisva bila več posebno dobra prijatelja. Svetobolju pa se vseeno ni odpovedal. BORIVOJ REPE Zadnji četrtek v eton leti je tiir pa se sploj ne bi kak^o nouro stvar duno ali napi J so, mertje pa povedo. ZaJ pred se samo lejko spoutimo na Lejko se spomnimo, kak smo kaj f Aj n voljenimi lejpoga, volili, kaj rtouvin božnoga 1 ©tort pa kak dobrega. zadovolni, pa kak so lejpi rezultati. zvoljene. Tudi s Stevilon naraščanj a brezpose1 n i lejko povalimo. Letos Ji Je bilou dosta menje, kak Ji k leti. prvon mesti. Mislin, *yorši župan je pa eto pij to v šteron hoteli stanujemo, gpa njemi je Bela povedo, ka nas dva miljona." V sakšon nadstropji de ena občina ali je sakšoj sobi?" je dale pijto. Tou se pijtan tudi pa van novon leti želin vse dobro Šteri je pred nami. nasrejdi Brat DžouŽi je®, kaosa J nasmeška Mone Lise? Petintridesetletna kanadska objektna umetnica Suzzane Gi-Toux je prepričana, da je s preprosto zvijačo rešila skrivnost znamenitega smehljaja. Umetnica, ki se je posvetila sliki Leonarda da Vincija Mona Lisa, je o tej temi objavila tudi dve deli (Oči Mone Lise in Uganka nasmeha Mone Lise). Od blizu je posnela nos, usta in oči naslikane gospe in vse posnetke izginila med pol kroglam a čudovito oblikovane zadnjice,« opisuje svoje doživetje Giro-uxova. »Kar naen- razgrnila na mizo. krat sem na koščku fotografije odkrila brazdo, ki je vijugavo Eden od uslužbencev, ki ga je poklicala, je njeno ugotovitev potrdil in pri tem zardel od sramu, trdi umetnica. Pravokotni izrez ustnega predela Mone Lise je umetnica namreč obrnila za 90 stopinj in že se je razkril hrbet mladega moškega. Mona Lisa naj bi bila po mnenju Girouxove le šifra Leon ar dove homoseksualnosti. za se de na . ..K Dr. Claudio Tuniz (levo) in šef ene sydneyjskih dražbenih hiš John Dell držita v roki skoraj neverjetno dragocenost: več kot 2000 let staro jajce že zdavnaj izumrlega »slonovega ptiča«, katerega domovina je bila na Madagaskarju. Pred nedavnim so ga našli otroci, ki so se igrali na neki peščeni plaži, v zahodni Avstraliji, Dr, Tuniz je starost jajca preveril v posebnem jedrskem pospeSevalniku. ki ga je videti v ozadju slike. Jajce bo na dražbi gotovo doseglo astronomsko ceno, saj se zanj zanima vrsta inštitutov in muzejev po svetu. zve2de vam kažeja OVEN Ona: Čas je že, da spremeniš nekatere stvari, ki le motijo. Potrebno je le začeti na pravem koncu, nato bo vse skupaj teklo kar samo od sebe. Zaljubljenost bo sprva velika, nato čedalje manjša in medlejša. On: čeprav si mislil, da je vseh težav konec, se ti obeta dokajšnje presenečenje. In nikar ne misli, da se boš iz vsega skupaj izvlekel povsem brez posledic, ampak se raje pripravi na izdatke. LEV Ona: Ča se boš vsaj malo potrudila in začeta živeti drugače kot običajno, boš hitro spoznala, da je življenja tudi nadvse prijetna zadeva. Nekemu bo všeč predvsem tvoja skromtKist. On: Prepir, ki si ga pričel, se bo pomiril, ostal pa bo grenak priokus po nezaupanju. Nepričakovana se ti bo oglasil star poslovni sodelavec s povsem novimi idejami. Še najbolje bo, da sprejmeš izziv, takšen ali drugačen! BIK One: Nekdo, ki ga prav dobro poznaš, se bo poskušal vriniti v tvoje osebno življenje in storil bo marsikaj, da bi ga opazila in ohranila v lepem spominij. Zakaj ne bi enkrat tvegala in si privoščila tudi kaj novega? On: Potreben bo povsem konkreten nastop, saj je le tvoja dobra volja odločno premalo za uresničitev tistega, kar si si zamislil. Vsekakor je veliko bolje, da storiš eno stvar dobro kot dve polovično. DEVICA Ona; Na zabavi boš sjjoznala kopico novih obrazov, toda eden se tl bo še posebno vtisnil v spomin. Naslednje jutro bo telefon sicer zazvonil, vendar se boš v zadnjem trenutku premislila. On: Odkril boš nekaj zelo zanimivega, vendar nikar rte poskušaj tega izrabiti v napačne namene. In predvsem ne pozabi, daje dobra prijateljica veliko boljša kot občastta ljubica. Obete se ti zanimiv konec tedna. Ona; Poskusila si - a se ni obneslo. Toda življenje teče naprej, zato se ne oziraj na pretekle neuspehe, ampak živi za prihodnje uspehe. Partner te bo gnjavil zaradi neke malenkosti, tebi pa bo na koncu vse skupaj prekipelo. On: Ne boš se zadovoljil s ponujenim, ampak boš zahteval še riekaj več. Premisli, ali se ti takšno tveganje utegne povrniti DVOJČKA i® posredi le tvoja domišljavost. Partner te bo uspel prav prefinjeno presenetiti. TEHTNICA Ona: Dnevi pred teboj tl obetajo nekaj prav prijetnih doživetij. Priložnosti sicer ne bo manjkalo, od tebe pa je odvisno, ali jih boš uspela Izkoristiti, in nikar ne pozabi na svojega partnerja. On; Se vedno sa ne boš mo^l odločiti, ali naj tvegaš in sprejmeš ponujeno priložnost ali opravljaš zanesljiv posel. Vsekakor pa je res, da brez tveganja ni pravega zaslužka, ki bi ti prišel Še kako prav. RAK Ona; Doživela boš zelo pnjeten konec tedna. Fant, ki ga že dalj Časa opazuješ, ti bo predlagal povsem konkreten predlog. Toda kaj bo rekel tvoj dosedanji partner - to pa je že druga zgodba... On: Poslovni načrti se t bodo končno začeli uresničevati, pa tudi na ljubezenskem področju se ti obeta karseda zanimiva zadeva. Toda nikar ne pozabi na pnjatelje, ki so ti pri tej zadevi pomagali! ŠKORPIJON Ona: Nenadoma se bo pojavila neka oseba, ki se bo začela vmešavati v tvoje zasebne zadeve. Postavi se ji po robu, saj ti lanko popolnoma podre sicer ugodno in obetavno razmerje. On: Sodelavec se bo sicer uklonil tvoji avtoriteti, toda poti-hem in na skrivaj bo še vedno delal popolnoma po svoje. Toda tudi takšno početje ti bo prineslo samo koristi, zato se nikar ne ukva^aj z njegova neumnostjo. > 11 I '■? • <■ ■ Še ena lačna usta Brazilska Indijanka iz plemena Guaja je ob svojih otročajih »posvojila« Se komaj rojenega divjega vepra, ki je ostal brez mame. Fotograf Pi-sko de Gaiso je za ta posnetek iz brazilske džungle prejel nagrado španskega kralja, eno najpomembnejših priznanj za fotografijo. Fotografija je bila predlagana na natečaju za fotografijo leta. •v Živeti s protezo Fant na fotografiji je izgubil obe nogi med vojno v Kambodži, ko je stopil na mino. Zdaj ga tako kot druge nesrečneže v poseb- nem rehabilitacijskem centru v kam boš kem Kien Khlangu učijo hoditi s protezami, ki naj bi mu za silo nadomestile izgubljene ude. Še en prizor za protivojni plakat. SicM'- -1^ ' I Najstarejša podzemna j železnica propada Londonski podzemni že-leznid, ki sojo začeti graditi leta 1863 in je najstarejša na svetu, grozi popoln razpad. Pred kratkim je »življenjsko žilo« sedemilijonskega mesta spet prizadel izpad električne energije. Na tisoče potnikov je bilo ujetih v vagonih pod zemljo, na nekaterih progah je promet mi- roval ves dan. Tehniki so nasvete iskali po vsem svetu, vendar se materiala, ki marsikje izvira Se iz časov j kraljice Viktorije, najbrž ne bo dalo kar tako zakrpati. Za obnovo londonske pod- zemne železnice bi bilo po- trebno predvsem veliko de- J narja, ki ga kronično pri- I manj kuje. POGREŠATE VESTI IZ DOMAČEGA KRAJA? NAŠI NOVINARJI IN DOSEDANJI DOPISNIKI NE MOREJO »POKRITh DOGODKOV IN ŽANI-MIVOSTt IZ VSEH KRAJEV PRLEKIJE IN PREKMURJA, ZATO POSTANITE VESTNIKOV DOPISNIK AU VSAJ »OBVEŠČEVALEC^^. ZVEZO LAHKO VZPOSTAVITE PO TELEFONU, ŠTEVILKA JE 33-019. ZAHTEVAJTE SOBOČANA. STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Še vedno ti ne bo odpustil napake iz preteklosti, vendar nikar ne obupaj. Tudi on si čedalje bolj želi pomiritve, edino kar mu jo preprečuje, je njegov ponos. Poskušaj se mu približati nekoliko drugače... On; Preveč se boš ukvarjal s samim seboj, drugih pa enostavno ne boš hotel videti. Prav hitro se ti lahko zgodi, da boš zamudil enkratno priložnost, ki sa zlepa ne bo več ponovila. Poslovno uspešen tedeni Ona: Doživela boš nekaj nesporazumov, predvsem zaradi vmešavanja prijateljev v zasebne zadeve. Proti koncu tedna se ti obeta zanimiva zabava, ki se bo končala na nekoliko neprijeten način. On; Nekdo ti bo obljubil priložnost, ti pa jo kar najhitreje izkoristi, Združil boš prijetno s koristnim, to pa še ne pomeni da je tvojih skrbi konec. Popazi raje na sumljivo ravnanje tvojih sodelavcev! Ona: Res je, da bo prišla sprememba kot strela z jasnega, vendar bodo posledice veliko prijetnejše, kot jih pričakuješ. Nekdo ti bo dobesedno zapri usta, vendar se bo to zgodilo na najlepši možen način... On: Vsaj še nekaj časa boš maral biti zadovoljen z malim, zato nikar ne zidaj gradov v oblakih. Le zakaj bi tako hitel, če dobro veš, da je trenutna pot popolnoma napačna. Saj so vendar tudi druge možnosti. Ona: Zaljubila se boš na prvi pogled, vendar bo vse skupaj minilo Še hitreje, kot ja prišlo. Nekdo ti bo obljubljal veliko več, kol je v resnici pripravljen storiti zate. Ponudba bo vsekakor več kot mamljiva. On: Postopoma se boš sieer umiril, a to ne bo tako zabavno, kot si $1 predstavljal. Se vedno si nisi uspel razjasniti, ali si za storjeno napako kriv ti ali ti jo je kdo podtaknil. j vestnik, 30. decembra 1993 stran 11 I i: SF ¥■ ‘ za vsakogar nekaj Sintetične tkanine Njihova prednost je v tem, da se hitro sušijo in ne raztrgajo tako kmalu kot naravna vlakna, so pa zelo občutljive na razna kemična sredstva, kisline ali alkalije. Pri sintetiki madeži ne prodrejo v globino, ampak ostanejo na površju, zato je čiščenje dokaj preprosto. Sintetične tkanine delimo na tri skupine: poliamidna vlakna so zelo elstična, ne mečkajo se, odporna so proti svetlobi in se pri pranju ne krčijo. Poliestrska blaga so enako obstojna, prenašajo pa tudi visoke temperature pri pranju, tako da jih brez skrbi lahko kuhate, blago se tudi ne sprijema. Poliakril zadržuje toploto in vodo, zato je primeren za športna oblačila ter ribiško, alpinistično in jadralno opremo. i i I I I I I Lonci pokvari. Lonce, v katerih kuhate mleko, stepate jajca ali pripravljate močnate Parfum Vedno ga hranite na hladnem in temnem mestu, kajti svetloba in toplota prodreta tudi v zaprte stekleničke. Oblačila v omarah rahlo odišavite, ker bodo (zlasti krzno) dolgo obdržala prijeten vonj. Čez dan uporabljajte dobro ko-lonjsko vodo ali dišavni izvleček, parfum, ki je veliko dražji, pa prihranite za večerne priložnosti. Nanesite ga na notranjo stran komolcev, za ušesa, pod kolena, na zapestja in nastavek prsi; pazite, da ne boste pretiravali, kajti prijetno deluje le rahel, vonj. komaj zaznaven Posteljnina bo čudovito vonjala, če kanete nekaj kapljic parfuma na kosem vate, ga ovijete z gazo in položite med perilo. Nikar pa ne škropite z njim' sintetičnih tkanin, ker se zgrban-Čijo in otrdijo. Če nosite parfum vsak dan s seboj v torbici, pazite, da ne bo prišel v stik z usnjeno cigaretnico, usnje se hitro navzame tujih vonjav in cigarete bodo imele okus po dišavi. TU M* VV 1 Maščoba Posušene ostanke maščobe v loncu ali ponvi odstranite z vročo sodo ali močnim sredstvom za pomivanje posode, če to ne pomaga, zdrgnite posodo s soljo. Premastna juha ali omaka? Nič hudega - za nekaj sekund potopite v tekočino list zelene solate. Maščoba bo ostala na njem, ponavljajte, dokler je potrebno. Če položite v vročo maščobo plutovinasti zamašek ali nekaj koščkov surovega krompirja, med cvrenjem ne bo potem- nela ali se zažgala. Potemnelo maščobo za cvrenje popravite takole: četrt ure jo kuhajte s trikrat toliko vode in dodajte Se skoijo kruha in polovico čebule ali jabolka. Potemneli ostanki drobtin bodo ostali kot usedlina na dnu posode, na površni tekočine pa bo pena. Peno posnamete, maščobo pa pustite, da se v vodi ohladi in strdi; nato jo poberete iz lonca in uporabljajte kot običajno. Pri peki na hitro maščoba ne bo brizgala, če daste v ponev nekaj ščepcev soli. V masti ocvrte jedi izgubijo značilni oster okus, če vržete v maščobo košček ingverja. Litoželezne lonce morate po pomivanju vedno dobro osušiti ali obrisati s čisto krpo. Kdaj pa kdaj jih natrite s kolkom slanine in zbrišite z mehko krpo - tako preprečite nastanek rjastih madežev. Za vlaga- cm « T iju tv iiivzviiutv j jedi, pred uporabo opla- ' knite z mrzlo, potem pa Se . z vročo vodo. Tako jih bo- ,■ ste kasneje lažje očistili. Pe- ; civo bo dolgo sveže in | sočno, če ga ohladite, po- « tem pa Čezenj poveznete model, v kakem ste ga spe- kli. S sirom ali skuto pri- II nje uporabljajte posebne pravljeno pecivo je Se po- ;; lonce; ne smejo priti v dotik z maščobo, sicer se shranek sebno okusno, Če testu dodamo malo ruma ali gina. Univerzalno lepilo Velikokrat se vam zgodi, da vam iz rok pade posoda. Če je iz keramike, porcelana ali stekla, se kaj rada razbije. Na to posodo ste navezani in Se bi jo radi imeli. Dobro vsestransko lepilo si lahko zmešate iz enega dela gumiarabike, štirih delov mavca in toliko mrzle raztopine boraksa, da dobite gosto kašo. Zmes otrdi približno v enem dnevu. S tem kitom lahko lepite steklo, porcelan, roževino, keramiko in slonokoščene predmete. Poskusite. V- Bližajo se prazniki, veliko noči se bomo zabavali. Kadilci bodo zasmrajevali prostore. Dobro je vedeti, kako se upremo madežem, ki jih povzroči tobak, saj so kar precej trdovratni. Z belega perila odstranite tobačne madeže z mešanico rumenjaka in čistega alkohola, Učinkuje naj približno eno uro, nato madež ponovno zdrgnite z vinjakom in nekajkrat dobro izperite. Tobačni vonj vsrkajo goreče sveče, pomaga pa tudi, če v prostore, kjer se veliko kadi, postavite posodice s smrekovim ali sivkinim oljem. Termometer Termometer bi morala imeti vsaka hiša, sodi med pomembne sestavine domače lekarne, Po uporabi ga previdno očistite s kosom vate, namočene v alkohol. Če se Živo srebro ne dviga enakomerno, ampak poskakuje, položite termometer v toplo vodo, da stolpec zleze do vrha. Tako imenovani minutni termometri, plastični trakovi, ki jih za nekaj sekund položite na čelo, sicer zaznajo povišano temperaturo, ne pa tudi stopinj. Zato jih uporabljajte le za testni pripomoček pri rahlo slabem počutju. Kako preganjamo mačka Beseda ne označuje samo samca priljubljene domače živali, ampak tudi vsesplošno slabo počutje po veselo prekrokani noči. Posledice so kar hude; bolečine v glavi, mlahavost, slabost, utrujenost. Ker je preprečevati lažje kot zdraviti, upoštevajte nekaj zlatih pravil: Nikdar ne pijte na prazen želodec. Tudi ne verjemite, da mastne jedi ublažijo učinek alkohola. Pametneje je, če sežete po siru, skuti. Sunki. Vendar se nikar ne prenajejte, ampak si privoščite občasne manjše zalogaje. Nikar ne pijte različnih alkoholnih pijač hkrati. Pivo in vino ali sekt tn žganje ne gredo skupaj, Ce pa ste mačka kljub vsemu staknili, ga skušajte naslednje jutro pregnati s kislimi kumaricami, slaniki, kislo ali govejo juho. Popijte veliko sadnega soka ali limonade. Tudi jogurt bo pomagal izravnati količino soli v organizmu. Kuhajte z nami Nekaj O Čaju Tudi Čaj bo, kot tobak, ohranil čudovito aromo, če položite v pločevinko, kjer ga hranite, jabolčne olupke. Lahko pa v ta namen uporabite strok vanilije. Pred pripravo čaja vsujte čajne lističe na pekač, obložen s papirjem, in ga za nekaj Časa potisnite v toplo pečico. Čaja nikar ne hranite v papirnatih vrečkah, ampak v pločevinkah, ki ste jih obložili z alu folijo ali staniolom. Dober čaj za izkašljcvanje si lahko pripravite sami: posušene jabolčne olupke zdrobite med preti, prelijte z vrelo vodo m i pustite stati najmanj 10 minut. Čaj nato precedite m osladite z medom. Kako preizkusite, ali je čaj res pristen. Ščepec lističev vrzite v mrzlo vodo in premešajte. caj t tekočino takoj obarva, če ni pristen, bo voda temna. Pravi K okus ima čaj, če ga pijete iz skoraj prosojno tankih porcela-I nastih skodelic. Ne smejo pa biti preplitke, ker se v talcih Čaj prehitro ohladi. Čaj je namreč treba piti vroč. Glasbene lestvice leta 1993 na Murskem valu Lestvica najboljših sedem skladb na murskem valu NSTSNMV 1. THE RIVER OF DREAMS - Bil1y Joel 2. CANT HELP FALLING IN LOVE - UB 40 3, WHAT IS LOVE - HiulilBwfly 4. OIVE IN TO ME - Michael Jackson 5. SOMEBODV TO LOVE - George Michael & Queen 6. COSE DELLA VITA - Eros RammazioUi 7. TlVOPRlNCESS-SpinDoctors Murski val Lestvica slovenske zabavne glasbe 7 VELIČASTNIH 1. SPOMINČICE-VladoKreslin 2. KO SI NA TLEH-Pt^design 3. GREVAPUNCA V JUŽNE KRAJE-Sokoli 4. JAZ POTREBUJEM VEČ-Monroe 5. RAD TE IMAM-Royal Flash 6, ROJENA V ZNAMENJU-Benčin Tomo 7. ZAPLEŠIVA MED SPOMINE-Alfi Nipič I LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE S kršCakon, cekron fa z marelof 1. NAJ ZVONE ZVONOVI-Ans. Lojzeia Slaka 2. NE Hin NATAHin-Ans. Henček 3. TIHO TEČE REKA - Ans. Toniia Veiderbeiia 4. NAJLEPSA LETA-Jože Skubic in Slapovi 5. LEPA NAŠA DOMOVINA - Ans. Slovenija 6. HEJA, HEJA - Alfi NipiČ fn logovi muzikanti 7. mama ZAPOJ-Šaleški fantje I Keksi so najbolj okusni ne-I kaj dni po peki, ko so že doK dobra prepojeni z aromo ; vseh sestavin. Hranite jih ' v pločevinasti škatli, ki se dobro zapira, pokrov p« pričvrstite še s selotejpom. I Pločevinaste Škatle so na " voljo v trgovinah, pisane so, * ' okftagle in oglate kot v času naših babic. RADIO MV-MURSKI VAL-UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 hHz) Petek - 5.40 Ihebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemSČini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 IŽopoldrie na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip -9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12 00 Poročila - BBC - 12.30 Zakaj se ukvaijamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne ua M V - 14,00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16,30 Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu tedna - 17.30 Alternativno - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Snbota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Drog^ jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in maiOEarSCini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.40 Potepajte se z nami -11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12,30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinaistih - in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 PoroCila - 17.10 Angleščina -17,30 Mali oglasi - 18.00 Naj lepše Želje s čestitkami in pozdravi - 18,30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija „ . NadeUa - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljka kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Mmute k« kmetovaloe_-_p,W NajlepSe Želje s čestitkami “■'i— Radio Slovenija t to Ponede^ - 5 40 Ptebujajte se z nami - 7.00 Droga jutranja kronika - 7.30 informaciic v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7^45 Porabsko zvočno nismo - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu — 10.00 Poročila — 10.30 Spon — 11.15 Zgodilo se je 12 00 PoroCila BBC - 12.30 Zakaj se ukvaijamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 AJttnalno - 15.30 DoS^iin odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč 17 30 Šnort - 18.00 S kranšCakon, cekron, pa z marelof - lestvica narodnoza^vne glasbe - 18,30 PoroCila BBC - 19.00 Vključujemo Radio la pmdrjvi - 18.J0 pMijril. BBC - 19.00 Vključujemo 5 40 Prebujajte se z nami - 7,00 Droga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nen^ni in madŽaiSčini-7.45 Ljublja^ko zvoteo nicnv, R no PoroCila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Kost/goSt dneva - 9.15 nismo - B.oo rorociia _ n ii Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 1115 n ^ Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do ro^aistih 13 30 Popoldne lia MV - 14.00 Aktualno - 15.» Dogottt. m jvUn^vi- 16 25 Obve^la- 16,30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Sr^e niti - 18.00 Najlei^e Želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Potočila n Op _ 1Q 00 Vkliučujenio Slovenija S 40 Prebuiflilc S® z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 ?idj™ache*v s^oven^ni,"nemščini in madžarščini -7.45 Zagrebško zvočno Lsm™- 8 OO Poroftla - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9,15 pismo fliuu motcuuv _ n k Darmi - 10.00 Poročila - 10,15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utrip iuv-mn 73 vas - lU.Uv rorociiu - iu,*J .'.7, J..... . - ...... 19 1?! Porotila BBC - 12 30 Zakaj se ukvaijamo z umetnostio - 13.00 ; Jn« do ^naistih - 13.30 PopoKJ"« na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 J^^vSlkHti odmevi -16.25 ObveSila - 16.30 Poročila-17.00PosluSamo vaa JO MalLo^lsi - 18.00 Na narodi farmi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 VkljuA^so SInveniJi - 5 40 Ptetuiitiie » z nami - 7.00 Droga jutranja kronika - 7.30 . „1. . ____lrUl.-2 2». Ciiataaa^ Irvn^taicln Trrfntmacije v slcfvetii ;u Rit w Z nami - L/JUgU jULiaiijd muium - r,jw iSCinis nemSCtfti iti maittarSČini -7.35 Svetuje kmetijski ■arokovniak - S 00 Pbročila r 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gost dneva '‘"o XLtnih - 10.00 Poročil« - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali 9 15 Sedem veličastnih - 10.00 Porofela - noiasi - 12 00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvaijamo z umetnostjo ^13 00 D^es do trinajstih,- 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno 15 30 DM^ki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz “ 18 00 NajiepSe želje s Čestitkami in pozdravi Med drobnim suhim prazničnim pecivom najdemo tudi mandljeve srčke. So obstojni, okusni in lahko jih spečemo vnaprej za zalogo. Mandeljne pred uporabo z lahkoto olupimo tako, da jih poparimo z vrelo vodo, pokrijemo in počakamo nekaj minut. Potem jih na zaobljenem delu stisnemo s palcem in kazalcem in belo jedro z lahkoto iz lupine, ki nekoliko greni. Za približno 60 srednje velikih srčkov (odvisno od modela) potrebujemo; 100 g mletih mandeljnov, ki pridejo v testo, 60 olupljenih in na polovice preklanih mandeljnov, s katerimi okrasimo srčke, preden jih damo peč (rahlo jih vtisnemo v testo), 200 g surovega masla, 100 g sladkorja v prahu, rumenjak, 350 g moke. Surovo maslo penasto umešamo, dodamo sladkor v prahu in rumenjak ter še mešamo, da dobimo kremno zmes. Dodamo zmlete mandeljne in presejano moko. Iz vsega na hitro zamesimo čvrsto testo. (Roke prej ohladimo v mrzli vodi, potem urno zamesimo, sicer se testo od roke segreje in zaradi maščobe zmehča.) Pripravljeno testo oblikujemo v hlebček, ga zavijemo v alu folijo ali pergamentni papir in za 2 uri postavimo v hladilnik. Pečico segrejemo na 200’C. Na pomokani deski razvaljamo testo na 1/2 cm debelo ter izrežemo srčke, ki jih zložimo v pekač. Razžvrkljamo drugi rumenjak, z njim premažemo srčke in vsakega okrasimo s polovicama mandeljna. Pecivo pečemo na srednji višini 10 do 12 minut. Srčki naj se v pekaču malo ohladijo, nato še tople dvigujemo z lopatico ali širokim nožem ter jih polagamo na vodoravno podlago, da se popolnoma ohladijo. SESTAVIL MARKO NAPAST PRIREDBA SKLADBE ZA ORKESTER PESEM BENEŠKIH ČOLNAR. JEV OLJNA REPICA NASLOV DRAME RUDUA ŠEUGE GLAVNO MESTO BELE RUSUE FR. KONEO GRAF IN BALETNIK {MAURICEI' LUKANA SKRAJNEM JUGU ČILA (PUNTA) DEFBCIVA MONAŠKI SUVEREN ŠIVANJE RAZTRGA. KJgavk: IPIVSKt VZKLIK AVTONO- GL MESTO OaUKA IMUUeVA IZRAZVni POKRU ZAOSTAL GORSKI SVET DAVNO GERMANSKO PLEME ULCU KVItlHO-BILBKK OZHKKA ItKLUE PISMENO POBOLO LAflNafr lUKAR SBIRSKl VELETOK PRVI ZNAM RIMŠKI ZALOMK I PRITOK iNilDuLlI-VEC TRSI PORTUGIL-GKI FRED- -i INDUSKI DBOBIŽ AMERIŠKA OOGOVDR HAKDNTRII PRI KARTAMU NEKDARR PREDSEDNIK ZAR (GAMALA.) ODPRTINA PRED KMEČKO PECM REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno; He^iun, igmue, patriot, ol, kava, hip, len, OtMi, NY, nedela, D, oje, r^a, P, Ibo, »ee, jasnost, aktovka. stran 12 vestnik, 30. decembra 1993 podlistki 1 Spomini na organizacijsko Vladimir Škerlak v delo v Prekmurju vn. MED DRUGO SVETOVNO VOJNO Od 6. aprila do srede maja 1^1 Zaradi nekaterih zmotnih m neresničnih vesti sem prisiljen, da navedem v tem delu več podrobnosti, ki sicer nimajo načelnega pomena, pomembne pa so za osvetlitev dejanskih navedb. Ko je 6. aprila 1941 Nemčija napadla Jugoslavijo, sem bil odvetniški pripravnik pri dr. Ladu Vavpetiču. Bil sem rezervni častnik gorske pehote (planinski polk), zato sem pričakoval, da bom takoj vpoklican. Ker do 8. aprila nisem dobil poziva, sera se 9. aprila prijavil kot obstoječih zvezah pa bi tam lahko politično delal. V Soboto sem prišel 2. maja, 5. maja sem se javil pri predsedniku sodišča in vprašal, ali bi me sprejeli v službo. Rekel je: »Zelo radi, toda o tem se morate pogovoriti s pred- sednikom okrožnega sodišča prostovoljec v akademsko legijo. Organizirali so jo nekdanji študentje ljubljanske univerze. Preden bi mogla ta enota odpotovati, 50 Ljubljano 11. aprila okupirali Italijani. Zaradi okupadje se je obseg dela v pisarni mojega šefa bistveno zmanjšal. Zato mi je Vavpetič povedal. da mi bo moral v zakonitem roku, to je 15. maja, odpovedati službo. Šel sera najprej prosit na dekanat tehniške .fakultete, naj me sprejmejo za tajnika rudarskega oddelka, kot je bilo že prej dogovorjeno (poleg tega bi še predaval rudarsko pravo na univerzi), toda prošnja je bila poslana v Beograd, od tam pa ni bilo pristanka. Dekan mi je odgovoril, da so Italijanske zasedbene oblasti prepovedale sprejem novih oseb v službo {v Ljubljano so drli begunci iz Štajerske in z Gorenjskega, vsi pa so poskušali tu najti zaposlitev). Imel sem veČ možnosti za zaposlitev v tujini, ker so živeli razni v Szombathelyu,« Potoval sem v Szorabathely _k predsedniku Fodoiju, ta mi je prav tako odgovoril: »Zelo rad, toda ne odločam jaz, temveč minister za pravosodje v Budimpešti, pogovorite se z njim.« Šel sem v Budimpešto, prošnjo mi Je sestavil mož moje »strine«, odvetnik, ki bi me bil pripravljen sprejeti v svojo pisarno, toda pojasnil sera mu. da želim ostati v Prekrauiju. Z napisano prošnjo sem Sel na ministrstvo za pravoscKlje. Tara mi je vodja personalnega oddelka re- I (ALA moji sorodniki v Budimpešti, v okolici Dunaja in v Mtinchnu, toda slovenskega ozemlja nisem hotel zapustiti. 27. aprila - dan po ustanovitvi Protiimperialistične fronte, poznejše OF (Kidrič se je pri navedbi datuma zmotil - sestanek v vili Josipa Vidmarja je bil v soboto, 26. aprila 1941) smo se sestali: moja svakinja dr. Marja BorSnik, pisatelj dr. Dušan Kermavner m Jaz ter ugotovili, da Je najbolj pošteno in smotrno. Če grem v Prekmurje - tam bodo gotovo potrebovali pravnika, ki zna slovensko in madžarsko, po izkušnjah s KPA in po Zapiski iz Železnih Dveri ” JUŠ MAKOVEC 5 (B "O 0) c (B a> <0 § s j o stvari sem se Se nameraval pogovoriti s političnimi osebami v Ljubljani, zlasti z nekim odvetnikom, ki je imel do vojne pisarno na Gorenjskem, a jo je moral zapustiti zaradi okupacije. Dogodki so prehiteli moje namene za dogovarjanje in posvetovanje. V četrtek. 15. maja 1941, sem moral iti na sodišče zaradi »prvih narokov« na okrožnem ^i; dišču. Natanko se spominjam, da kel, da bodo vprašali za mnenje jih je vodil sodnik Corečan. Pred soboške politične organe, in če bodo ti priporočili, bom sprejet. prihodom v sodno dvorano sem na hodniku srečal odvetniškega pri- Ko sem se vrnil v Soboto, mi je pravnika Theodorja Ranta, name- mati svetovala, naj takoj odpotu- njenega na drugo obravnavo, Poz- jem, ker je zvedela, da me hočejo nala sva se iz društva odvetniških Madžari aretirati, saj je zoper pripravnikov - on je bil podpred- mene vloženih šest anonimnih ovadb; da setu komunist in da so sednik, jaz tajnik. Ob pogovorih po sejah sva ugotovila, da sva tako- 1878 - januarja mrzlo, 25, 2. zelo malo posledic zime. Po 10. 3, vsak dan slana; severni vetrovi. 2. 4. močan dež. 18. 4. začne les poganjali, zlasti Izabela; češnje in slive napadli neki črvi, zato odpadajo; poganjki na trti lepi, ob kolencih prvi lističi, S, 5. črvi tudi na jabolčnih cvetovih, 26. 5. - poganjki so močni, grozdi lepi; žene tudi pogrobana trta; slive so še nekako, jablane dobro, tudi hruške in orehi; stare breskve se sušijo; vreme ugodno. 3. 6. - Izabela cveti, druga trta teden kasneje, 14,, 15. m 16. 6. deževno; čeSnje zrele, 24. 6. - vse odcvetelo ob ugodnem vremenu, 28. 6, tu in tam opaziti palež. 2. 7. hudo neurje s točo, ki ni naredila škode, veliko trsov poškodoval veter; odpadlo precej sadja; tu in tam videti »pikec«, od 4. do 12. 7. deževno. 18. 7. - palež po vsem grozdju; bolj na težki kot peščeni zemlji. V drugi pol. julija in v začetku avgusta pogosta neurja. Na peščenih tleh grozdje Čisto. 8. 8. prvi črički... 12. 8. - portugalka in gutedel se mehčata, deset dni za tem tudi mosler. Do 16. septembra lepo in toplo, potem deževno; grozdje na težki zemlji gnije. Trgatev 26., 28, in 29. 10. 277 brent, 15,5 »polov-njaka«, 17-18% sladkorja. Cene pridelkov - slivovka 40, vino 18 krajcarjev. Izdatkov za me gotovo poslali iz Ljubljane rekoč rojaka - bil je rojen v Budim-zato, da organiziram gibanje zoper pešti tako kot jaz. Bil je Nemec in Madi^e (to so mislili tudi prišleki funkcionar ljubljanske nemške or- v Soboti). Vzrok za te prijave so bili gotovo moji levičarski nastopi v letu 1933. zlasti občinske volitve - zaradi njih ganizacije. Na njegovo vprašanje, kaj Je novega, sem mu povedal, da mi bo danes izročena odpoved službe, sem bil izključen iz Partije sedaj zato iščem možnost za drugo zapo- pa je imei župan Hartner, ki sem mu svojčas delal zgago, glavno besedo. ker je bil Madžar; menda je slitev, morda na Gorenjskem. Ali mi lahko pri tem pomaga? Bil je takoj pripravljen, da po- im* j le pod nekdanjo Jugoslavijo skrbi za moj vpis v nemško organi- neke stike z madžarskimi političnimi organi. Dokazov nimam, on pa Je imel dokaze, da sem v člankih razglašal Prekmurce za Slovence in pisal zoper kapitalistični družbeni red. Vrnil sera se v Ljubljano; 12. maja sem Že bil v službi. Dr. Vavpetič je ponovil, da ne more več plačevati pripravnika, ker m strank. Med raznimi kombinacijami mi je prišlo na misel, da izrabim svoje nemške prednike po ženski liniji in se prijavim v nemško društvo. S tem bi dobil dve možnosti: da se zaposlim na Gorenjskem in tam politično delam za varstvo Slovencev ali da se vrnem v Prekmurje in zacijo in me priporoči za takojšnji odvetniški izpit v Celovcu. Potem sva se ločila, on je Sel na svojo obravnavo, jaz k »prvim narokom«, prepričan, da bom bodisi tam bodisi na hodniku srečal kakega zanesljivega znanca, ki bo lahko poskrbel za zvezo med menoj in politično pomembnimi Slovenci. Kot zakleto ni bilo nobenega politično pomembnega pravnika niti na naroku niti drugod v bližini. Potem je prišel Theo Rant. Rekel sem mu, da se utegne pojaviti pomislek zoper mene, ker sem bil socialistično usmerjen. Odgovoril je: »Najboljši nacisti so bivši komunisti.« (Primerjajte z današnjimi tam poskusim, kar se da - pred razmerami v Sloveniji: največji za- aretacijo bi me varovala nemška izkaznica. govorniki demokracije so bivši partijci ali celo udbovci!)(se nadaljuje) 599j20 goldinarja, prihrankov za 585,10, primanjkljaj 14,10 goldinarja, v zalogi Se vino in žganje. 1879 - Januar topel in zemlja ni zmrznila. V aprilu kop oteževal dež. 15. 4. - poganjki so močni - zapoznela prva kop. 20. 4. - hruške, slive in čeSnje lepo, jablane slabo cvetijo. Začetek maja deževen. Zaradi moče drsi zemlja. Na poganjkih videti bolj malo grozdov. Razvoj upočasnjen. 18. 5. - bolje uspevajo poznejši poganjki. 10, 6. - Izabela cveti, les je lep in močan, temno siv. 22. 6. vse sorte trte cvetijo, češnje so zrele. Paleža le malo. 31. 7. grozdje ni videti kaj prida, na posameznih grozdih palež in »pikec«. Hlad ovira rast. 5. 8. črički. 15. 8. na grozdju plesen in »pikec«; sadja nič. Avgust topel in moker. 23. 8. - gutedel postaja mehak, burgundec že moder. September deževen. Plesen in gniloba. V začetku oktobra pretežno oblačno. Veliko kostanjev. 10. 10. močan sneg - do 20 cm. Sadno drevje zelo poškodovano. 18. 10. se je sneg stopil. Trgatev 22.-25. 10., na težki zemlji. Spodnja polovica vinograda pomrznila, 16, 2, topleje; na sadnem drevju cvetni popki. Rez komaj od 6. 3. Zemlja zamrznila 16. 3. April ugoden. 28. 4. poganjki zelo lepi, 2, 5. se pojavijo gosenice, na cvetju sadnega drevja pa črvi; cvetje uničeno; dve tretjini lesa uničila zima. 6. 5. - češnje so polne, orehi lepo cvetijo. Na rizlingu veliko grozdja, 12. 7. - grozdje, kolikor ga je, lepo in veliko; rizling in mlajše trte drugih sort niso prizadeti. Trgatev 16, 10, - 120 brent - 6,25 »poiovnjaka«, sladkorja 19-20%, Cene - težaki od 20 do 30 krajcarjev. Cene vina kot leto prej, jabolčnik 5 krajcarjev. 1881 - 16, 4, - trta je v redu; ni še listov. April mrzel, 6, 5, je vse drevje v cvetju, 16. 5. Slive odcvetele, Jablane in hruške: ob koncu cvetenja neugodno vreme. Trsni nastavki kar dobri. 3. 6. - grozdni nastavki zadovoljivi; grozdi visoko, pri 7, in 8. listu, 10. 6. cveti Izabela, 11 dni za njo rizling in mosler; od sadja največ sliv. 28. 8. ob petih popoldne močan veter s točo. Od 30, 9. do 6. 10. deževno in mrzlo. Trgatev I5„ 17. in 18. 10. - 297 brent — 16,5 »poiovnjaka«. Cene - vino po 26, jabolčnik po 4, težaki 20-35 krajcarjev. Stroški 545,47, prihodki 541,00, neplačano 4,47 goldinarja. Celotna zguba do konca leta 1881 znaša 483,51 goldinarja. 11, 3. sneg. Trgatev 15, 10. - 38 brent, 2 »poiovnjaka« - 17-17,5%. sladkorja, v glavnem rizling in mo- slcr. Stroški 442,43, prihodki 149,80, zguba 292,63 goldinarja. 1884 - januar v glavnem topel; sneg sc stalil; med cvetenjem trte bilo od 3, 6, do 3, 7. deževno la hladno, 2, 8, hudo neurje s točo! rizling Se kar lepe grozde, mosler ne. Trgatev 24. 10. - 87 brent - 5 »polovnjakov«, sladkorja 14%. Cene - težaki od 20 do 40, jabolčnik po 4 krajcarje. Prihodki - 415,00, stroški 376,49, ostane 38,51 goldi-, narja, 1885 - Niti besedice o tem, kako je bilo med letom v vinogradu. Nič o vremenu. Je to zaradi vsaj rahlega vinogradnikovega razočaranja nad razmerami zadnjih nekaj let, predvsem nad letnikom 1882, ko je se- dem »bračev« dobesedno iskalo 195 brent II »poiovn jakov«, 19-20 % sladkorja. Stroški - 609,67, prihodki 535,60, 74,07 goldinarja. primanjkljaj 1880 - Decembra in januarja huda zima. Trta prizadeta predvsem Varljiva pomlad in rahlo razočaranje. 1882 - 1.3, zemlja globoko zamrznjena. 19. 3. že nekaj dni temperatura do 18 stopinj C; vse ozelenelo; breskve in marelice cvetijo. Tako toplo naj bi bdo menda tudi v letih 1813 in 1834, Leta 1813 je potem 8. 5, močno snežilo in vse je bilo umčeno, 26. 3. Poganjki centimeter dolgi. 7. 4. minus 3 stopinje C; na vodi led. 10. in 11. 4. snežilo. 12, 4. minus 4 stopinje C; skoraj vse pomrznilo. Izabela začela cveteti šele 25. 5. Strahovito neurje s točo se je naredilo zadnjega maja ob štirih popoldne. V četrt ure je bilo vse uničeno. Prizadeti tudi Jeruzalem, Vinski Vrh in Brebrovnik. Julij, avgust in september deževni. Napad gnilobe. Trgatev 10. 10. - 20 brent. Stisnili za 6 »a j mar jev« (okoli 200 litrov) mošta s 14% sladkorja! Stroški 443,11, prihodki 103,50, zguba 339,61 goldinarja, 1883 - z rezjo končali do novega leta. Pa ni bilo skoraj kaj rezati! Tudi marca mrzlo in mokro. 10. in grozdje po sorazmerno velikem vinogradu. Bilanca leta 1885 pa je taka: prihodkov 594,10, izdatkov 549,78, torej ostanek samo borih 44,32 goldinarja. Dolga oziroma izgub iz prejšnjih let se je nabralo že za 1017,92 goldinarja. Bodo priSh boljši časi? 1886 - april bil deževen. 8, 5. - močna slana napravila precej škode, v Železnih Dverih in Cubru pomrznilo manj koc v Presiki in nad Stročjo vasjo. 30. 5. - od začetka meseca nič dežja. Suša, trava sc posušila, pomanjkanje krhic za živino. 24. 7. - posamezne jagode na grozdih so postale modrc. Trgatev 15. if 16. 10, - 145 brent, 9 iipolovnja-kov«, sladkor 23-24%. Prihodki -700,10, stroški 336,12, preostanek 309,08 goldinarja. 1887 - 28. 2, - rezati ni mogoČCj saj jc že od božiča v vinogradu precej debela snežna odeja. Med 13. 3-in 26. 3. prekinili kop zaradi novege snega. 18. 8. ob petih popoldne neurje s točo, debelo koc orehi. 21. 9-od eoče pocolčeno grozdje Se m zrelo. Trgatev 24. in 27. 10. - 252 brent - 13 »polovnjakov«, sladkor 14-15%. Stroški 159,07, prihodki 69,72, manjko 89,72 goldinarja, 1888 - 22. 8, sc pojavi perono-spora. Trgatev 22. 10. Sladkorja 14-15%, Mošt prodan takoj izpod stiskalnice, in sicer 28201 (10 »po-lovnjakov«), To jc edini podatek o količini nabranega). Prihodki 746,80 izdatki 536,86 ostanek 209,94 goldinarja. Cene - mošt 6 do 6,50, vino, letnik 1887, 10, jabolČ-mk 30 kraicarjev, »brači« 20 do 40, kopači 30 krajcarjev. Nadaljevanje prihodaji^ Uvod Moj namen je prikazati to panogo (kupovanje perutnine in jajc od gospodinjstev po vaseh in nadaljnje prodajanje trgovcem) ljudske trgovine v vasi Renkovci in okolici od 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. Ker slovenske literature o tem ni, sem zbral gradivo pri informatorjih. Za primerjavo sem uporabil madžarsko literaturo, kolikor mi je bila dostopna. Ugotavljam spremembe, ki so nastajale tako pri posamezniku - »kupinatju« kot tudi v družbi nasploh. Ne izostane niti socialni vidik, kjer skušam ugotoviti položaj in vrednotenje tovrstne ljudske trgovine. Sprašujem se o vzrokih, ki so pripeljali do tega, da se je »kupinarstvo« najbolj zasidralo prav v Ren-kovcih. Ob tem velja opozoriti, da je to le ena od mnogih panog ljudske trgovine, ki se je razvila v Prekmutju. Poleg znanih in ustaljenih obrti, ki so se ohranile do danes, na primer lončarstva v Filovcih in čevljarstva v Turnišču, se je med obema vojnama razvilo veliko trgovanje s saharinom, ki so ga tihotapili iz avstrijske Radgone in ga prodajali po prekmurskih krajih. Pri tem opravilu so vodili prebivalci vasi Lipa. Sem sodijo Se ljudski trgovci z domačim platnom. Prav tako se je po drugi svetovni vojni razmahnilo trgovanje z živili s podeželja v mesta, pri Čemer so se med Prekmurci najbolj uveljavili Odrančani. To nas navaja k razmišljanju, da je za tako imenovani »tumiSki kot«, to se pravi vasi okoli Turnišča, že vseskozi značilno živahno ljudsko trgovanje. Obenem vse' to dokazuje veliko mero iznajdljivosti teh ljudi, ki so si bili zaradi slabih švljenjskih razmer prisiljeni poiskati dodatno delo za preživljanje. To jim je dokaj uspevalo, a je le ublažilo njihovo stisko, ni pa je moglo odpraviti. Pričujoči oris prikazuje enega od načinov reševanja gmotnega položaa prekmurskih ljudi. Sploien ori« Kot smo že omenili, kakšne izčrpnejSe obravnave tega pojava v slovenski etnološki literaturi ni. Nasprotno pa najdemo v Madžarskem etnološkem leksikonu' strnjen prikaz »kupinarstva« od njegovih začetkov do let po drugi svetovni vojni, ko je prenehalo in je prišla trgovina z jajci in perutnino v pristojnost države. Najbolje, da si omenjeni prikaz ogledamo kar v celoti. Pod geslom »tyukšsz« (»ku-pinar«) lahko preberemo tole^: »KUPINAR«, trgovec s perutnino, se je ukvarjal z nakupom in vnovCenjem piščancev, kur, rac in gosi, vzrejenih na kmečkih posestvih. »Kupinarjev« voz je bil s svojimi rešetkastimi kletkami, jajčastimi sodčki in zaboji z visoko naloženim tovorom značilna slika sevemoprekodonav-skih vasi v obdobju od 18. do 20. stoletja. Od 18. stoletja so, izhajajoč iz Pozsonjske župnije (današnja Bratislava), Mosonska, Sopronska (iz delov teh dveh žimanij zdaj Gydrpasko-Sopronska župnija in Železne županije obl e zli domala vse Prekodonavje s svojimi vozovi, še več, na začetku tega stoletja so svoje nakupovalno območje razširili celo do Hrvaške. Tisti iz Soprona in Mosona so se povečini ukvarjali z nakupom perjadi, oni iz Železne župnije pa z nakupovanjem Jajc. Jajca so zlagali v velike zabojnike oziroma sode, velike 10 do 12 hektolitrov, med presevke od plev ali slamnato rezanico (»sečka«). Posamezen tovor je imel 20 do 30.000 kosov. Sezona jajc je trajala od februarja do aprila. Pomladna jajca so v apneni vodi shranili za zimo. Apnena jajca so začeli uporabljati preedj pred božičem. Po novem letu jih je bilo že težko prodati, kajti veljal je pregovor Z novim letom novo jajce. Nakupovalni čas piščancev je bil od konca maja do začetka junija, gosi in rac pa od julija do avgusta. Na enem tovoru je bilo prostora za približno 700 piščancev ali 300-350 rac ali gosi. Zaboje in kletke so z vrvmi pričvrstili k stranicam voza. Velik odjeraalni trg je bil stoletja dolgo Dunaj. Tu so na t i. »kupinar-ski* borzi (»tik^szbdrzčn) na veliko prodajali in kujNJvah perutnino in jajca. Leta 1912 je bila ustanovljena jajčna borza {tojSslozsde«) v Budimpešti in s svojimi poverjeniki prepredla ves predel države, ki leži vzhodno od Donave. »Kupinarji« so kot popotniki z veliko denarja česCo postali žrtev roparjev in razbojnikov. Spomin nanje - namreč na ubite »kupi-natje« - je ohranjen na več mestih, bodisi ček od perjadi in jajc s kmečkih gospodinjstev Je pripadel gospodinji, to je bila njena žepnina,« Sicer pa tudi madžarska etnologija ne premore kakšnega obsežnejšega dela, ki bi se ukvarjalo izključno s »kupinarstvom«, saj omenjeni leksikon na koncu članka v pregledu literature navaja zgolj dve krajši besedi. Za nas je še posebno pomemben tisti, ki govori o »kupinarstvu« na zahodnem Madžarskem in ki se deloma navezuje tudi na ozemlje, naseljeno s Slovenci v Porabju in Prekmurju ter Hrvati na avstrijskem Gradiščanskem.' Avtor članka Ottč Domonkos, ki je obenem tudi-pisec poglavja o »kupinaijih« v Madžarskem etnološkem leksikonu, opozarja še na Istvdna TSlasi, ki se je z raziskovanjem »kupinarstva« zlasti ukvarjal v obdobju od 1945-55 in ugotovil: »Brez dvoma je bila kokoSjereja posebna dejavnost (Madžarov) že pred naselitvijo, v fevdalizmu storitvena dejavnost - predmet notranjega trga, s kapitalizmom pa ena najpomembnejših dejavnosti, gojenja živali.«' Na zahodnem Madžarskem so se skozi nekaj stoletij izoblikovale potujoča trgovina s perutnino in posebne Življenske oblike.' Poleg drugih nakupovalcev so bili pomembni »tikhs-zok". ki so imeli posebno vlogo v vaškem življenju. Konec 18. stoletja je imela madžarska perutnina pomemben delež v izvozu v sosednje dežele. Pišejo tudi o donosnosti te dejavnosti. Med kraji v Železni županiji, kjer so se ukvarjali s »kupinarstvom«, so za časa av-stro-ogtske monarhije omenjeni tudi Dolnji Senik (Als6 Szolndk) v današnjem Porabju, Selo (Tčtlak) v Prekmurju in Obenvart (Fel-s6-Strazsa) na današnjem avstrijskem Gradiščanskem: nimi kraji »kupinarstvo« najbolj razvito prav v tem kraju. Obenem lahko domnevamo, da so se s »kupinarstvom« kljub oznaki, da gre za prebivalce nemške in madžarske narodnosti, ukvarjali tudi Slovenci in Hrvati, katerih Število nikakor ni bilo zanemarljivo. »Kupinarske« poti so bile dolge, saj so obsegale več županij. V začetku tega stoletja so, kot smo že omenili, hodili kupovat tudi na Hrvaško, V nekaterih družinah so se s »kupinarstvom« ukvarjale kar štiri generacije. Značilna je njihova oprema - vozovi. Z eno vožnjo so zbrali 20 do 30 tisoč jajc v sezoni, ob božiču na primer pa samo okrog tisoč. Eno potovanje za zbiranjejjajc je trajalo 5 do 6 dni. Na pot je odšel gospiodar z ženo ali sinom; dostikrat pa so kot tretjega člana odprave vzeli s seboj svojega psa čuvaja. Delali so od jutra do noči. Spali so v hlevih, dokler so bili vozovi prazni, sicer pa ob vozovih na slami. Imeli so tudi stalne postojanke, največkrat so bile to gostilne, mimo katerih jih je vodila pot. Prihajalo je do kraj in umorov, zato so denar skrivali v škornje, manjši drobiž pa v platnene zavoje oziroma vrečke. uKupinarji« so blago kupovali tako, da so opozarjali nase s posebnimi klici oziroma vzkliki. Če so hodili kupovat na Hrvaško, so vzklikali v hrvaškem jeziku Ker so bili pov naravi veseljaki, so svoje vzklike začinili s humorjem, tudi z vzklikom, kjer gospodinjam svetujejo, naj ulovijo kar sosedove piščance, če svojih nimajo. Cene jajc v tridesetih letih tega stoletja so bile 'od 3 do 3,5 filerja (madžarski drobiž), včasih tudi 4 filerje. Jajca so računali panji skupaj, v vsaki roki po tri (to je bil en »dobds«). V obliki »kupinarskega« križa (*tikdsz-ke- reszt«) bodisi v živem ljudskem izročilu. Dobi- Kraj Dol. Senik Selo Obertvart Število nakupovalcev jajc 3 3 1 Leuit davek na osebo v Ionarib Narodnost 87,-w- 10,- nemška madžarska nemška Iz tabele je razvidno, da je bil letni davek na osebo največji na Dolnjem Seniku, iz česar lahko sklepamo, da je bilo med tremi izbra- ‘ Magyar nčprajzi lenikon. 1-5. Akaditniai kiadč, Budpest, 1977,-1982 ’ ibid., S. del, str. 394-395 ’ DOMONKOS, Ottd: A nyuga(-magyararsz4gi ty-dkiszatrdl, Nčprajzi črtesltč, XL1X. 1967. Buda-pesl, 50- 255-275. * Prav tam. str. 255 t V nadaLjnjem prikazu se opiram na že omenjeno besedilo Ottda Domonkosa. gl. op. 3 na str. 7. Nadaljevanje prihodnjič I ' I lik, 30. decembra 1993 stran 13 kronika I, v iudje in meja Lažni diplomat s cigareti (f Božični koncert še vedno radi tvegajo. Sicer pa tudi pregovor pravi: ne razkira, la ne profitira!« Najbrž tako spoznanje spremlja f liste, ki pokušajo (pre)tibotapiti razne predete in b^o čez % ne da U jih prijavili in plačali carinske in droge d^tve. za prekrške na carinamid v Gornji Radgoni Ivan ŠaltnoviČ Tje dal podatke o nekaterih veqih carinskih porekrških. ali pa pogledali skozi prste), nas ne zanima. So pa naši organi postali pozorni na D, R, s Pušče pri Murski Soboti. Policisti so namreč ugotovili, da je zunaj mejnega neje, da imajo opravka s tihotapcem. Sodnik za carinske prekrške je storilcu odmeril- primerno kazen in izrekel odvzem cigaret, vrednih 506,000 tolarjev. Ja mednarodni mejni pre- 'llv Petišovce je pripeljalo iz "^kega Murskega Središča L Jbinirano vozilo. Voznik ? / je L. B. z Zgornjega Dupleka carinikom na prehodu Kljub slabemu vremeSt; ie bil tudi letos nadvse dober obisk polnočnic. V GanČanih pa »O na božični večer pripravili tradicionalni koncert božičnih pesmi. Ob božičnem drevesu, ki so ga v središču vasi postavili čtlUii domačega moškega pevskega zbora, so le-ti zapeli več starih božičnih pesmi. Tem pevcem, ki so bili pred leti pobudniki božičnega koncerta, so se tudi tokrat pridružile gančanske ljud- j^ke pevke. T, H. ^tigi Engando je pokazal Uniatski potni list afriške W Zaire, vendar ga zaradi fniso obravnavali »v roka-kajti zdel se jim je sum-zato so cariniki pogledali, jč med »diplomatsko po-Presenečenje! Mož je vo-i-349 zavojčkov (»Stek«) ci-W Milde sorte in Menpfis, .•W‘ 1 t so na tržišču vredni [6.390 tolarjev. Carinski ’Wk za prekrške je lažnemu 'umatu zasegel avto, vse ci-in izrekel visoko de- v Gornji Radgoni prijavil 300 kosov rabljenih avtomobilskih gum, vrednih 2,500 tolarjev, ki da jih pelje za kupca na Hrvaškem. Ko so pozneje naši preverjali, ali je izstopil, so od hrvaških mejnih organov dobili odgovor, da ne. Še več: mesta, kamor naj bi bil namenjen tovornjak, na Hrvaškem ni. Slovenski cariniki so se zdaj pozanimali še pri avstrijskih mejnih organih, kaj neki je bilo v vozilu L. B. Ti so pojasnili, da 155 kartonov (!) cigaret Mar-boro. Njihova vrednost na Slovenskem je 2,176,000 tolarjev. Tudi voznik D. M. z Gomile IS P« J Mnogi ste na tej sliki prejtoznah strogega carinskega sodnika h je carinikom prijavil, da 19 kazen. Med postopkom L—'f’A" J——'č ,' •- j ----r-../---. — Mi ugotovili, da tihotapec Gonve Radgone Ivana Salmonca. V pojasnao je treba povedat), igralnih avtomatov za pikado fc. 1 1« • bAmha uhrAfl IrafAvtm ni nioadtv. amtkfblr io fn vrinln ..... L/... ...... I prometnega dovoljenja. I kroniki smo že poročali l ^mcu B. B. iz KJjučarovec, ‘, hi v Miinchnu in večkrat —~ f Pride v Pomuije, kjer pu- ’ Fologrufiia: S. S. "70 in prometno do volje- v petih letih naj bi tako ■ ^c' V tl' da kombi, pred katerim stoji, ni njegov, ampak je to vozilo pelje na HrvaSko, a se pozneje lažnega zairskega diplomata, s katerim je (»diplomat«) tihotapil ni mogel izkazati z dokumen-s Hrvaškega v Slovenijo ogromno količino c^aret. Vozilo čaka na f^m, s katerega bi bilo raz-dokonČni razplet posto|£a (pravnomočnost), potem ga. bodo vidno, da je kupec in naročnik razne okraske za jelko in slad- I ’ pplin IClin nUj DI IoKO r<*4r*v UA-tuarbC <,1* jciirvu Jtuš* . foval« naši mladi državi 34 karije. Tihotapsko blago je bilo i *t>obilov, V zadnjem času “ ■ '»znebil« dveh avtov. Tako goslaviji, iz katere ni dovoljeno izdelano v Zvezni republiki Ju- prevoza na HrvaSkem. Sodniku za prekrške je povedal, da do-prehoda blizu Krajne pripeljal kument ni potrjen, ker da je iz Avstrije z lastnim kombini- imel uvoznik (drug človek) svo-ranim vozilom razne igrače, jega človeka med hrvaSkimi ca- (utomerski policisti našli vredne I |®l5arovcih avto Audi CD, ■ 'ž 1983, radgonski policisti ' 9 Odkrili v bližini svoje po-* Osebni avto Mercedes 380 ki ga je prav tako pustil ^jeni B. B. Tako v Loga- J , J'“HI o. Jj. Xafkv v l Jh kot v Gornji Radgoni r stanovalcem domačij, pri i rih je pustil avtomobila, jc pulili ii v luiuvuii«» 'k da se je vozilo pokvarilo. SREČANJE - ljutomerska osnovna šola Cvetko Golar je že več let nazaj gostitelj, krajevna skupnost Ljutomer pa prireditelj prednovoletnih srečanj občanov, starih nad 70 let. Letos so jtb povabili oktdi 220 in tudi tokrat je bila udeležba polnoštevilna. Ob kultumo-zabavnem programu so udeleženci preživeli prjjetno popoldne; z zdravico pa so si zaželeli ponovno snidepje prihodnje leto. - N, Š., foto-grafga: D. T, Zgodilo se je Trčil v policijski avto Evgen H. iz Murske Sobote se je 22, decembra peljal z osebnim avtom po regionalni cesti Murska So-bota-Martjanci. Zunaj NemČavec, v blagem desnem ovinku, je zaradi domnevne alkoholiziranosti nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trči! v nasproti vozeče Požar zaradi božiča v soboto, 25. decembra, torej na sam božič, okrog 11. ure je prišlo do požara v shrambi stanovanjske hiše Štefana M. v Rogašovcih. Požar so povzročile pregrete plastične električne žarnice. Domači so ogenj uspeli omejiti, dokončno pa so ga pogasili gasilci iz Rogašo-vec in od Sv. Jurja, kljub temu pa je Škode za 150.000 tolarjev. Ponarejene marke v petek, 24. decembra, so zapo-deni v soboški podružnici Ljubljanske banke med pravimi odkrili tudi ponarejen bankovec za 200 nemških mark. Ugotovili so tudi, da ga je vnovčil Goran G. iz Murske Sobote. Ker to ni prvi (in naj-brž tudi ne zadnji) pojav ponarejenih deviz, bodite previdni pri sprejemanju tujega denarja! Usodni padec pešca v sredo, 22. decembra, je med hojo po cesti v Talanyevi ulici nesrečno padel 42-letni Drago L, iz Murske Sobote, saj je z glavo udaril ob rob pločnika. Poškodbe so bile žal tako hude, daje zaradi njih v bolnišnici umrl. rinskimi organi. Sodnik je odmeril 20.000 tolarjev kazni. Kje 1.402,000 tolarjev. V zagovoru pri carinskem sod-za prekrSke izrekel denarno ka- niku je povedal, da je (za)pe- pa blago dejansko je, tačas zen 10.000 tolarjev in odvzem Ijal čez zeleno mejo zato, ker je uradno ni znano. Je res rut Hr- predmetov, ne pa tudi avto- pri rednem (legalnem) uvozu vaškem ali pa letijo puSčice busa. veliko formalnosti s špediterji, v pikado v kaki slovenski go- S. P. iz Varaždina na med- uvažati, zato je carinski sodnik pri rednem (legalnem) uvozu veliko formalnosti s špediterji. njemu pa se je mudilo, kajti stilni? Sploh je na slovensko-hrva- narodnem mejnem prehodu božič in novo leto sta bila pred v Gornji Radgoni ni prijavil vrati, s tem pa tudi priložnost Ski oziroma hrvaško-slovenski uvoza nadomestnih delov za za prodajo. Obdolženi se sicer meji velika tihotapska gneča. tovornjak, vrednih 12.862 Silin- poklicno na podlagi dovoljenja Tako se je Sel tihotapca tudi gov, zato so mu predmete zase- ukvarja s prodajo takih reči, prosvetni delavec E. V. z Že- "" > lezne Gore, ki je Čez zeleno mejo (zunaj prehoda) pripeljal v Slovenijo 1.400 uhanov, 2.500 brošk in 340 ogrlic. Vse skupaj naj bi bilo vredno 223.000 tolaijev. Zaseženo blago je za toliko tolarjev odkupil, kazen pa je znašala ’ OV JV v ViCrttvr |i/vn v u* J,iv > . na to, da storilca pri nas c-. ... ------------------- - - - , aaa / , ■ I ‘' ne preganja, se postavlja postavlja vprašanje, zakaj Hr- pa znaša W.000 tolarjev. ^i in ga kaznovali. Ob tem se Blago so mu zaplenili, kazen 1 ®3nje, zakaj ne? Obstoji ■ 'ftč domneva, da naš zdo- vati skušajo Se naprej tihotapiti Kadar je kdo v Škripcih, se i čez avstrijsko-slovensko mejo, izgovarja na vse mogoče na-ko pa lahko blago legalno uvo- Čine, sarno da bi izpodel ne- najbrž v tujini te avtomo- — r----------- , prijavlja, da so mu jih zijo. Na prehodu ga je treba doino. B. V. tz Senčaka prt Jli prijaviti. Ce gre za manjše šte- Juršincih je na primer carini- ■ prometen je medna-, prehod v Dolgi vasi. Če- Pogosto vozijo tudi avto- A, O. iz Trimlinov. Pred . IZ tnmum/t'. rrcu , lastnica in voznik M. v sta se z avtobusom pripe- Madžarskega, nista pri- nič takega, kar bi bilo 'no cariniti. Ko so čari- Pregledali avtobus, so naSli ’ policisti službeno policijsko vozilo »ma- rico«, ki ga je vozil policist Zdenko i. V tičejiju se je Evgen H, hudo poškodoval. vilo uvoznega blaga, tedaj to kom »dokazoval«, da 750 za- cariniki zaznamujejo s kratico vojčkov (»Stek«) cigaret Ronhil 6.000 tolarjev. Kovčke, torbice in podobno ZUB (začasni uvoz blaga), če ni pretihotapil Čez zeleno hrva- pa je večje število kosov, tedaj Sko-slovesnko mejo, ampak jih je t^tapil tudi M. M. iz Ga-................................ ’ . berja. Pri Benici so nanj nale- napišejo spremnico, ki jo je je pozabil v vozilu. Na vpraSa-treba pokazati (enako seveda nje, kaj neki počne na meji, pa tudi blago) na slovensko-hrva- je zatrjeval, da je priSel lovit Skem prehodu. Kako pa bodo ribe. Mejnim organom pa je hrvaški mejni organi ravnali b"- ——- -- z uvoznikom (mu bodo carinili ponudil po 200 mark. Se jas- teli lendavski policisti. Sodnik za carinske prekrške je blago, vredno 5.000 mark, zasegel, bilo potem, ko je policistoma storilca pa kaznoval s 50.000 — ■ ” ■ tolarji kazni. Š. SOBOČAN Tihotapstvo na meji Carinik na mejnem prehodu v Gornji Radgoni je pri hrvaškem državljanu N. N. našel LOO kosov malokalibrskih nabojev, ki jih je uvažal, ne da bi jih prijavil, torej tihotapil. Predlagali so ga za kaznovanje pri sodniku za prekrške. V osebnem avtu Slavice P. iz Svetozareva, ki je nameravala čez mejni prehod v Dolgi vasi na Madžarsko, so cariniki našli 150 različnih nabojev. Zaradi prekrška so jo kaznovali, naboje pa zasegli. Prehodni dom za ilegalce za notranje zadeve Ivo Bizjak je predzadnjo sredo Pomuije. Z njim so prišli državni sekretar v ministrstvu za ••ije zadeve Andrej Ster, poveljnik slovenske polidje Peter > direktor uprave kriminalistične službe Miljan Klavora in '• Po srečanju oziroma pogovoru s predstvniki uprave za lister We zadeve v Murski Soboti in pomurskimi policisli je imel i Pt^vor z novinarji. 'J Bizjak je povedal, da je i 'O Soboto obiskal (prav-se je pripeljal s helikop-•t) v okviru obhodov po •hskih upravah za notranje da bi sc seznanil s prosilko na določenem po-(delovanju) oziroma ob-••i. Po drugi strani pa tudi ■ da bi jih seznal z novo Ul JJII 9^4,iJ,ai £ IIVVU i dodajo, ki se nanaša na policije oziroma organov i‘'hanje zadeve. ^i^omuiju je tačas najaktu-»8 problematika okrog '®fia prehoda v Dolgi vasi, ' kolone tovornih vozil, ki '*ke toliko časa nagnetejo ^ti pred domačijami, huda ia normalno življenje, pa ''a promet. Zdaj policija I, 's ki so namenjena proti nem »avtodromu« edina možnost. Razmišljajo tudi, da bi na prehodu v Dolgi vasi tovorni promet ločili od osebnega. Morda bo kaj koristi tudi od dogovarjanja z madžarskimi mejnimi organi. Ustrezno rešitev pa je treba prej ali slej najti, kajti ni mogoče pričakovati, da se bo tovorni promet preusmeril, na primer čez bližnji madžarsko- hrvaški prehod. Posebnost Pomurja je, da meji na tri države: Avstrijo, Madžarsko in HrvaSko. Meja na pomurskem območju meri 240 kilometrov, in medtem ko jo je za časa nekdanje Jugoslavije nadziralo kdo ve koliko vojakov, jo zdaj varujejo le policisti. Dober nadzor je potreben tudi zaradi pritiska begun- tudi nakup ustreznih tehničnih sredstev. Več pričakovanega denarja pa še ne pomeni, da ga bo več tudi za osebne dohodke policistov. Sicer pa pogajanja s predstavniki policijskega sindikata Še trajajo, kajti policisti ne pristajajo zgolj na 3- odstotno povečanje na račun uspešnosti, ki ga ponuja vlada. Na vprašanje Vestnikovega novinaija, ali slovenski mejni organi ravnajo prav, ko vsak dan zavrnejo množico potni- kov, ki poskušajo priti k nam Čez m adžarsko-slovenska prehoda v Dolgi vasi ali na Hodošu, je minister Bizjak odgovoril, da ravnajo v skladu s predpisi. Ne moremo si privoščiti potnikov, ki bi sicer legalno vstopili, potem pa brez denarja potovali čez naše ozemlje in pobegnili v Avstrijo ali Italijo, odkoder bi nam jih vrnili in bi nam bili v breme. Ker pa tisti, ki jih zavrnemo, vendarle prihajajo k nam, ile- r *■ fe' ^Ss ’ T vasi, pri Gornji Radgoni * iz prometa oziroma jih ’hSča postopoma, da ne bi hastala gneča. To delo je cev iz Bosne in Hercegovine, Minister za notranje zadeve je menil, da bo država Slovenija morala zagotoviti za delo poli- JI j [liciste naporno in tudi ne- _ cije več denaria, kajti nenehno 70, toda zaenkrat je par- " se pred njo (policijo) p'"'*'*"- 'Je vozil na Avtoradgoni- postav- ljajo nove naloge. Nujen bo Minister za notranje zadeve Ivo Biqak v družbi z načelnikom uprave za notranje zadeve Murska Sobota Darkom Anželjem, Minister je pomurske d^vce orgag^v za notranje zadeve pohvalil za uspešno opravljanje'tekočih in'^novih natog in tudi za visok odstotek raziskanosti kaznivih dejanj. - Fotografija: š. $. galno seveda (in teh naj bi bilo 10 odstotkov od zavrnjenih), jih je treba za določen čas namestiti. Zdaj jih policisti vozijo v prehodni dom v Ljubljano, v &trtek pa so odprli izpostavo te inštitucije v prostorih nekdanje stražnice v Prosenjakovcih. Prostora je za okrog 40 oseb. Zanimalo nas je tudi, kako se je razpletla zadeva s suspendiranimi osmimi policisti z mejnega prehoda v Dolgi vasi, ki naj bi - enako kot njihovi kolegi na Koprskem - pozabljali odvesti denar, ki so ga »kaši-rali« za vizume tujcev. Na to vprašanje je odgovoril načelnik UNZ Murska Sobota Darko Anželj. Štirim policistom so izrekli disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmeija, a so se pritožili na sodišče združenega dela. Štirje, ki so delovno disciplino kršili (hote ali nehote) po enkrat, pa so se vrnili na delo. Sicer pa, kot je dejal minister Bizjak, v prihodnje policija naj ne bi več izdajala vizumov, ampak naj bi bilo to v pristojnosti diplomatskih predstavništev. V potnih listih vizumov naj tudi ne bi več zaznamovali z žigi, ampak z nalepkami. . S. SOBOČAN Bili so na treznjenju Policisti iz Murske Sobote so 22. decembra pridržali vinjenega Milana A. iz Murske Sobote, ker je doma pri bratu razgrajal. Istega dne so lendavski policisti posredovali v Gomilici, kajti vinjen Stanislav H. je pretepal ženo in otroke. V nedeljo, 26. decembra, je moral ¥ prostor za pridržanje S. T. iz Dokležovja. Tja so ga policisti odvedli ob drugem obisku, saj se po posredovanju in prijateljskem prepričevanju, naj ja ne pretepa žene in otroka, ni pomiril. Poroke MATIČNI URAD MURSKA SOBOTA; Robert Aleksi, ključavničar, iz Mat-ske Sobote in Nada Zver, šivilj«, iz Murske StRiote; Jt4ef Časar, delavec v t^uii, iz že-uavelj to Svetec, p>-sfMtiioja, 11 Zeoaveti MiUn Karaš, strojni k^učaimil^, iz Iboga in Edita Dtsiii, al»o-^tka mre^isga pouka, it ‘ Ccmetevec; Zthavto Vilje-vec, žebzobivec, fe NesaČa- mesto. . f 1 n ___________■ Mladinci Nogometnega kluba Mura iz Murske Sobo« - jesenski prvaki v I. SNL. Stojijo od leve: Jurkovič (teh-vodja), Karoli (trener), Cipot, Nemec, Žekš, Bojan Sočižj Borko Sočič, Kerčmar, P. Brežic (strokovni sodelavec)! Čepijo: Emiša, Banko, Pintarič, Fras, Kovač, Papič; sedije! Vogrinčič, Vukan, Ošlaj, D. Brežic, Baranja in Kovačec- Priznanje Barbari Berden Atletska zveza Slovenije Je razglasila najboljše letošnje atlete in nje ter jim podelila priznanja. To visoko priznanje je dobila tudi fl* Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote Barbara Berden med pij kami. Kot je znano, je Berdenova državna prvakinja v skoku v’ v dvorani in na prostem ter državna rekorderka za deklice do P z rezultatom 174cm. Gre za nadarjeno tekmovalko, ki ima predseMJ prihodnost. Priznanje Robiju Markoji Na slovesnosti v Klubu Paladij Je predsednik Strelske zveze Slo** Janez Slapar podelil plakete najboljšim strelcem Slovenije v letu I Srebrno plaketo Je dobil Robi Markoja, član SD Štefan Kovač iz Tuti® Bronasto plaketo pa Je prejel Karel Pojbič iz Murske Sobote. Veleslalom________________________________ Tekmovanje pri Gradu Podjetje Tromejnik organizira v nedeljo, 2. Januarja 1994, ob lO f Gradu {za osnovno šolo) tekmovanje v veleslalomu. Prijave zbir*) telefonu 55 049 ali uro pred tekmovanjem. Novoletni tek v Mariboru Je bil 5. tradicionalni novoletni tek. Kljub slabemu vremenu Je štartalo nad 180 tekačev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije, med njimi so bili tudi tekači Radenske iz Radenec. V rekreativnem teku na 1.350 metrov Je zmagal Slavko Kumek, Branko Meglič Je bil četrti, Ivan Muršec pa osmi. V teku mladih na 1.350 metrov Je bila Mojca Meglič pri dekletih tretja, pri fantih pa Aleš Za lig deveti in Darjan Meglič osemnajsti. V osrednjem teku na 4.050 metrov je zasedla Mojca Meglič v absolutni kategoriji sedmo, v svoji starostni kategoriji pa prvo mesto. Pri moSklih je zasedel Geza Grabar v teku na 6.750 metrov dvanajsto mesto. Gregor Zalig pa je bil med mladinci do 19 let peti. S tem tekom so člani Tekaške sekcije Radenske sklenili uspešno sezono. (G.G.) ŠD Korenjak Bakovci Te dni so v Bakovcih ustanoviti novo športno društvo Korenjak, ki združuje člane državnih prvakov v vlečenju vrvi. Na ustanovni skupščini društva, ki jo je pripravil iniriativiu odbor pod predsedstvom Jožeta Kovača, so sprejeli pravila in izvolili vodstvo. Za predsednika društva so izbrali Avgusta Benčeca. Dogovorili so se, da bodo odslej sodelovali na raznih tekmovanjih, pa tudi doina bodo pripravili več tekmovanj. Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota____________ Prva liga zmanjšana na 12 članov Zaradi zgodnje zime in snega sta ostali neodigrani zadnji dve koli Jesenskega dela prvenstva v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota, ki Ju bodo odigrali pred spomladanskim delom prvenstva. Po odigranih enajstih kolih sta na prvem mestu moštvi Bakovec in Remeta iz Comje Radgone z enakim Številom točk. Le dve točki pa zaostajajo nogometaši Goričanke iz Rogašovec. Med temi tremi moštvi bo najbrž boj za prvo mesto, ki vodi v kvalifikacije za vstop v tretjo državno ligo. V boj za prvo mesto bi se morda lahko vpletli le še nogometaši Ljutomera, ki za vodečima zaostajajo štiri točke, medtem ko druga moštva skorajda nimajo realnih možnosti za prvo mesto. Seveda je veliko odvisno od pripravljenosti posameznih moštev za nadaljevanje prvenstva. Vsekakor bo tekmovanje za naslov prvaka zelo zanimivo. Nič manj pa ne bo zanimivo tudi na dnu lestvice prve medobčinske nogometne lige Murska Sobota. Kot Je znano, bodo zaradi zmanjšanja lige s 14 na 12 Članov Izpadla zadnja štiri moštva. Razen Grada, ki Je z eno nogo že v drugi medobčinski nogometni ligi, bodo srečanja med preostalimi moštvi gotovo zelo razburljiva, saj je razlika od devetega do trinajstega mesta ena sama točka. Bogojina, Dokležovje, GanCani, Cankova in Tišina imajo enake možnosti, tako da Je težko napovedati, katera tri moštva bodo Gradu delala družbo v drugi medobčinski nogometni ligi. V drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota so v Jesenskem delu prvenstva odigrali vse tekme, neodigrana Je le tekma Prosenjakovci : TeSanovci. Naslov jesenskega prvaka so osvojili nogometaši Pu-conec s prednostjo dveh točk in so najbližje prvi medobčisnki nogometni ligi. Velike možnosti za uvrstitev v višji tekmovalni razred imajo tudi nogometaši Tromejnika iz Kuzme, ki le za dve točki zaostajajo za Puconci. Prvemu mptru po se najbrž Še niso odpovedali tudi nogometaši Braconec, ki za jesenskim prvakom zaostajajo štiri točke. V zadnjem času so dobro igrali tudi nogometaši Apač, ki so se prebili na Četrto mesto. Vsekakor bodo igre za prvi dve mesti, ki vodita v vt^tekmovalni razr^ zelo ^iraive.^. .a ■ jV-- ' I ! i i 4^ ti Športniki Pomuria 4 1961 - Feri Maučec (nogomet) 1965 - AleS Mrzel (motocjktizeta) 1966 - Jože ZekS {namimi tenis) 1967 “ Jože Žekš {namizni tenis) 1968 - Mira Steržaj (ke^^Je) .Udu Pjeiter (atletika) 1969 ~ Jože Žeki {namizni tenis) Diana Skoberne (atletika) 1970 - Jože ŽekJ (namizni tenis Ivitnka Sormaz (košarka) 1971 - 'Edi Berden {motociklizem) Ivanka ^ormaz (koSarfca) 1972 - Zoran GrkvenčiČ (nogomet) teonka Sormaz {košarka) 1973 - I^r VWec {naml^ tenis) Tatjana Murmajer 1974 - Igar Vinžec {namizni tema) Zde Sabo (ke^jauje) om Mur^ biTK Sabata Sobota itii 1973 - švan Šafarič (padalstvo) ' '-i Marica Varga (kepanje) 1 NTK Sobota Murska Sobota j 1976 - Vlado Kocuvan (spidvej) ‘ Vera Skrabon (atletika) AMD Gornja Radgtsna ' 1977 - Igor Peternel (atletika) . Zdenka Glažar (padalstvo) j NTK Sobota Mui*a Sohnta 1978 - štefen Kovač {numizni tenis) Martina Betel (judo) i NTK Soboto Murska Sobota '■ 1979 - Miro Steržaj (kegljanje) Zdenka Beriko (košarka) 19 TA Murska Sobota 1980 - Štefan Varga, (kajakairio) Greta Kardoš (koSarka) AMD Gorenje Vnrstroj Lendava 1981 - Andrej Hožas {rokoborba) Milico Štnko (strelstvo) AMD Gornja Radgona 1982 - Vinko ApŠrier (juto) Slavica Mlinarič {rokomet} ; Konjeniški klub Ljutomer 1983 - Frane Podlesek (rokoborba) AbIcb Utroša (rokomet) Brodarsko draStvo Mura Krog 1984 - Milan Balek (atletika) Brigita Čavu^ (šah) Športno društvo Pomurje Mutsk« Sobota a 1985 - Vito Šiftar (atletika) Marina Šinko (košarka) Konjeniški klub Ljutoiner 1986 - Frane Podtesek (rokoborba) Marika Kardirtar {kegljanje) Brodarsko društva Murn Krog , 1987 - Artur Horvat (spidvej) Matiueia Pergar {atletika) AMD Lendava 1988 ~ Rudi Kocmut (atletika) Marija Stevanec (atletika) Športno društvo Tišina 1989 - Stefan Varga (kajakaštvo) , Morija Stevanec (atletika) AMD Lendava 1990 - Hary Steržaj (kagljatije) Marika Kardinar (keglianje) NTK Sobota Murska Sobota 1991 - Marko Slavič (kasaški Spon) Cfabika Bočkaj (karate) NTK Sobota Murska Sobota 1992 - Hary Steržaj (kegljanje) aj t Marika Kardinar (kegljanje) Nr^ometni klub Mura Murska 1993 - Da»i/dn Špur (atletika) ' i Marika Kardinar (kegljanje) j NTK Arcpnt Gornja Radgona ^stnik, 30. decembra 1993 stran 15 i ayesl T i'' 1 1 ■ 4--I šport • A.' J , \ ..c j ll I 1 le I. t d K i; I i tik ini lio® i J ■JfS Lista (nogometnih) strelcev II. SNL - mladinci ► Mlaifinci Nogometnega kluba Potrošnik iz Beltiitec - jesenski prvaki v H. SNL vzhod. Stojijo od leve; Krauthaker (trener), S. Antolin, tOen, Golob, S. Kuzma, Trafidek, Zver, L, Antolin, S. Močnik (tehnični vodja); čepijo: Seb- jan, Pintarič, Kavaš, Križanič, M. Močnik in Žerdin; manj- kajo: Virag, Senica, D. Kuzma in Kolar. is ■j” Robert Smrekar - državni reprezentant Arconta _ Prišel sem, da bi bili državni prvaki M J Dvaindvajsetletni ___________ Smrekar, član Namiznoteni-^ega kluba Arcont iz Gornje Radgone in državni članski rc- Robert jl PrezentanI, je moral zaradi ^1 IfO ^omljenega mezinca nekaj ^asa počivati. Tako ni igral ne-časa za Arcont na držav- |•*em prvenstvu, niti v slovenski "^prezentanci na prvem poUi- |*>alnem srečanju druge evrop-Rte lige s Finsko v Radencih. Bkjegova odsotnost je bila "^dna tako za Arcont, ki je M, 5‘*epričakovano izgubil 4>>sko Ilirijo 3:4, pa tudi za HSIovenije, ki je prav tako ne- Z Ijub- *riča kovano izgubila s Fmsko M *■ F M 14 golov: 12 golov; 10 golov: 9 golov: 8 golov: Žerdin (Potrošnik), Ropoša (BsKrans), Golob (Potrošnik), Kavaš (Potrošnik), Mitič (Brežice). I. MNL MS-člani 11 golov: 6 golov: 5 golov: Makoter (Ljutomer), J, Horvat (Goričanka), Titan (Bakovci), Suša (Goričanka), Salamon (Goričanka), 8. Horvat (Goričanka) Kranjc (Remet), klič (Cankova), I. MNL MS - mladinci 36 golov: 16 golov: 15 golov; 14 golov; 13 golov: Kerec (Čarda), Maučec (Gančani), Jerič (Dokležovje), B6rc (Gančani), Flisar (Bakovci), Horvat (Rakičan). II. MNL MS-člani 1 »Dejstvo je, da je lal^e osvojiti naslov državnih prvakov kot ga ubraniti, saj so v drugem obremenitve mnogo večje. Nepričakovan poraz Ilirije je rezultat nekoliko slabše igre Rihtariča kot v prejšnji tekmovalni sezoni. Upam pa. da bo Boris z zavzetostjo in resnejšim pristopom svojo igro popravil. Mislim, da ta nepredvideni poraz ni tragedija, saj smo vse neposredne tekmece premagali. Mislim, da smo tudi v nadaljevanju prvenstva najresnejši kandidat za naslov državnega prvaka, čeprav so na vrhu lestvice Olimpija, Maribor in Potrošnik zelo izenačeni, zaradi Cesar bo prvenstvo zanimivo in privlačno. V Gornjo Radgono sem prišel z namenom, da osvojimo naslov državnih prvakov.« — Na srečanju reprezentanc Slovenije in Finske ste sedeli na klopi za rezervne igralce. Kaj je bolje, igrati ali sedeti? »Prav gotovo bi rajši igral za reprezentanco kot samo gledal. Tudi srečanje Arconta z Ilirijo sem gledal s težkim srcem.« -Zaradi poškodbe prsta nekaj časa niste trenirati. Ali to ne bo vplivalo na vašo igro? 9 gotov; 8 golov: 7 golov: 6 golov: Čurman (Tfomojnik), Vraič (Apače), Varga (Puconci), Rogan (Križevci), Bočkorec (Salovci), II. MNL MS - mladinci 30 golov; 28 golov: 23 golov: 16 golov: 14 golov; Zelko (Tromejnik), Kreslin (Apače), Prelec (Križevci), Horvat (Prosenjakovci), Rogan (Tromejnik). I. ONL Lendava - člani 11 golov: 8 golov: 5 golov: Koltai (Mladost). Klujbor (Polana), Gyurkač (Mladost), Lilfop (Polana), Tompa (Polana), Kuzma (Crenšovci), I. ONL Lendava - mladinci 33 golov: 18 golov: 17 golov: 16 golov; Kustec (Bistrica), Jaklin (Črenšovci), Horvat (Črenšovci), DanČ (Dobrovnik), Hozjan (Črenšovci). (I. ONL Lendava - člani r 2:4, Njegovo udeležbo na sre- V »Tri tedne sem imel prst mavcu, vendar sem vseeno *nju Slovenija ; Finska v Ra- treniral za kondicijo. Sedaj Že '^»rih smo izkoristili za pogo- nekaj časa vadim brez mavca in ! rS 'w o namiznem tenisu. upam, da bom zaigral rta po- - Morda najprej kratek vratnen polfinalnem srečanju 'prehod po namiznoteniški ka- reprezentanc Finske in Slovenije, ki bo 15. januarja prihodnje leto. Upam, da bomo nadomestili zamujeno iz Radenec ijiato sem bil sedem let član jn se uvrstili v finale. Prav tako •'len? »Namizni tenis sem začel ['Krati pri Vestni v Ljubljani, (SNbljanske Olimpije,^ eno se-" pono sem bil pri Novotehni I'' Novem mestu, vendar zaradi s ‘pora z Olimpijo in Namizno- upam, da bom dosegel pravo formo do evropskega prvenstva v Birminglianu. FerrMauČec •eniško zvezo Slovenije nisem ^ogel igrati in sedaj sem pri Taekwondo CrenŠOVci “ teontu v Gornji Radgoni. Si- pa sem prvič zaigral v re-F^zentanci nekdanje Jugosla-pje na svetovirem prvenstvu pa 1991 na Japonskem in fsvojii srebrno medaljo. Igral 7 golov; 6 golov; 5 golov: Dominko (Veterani), Suč (Panonija), Vutok (Kapca), Gaberščak (LakoS), Sobočan (LakoS), Varga (Veterani). II. ONL Lendava - kadeti 12 golov; Raj (Turnišče), 11 golov; Ftičar (Turnišče), 9 golov: Krampač (Panonija), Sobočan (Zvezda), B golov; Varga (Žitkovci), ^-gplov; Stanič (Nafta). Nov uspeh Kociprove Ma »Hnrtem ervenstvu Slovenije v nT-teakwondoju v Domžalah je tekmoval«.- i/ Češke Htv^e m se le odlično odrezali Anin KuCiper iZ n boljše 7 r<-»nltat. v letu 1993 so zelo zadovoljni, saj so Ta^dli tri prva in eno tretje mesto, ki so rezultat načrtnega strokovnega ZaSCUli II H _t,,Ai nnbrr^vitA lPm ki SO litn odprli novo Olimpiji zanimal zame in od-‘fil sem se, da pridem v Gor- *flll kil UlVtl m virv »»vj— ----- - , .. 'ta dosežene uspeha so hvaležni tudi pokroviteljem, ki so jim dela L,. --------- . pomagali, in jim ždtjo vesele praznike Dejan 1.' Radgono z namenom, da 'iigič osvojimo naslov držav- Mati nogomet :ga prvaka. Menil sem, da to I Komcu iii Rihtariču lahko Kežemo.« - Zaradi vaše odsotnosti je Lendavčani pri sosedih [vjnt nepričakovano izgubil fUrijo. .A,ij lo Mi: ^^nIT,r^ nasltrra . Noge .nretaši Pivovarne Džurek iz Lendave so v I^niiiu na Madžarskem in med IK moštvi zasedli .......iu . Le- . -3 Madžarskem !jws^dovah , pivovarne Džurek-iz Lendave m zašerHv peto . ■ > l . 1 "I * t ‘J v malem nogometu ^bdno peto%eslo. Na turn.nu v Egervaru na ludi močivi Jorcida m r-t-; Druga državna rokometna liga Drogo mesto Pomorke in Bakovec Končan je prvi del prven- in gledalcem za vsestransko poškodbe, odsotnost nekate-stva v drugi državni moški in podporo. Rokometaši Poleta rih igralcev pa je močno vpli-ženski rokometni ligi. V mo- iz Murske Sobote so v jesen- vala na rezultate. Srečujejo se ški sodelujejo štiri, v ženski skem delu prvenstva dosegli tudi z organizacijskimi teža-pa dve pomurski moštvi, eno zmago, trikrat igrali ne- vami, saj jim primanjkuje de-V moški konkurenci so naj- odločeno in osemkrat izgubili naija za tekmovanje. V dni-več dosegli rokometaši Po- ter s petimi točkami zasedli gem delu prvenstva bodo murke iz Bakovec, ki so deseto mesto. S to uvrstitvijo v moštvo vključili nekaj mla-osemkrat zmagali in trikrat v klubu niso zadovoljni, saj so dih in obetavnih igralcev, in izgubili ter s 16 točkami za- dosegli polovico načrtova- če bodo znali združiti izkuSe-sedli drugo mesto. S to uvrsti- nega. Na tekmovanje je bila nost nekaterih starejših igral-tvijo so v klubu zadovoljni, namreč ekipa dobro priprav- cev in pripravljenost mladih, saj so pred prvenstvom načr- Ijena, to je namreč pokazala potem rezultati ne bi smeli tovali uvrstitev na sredino le- v pripravljalnem obdobju, izostati, stvice. Rokometaši Pomurke Žal so se med prvenstvom V jesenskem delu prven- so po večletnih tekmovalnih srečevali z nekaterimi teža- stva v drugi državni ženski uspehih, vrhunec je bilo so- vami, ki so vplivale na uvrsti- rokometni ligi je moštvo Ba-delovanje v evropskem po- tev. Tako se je tik pred pr- kovec šestkrat zmagalo in le kalu, izpadli iz prve državne venstvom poškodoval Sečko, enkrat izgubilo ter zasedlo lige. Po analizi vzrokov za ta ki ni igral prvih pet tekem, na drugo mesto z 12 točkami, neuspeh so se v klubu odio- polovici pa Se Kovačič, Zato S to uvrstitvijo so v klubu za-čili, da moštvo pomladijo z Jastnim kadrom in posku- . Sajo v obdobju dveh do treh let ustvariti moStvo, ki se bo spo$»bno enakovredno kosati z moštvi v prvi državni ligi. Rezultati jesenskega dela prvenstva so pokazali, da so dosegli več, kot so pričakovali, zlasti je razveseljivo, da so se uveljavili mladi igralci, ki bodo lahko v prihodnje ob pridnem in strokovnem delu uspešno zastopali rokomet v pokrajini ob Muri. To potr- juje tudi dejstvo, da sta bila I kar dva igralca, Boštjan Rito- Rokometaši Pomurke iz Bakovec - drugousTŠčenega mo-nja in Boštjan Kavaš, pokli- stva v drugi državni ligi. Stojijo od leve: A. Buzeti (trener), cana v državno kadetsko re- Skraban, Lovenjak, Okreša, J. Buzeti, Petek, B, Buzeti; prezentanco, ki se bo posku- čepijo: S. Buzeti, B. Vereš, Ritonja, S. Husar, A. Vereš in šala uvrstiti na evropsko pr- Smodiš (trener); manjkajo: Bedekovič, J, Husar, D. Buzeti in venstvo v Izraelu, Rokometni Šeruga. Fotografija: N. Johnov klub Pomurka iz Bakovec je letos tudi uspešno organiziral so bili v moštvo prisiljeni dovoljni, saj le dve točki zao-rofcometno Solo. Zelja Ba- vključiti mlajše igralce, ki stajajo za ekipo Žalca, Ba-kovčanov je, da bi se uvretitli v končnici prvenstva niso kovčanke imajo tako lepe v končnico tekmovanja, in to vzdržali psihičnega pritiska, možnosti, da v nadaljevanju bi za ekipo pomenilo več te- prvenstva zaigrajo Se bolj'še in kem in pridobivanja potreb- Do sprememb v moštvu je zasedejo prvo mesto. V svo-nih izkušenj. Drugo najbolje prišlo tudi zaradi nekaterih jih vrstah imajo nekatere iz-uvrSčeno moštvo po jesen- nesporazumov, čeprav ni bil kuSene igralke in odlične skem delu prvenstva v drugi nihče izključen iz kluba. Na- strelke, kot so Hozjanova, državni ligi je moštvo Kroga, črtujejo, da bodo uvrstitev Voharjeva, " Rokometaši Kroga so v pr- Vugrinec-Trat- v drugem delu prvenstva iz- njekova in druge, ki so spovem delu dvakrat zmagali, boljšali. Na nadaljevanje se sobne premagati tudi moč-dvakrat igrali neodločeno in bodo dobro pripravili, v mo- nejSe ekipe, kot so v drugi sedemkrat izgubili ter s Še- gtvo vključili nekaj mladih državni ligi vzhod. Rokome-stimi točkami zasedli deveto igralcev in tako povečali kon- tašice Polane iz Velike Po-mesto. S to uvrstitvijo kurenčnost. V klubu menijo, lane so v jesenskem delu pr-v klubu nikakor niso zado- da imajo dovolj dobrih igral- venstva z dvema zmagama, voljni, saj so od ekipe, ki je cev, ki so si v jesenskem delu enim neodločenim izidom in v prejšnji sezoni za^dla prvenstva pridobili nekaj zelo štirimi izgubljenimi tekmami drugo mesto, pri^kovali ve- potrebnih izkušenj, in da si ter 5 točkami zasedle Šesto liko več. Treba je povedati, bodo zagotovili obstanek mesto. To ni neuspeh, zlasti da jih je spremljala tudi v ligi. Rokometaši Radgone če upoštevamo, da tokrat pr-športne nesreča, saj so nekaj so v prvem delu prvenstva vič sctdelujejo v tej konku-tekem izgubili z enim golom osvojili eno samo točko in so renči. Njihova uvrstitev bi razlike, nekaj točk pa so izgu- na zadnjem mestu lestvice, lahko bila boljša, če jih ne bi bili zaradi slabega sojenja Tekmovanje so začeli z ambi- pestile nekatere poškodbe v celotni ligi. Upajo, da bodo cijami, da si zagotovijo obsta- igralk. Polančanke imajo lepe v drugem delu prvenstva zai- nek v ligi. Žal so v prvi polo- možnosti, da v nadaljevanju grali boljše in uspešno kon- vici tekmovanja izgubili ve- prvenstva svojo uvrstitev na to čali tekmovalno sezono ter se Čino tekem na račun lastnih lestvici izboljšajo. tako oddolžili pokroviteljem napak. Potem so jih pestile še Feri Maučec Vigros Pomurje premagal Viledo. V Murski Soboti je bil finalni turnir moških ekip za slovenski odbojkarski pokal. Med štirimi moštvi so sodelovali tudi odirajkaiji Vigrosa Pomurja iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Sobočani so premagali pokalnega zmagovalca Viledo iz Maribora s 3:2 (9:15,15:12,13:15,15:7,1S:1O> in Pionirja iz Novega Mesta s 3:1 (15:9, 15:11, 12:15, 15:9) ter izgubili s Salonitom iz Kanala z 1:3 (15:1(1, 8:15, 10:15, 7:15), Odbojkaijem Vigrosa Pouiuija je tako za las ušla uvrstitev v evropski pokat. Vrstni red: 1. Vileda (Maribor), 2. Salonit (Kanal), 3. Virgos Pomurje (Murska Sobota), vsi po 4 točke, 4. Pionir brez točke. Sklepni del dvodnevnega tumiija, ki ga je organiziral OK Vigros Pomutje, sije ogledal tudi predsednik Slovenije Milan Kučan, Fotografija: F. Maučec r > V' t 1. L‘ t w < r’ 1 stran 16 vestnik, 30, decembra 199 iz naših krajev g Srečno novo leto, pripravniki! Jaz oisem več človek, na plečih katerega bi slonela prihodnost slovenskega naroda. Sem le običajna upokojenka, ki še vedno zelo aktivno spremlja dogajanja v našem slovenskem prostoru. In tako sem se ustavila pri vas, pripravnikih po vsej naši državi. »Na mladih sloni svet, Mladina je naša prihodnost.« Pravzaprav te parole veljajo za vse čase, za vse družbene ureditve, le uresničujejo se različno. Moj namen danes ni, da bi pisala o krizi družbe, o krizi v gospodarstvu, o možnosti zaposlovanja, čeprav so to trenutno naši največji problemi. Tokrat naj velja moja misel vam, ki ste že pripravniki, in čisto drobnim človeškim odnosom do vas, ki nikakor niso brezpomembni. Za hip bi se ustavila ob nekaterih konkretnih primerih obravnave mladih ljudi, ki so prvič prestopili prag »vstopa na delo«. Pripravnika sprejme generalni direktor enega največjih podjetij v Sloveniji. Pogovori se z njim ob kavici, se pozanima za njegovo bivanje med pripravništvom, ga seznani z delom, ki ga bo opravljal, mu predstavi ljudi, ki bodo njegovi mentorji med pripravništvom, mu zaželi uspešno delo... Pripravnici določi pisarno, kjer bo delala. Dolgo ne zve. na koga naj se obrača, če potrebuje nasvet. Sodelavci menijo, da bi kot »novopečena intelektualka« morala vedeti vse. Sicer pa je v glavnem kurirka, ki jo pošiljajo po malice, na pošto, na banko, fotokopirat materiale za vse sosednje pisarne, da ne naštevam.,. Mlado sposobno pripravnico predpostavljeni sprejmejo, kot se spodobi, sodelavke pa jo ignorirajo. Same pijejo kavo, nje ne povabijo, med sabo se prijazno pogovarjajo, nje ne vključujejo... Pripravnik ima mentotja, vendar z neustrezno izobrazbo, ki mu ne more dati ničesar z njegovega strokovnega področja. Od njega pričakujejo maksimalno strokovno delo za miflimalno plačo skupnosti za zaposlovanje. Pripravnikom večjega podjetja se izteka enoletni pripravniški staž, pa nikoli niso srečali generalnega direktorja, kaj Sele spregovorili z njim... »Na mladih sloni naša prihodnost.« To danes velja bolj kot kdaj prej... Mnogo intelektualcev še kako potrebujemo in jih bomo še potrebovali. Morda vas bodo vaši predstojniki ob novem letu povabili na kratek klepet ob kavici, morda vas bodo povprašali, kako živite, kaj, kako delate. Morda vam bodo nakazali možnosti za zaposlitev,,, in vam zaželeli srečno v novem letu. Včasih da Človeku krila že dobra beseda. Jaz nisem vaš direktor niti predpostavljeni, vendar mislim na vas in vam želim vsem, kjerkoli ste, srečno, uspešno in ljubezni polno novo leto. Mladost in zdravje pa tako imate. CILKA DIMEČ-ŽERDIN 1 ■ *t i? tiir 'i j ||K; t :--:r 1,^ rfe .t .hU it; I hi . I ČESANJE ~ Danes je potok Mokoš suh, nekoč pa je imel široko strogo; v vodi so bile ribe, nad njo so plavale race in gosi, vsenaokrog pa so po zemlji greble kure. Tedaj ljudje niso odmetavali kokošjega petja, ampak so ga česali in uporabili za zglavnike in blazine. To so počeli v glavnem pozimi. Kot kaže slika, seje običaj ponekod le ohranil do današnjih Časov. Česanje petja smo posneli na domačiji Jožeta Bakana v Murskih Črncih. - Fotogra-Bja: F. Ku. Pince drugo okno Slovenije na vzhod Dogovor madžarskega in slovenskega prometnega ministra Schamsehula in Umeka nedavno od tega v Ljubljani je med drugim osvetlil tudi vprašanje cestne povezave med Slovenijo in Mažarsko. Sprejet je bil predlog, ki ga podpirata obe strani, po njem naj bi avtocesta prečkala mejo v bližini sedanjega meddržavnega prehoda v Pincah in se na madžarski strani priključila na avtocesto M-7 pri Nagykaniži. Nova avtocesta bo najkrajša povezava med Koprom in Budimpešto, pa tudi med Ljubljano in Budimpešto, mejni prehod Pince pa bo nekako med Ljubljano in Budimpešto, pd obeh mest oddaljen kakih 200 kilometrov. Krajani Pinc nestrpno pričakujejo gradnjo ceste, saj v tem vidijo tudi možnost hitrejšega razvoja vasi. Za Slovenijo bo po tej poti tudi najkrajša pot do Blatnega jezera, ki postaja privlačno tudi za slovenske turiste. Med povezavami z Madžarsko pa je za lendavsko občino Se vedno pomembna obnova železniške proge med Lendavo in Redičem. Po tej progi je vlak že vozil, a so jo po drugi svetovni vojni ukinili, pobrali tračnice in druge železniške objekte. Nekateri razmišljajo, da bi progo obnovili in po njej prepeljati stotine tovornjakov, saj le-ti ekološko uničujejo naravo. Podatek, da gre v Dolgi vasi čez mejni prehod letno v obe smeri 150.000 težkih tovornjakov, pove dovolj, onesnaževanje je preveliko. jani I Dokaj uspešno enoletno delovanje Slovenskega j kulturnega društva Lipa v Miinchnu Močne korenine Proti koncu leta delajo tudi v slovenskih društvih na tujem obračun minulega delovanja in sprejemajo načrte za nadaljnje aktivnosti. Tako so imeli pred kratkim prvi letni občni zbor tudi člani društva Lipa v Miinchnu, v katerem aktivno deluje tudi več zdomcev iz Pomurja (Drago Kočar od Grada, Ladislav Varga iz Dobrovnika itd.). Kot je med drugim v svojem poročilu ugotavljal na občnem zboru - med navzočimi je bil tudi slovenski generalni konzul v Miinchnu Andrej Grasselli - predsednik društva Lojze Grojzdek, se je Lipa že dobro ukoreninila, tako da je zares povezala Slovence v tem velikem nemškem mestu in okolici, ohranja našo kulturno dediščino, goji spoštovanje in ljubezen do domovine in nemških gostiteljev ter skrbi za rast splošnih človeških vrednot. Vse skupaj se je začelo lani 21. julija, ko so se naši delavci in njihovi družinski člani srečali v restavraciji Hackerkrug (last družine Vovko) in se odločili za ustanovitev sloven- skega kulturnega društva z imenom Lipa. 17. septembra pa so že sprejeli statut in s tem tudi formalno potrdili obstoj novega društva. Sledilo je več uspešnih akcij: martinovanje, pustovanje, kulturni večer, gostovanje Moped-showa, poletni piknik, romanje oziroma izlet v Birkenstein, ialet v Regensburg in drugo martinovanje. Nekakjkrat so organizirali tudi dobrodelne nabiralne akcije. Najbrž bi bila njihova dejavnost Se pestrejša, Če bi imeli lastne prostore, kjer bi lahko najti pokrovitelja iz Slovenije, kot ga imajo skoraj vsa druga društva v Zahodni Evropi. Morda se bodo o tem dogovorili z Radensko, ki je bila pokrovitelj drugega martinovanja. Naloge in prihodnji cilji Lipe so Se tesnejša povezanost in sodelovanje društva s slovenskim I I. 1 K; delovale društvene sekcije (pevski zbor, folklorna sku- i pina, mladinska sekcija) in kjer bi lahko shranjevali tudi svoj inventar. Prav tako bi dobili večji zalet, če bi jim uspelo •v ■ r župniščem v Munchnu, nakup slovenskih narodnih noš, ustanovitev moškega ali mešanega pevskega zbora, organiziranje pustovanja, proslave v počastitev slovenskega kulturnega M je (Mi Kobilju nafta? I Lendavski raztskovai^ to vrtalci so vrtino Marda*’ 1 (tri žaČeU vfl|i žs btto, n|a sreiMev ja dru^b praznika, jLovensko-bavar- skega dne in Športnih prireditev, navezava tesnejših stikov z drugimi slovenskimi društvi v tujini, sodelovanje z domovino idr. Za predsednika društva so ponovno izvolili Lojzeta Grojzdka, za podpredsednika pa Draga Kočarja od Grada iz Cernelavec; Ladislav oz. Varga iz Dobrovnika pa bo še naprej skrbel za obveščanje. Vse kaže, da se je miinchen-ska Lipa dobro razrasla in pognala močne slovenske kore- ni ne. J JOŽE GRAJ .1 'Si n Novi upravni odbor Slovenskega kulturnega društva Lipa Miinc-hen. Nenavadna zelja 72-letne Julijane Majcen (Ferencne) iz Sakalovec Slovenske note na pogrebu V Šakaluvcih sem pred kratkim iskal nekega domačina, ki že dolgo živi v Ameriki, letos pa je prišel na obisk k sorodnikom. Bil naj bi pri Majcenovih. Ko sem se oglasil pri njih, ga ni bilo tam, ampak je nekam odšel. Gospodinja Julijana pa me je kljub vsemu povabila v hišo in zdi se rai, da je bil to kar .zadetek v polno’. Julijana je bila namreč prijetna sogovornica, njene besede pa so me zelo ganile. Najprej mi je pripovedovala, da se je rodila pred 72 leti v Sakalovcih, kjer tudi ves čas živi. Njeno dosedanje življenje je bilo dokaj težko, saj je mož zaradi nestrinjanja s komunističnim sistemom pobegnil na Nemško, od tam pa odšel v Brazilijo. Njo so zaradi tega večkrat nadlegovali. Vzeli so jim tudi večino zemlje, tako da se je bilo težko preživljati. Zdaj upa, da jim bodo zemljo vrnili. Nekoč so obdelovali 12 oralov, pustili pa so jim le 3, in še to so jim večinoma zamenjali za slabše parcele, kjer jim veliko pridelka uniči divjad. »Težko smo Čakali to, kar smo dobili. Zdaj je vse dopuščeno in na vernike se ne gleda več po strani. Vse je dobro, samo dela ni in ljudje ostajajo brez službe.« Majcenovi so med zelo redkimi v Sakalovcih, kjer so imeli živino ves čas, V vsej vasi je danes menda samo 7 krav in od tega so 3 njihove. Zdaj tudi drugi razmišljajo, da bodo spet imeli kravje vprege, saj bodo dobili nazaj zemljo, ki je ne bodo mogli obdelovati. Traktor si bo namreč lahko kupil le malokdo. In kaj bodo delali pozimi? »Počivali bomo, luščili seme, česali perje in še drugo drobno dela nas čaka. Jaz bom prebirala grah. Luščili bomo tudi koruzo, hodili naokrog, gledali televizijo...« Zanimalo me je tudi, kako je z uporabo slovenskega, domačega jezika. »Pri naši hiši s hčerko skoraj vedno govorim slovensko. Tudi s starejšimi sosedi se pogovarjamo po domače. No, z mladimi se to ne da. Razumejo, ampak ne govorijo.« Zakaj je pri mladih drugače? »V šoli govorijo .vogrski’ in tako je tudi pri verouku in mašah. Mladi slovensko nočejo govoriti. Malo so doma. Tako je tudi z našimi mlajšimi. Slovensko razumejo, govoriti pa nočejo.« Julijana bi rada gledala tudi slovensko televizijo, a je ne more, ker ne dobi signala. Zato pa ji jc v veliko veselje Časopis Porabje, ki ga prebere od začetka do konca. Pozimi bo tudi nekaj več časa za branje knjig. Komaj čaka tudi nedelje in cerkvene praznike, ko imajo mašo v vaški kapeli. Župnik Štefan Tot sicer mašuje v madžarščini, ona pa moli iz slovenskih molitvenikov, Drugače niti dobro ne ve. Po maši pa imajo Še večernice in tedaj molijo in pojejo samo v slovenščini Nekoč ko je živel še župnik Markovič, pa so bile tudi maše in vsi drugi cerkveni obredi v slovenskem jeziku. »Nekega dne sem bila v Dolencih. Tam poznam župnika Vilija in njegovo sosedo Marička Dončec. Bila sem na pogrebu njenega moža. Še vedno ne morem verjeti, kako lepo so tam peli in molili po slovensko. Od vsakega so vzeli slovo, od domačih m rodbine. Ko bom jaz umrla, morajo tudi meni peti slovenske pesmi. Želim si, da bi bil tudi moj pogreb takšen. Naj mi pojejo slovenske note!« JOŽE GRAJ -•r?Č7 I 72-letna Julijana Majcen s svojo hčerko pred domačo hišo. Želi, da bi na njenem pogrebu peli slovenske pesmi. ' i so delo usteviU pri lOVBttn Kele k'. 3200 metrov. NainovaJtal gle^loo so dosegli Sele kv tos. V 3300 metn®: so $ posebnimi metodoDK (tokrat so tovedli prviS)^ ttgtMovili, da bi bilo !»■! tr^no vrliao Mattel I po^ototi do globine metrov in celo globlje za-, radi velike vegetnosti> daj to naSh nafto. Enali^ mnenja so tudi naftni stro-, kovnjaki iz Madžarske, ki imajo na tem področja večje izfctiSnje. Lendav^j vrtalci se bodo mor^i isi globinsko ■manje viti, ^trebno bo kupid fc nekaj dodatne opreme, d* bi lahko vrtali Tako opremljeni naj bi scI vključili v projekt izkor^ Čanja geotetmatoe ta o^evai^e stanovatili,! rastlinjakov to pridobivafl nje električne energije Ljutomeru, Seveda tnort te projekte podpreti žava. Vrtalci in ražlslf*" valci pravijo, da je pod d*7 Simi kraji Se dsfta. vendafj v večjih globinah. JAtf novoletni---------- Prlešld fiičkec Srake z vč;e regetitjo, novo l^io v gliste gri; babe peče/o, iveglajo za vesele Prleke. Kak te ivdjzni tb iivleie, čl se kak svetnik dr Ki! Zale, /bzo no trplbj^ v ilahtnen vini rastopliS. Sovjačarke, iarkol Kapelčanke rbiic^; Grabonbščarke pa z marko itlkne^ naravnbd / sred. Ormoždnci, uj pij&nci, Lbtmerdani pa glih tak, p je Verženci pa so / sdnei; SdkoHak zre! kak mdk! E BratoneČicak zaspijo gdd se ga nadrdplejo, / Halozah pa pobesnijo, / Hmdrnict sS skbplejo. RadgiinHani so pijani, NegofČdri pa gl Ih tak, f Sldmnjaki ležijo f slami gujdiki kak masten vrag. še »hir« župnik sS nafdjhta, gda Silvester pride v vds; poliedj s^ gp natdjhta, čl pač kaj nč pride vmes. Juh, za srečo, mir, no zdravjč Z muzikoj ga etigarno, a za bole žmdhno slavje: buuum, petarde mečemo! P je, f Klufaro/eth pa kuje tdkak reče vzgajajo, f Cerd/ci čidiiže htijč kak pijdnci Idjajo! Vujtro zndvtč fsi md trčzni, v gldvi .ikrdmpa de mačdk; malo betčžni no jčzni gagali rnb kak reedk. Žmeien /saki je začčtčk, pa mo se navddili; fčbsik pridč črni pčtčk -fčdsik v duHi fsč cveti. Lubi prleiki junaki, nič mi nč zamčrite -srSčČn naj bb fčlsta fsdki, keri dobro mč) sreč! Z vami sčn sč vesetija, vas obira od sred, z vami bOn sč za j naplja ~ B6g van naj fso srečo dd! MIROSLA E SLANA-MiROS J nul ileiiiJvL 'I ' *''L 'ifefizirn Bi-jnJ iil .v I Unik, 30- decembra 1993 stran 17 1 iz naših krajev (Bakovski zgledi vlečejo i Baknvrih. ki Ipžiin nn Ipvptti hrprni rnkp FVInrp. zivi okrop ' ■. ^Bakovcih, ki ležijo na levem bregu reke Mure, živi okrog t • občanov, od katerih jih je pretežni del zaposlenih v Murski loti. Vas se zadnje čase hitro razvija, zato se pojavlja vedno več I 'h obrtnikov, ki se v glavnem ukvarjajo s trgovsko in gostinsko I 6nos1ji). Podoba Bakovec pa bi bila nepopolna, če ne bi iv ■ ®: i t ' živahnega kulturnega (pihalna godba) in športnega (roko- ■■ -ds’; i ’štce in rokometaši) utripa. Ravno BakovČani so znani tudi po *!*■ da so med prvimi v pokrajini ob Muri uvedli krajevni L ^prispevek. Od leta 1955 N* denarja, plod tega pa so so krajani začeli z dodatnim zbira- [^"denaija, plod tega pa so številni objekti, na katere so ljudje tiki?'’ omenjajo osnovno šolo v središču vasi, ki je J popolna šele pred kratkim, obiskujejo pa jo tudi šolarji iz te peli) |ten k«’ , Tpežovja. Najbolj pogrešajo telovadnico, o kateri so v pretekio- J^likokrat govorili. To občane precej moti, saj so zbrali v ta I i' [ten precej denarja na račun občinskega in krajevnega samopri-fl«. t® h Podpisali pogodbo o kulturnem sodelovanju v Zaiaegerszegu so pred kratkim podpisali predsedniki skupščin Železne in Žalske županije in predstavniki pomurske narodnostne skupnosti iz Lendave pogodbo o kultumo-izobraževalnem sodelovanju v letu 1994, Običajno podpišejo vsako leto ob koncu leta pogodbe, ki določajo področja sodelovanja in sredstva, ki so potrebna za izvedbo, V sodelovanje so v zadnjih letih pritegnjena skoraj vsa obmejna kulturna društva, inštitucije. Sole in v zadnjem času čedalje bolj tudi gospodarske delovne organizacije, V zadnjih letih se je močno razmahnilo tudi Športno sodelovanje, Največje sodelovanje pa se pričakuje ob gradnji novega kulturnega doma v Lendavi prihodnje leto. jani h^ejenosti tretji gliiavi E j gre prezreti, da so ne-®i> dobili pomembno repu- :o priznanje za urejenost k P- »Vseskozi se trudimo, P' bil naš kraj čim lepši. skega omrežja, po številu telefonskih priključkov pa smo nad republiškim povprečjem. V letih 1991 in 1992 smo začeli z gradnjo kabelske televizije. Občane moti, da imajo slabo I PRED VAŠKO-GASILSKIM DOMOM - (z leve) Štefan Kaučič, tajnik KS, Leopold Červek, predsednik sveta KS, Alojz Lukač, predsednik Lovske družine Bakovci-Dokležovje, in Franc Čizmazija, predsednik komisije za varstvo okolja. drugim smo poskrbeli za Le I UgLLJL Wll I ^Sanje smeti, kmalu pa 1*0 odpravili nekatera divja [SaliSča odpadkov. Že na Ifskern tekmovanju smo bili v Pomurju. To ni nak- L saj smo bili že dvakrat v akciji Iščemo najboljšo ' ^vno skupnost v športni re- *cjji. Letos pa smo zasedli b S mesto med turistično- bitnimi kraji v Sloveniji, Ij krajanov pa je, da bi ure- L potok MokoS, ki naj bi tekel skozi središče vasi. j |:'ša naloga je, za kar se je Ribiška družina Mur- Ju l’’ skopali Lu-7» strugo, V okolici bi ^r'li pešpot, postavili klopi Mda Se naredili kolesarsko Z deli bi začeli že pri-leto, ker je izdelan pro-’> 'tvajalec del pa bo Vod-^spodarsko podjetje, Že-’'Udi, da bi naše društvo za okolja preimenovali ^hrist j£no, Čeprav bomo Več nalog, si bomo priza- da uspemo tudi na tem '^Sju,« zagotavlja Franc ™s*ijB, predsednik društva ^rstvo okolja. (pha gradnje ulične j^Mljave (V zadnjem obdobju smo - t?; i l< J Kanalizacija bo povezala obmurske kraje Seveda pa v Rakovcih ne manjka težav, V zadnjem času • je čedalje aktualnejše vpraSa- : nje kanalizacije in zagotavija- ‘ nje potrebnega denarja. »Da bi I ZVONIK NA POKOPALIŠČU - To je gotovo posebnost kraja, ki se lahko ponaša z lepo urejenostjo zadnjega doma. Foto: M. JERŠE sliko. Upamo, da je to začetna težava kabelskega sistema in bo verjetno ta pomankljivost kmalu odpravljena. Lahko se pohvalimo, da smo dokončali okolico mrliške veže in zvonik na treh stebrih. Krajani so prri spevali precej denarja za ureditev okolice pokopališča, pri Čemer so urejene stranske poti. Tam, kjer Se ni asfaltne prevleke, zlasti v Malih Bakovcih ter delu Soboške in KroSke tegniti asfalt. Načrtujemo tudi ureditev dela ulične razsvetljave skozi kraj, Ker s krajevnim samoprispevkom ne bi mogli plačati okrog 13 milijonov tolarjev, kolikor bi morali odšteti za ulično razsvetljavo, smo se odločili za etapno gradnjo, Najprej bo na vrsti predel od križišča med Mursko Soboto, Dokležovjem in Krogom, nato pa Se do rekreacijskega centra,« navaja predsednik sveta KS Bakovci Leopold Červek. pocenili gradnjo kanalizacije, smo dali pobudo, da bi v projekt kanalizacije vključili vse obmurske vasi od Petanjec do Melinec, V ta namen smo sklicali sestanek predsednikov svetov omenjenih krajevnih skupnosti, ki se ga je udeležil tudi predstavnik soboške občine. Dogovorili smo se, da bi ta sosvet predstavljal nekak bodoči koordinacijski odbor, ki bi vodil vse nadaljnje akcije za uresničitev idejnega projekta. Na ta način bi dokaj pocenili gradnjo kanalizacije, kar bo gotovo dobra osnova za izglasovanje krajevnega samoprispevka tudi za naslednjih pet let, Ker se predvideva, da bo občina lahko sofinancirala približno polovico potrebnega zneska, bi vsako gospodinjstvo moralo plačati okrog 1500 do 2000 mark. Konkretne številke bodo znane Sele takrat, ko bo projekt izdelan,« nam je ob koncu obiska v Bakovci h povedal tajnik KS Štefan Kaučič. MILAN JERŠE ^^čali napeljavo telefon ulice, bomo skušali čimprej po- ^LČKI - Vzgojiteljica Alenka RegorŠek iz vzgojno- J^fstvene organizacije Gornja Radgona je pripravfla otro- RAKIČAN - Zdaj ko tole berete, najbrž na fotografiji v ozadju ni veČ snega, krajevni napis, ki ste ga uspeli »dešifrirati«, pa je še vedno tak. Stoji ob cesti, ki pelje v Rakičan iz Noršinec. Cesta, ki je bila dolgo časa ena sama kotanja, je zdaj asfaltirana, zato bi zdaj kazalo polepšati še krajevno oznako. - Fotografija: J. Ž, ■ LJUTOMER - Samostojni obrtniki in podjetniki Prlekije in Prekmurja so v Radencih, Lendavi in Murski Soboti z velikim zanimanjem in presenetljivo množično poslušali predavanje o novi zakonodaji za zasebnike. O zakonu o gospodarskih družbah in predlogu novega obrtnega zakona je govoril Pavel Sedovnik, namestnik sekretarja obrtne zbornice Slovenije, Pomemben bo zlasti status sedanjih obrtnikov, ki se morajo do 31. maja prihodnjega leta preoblikovati, podjetja pa uskladiti in po potrebi dokapitalizirati. (N. Š.) ■ BRATONCI - V iztekajočem se letu so v B ra tone ih veliko postorili zlasti na komunalnem področju. Tako so dali postaviti še nekaj dodatnih luči za ulično razsvetljavo; ker nimajo več vaškega bobnala, so uvedli sodobnejši način - pisno oglaševanje oziroma in formi tj e, zato so namestili sedem oglasnih tabel. Informacije sicer posredujejo tudi po internem kanalu, vendar vsa gospodinjstva niso povezana v sistem kabelske televizije. V Bra-toncih so letos tudi odstranili vsa divja odlagališča, saj imajo organiziran odvoz odpadkov, zato ni vzroka za prvotno neekolo-Sko obnašanje. Velika pridobitev je tudi priključitev na soboško vodovodno omrežje^ kajti v vodnjaku vaškega vodovoda je bila voda oporečna. (J. Ž.) ■ VIDEM OB ŠČAVNICI - Pri Vidmu ob Ščavnici že nekaj let deluje enota vzgojno-varstvene organizacije iz Radence, V vrtcuje sedaj 40 otrok, starih od 11 mesecev do 7 let. Od teh jih je v jasličnem oddelku 15, kmalu pa jih bo 25, kajti dobili so 10 novih prijav. Vrtec obiskujejo seveda tudi otroci, katerih starši se ukvarjajo s kmetijstvom. Otroci so ob pomoči vzgojiteljic zelo ustvarjalni, Svoje izdelke so razstavili na letošnjem prazničnem sejmu v Gornji Radgoni, (L. Kr.) ■ MURSKA SOBOTA - Društvo vinogradnikov vinogradniškega podokoliša Goričko bo v prihodnjem letu pripravilo tečaj za stekleničenje vina, kletarski večer, številna strokovna predavanja, strokovne ekskurzije, prireditev Mošt in kostanji ter martinovanje. Načrtujejo tudi ocenjevanje vin in strokovna predavanja. (G, G.) ■ GORNJA BISTRICA — Kdor čaka — dočaka. Gomjebistri-čani so končno dobili ulično razsvetljavo. Delavci Elektra iz Murske Sobote so v teh dneh po vasi postavili namreč 82 svetilk, tako da je zdaj prednovoletno razpoloženje v kraju Še bolj predpraznično. Naložba pa sploh ni bila poceni, saj je bilo treba zbrati 3,5 milijona tolarjev. Glavnino so zbrali s krajevnim samoprispevkom, nekaj pa tudi neposredno od gospodinjstev, (J. Ž.) ■ HRASTJE-MOTA - Na radenski sistem kabelske televizije je doslej priključenih 800 gospodinjstev, zdaj pa se je za to novost odločilo Se 70 interesentov v Hrastju-Moti, katerih aparati bodo priključeni na sprejemno postajo v Radencih. In koliko bodo plačali? 800 mark v tolarski protivrednosti. Možno je tudi obročno odplačevanje. (L. Kr.) TURNIŠČE - V Turnišču deluje kultumo-umetniSko društvo Štefan Raj, v sosednjih Renkovcih pa kud Anton Martin Slomšek. V zadnjem času je renkovsko društvo bolj delovno kot turniško, saj je njegova dramska sekcija naštududirala več odrskih del in jih predstavila v domačem kraju in sosednjih vaseh. (J. Ž.) 'Al i: ."vivciiv UTj'*!IIliaAlje vrviMja J* r--i— igrico Jaz sem mala muca Mika, kf> bom zrasla, bom v kateri je nastopilo 15 malčkov iz predšolske 'tpine in dve vzgojiteljici. Z igrico so gostovali v vec radgonske občine. - Fotografija: F. Kr. Prekosnice Ver in ideologoij je več, morala pa je samo ena. ji BI lil v vec Kdor mlad ne nori, ko je star znort. ^'LCI ' "ji To je peščica gasilcev iz Lipe, ki se je letos * .. .o . ...IS CO 11 — ID je peNejVH guMteev i«" / Številnih gasilskih slovesnosti. Udeleževali ' *bov umrlih gasilcev beltinskega gasilskega sektorja, .Z ' gasilci pa s« se izkazali tudi ob organizaciji m izve i I ^jega 60- letnega gasilskega jubileja v Lipi. - Fotografija. - se tudt in Ko zatrobijo rogovi, je glas piščali neslišen. * Če bi se uresničile vse ielje, bi že bit konec sveta. * Tudi novo leto bo čez 365 dni - staro. ZAPISAL; J. ŽALIK Če letaš od sosede do sosede, ne misli, da st pilot. Ako si skakalec čez plot, moraš biti tudi tekač čez ovire. b/e vem, * kam to pelje: v Sloveniji je vedno več poslancev in - Bosancev. Pravi, da ni kradel, le pobrigal se je za svoj obstoj. * Da je sosedu Žganje popit in njegovo povaljat, še ni tako huda nerodnost; huje je, ker ji je vibrator izmaknit. Kaj bo reva počela, ko njen mož pri njegovi bo ženi? ZAPISAL: M. GAŠPAR UČENCI - Šolarji z osnovne šole Tišina pogosto nastopajo s kulturnim programom na prireditvah, ki so v krajevni skupnosti Tišina, pa naj gre za gasilske slovesnosti, krajevni praznik, srečanja starejših ljudi ali upokojencev. Na enem zadnjih takih nastopov je nastala tale siika mladih deklamatork. - Fotografija; F. Ku. ■e." KAPELICA - Leta 1930 sta zakonca Ivan in Magda Varga iz Strehovec dala postaviti kapelico Marije Pomočnice. To sta storila v zahvalo, ker jima je ostal vsaj en otrok Ivan, vsi prejšnji, Čeprav jih je bilo veliko, pa so umrli. Danes zakon- cev, ki sta dala in izpolnila___ obljubo, ni več, ostala pa je kapelica, ki je potrebna teme- za- Ijite obnove, sicer bo Strehov-čanotn se kdo očital, da jim je malo mar za sakralne objekte. - Fotografija: J. Ž. stran 18 vestnik, 30. decembra I9g 1 odsevi mladosti j Praznične želje Bliža se novo leto. Težko ga pričakujem. Z mamo bova okrasili novoletno jelko. Nanjo bova obesili pisane sladkorčke, kroglice, kekse.,. Zraven bom postavila angelčka, ki mi ga je podarila teta iz Nemčije, Želim si, da bi mi angelček prinesel novo rdeče kolo, klavir in velik sladoled s šestimi kepicami, NEDA TOMPA, 4, r, OŠ Odranci Ko bodo luči zagorele, ko bodo oči zažarele in roke srečo zaželele, bom mislita le na to, da bi bito vsem ljudem lepo. EVELINA KATALINIC, 6. b OŠ Bakovci — Želim si mnogo ljubezni v družini. - Rada bi imela mucka, ki ne bi nikoli umrl. - Želim si mnogo sreče v šoli in Življenju. - Rada bi uspešno končala šolo. - Želim si, da bi se vojne po svetu končale. - Moja Želja je, da ljudje ne bi uničevali narave. NATAŠA CUNK in NADJA AL-SALMAN i O sreči Sreča je: - če si zdrav, - če nam je dobro, - če imaš očka in mamico in si na varnem, - če se dobro učiš in lahko greš na morje, - če dobim novo kolo. Učenci dopisniki OŠ Odranci Sreča je cvetlica, ki na polju zacveti. Srečna je mlada ptica, ki v gnezdu se zvali. Srečna je lisica, ko hrano si dobi. Sreča je, če se dva ljubita in zvestobo si obljubita. Sreča ima rada vse, kdor priden je. NATALIJA LOPERT, 6. a OŠ Bakovci Bil bi zelo srečen. Če bi dobil avto na daljinsko upravljanje. (Boštjan Krapež) _ Najbolj srečna sem bila, ko sem bila pri prvem obhajilu. (Simona Srt) OŠ Apače Pri dedku in babici Obiskali smo sošolčevo babico in dedka v Vogričevcih. Prijazno sta nas sprejela. Posedli smo pod brajdami. Pripovedovala sta nam o nekdanji Šoli. Pisali so s kamenčkom na tablico. Brisali so z gobico, ki je bila privezana k tablici. V klopeh so sedeli po trije učenci, včasih tudi več. Dolgo jeseni so hodili v šolo bosi. Pozimi pa so bili obuti v čevlje iz svinjskega usnja. V šoli niso imeli malice. S sabo so si nosili kruh, jabolka, suhe slive... V učilnicah so svetili s petrolejkami. Tabla je stala na treh nogah. Kurili so v ,gaSperčku’. Sezuvali se niso. Roke so si umivali v preprostem umivalniku. Učiteljice in učitelji so bili zelo strogi. Učence so tudi tepli. Dvakrat tedensko je prihajal v razred gospod župnik. Poučeval je verouk. Preden smo se poslovili, smo se jima zahvalili in dali babici gobe, ki smo jih spotoma nabrali v gozdu. »Pa dobro skuhajte, babica!« smo Se dejali. ŠPELA, TJAŠA, MATEJA in KARMEN OŠ Janka Ribiča, Cezanjevci vBovemletu Moja kapa Moja kapa je pisana. Kupila sta jo mamica in očka. Zelo pazim, daje ne izgubim. Brez kape bi me zeblo v ušesa. lURE RAJNAR, 1, b OŠ Radenci Božič Zame je božič najlepši praznik, ne samo zaradi daril, ampa zato, ker ga praznujemo v družinskem krogu. Tistim, ki jih rad, to na ta dan še bolj pokažeš z darilcem, besedo... To j® odpuščanja, sprave, veselja... To bi bil lahko tudi dan j Verjetno pa se bodo streljali in ubijali tudi na božič. O, ko našel kdo, ki bi na bojni črti rekel; »Danes je božič, - se streljati in ubijati. Podarimo ljudem malo miru in jim da^ p Ha ca c ^im iri CA rviVACAliin. OaiiTLO tllH Zl I Z Veijetno pa se bodo streljali in ubijali tudi na možnost, da se s Žim preskrbijo in se poveselijo. Dajmo jim vsaj še en dan!« d I «J OV vil * "j v Mi bomo, hvaiu bogu, božič praznovali v miru, ob polni darilih in sreči. Gorela bo zadnja adventna sveča. Težko ram ker se mi lahko veselimo, drugi pa umirajo. Zato bi bilo najief™ f darilo za vse ljudi tega sveta, če bi povsod zavladal * OŠ Apaii p Knjigama Šolarček Našemu ravnatelju Dušanu Zagorcu je prišla na misel ideja, da bi v praznem temnem kotu na spodnjem hodniku nižje stopnje uredili knjigarno Šolarček. Pred kratkim seje ta zmisel uresničila s pomočjo gospoda Rajka, ki je M najboljši ponudnik. Naš Šolarček je imeniten. Njegovo prodajno okence je odprto vsak dan pred poukom in v odmorih. Na policah^ nam ponuja skoraj vse, kar si zaželiš. Prav gotovo bo ponudba še pestrejša, ko bodo priskrbeli manjkajoče stvan, ki jih učenci vpisujemo v knjigo želja. Vsi smo veseli - učenci in učitelji - saj nam nič več a* treba za vsako stvar v mesto. Pa naj še kdo reče, da to o* n P P tl n d v P P o n Moja pravljica Mama je imela trinajst otrok. Med sabo so se zelo radi prepirali. Vsak je hotel biti najlepši in najpomembnejši. Mama jih je mirila in jim govorila, da se smejo prepirati, ker če pride babica, jim ne bo nič podarila. Oni pa tega niso verjeli in so se še naprej prepirali. Nekega dne je prišla babica in videla poredne otroke. Zelo seje prestrašila. Žalostna je odšla domov. Ko je Mitja pogledal skozi okno in videl babico, kako je vsa žalostna odhajala, je hitro stekel k bratom in sestram. Sklenili so, da ne bodo več poredni. Zdaj že težko čakajo babico z darili. KATARINA KOCBEK, 4. a OŠ Gornja Radgona Prva ljubezen Prva ljubezen se že v vrtcu rodi in potem v šolskih klopeh dalje Živi. Prve ljubezni ne moreš pozabiti, a je tudi ne moreš poljubiti. Smeh ni greh Bilo je v Soli. Imel sem prijatelja, ki mu je bilo ime Matej. Je eno teto starejši od mene in sedaj hodi v prvi letnik srednje šole. Bil je veseljak in je rad kaj ušpičil. Ko sem nekoč šel po hodniku, mi je pod noge vrgel bananin olupek, Ker nisem videl, mi je spodrsnilo in sem padel. Zasmejal se je. Priznam, da sem se zelo udaril in ni mi bilo vseeno. Kljub temu sem se tudi jaz začel smejati. Smeh ni greh, sem si rekel. Nato mi je Matej podal roko, da sem lahko vstal. Ves dan me je bolelo, a kljub bolečinam sem mu odpustil. Pri pouku pa sem tuhtal, kako bi mu vrnil. Domislil sem se, da mu bom zažvižgal, ko se bo peljal po cesti. On bo pogledal nazaj in se odpeljal v cestni jarek. In res. Po poti domov sem zažvižgal. Pogledal je nazaj, se odpeljal v cestni jarek in padel. Vedel je, da je to moje maslo. Ko sem se pripeljal tja, sem se tudi jaz zelo smejal. Imel je srečo, ker jo je odnesel brez poškodb. Nato sva nadaljevala pot kot dobra prijatelja. Skoraj ves čas sva se smejala. Tako je bilo najbolj pravično. Doma sem ti dve potegavščini opisal sestri in tudi ona se je zasmejala in rekla, da smeh ni greh. Prvi ljubezni Še pisma ne pišeš, ampak si jo v srce narišeš. Prvo ljubezen včasih zapustiš, a vedno znova spomine nanjo obudiš. Prve ljubezni se veselim, ker po njej hrepenim. Le za prvo ljubezen iivim in s spomini na prvo ljubezen zaspim. Katy Kocet, 7. a OŠ Bakovci super! VORANClNKkUH Učenci dopisniškega krožka, nižja stopnja OŠ Gornja Radgona TOMAŽ PLAHUT, 8. d OŠ Beltinci Postaj, človek, odpri oči! Vabim vas, da se z mano ozrete skozi okno sveta. Vidimo na tisoče ljudi, ki nekam hitijo; napeto drvijo, kot da nekaj iščejo. Blodijo v labirintu Življenja in iščejo srečo. Gotovo vidite med njimi tudi sebe. Toda, ljudje, postojte! Srečo iščete na napačen način. Poskušate jo najti s pomočjo denarja. Ne ozirate se na sočloveka, tekmujete z bližnjim. Cilj ne upravičuje sredstev! Tako ne boste našli sreče. Zablodili boste v labirintu življenja in končali kot puščoben starec. Sreče ne morete najti sami, ampak le s sočlovekom. Le Če dajate srečo, jo lahko tudi prejemate. Le če Pri frizerju Tudi v Rakičanu imamo frizerski salon. Teta Helena dela pričeske ženskam in striže moške, V soboto sva se z mamo odpravili k frizerju. Salon je lep, ker je nov. Stoli so mehki in udobni. Frizerska pomočnica mi je oprala lase. Preselil sem se pred veliko ogledalo. Teta Helena me je ogrnila z veliko črno pelerino, potem pa je pokazala svoje ročne spretnosti, Glavnik in Škarjice so švigale okrog ušes. Na tleh so ležali čopiči z moje glave. Ko je bila pričeska urejena, jo je oblikovala z želejem in bilo je končano. Ženske so ves čas pridno klepetale in pile kavo. Mama je plačala račun za oba in Sla sva domov. Všeč mi je pri O alkoholiku in higieni Misel na naravoslovni dan-vzbudi v meni vedno prijetna Čustva, Tako je bilo tudi, ko smo imeli drugi naravoslovni dan v tem šolskem letu. Na zanimiv način sem zvedela veliko novega, poučnega in zanimivega. alkohola razpadejo žine. V Sloveniji je oKP^ tisoč alkoholikov m lo frizerju. Uroš LONČAR, 4. a razred OS 111. M. Sobota Življenje v očeh najstnice Ali ima sploh smisel? Da^ Prepričana sem, da ga ima. Toda Če umreš, zakaj potem živiš? Življenje vsakega človeka je minljivo. Če pa mislimo na Življenje v celotnem pomeu, ni minljivo, kajti Omeniti moram imenitni gospe, ki sta nam predavali o alkoholizmu in zobeh. Verjetno bi vsak vedel odgovoriti, Če bi ga kdo vprašal, katera je danes najbolj razširjena droga med odraslimi in mladostniki. To je alkohol. V človeški družbi je navzoč že 30000 let. S težavami zaradi alkoholizma se danes srečujejo tako odrasli kot mladi. V naši kulturi je pitje nadaljuje se. Ko Človek umre, nadaljuje njegovo življenje kdo alkohola družbeno sprejeto in drug, ki se je pravkar rodil, se pravi, da zamaši luknjo, ki je spremlja vse pomembnejše do-nastala s smrtjo tega človeka. Vendar nihče ne ponavlja življenja godke v življenju od rojstva do Sl n Vi b h U tl s] a P Sl ,^lb l b b ji P k n n ri d P o P v n It k v d l sl 1 dru a 01 St* 91 pl Stev( p; Se naraSča. Vsak di (i bi lahko prispeval k teiiw, se to število zmanjša. druF®” Zdaj pa še nekaj o delu naravoslovnega _ Tema tega dela je btla njena »zobem«. Usta s« dnev® la ei ki .k U m 9| Četni del prebavne si vemo, da so v ustni ni -.1.!. ____nrav tn zobje in verjetno prav^ nemu ni všeč, če ga Nezdravi zobje lahko čijo iudi druge samo bolečine v ustih- P" n m is v pl P stiivncjSe pJcprečcvaii]E^„r «3 je pravilna nega zc^ j »IHKI Z besedami, D^^irilnmA bi janjrin Praviloma^ bi tudi po zaužitju majhnega^ bončka uporabiti S^tko- 1 ooncKa upuiauiu j osrečujete druge, ste lahko srečni tudi vi! drugega. Zmanjkujejo mi besede m ne vem, kaj naj Se napišem, smrti. Pravijo, da je po- P? ’ MATJAŽ TITAN, 8. b Pod pojmom Življenje je več vprašanj kot odgovorov. V življenju membno, kaj pijemo, koliko, H OŠ I M, Sobota nihče ni svoboden, saj ga obvezujejo stvari, kot so šola, služba... kdaj in zakaj. To velja samo za ““J " »ve' ; 5;ets‘'| _ Prostosti ni, V določenih mejah je tvoje življenje že vnaprej odlile, kajti otrokom je alko- “ vemo,« si ' = “ ” zarisano. In od koga je ta roka, ki življenje vsakogar zariše? Je to hol strogo prepovedan. Ni vse- 4”®*’ “. „ajveč bog? Ne vemo. Življenje pripada Človeku, ki je vsak zase nekaj eno, ali človek pije žgane pi- N®"® jo j Dosebnena. neka celota, novezanost duha, telesa in razuma, iače Štiri indvaiset ur na dan ali ]o*^lahko^^3 do 4 mes^ M' umivanju zob je .' da bakterije, ki sc s i dajo odstraniti, je ■ drugega. Zmanjkujejo mi besede in ne vem, kaj naj še napišem. smrti. Pravijo, da je po- ustno votlino z vodo. (P Ali veste? (Nagrajuje Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Kaže, da vas ima večina zastarele podatke o najdaljšem visečem mostu na svetu, To ni namreč Golden Gate v ZDA in tudi ne Verrazzano v ZDA, temveč most čez reko Humber v Veliki Britaniji, ki je dolg kar 1.410 metrov. So seveda tudi daljši mostovi, vendar ne brez vmesne opore (viseči). Nekaj pravilnih odgovorov pa smo vseeno prejeli in med njimni izžrebali MARUO VUKAN iz Budinec. Čestitamo! posebnega, neka celota, povezanost duha, telesa in razuma. Marden, slavni ameriški psiholog in pisatelj, pravi: »V vsakem jače Štiriindvajset ur na dan ali samo kozarec žlahtnega vina Človeku je sila neuničljivega življenja, nesmrtno jedro večnega ob kakem slovesnem dogodku. zdravja. Ko jo spoznamo, celi vse rane, ki nam jih povzroča svet.« Tukaj bi Se pripomnila, da človek lahko rani drugega človeka. Nekateri ljudje, ki niso močne osebnosti, ob težkih osebnih Vendar se mi zdi to nesmiselno. Zakaj ne bi bilo lepo vsem na problemih in življenjskih kri-svetu, dokler živimo. Vsak Človek pa ima tudi želje in vero. Brez zah, na primer ob smrti bliž-teh dveh stvari ni mogoče Živeti. Sila, ki ustvarja, torej ni naše njega, izguba službe, sežejo po zavestno hotenje in prizadevanje, temveč naše podzavestno pre- alkoholu. Iz malega Še reSlji-priČanje oziroma naša vera. Če hočemo resnično živeti, je po- " trebno, da imamo tudi voljo do Življenja. Zakaj si toliko ljudi vzame življenje? Zato, ker nima volje Živeti, V obupu nad svojim vega problema pogosto nastane veliko večji. Močna osebnost pa bo rekla: »Imam pro- KUPON št. 17 Ah veste, zakaj praznujemo 26, decembra dan samostojnosti, 25. junija pa dan državnosti? Odgovore (s kuponi, če želite sodelovati pri žrebanju) pošljite na naš naslov (Uredništvo Vestnika, Slovenska 25, 69000 M. Sobota) najkasneje do 12. decembra in pripišite » ALI VESTE«. dosedanjim življenjem ne najde nič spodbudnega, ni prijateljev, ki blem. Rešil ga bom, a alkohol bi mu v njegovem obupu stati ob strani, vsi se odvračajo od njega. Vendar to ni res. To si človek le domišlja. Vedno obstaja nekdo, ki bi ti stal ob strani, vendar je takega človeka treba najti. To pa zato, ker sta v življenju potrebna ljubezen in harmonija. S tem se rodi v srcu sreča. To je občutek, ko si ne Želiš nič več. mi pri tem ne bo pomagal.« Zaradi alkohola se povečuje število prometnih nesreč, nesreč pri delu in samomorov med alkoholiki. Veča se število Nataša Toplak mladih alkoholikov in Žensk, ki Gimnazija M. Sobota, 2.1. so zasvojene s to drogo. Zaradi z zobno nitko in zat^^r splahnemo z ustno hočemo biti zdravi in moramo imeti lepe zob^^. take, da ne bi upali Zakaj bi zapravljali dea^o proteze, če pa lahko ohr*^ svoje zobe zdrave in s teP* lepšamo svoj nasmeh. Tako sem razmišljala vTijf ravoslovncm dnevu, na ^-i rem sem slišala veliko j vih stvari. 7^ Maja Kresli^’ OŠ B*’’ 19 vestnik, 30, decembra 1993 stran 19 I I jai ird nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi »niimrsihMIh Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu il - -. I vrednostnih papirjev zajemalo ob- 6, ko je bilo za kar 25560 lotov prometa, vendar je nato v torek Padel pod izhodiščnega na 99,2, Promet pa je bil tudi tokrat soliden (19375 lotov). V četrtek je njen enotni tečaj ponovno poskočil, tokrat na 99,7, ko je bilo za 13470 lotov, in se na tem nivoju zadržal ladi v petek pri 55214 lotih pro-bteta. Za 1,0 odstotno točko (iz 97,6 na ®8>6) je na torkovem borznem sestanku poskočil enotni tečaj obvez-tiice RSL 1 z davčno olajšavo, pro-ttieta pa je bilo za 329 lotov. Na ‘stem nivoju se je nato zadržal tudi '' Četrtek, ko je bilo za 467 lotov Prometa, v petek pa padel na 96,8 Pri 1614 lotih prometa. Tudi enotni tečaj obveznice RSL je na torkovem borznem se- 0 10- ta c- ■i borcav H. *060B fi2-23G. OfiOB £2-855 (eiqvin«l[> <»«■ S4. Ouattans CMMO , -n-Mi m jp TBigfBicB o« m-aaz 1)'’^ 'v. ,n| »-S. «MM Marltosr IVI ZU-4C0. OBE B».4SO Is I Stanku porasel in sicer iz 97,9 na 98,2 in se na tem nivoju zadržal vse do petka, skupnega prometa vseh štirih dni pa je bilo za 14731 lotov, od tega največ v petek (8496 lotov). Po obveznici RSL 8 so investitorji 23. 12. povpraševali po tečaju 83,0, vendar do sklenitve poslov ni prišlo, saj je imetniki niso bili pripravljeni prodati po tečajih, nižjih od 85,0, V petek je ponudba ostala na istem nivoju, povpraševanja pa tokrat ni bilo. Uvrščena kotacija U - obveznice Z obveznico Mesto Ljubljana v torek ni bilo sklenjenih poslov, saj sojo bili potencialni investitorji pripravljeni kupiti po tečaju 96,0, imetniki pa so jo želeli prodati po tečaju 100,0, zato do sklenitve poslov ni prišlo, razkorak med ponudbo in povpraševanjem pa se je s tem povečal iz 0,4 na 4,0 odstotne točke. V sredo sta se ponudba in povpraševanje uskladila, tako je bilo za 35 lotov prometa po tečajih od 96,7 do 97,0, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 96,9. V petek je njen enotni tečaj porasel na 97,1, prometa pa je bilo za 277 lotov. 23. 12. so potencialni investitorji povpraševali po obveznici Mesto Ljubljana z izkoriščeno davčno olajšavo, pripravljeni so jo bili kupiti po tečaju 88,0 (za 3,0 odstotne točke nižji tečaj, kot je bil tečaj zadnjega sklenjenega posla), vendar ponudbe te obveznice ni bilo. Prosti trg - obveznice z obveznico Gorenje so bili 22. 12. sklenjeni aplikacijski posli s 46 loti po nespremenjenem tečaju 101,0. V Četrtek se je po tej obveznici sicer povpraševalo po tečaju 100,6, vendar ni bilo ponudbe le-te. V petek so bili ponovno sklenjeni aplikacijski posli, tokrat s 24 loti po tečaju 101,0. Obveznico Lek 2 so 21. 12. imetniki ponujali po tečaju 99,8, vendar v tem primeru ni bilo povpraševanja', zadnji sklenjeni posli 15, 12, pa so bili po tečaju 99,5. V četrtek sta se ponudba in povpraševanje uskladila prav pri tečaju 99,8, prometa pa je bilo za 110 lotov. V petek je bilo za 30 lotov prometa, tečaj pa je ostal nespremenjen. Po obveznici Lesnina so investitorji 21. 12. povpraševali, pripravljeni so jo bili kupiti po tečaju 1.0 (zadnji sklenjen posel je bil 14. 12, po tečaju 4,5), vendar ni bilo ponudbe teh obveznic. 21. 12. je enotni tečaj obveznice Občina Laško porasel za 0,6 odstotne točke na 69,7, ko je bilo za 242 lotov prometa, v četrtek pa na 69,8 pri 38 lotih prometa. V petek so bili prijavljeni aplikacijski posti s 7 loti po tečaju 69,5, Enotni tečaj obveznice Občina Šmarje je 21.12. porasel za 1,1 odstotno točko na 74,0, ko je bilo za 6 lotov prometa, naslednja dva dni pa so bili sklenjeni aplikacijski posli skupno z 20 loti po tečaju 75,0 (-1-1,0 odstotno točko). Enotni tečaj obveznice občine Zagorje je 21.12, padel za 1,0 odstotno točko in tako pristal na 58,9, ko je bilo za 80 lotov prometa. V četrtek do sklenitve poslov ni prišlo, soj sta se ponudba in povpraševanje razhajala za celih 6,0 odstotnih točk, po tej obveznici se je namreč povpraševalo po tečajih 53,0, ponujalo pa po 59,0. V petek je njen enotni tečaj ponovno padel, tokrat na 58,5, prometa pa je bilo za 102 lota. Za 0,7 odstotne točke tia 101,2 je 22. 12. padel enotni tečaj obveznice PTT Celje, ko je bilo za 101 lot prometa, posamezni posli pa so bili sklenjeni po tečajih od 101, do 101,5. Tudi naslednjega dne je njen tečaj padel, tokrat na 100,7 in se na tem nivoju zadržal še v petek, skupno pa je bilo 29 lotov prometa. Enotni tečaj obveznice PTT Nova gorica je 21. 12. porasel iz 106,9 na 107,2, ko je bilo za 72 lotov prometa. naslednjega dne pa na 107,3 pri 54 lotih prometa. V četrtek pa se tudi pri tej obveznici ponudba in povpraševanje nista uskladila, čeprav so jo bili investitorji priprav- ljeni kupiti po rahlo zvišanem tečaju 107,4, pa je imetniki niso bili pripravljeni prodati pod tečajem 108,0. V petek je njen enotni tečaj porasel na 107,7, prometa pa je bilo za 364 lotov. Tudi enotni teiij obveznice PTT Ljubljana je 21, 12. porasel in sicer za kar 0,9 odstotne točke iz 106,4 na 107,3 pri prometu 20 lotov, vendar je naslednjega dne padel na 107,0 in se na tem nivoju zadržal tudi v petek, skupno pa je bilo za 91 lotov prometa. 23, 12. je enotni tečaj obveznice Rogaška 1 porasel za 0,5 odstotne točke iz 87,5 na 88,0, prometa pa je bilo za 20 lotov. V petek je bil z 1 lotom prijavljen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju, Z obveznico Rogaška 2 so bili 22, 12, sklenjeni aplikacijski posli s 16 loti po stabilnem tečaju 30,0, Prosti trg - delnice v tem tednu je enotni tečaj delnice Dadas nihal. Tako je 21, 12, padel iz 170961 na 168759, ko je bilo za 483 lotov prometa, naslednjega dne pa porasel na 169461 pri 299 lotib prometa. V Četrtek je enotni tečaj te delnice ponovno padel, tokrat na 168260, ko je bilo za 256 lotov prometa, v ponedeljek pa porasel na 169571 pri 300 lotih prometa. Z redno delnico Fin medi a so bili 22. 12. sklenjeni aplikacijski posli z 22 loti, njen enotni tečaj je padel iz 89500 na 88550, v četrtek rahlo porasel na 88567, ko je bilo za 18 lotov prometa, v petek pa na 89500 pri 200 lotih prometa, Z redno delnico Hipotekarne banke Brežice se je v tem tednu trgovalo šele v petek, njen enotni tečaj je padel iz 3700 na 3406, prometa pa je bilo za 121 lotov. Enotni tečaj prednostne delnice Hipotekarne banke Brežice je 21. 12, poskočil iz 3535 na 3797, ko je bilo za 350 lotov prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli s 150 loti po tečaju 3700, v petek pa z 2 lotoma po tečaju 3600. 21. 12. je enotni tečaj prednostne delnice KBT porasel iz 31986 na 32184, ko je bilo za 272 lotov prometa, naslednjega dne pa na 32455 pri 22 lotih prometa. V četrtek je enotni tečaj te delnice padel na 32217, ko je bilo za 95 lotov prometa, v petek pa padel na 31700 pri 10 lotih aplikacijskih poslov. V zadnjih 14 dneh se je stabiliziral enotni tečaj delnice LEK. Tako je tudi 22. 12. znašal 12000, prometa pa je bilo za 540 lotov. Naslednjega dne sta se ponudba in povpraševanje pri tem vrednostnem papirju razhajala za 600,00 tolarjev, saj je bilo povpraševanje po njem po tečaju 11700, ponudba pa po 12300. V petek so ponudniki znižali tečaj na 12000, povpraševanje po tej delnici pa je bilo po tečaju 11000. Že v ponedeljek je kazalo, da se trend naraščanja pri delnici MK Kdo bo koga in kako? v soboto, dne 2?. H. 1993, bo IS. uri je Stranka krščanskih demokratov občine Gor. Radgona v hotelu Radin v Radencih pripravila okroglo mizo na temo Slovenski nacionalni program in verska vzgoja. Nanjo smo bili povabljeni tudi ravnatelji (razen dveh ostalih ni bito) in učitelji osnovnih in srednjih šol. Zato smo nekaj kritičnih misli na vse skupaj, o čemer je tekel pogovor. Ob priznanih gostih z religioznega področja: dr. Janez GRIL - gl. urednik časopisa Družina, dr. Rudi Koncilija - vodja nadškofijskega referata za izobraževanje odrasiih in dr. Angelca Žirovnik -prof. Pedagoške fakultete v Ljubljani, Človek-ate-ist, kamor sebe prištevam, sem pričakoval, da bom zvedet marsikaj. Kaj torej menijo o moralni vzgoji v šoli, kakšne so želje vodilnih cerkvenih dostojanstvenikov o verski vzgoji, ki naj bi po njihovem mnenju nadomestila ali pa »dopolnila« predmet moralne vzgoje. Članov SKD je bilo na okrogli mizi kar precej, tudi duhovniki od blizu in daleč so prišli, manjkal je le poslanec g. Kocuvan, ni pa manjkal svetnik g. Hrastelj. Pozdravni nagovor je imel nekdanji premier občine Gor. Radgona g. Tropenauer, tu pa je bil tudi Župan mesta g. Vogrinčič. Nekaj nas, učiteljev, večina nestrankarsko opredaljenih, smo torej lahko prisostvovali nasvetom, kako vzgajati otroke, pa tudi starše, ki so vedno manj vzgojeni, saj ne vzgajajo svojih lastnih otrok. V šoli, po mnenju SKD, manjka osnove našega kulturnega izročila, t.j. pojmovanja oz- poznavanja osnov krščanstva oz-religije nasploh, Sami še ne vedo najbolje, kako in kaj bi radi s svojim bodočim predmetom verske vzgoje, morda le-to, da ga bodo poskusno začeli vpeljevati v učni načrt OŠ po letu 19^, Trenutno (to je bilo peto tovrstno srečanje Širom po Sloveniji) prepričujejo ljudi po naši siromašno vzgojeni deželi, kako je verska vzgoja potrebna, ne samo v šoli otrokom, temveč tudi odraslim. Po mnenju g. Grila, bi morali biti verniki bolj aktivni, kritični in odgovarjati na »napade« ateistov, ki peljejo po njegovem pot nazaj, v čase, ko je bila cerkev zatirana, ne pa naprej. Ponovno smo poslušali zgodovinske podatke o maltretiranju cerkve in verouka, hkrati pa tudi nerazumevanje vlade, g. ministra Gabra in ostale ateistične somišljenike, ki si jih je zbral okrog sebe po mnenju g. Žirovnikove. Občutek sem imel, kot da razgledana trojka hoče prikazati neki strah pred nevero, kateri pa je vse prej kot potreben, saj človeku, ki veruje, nihče tega danes ne želi in tudi noče preprečiti. In kdo danes ne veruje? Prav vsi: sam recimo v, boljši jutri in zato še ni potrebno, da sem vernik, ki je predan cerkvi in službi božji. Župnik iz Ptuja je povdaril, da je npr. moralna vzgoja v šolah ptujske okolice na »psu«, zato bo potrebno tamkaj premisliti o tem in s tem apeliram Morda ste pozabili na svoje besede, ko ste razpravljali o trudu učiteljev (predvsem pa o svojem), da bi otroke tudi vzgajali in ite samo učili, pa ste bili s strani stanovske kolegice zavrnjeni češ, da učni programi tega žal ne omogočajo. Če je »naša dežela siromašno vzgojena« ste k temu s svojim vzgojnim delom prav gotovo prispevali tudi vi sami. Da se le ne bo tudi na Kapeli ponovila situacija iz Ptuja, kjer je »moralna vzgoja na psu«. »Župnik iz Ptuja« niti slučajno ni župnik iz Ptuja, zato vaš »apel na učitelje moralne vzgoje« nima pravega naslovnika. Sicer pa domneva, daje nekdo župnik, sodi za gostilniško omizje, ne pa v časopis. Trditev, da SKD še ne ve najbolje, kako in kaj bi rada s svojim bodočim predmetom verske vzgoje. Je pod vsakim nivojem, pa čeprav Je zapisana z vaše strani, g. Macuh. Najprej, to ni predmet neke stranke, ker program zanj oblikuje posebna podkomisija pri Slovenski Škofovski konferenci, popolnoma jasno pa je tudi, kakšen Je namen predmeta. Naši stranki je pač uspelo ugledne goste pripeljati v naš kanec in tako vsem, ki jim ni vseeno, kakšna bo prihodnost mladih omogočiti, da o tem izvejo Še kaj novega. Očitno pa je, g. Macuh, da pri sebi vseh stvari še niste postavili na pravo mesto, saj ste se tudi na goste enkrat obrnili kot na člane SKD. Vaše »nakladanje« o tem, kdo danes veruje in v kaj, Je kapitalna neumnost, nevredna intelektualca. Celo stari, »ideološko pobarvan« leksikon Cankarjeve založbe daje boljšo razlago vere, kot Je vaša. Tudi v Radencih ste bili ponosni na svoje poznavanje vere (omenjali ste cela svojo diplomo s tega področja in sodelovanje s škofijo), ne ločite pa niti deset zapovedi od sedem zakramentov. Tako prisotnih niste prepričali, da tudi kot »človek-ate-ist« že zdaj svojim učencem nudite objektivno razlago religij in vloge krščanstva. R Mlad duhovnik s svojo »čredo« je bi! g. prodekan in radgonski župnik Andrej Zrim z delom radgonske mladinske veroučne skupine. Čeprav sam nisem sedel v zadnji vrsti prt vratih, da bi tako kot vi imel točen pregled nad dogajanjem v dvorani (ali pa nad vernimi učitelji in njihovim »vedenjem«?), ob njihovem prihodu in odhodu nisem zasledil nobenega zgralanja (zgraiall ste se ver- jetno vi in vaši »somišljeniki«). V stranki ob določanja termina okrogle mize pač nismo mogli upoštevati, da bodo imeli nekateri, ki jih obravnavana tematika zanima, sočasno tudi druge obveznosti. Sicer pa bi tudi vi lahko pripeljali svojo »čredo« učencev, ki so morali javno izraziti svojo vero. Ne vem, kateri »predstavniki SKD in pripadniki Cerkve« (Cerkev se v pomenu, kot ga uporabljate, piše z veliko začetnico) so predčasno zapustili dvo- »AtDBiii razlogi« prav gotovo niso bili enaki, kol pri vašem stanovskem kolega, ki se Je v nasprotju z »nekaterimi učitelji, ki so ostali in sti nisem mogel zapisati. molili« kar preveč na hitro »pobral« iz dvorane (seveda dopuščam možnost, da Je tudi on v Času Drugače pa je bilo lepo prisostvovati razgovoru, molitve imel druge obveznosti). Po vaše so ti uči teki je bil zelo zanimiv. Večina prisotnih je nemo IJi »končno tudi ljudje«. Ta cinična pripomba spremljala (razen trenutnih aplavzov ob kritikah go- Jasno kaže, da smo vsi verni za vas še vedno drugo-s tov na trenutno stanje glede religije, verouka itd.) razredni ljudje. na učitelje moralne vzgoje v irezZ s tem, č« pa Slučajna ne vedo, kako in kaj, naj se obrnejo na g. duhovnika, katerega imena si žal zaradi nerazločno- krajše debate, kot da bi prisostvovala sveti maši, mladi duhovnik, kateri pa je pripeljal na zanimivo predavanje skupino mladih, je ie na začetku zamudil, odšel pa na čelu svoje »črede« tudi precej pred koncem na veliko zgražanje prisotnih somišljenikov. Kaže, da je imel pomembnejše opravke od poslušanja teme, za katero se bori Cerkev, on sam pa je Sicer pa ste pred slabimi tremi meseci v Večeru zapisali, da si v Šolah ne želite duhovnikov. Iz tega stavka je torej popolnoma jasen vaš odnos do vsega, kar vsaj malo diši po veri (pa ne v boljši jutri). 1 l. Š o l r SREČNO IN USPEŠNO r ;i NOVO LETO r 3 j T Creditanstalt - Nova banka d.d. I 1 m. I ■ Založba ponovno spreminja , . . Kes Je, da imajo vsake oči svojega malarja, predstavnik le-te. ampak vaš pogled Je vseeno preveč enobarven, da Konec je povezan s samim začetkom, saj je o objektivnosti in v uvodu g. Koncilija povabil vse prisotne k molitvi, začne posiavjjati katere cilj in namen sem preslišat, saj sem tudi sam ampak vaš pogled Je . .h' [urarrrjlr iv vprašanje, kaj danes sploh še pomeni kultura?). j' ENOTA Murska Sobota •J. ■ I J v trend padanja. To se je nato 21. 12. tudi potrdilo s ponovnim padcem tečaja, tokrat iz 3933 na 3731, ko je bilo za 650 lotov prometa. Padec je zabeležila ta delnica tudi v sredo, ko je njen enotni tečaj pristal na 3490 pri 100 lotih prometa, prav tako pa tudi v četrtek (3400) pri 200 lotih prometa in petek (3200), prometa pa je bilo za 4 lote. Enotni tečaj delnice NIKA je v tem tednu nihal. Tako je 21. 12. padel iz 85747 na 83569 pri 95 lotih prometa, v sredo pa porasel na 83960, ko je bilo za 892 lotov prometa. V četrtek je njen enotni tečaj ponovno padel, tokrat na 83405, ko je bilo za 436 lotov prometa, v petek pa porasel na 84783 pri 839 lotih prometa. Tudi enotni tečaj delnice Pro-banke je v tem tednu nihal. Tako je 21. 12. padel iz 21430 na 20108, ko je bilo za 843 lotov prometa, naslednjega dne pa porasel na 21427 pri 3922 lotih prometa. V Četrtek je njen enotni tečaj padel za več kot 9 odstotkov in pristal na 19309, ko je bilo za 3184 lotov prometa, vendar je v petek porasel na 21042 pri 6720 lotih prometa. 21. 12. je enotni tečaj prednostne delnice Rogaške padel iz 2600 na 2450, ko je bilo za 200 lotov prometa, v petek pa porasel na 2579 pri 570 lotih prometa. Delnica Salus se je 21. 12. zadržala na 6400, prometa pa je bilo za 62 lotov. Enotni tečaj redne delnice SKB je 21. 12. sicer porasel iz 25343 na 25500, ko je bilo za 400 lotov prometa, vendar je naslednjega dne padel na 25270 (122 lotov aplikacij,-, skih poslov), v Četrtek pa na 25087 pri 544 lotih prometa,^- ; Tončka Božinovič Če boste torej želeli poučevati krščansko etiko. Jo boste morali najprej poznati. Takrat tudi ne boste sledil nekaterim predstavnikom SKD in pripadnikom cerkve, kateri so iz neznanih razlogov pred- __________________________ črisrio zapustili prostore. Kljub temu so nekateri zaskrbljeni za usodo svojega delovnega mesta, na učitelji ostali in molili. Zakaj pa ne?! Kdo pa jim to vprašanje Kdo bo koga in kako pa si boste lahko lahko prepreči? Končno smo vsi ljudje, pa čeprav odgovorili kar sami. smo slednji vedno bolj na slabem glasu! IVAN KAJDIČ Gornja Radgona in da ne pozabim! Pogovor je tekel tudi o komuni- cirartju in to preko^ Časopisja in revij. Vse, katerim sem se zopet zdel preveč odkrit in neposreden, naj se drže nasveta dr. Grila, kateri je omenil, da moramo biti kritični, pri tem pa ne smemo pozabiti na kulture. Prosim za kulturne odgovore brez grozilnih pisem. Hvala! BOJAN MACUH Drobtinci 21 69253 Apače Kritično o pismu g. Macuha Okrogla miza, ki smo Jo Krščanski demokrati in naš poslanec r Državnem zboru g. Kocuvan Jože/ pripravili na temo Kaj ima Cerkev povedati o nacionalnem programa vzgoje in izobraževanja Je pokazala, da je v Kongresni dvorani hotela Radin sedela množica nekritičnih ljudi in eden zelo kriti- Še enkrat zaščitimo prekmursko gibanico v Vestniku sem z zanimanjem prebral sestavek Bernarde B. Peček Zaščitimo prekmursko gibanico. Dodam naj, da se v celoti strinjam z njenim pisanjem. Rad bi pa povedat nekaj o gibanici, ki je resnično, kot je napisala, ena najbogatejših jedi v tem delu Slovenije. Jaz ne bom rekel, da je to Prekmurska ati Prleška gibanica, kajti niti ne poznam njene razlike. Povedal bom le, kake »GISANCE« ne gibanice-,tako smo jim rekli v okolici Negove, kjer sem jih prvič jedel, je delala moja mati, ki pa je bila sicer Primorka. Te veščine se je naučila pri Strmšekovih pri Benediktu, kjer je služila po prvi svetovni vojni. čen, namrei g. Bojan Macuh iz Apač, učitelj pred- čen, namivč g. Bojan Macuh tz Apač, učitelj pred- Mnogi sploh ne vedo kaj pomeni beseda GIBA, iz meta Etika in morala na OS^ Kapela. Takšna Je katere je izpeljanka gibanice. Giba je stari izraz za namreč njegova ugotovitev v pismu, ki gaje objavil plast, v tem primeru testa. Dobra gibanica ie morata Večer 8. 12. 1993 pod naslovom Kdo bo koga in -kako. Ker sem pa bil na omerijenl okrogli mizi tudi sam prisoten, bi želel dodati nekaj k »odkniosii In imeti 9 gib, tako so pri nas pravili. Kot je znano, je med vsako gibo natrošeno malo sira (skute) in bogat neposrednosti«, ki veje iz pisma. Ravnateljev in učiteljev je bilo prisotnih res katastrofalno malo in če so ta večer izvedeli manj, kot so pričakovati, so krivi tudi sami. Od vseh prisotnih se je oglašal namreč samo g. Macuh. Mogoče pa se komu izmed njih ni zdelo vredno oglasiti, ko pa so okrog njih sedeli »samo« duhovniki, mladina in člani SKD oz »čreda« (prosto po g. Macuhu), ki Je »nemo spremljala dogajanje kot pri sveti maši« (g. Macuh, verjetna ne veste, da maše Že dolgo niso neme; mogoče so bile take v času, ko ste sami imeli ■ Željo po materialnih pridobitvah). O sami vsebini večera govorite precej posmehljivo, posebej še, kar se tiče same vzgoje v šoli. namaz kisle smetane. Rozin prej toliko niso poznali, zato jih v gibanicah ni bilo. Testo je moralo biti čim tanjše, tem slajše so bile gibanice. Da so te bolj sočne, so jih poleg smetane namazali še z domačim raztopljenim maslom. Za mazanje so vedno uporabljali perutnice kake večje pernate Hvali, to je bil nekak čopič. Gotovo ni treba posebej poudarjati, da so jih pekli v pravi krušni peči, ki je morala biti zakurjena, ogreta, z dvema snopoma bukovega veja, hoste. Moramo pa reči, da so gibanice pekli le ob največjih dogodkih. To pa so bili: mlatitev, košnja, trgatev, dnevu mrtvih in seveda na gostijah in včasih tudi ob sedminah, ki so jih prirejali večji posestniki. LUDVIK KRAMBERGER stran 20 vestnik, 30. decembra 1993 r/e reportaža I Vestnikova akcija: Kupovali in prodajali smo kondome (fOlaj gumije^) Kot lizanje sladoleda skozi steklo? Če stojite v vrsti pred blagajno v kakšni trgovini in na vprašanje trgovke (*ca); »Še kaj?« povprašate, ali imajo kondome oziroma p« domače ,olaj gumije’, je to dokaj nenavadno. Morda so kje tudi izjeme. Kljub vsemu pa lahko rečemo, da je to tako imenovana tabu tema, o kateri se nam je nerodno pogovarjati na javnih mestih, če slučajno niste v kakšni veseli družbi, kjer med vami ni prevelikih starostnih razlik. Kaže, da s« ob lej besedi nekoliko zardevali celo sestavljale! Slovarja slovenskega knjižnega jezika, saj so le na kratko zapisali, d> je kondom tanka gumijasta prevleka za moški spolni ud. V Giottovem slovaiju tujk pa piše, da je to varovalo, ščitnik (po angleškem zdravniku iz IS. stoletja Contonu). V naši akciji pa kondomov nismo le kupovali, ampak tudi prodajali. Bilo je dokaj zanimivo. Cene so kar visoke, saj je potrebno spustiti v avtomat 2-krat po 10 šilingov, v škatlici pa sta le 2 kondoma. Po našem ,inSpekcijskem’ ogledu v nekaj Torej nič. Stopili smo Se v bistro Štrk in najprej nago- 3 Prodaja po pošti se ni najbolje obnesla Vse skupaj se je začelo 2 oglasom v Vestniku, v katerem smo reklamirali možnost nakupa kondomov po pošti, in to po akcijskih cenah do konca novembra (v kompletih po 5, 10 in 30 kosov). Naročila je bilo treba poslati na naslov na- šega uredništva po šifro »AIDS«, Že drugi ali tretji dan po po tem oglasu se je v naročniški službi oglasila mlajša ženska. ki bi kar takoj kupila kondome. če niso dražji kot v trgovinah, Rečeno ji je bilo, da so cene zagotove nižje in naj pusti naslov, da bo prišel gospod iz Ljubljane in ji naročeno poslal po pošti. Ker tega ni hotela storiti, je prva .kupčija’ splavala po vodi. Kmalu nato je prišlo prvo in potem še drugo naročilo po pošti. Nekdo nam je napisal: •• program zdravstveega zavarovanja, le kondomi niso zastonj. Nekaj škatlic kondomov smo kupili tudi na oddelku s časopisi in trafiko v trgovinah Šoping (treba je bilo prositi) in v Sajonari v Murski Soboti (prost pristop). Kupili bi jih tudi v blagovnici Potrošnik, a so jih imeli zložene nekje bolj spodaj v predalu in raje nismo tvegali, da bi se nam kdo preveč posmehoval. Prvo spoznanje: ponekod si lahko škatlice s kondomi kar vzameš in plačaš, drugje jih moraš prositi, to je manj prijetno, ker tega še nismo vajeni. Vsaj večina ne. V službenem kovčku, kamor smo zložili vse škatlice z .blagom’, je bila nazadnje videti dokaj pestra ponudba za akcijo. lokalih so se trgovine in le- fct -* 'fe. •« Al, I varjali natakarico. Češ to imajo ' I zdaj povsod v gostinskih ioka-I lih za svoje goste. Odvrnila je, ' I da bo vprašala šefinjo. Kasneje I sta nas obe .dražili’, da vza-' i meta, če pokažem(o), kako se [ to uporablja. Še bolj zabavno j je bilo pri mizi, kamor nas je povabil znanec. Ko smo odprli । kovček in jim ponujali, naj si vsak kupi vsaj po eno škatlico, | saj tako ugodne prodaje ni nik- f jer, so se nasmihali in reki’' marsikaSno hudomušno. Naen- 1 1 ' r 1 I V Murski Soboti in okolici je sodeloval v Vestnik«vi akciji tudi honorarni napovedovalec na Murskem valu Boris Jalšo-vec iz Gornje Radgone, ki je bil pri nagovarjanju .strank’ zelo prepričljiv. (Fotografija; J. G.) krat pa presenečenje: »Kaj pa takšnih nimate, da igrajo?« je vprašalo dekle, kije bila z njimi. To pa je bila Šola z nas. Menda so res tudi takšne škatlice s kondomi, da lepo zaid gra. ko jih odpreš. Obljubim smo, da bomo kdaj drugič pn- skrbeli tudi takšne. Znanec p2 je nazadnje eno .neglasbeno ; škatlico le kupil, Potem sm« vsi skupaj šli ven. Tega dne smo se ustavili Še v gostišču Tropicano na Srednji »V Vefiniku sem videl oglas, da rudi vi naročale in pošiljate kondome, zalo bi vas prosil, da mi jih pošljele po pošli- Plačam po povzetju. Naročam 15 kosov.« Kasneje smo tega naročnika obiskali kar na domu, vendar naslova ne bomo izdali, ker bi se mu nekateri preveč posmehovali in najbrž bi ga starši ošteli, čeprav je fant star že čez 20 let in je Se samski. Povedal nam je, da je že nekajkrat nameraval kupiti kondome, pa ga je bilo vedno sram prositi. Enkrat so ga v Beltincih celo potegnili za nos, saj je bil ravno 1. april. Tako kondomov doslej še ni uporabljal, želi pa jih imeti, saj bo varnejši Če bi bilo lo pred 60 leti... ' S kovčkom smo se najpej sprehajali po Gornji Radgoni. Naša prva ,žrtev’ je bi! moški srednjih let, ki pa je le zamah- ' nil z roko, češ da tega ne potrebuje. Skupina mlajših fantov pa se je le nasmihala in nobe-neden ni upal reči nič. Pogum-nejSi je bil prileten možak, ki je dokaj resno dejal; iiTo bi morali imeti le pred 60 leti! Potem se mi ne bi bilo treba tako hitro poročiti, in to z lertsko, ki je postala pravi hudič. Mladim prodajte, zanje še ni prepozno in pred aidsom bodo varnejši.« karna zaprle, tako da nismo utegnili zvedeti še kaj več. Morda bi lahko kje dobili tudi ženske kondome, ki jih pri nas Se ni. Mogoče jih imajo v kakšnih specializiranih prodajalnah (,sex shopih’). Si Srečo smo poskusili tudi pri ■ pred aidsom in ne bo se mu rniajSi ženski. Najprej je čudno J treba bati, da bi prehitro in nenačrtno postal očka. V lekarni Še preden sni o se podali na pot. smo se oglasili v lekarni v Murski Soboti, kjer smo se oskrbeli z .akcijskim blagom’ in dobili tudi nekaj osnovnih ;. informacij. Magistra GIZELA ŠIFTAR, šefinja lekarne, nam je povedala, da imajo za kon-done iste dobavitelje kot za zdravila. Trenutno imajo v zalogi samo kondome znamke Akuel, ki so uvoženi iz ZDA. in sramežljivo pogledala, nato j pa odvrnila, da si to moramo priskrbeti moški. Ker s prodajo nismo imeli sreče, smo jo poskusili pri na- kupovanju. Vstopili snro V Emonin Market in pogledovali, če bomo kje na polici med kozmetičnimi izdelki zagledali tudi kondome. Ker jih očitno ni bilo, smo povprašali eno od trgovk, ki je ravno tam nekaj zlagala. Če nimajo kondomov. »Imamo, imamo, tam pri Svojčas so imeli v glavnem le blagajni so.« Risove suhe kondome, ki sojih In res jih je bilo kar veliko. uporabljali tudi paraplegiki za Zdaj je bilo skoraj nerodno nastavljanje vrečk. Ker je v lekarni skoraj vedno veliko strank, je ljudem najbrž ne- nam (avtorju zapisa), ampak poti nazaj ni bilo. Kupili smo eno škatlico, bili so izdelani na rodno stati v vrsti in prositi Češkem, in potem smo naredili kondome. Lahko pa bi sicer celo še fotografski posnetek. izrazili željo in stopili v pose- Mlajša trgovka (na fotografiji) ben kotiček, ki smo ga uredili nam je mirno dejala, da je bo- ža intimne pogovore, vendar je Ije imeti to, kot da se zgodi kaj takih strank zelo malo. Kljub neprijetnega. Kondome imajo vsemu prodajo tedensko od 30 skoraj ves čas v zalogi, prodajo do 40 Škatlic s kondomi. Kupujejo jih mlajši in starejši. Nekateri rečejo kar .olaj gumi’ ali pa samo .gumi’. Tudi po mnenju magistre Šiftarjeve bi bilo dobro, če bi kje nastavili avtomat za kon-dome, jrodobno kot so za cigarete. Zenskih pa zaenkrat Še pa jih kar precej. Kupujejo jih mlajši in starejši, moški in žen- nimajo, ker jih ni na našem Ker nikjer ne piše, kako dolgi so kondomi (nekateri so se bali, da so prekratki ali pa predolgi), smo enega odvili in izmerili: 17 centimetrov. To je menda poenotena dolžina večine izdelovalcev, in to dolžino je določila bruseljska komisija za norme. Na Japonskem pa so kondomi dolgi le 14 centimetrov. (Fotografija: N. J.) 1 J smo pogledovali, kot da bi hoteli kaj kupiti, v resnici pa nas je le zanimalo, kako je s tistimi... Končno nam jih je uspelo zagledati skoraj skrite v prodajnem pultu. To je bilo za našo radovovednost dovolj, saj so bile škatlice takšne kot v večini drugih trgovin, kjer i i Službeni kovček, napolnjen $ kondomi, ki smo jih potem ponujali po terenu. (Fotografija: N. J.) nasvetov - Kondome moramo shra-^cvati na »hlad nem, suhem ia senčnem prostor«. - Z njimi moramo ravnati pazljivo, da jih ne preluknjamo. - Nariifcaiti si jih je potrebno pred vsakim dotikom mošlEga in Ženskega spolnega organa. S prsti pridržimo Vib kondmsa in ga med odvijanjem navlečemo na otrdeli spolni ud. Zgoraj pustimo dovolj prostora za semensko tekočino. Parimo, da vrh ni napolnjen z zrakom. - Po izlivu semendc moramo kondom zelo pazljivo .sneti’ s spolnega ada. da ne nji pult, kjer so jih res imeli, in to uvožene iz Nemčije (znamke Magic). Če bi prišli teden dni prej, bi dobili škatlico s tremi kosi za okrog 120 tolarjev, nova cena pa je bila 185,00 SIT. Za naslednje nakupovalno mesto smo izbrali b1a- govnico Vesna. Pričakovali smo, da bomo našli kondome na oddelku s kozmetiko in galanterijskim blagom. Kar dolgo smo ,stikali’ za njimi. Zdaj pa spet prodaja! Pred blagovnico so stali trije mlajši moški (ati fantje). Ko smo jih ogovorili, da imamo nekaj zelo nujnega zanje in odprli kovček, so se začeli skoraj v en glas krohotati. Mi pa kar resno naprej: »To vendar ni šala. Gre za akcijsko prodajo. Tako poceni tega ne boste mogli kupiti nikjer. Škatlica je samo po 100 tolarjev. Lahko se prepričate in pogledate v blagovnici...« Naposled se je pogumnejSi med njimi le oglasil: »To je tako, kot če bi lizal sladoled skozi steklo. Ne potrebujem tega, kaj mi bo.« . Spet so se vsi smejali. In ker smo še naprej vztrajali, se je eden le ,omehčal’ in kupil. Da bo vsaj videl, kaj je pravzaprav to, Malo dalje smo nagovarjali moškega srednjih let, pa je odvrnil: »Bodite takšni kot jaZ- Imejte samo Ženo radi, pa tega ne potreb uje te.G pride do .izlitja’. 1 - Po uporabi ga je treba ske. Pri njih se s strankami o tem ne pogovarjajo. Vsak si j novogž-jih vzame, kolikor želi, plača in zavTeči is prihodnjič vzeti Kondonu tadi za ženske Če vetjamete ali ne, se je poleg moškega kondoma pojavila tudi njegova ženska različica, ki so jo .odkrili’ v Veliki Britaniji že pred približno petimi leti. 'Pričakovati je bilo, da bodo ženski kondomi letos na voljo tudi pri nas, a kaže, da se je nekje zataknilo. Ali pa jih morda kje že imajo, V Pomurju ni skoraj nihče še mti slišal zanje. izdelek so poimenovali femidom. To je tanek in mehak tulce iz poli ur etan a in je dvakrat močnejši od lateksa, ukaterega so izdelani moški kondomi. Na zgornjem .koncu ima notranji obroč, ki V nožnici.,sede’ za sramno kost in se tako ,Wčfvsti’; na spodnjem koncu pa je zunanji obroček, ki se med spolnim odide. Tako je tudi prav. ■v I Ženski kondom i ------ -- - femidoti*' ~ ima dva obročka. ,1 I Bistrici, kjer so se najprej vsi If .zajebavali' in posmehoval (eden je rekel, da bi rajši upor rabil gumi od kolesa), potem । pa so nam kovček skoraj izpraznili. Ko se je opogumil eden, so mu drugi kar slediL Še najbolj radovedni so bih fantje iz Odranec. Delali so se sicer, da kupujejo le za šalo, vendar je vprašanje, če je bilo res tako. ' Za sina, da ne bo prehitro j babica v M. Soboti smo imeli ,pro- dajno akcijo’ najprej v bifeja v okolici tehnične baze AMZ^ Slovenije. Morda ne boste verjeli, ampak zgodilo se je to, da । je mama kupila škatlico kondc-' mov sinu. Češ da ne bo prehitre । babica, Dober recept, ali ne? | Nazadnje pa smo se postavil' v soboškem parku v nepO' . sredni bližini gradu. Kovček j smo dali kar spredaj na pokro* | avtomobila in vabili mirrio-1 idočc, naj pogledajo in kupijo- I Prvi je bil moški, ki je le za- j mahnil z roko, da ere k zdrav- > niku in Šel dalje. Zenska sred-, njih let pa se je ustavila in do-, kaj vneto poslušala, kako je stvar potrebna in koristna. KUj, pila bi, pa ni imela denarja, nit’ iOO tolarjev. Pa smo ji dali ^a-stonj. Bila je zelo vesela.' Končno smo pričakali še mlajS’ i par, ki se je lepo držal za roke Kot nalašč za našo akcijo!* res sta se ustavila, gledali* ’ = odločila za nakup. On potem zaupal, da jih je doslt, kupil največkrat v drogerij’ v Murski Soboti, in to takrat, ko drugih kupcev ni bilo notri. Ona pa je dejala, da so kondomi boljši kot kontracepcijske tablete, po katerih se rediš in odnosom .prileže’ ob sramne ustnice. Vstaviti ga je možno Takšne, Id tudi igrajo Iz dveh Radgon smo se odpravili v Ljutomer. Prva postaja je bila Kolonialova samo-strežna trgovina Market. V košarico smo dali le manjšo škatlo s čajem in se odpravili V samopostrežni trgovini k blagajni, da bi blagajničarko Krempl jih niso imeli, povedali presenetili, vsaj tako smo pripaše nam, da jih lahko kupimo čakovali, z vprašanjem. Če imajo tudi kondome. Pa nam je In v Avstriji? Zanimalo nas je tudi, kako je možno priti do kondomov tržišču. Dobijo pa se diafragme v avstrijski Radgoni, zato smo za kratek čas skočili še tja. za kontracepcijo, ki jih prodajajo tudi v leKanu, čeprav bi jih morali dati vsaki ženski zastonj v ginekološki ambulanti. Kontracepcija je v Sloveniji namreč brezplačna, vključena v enoten trgovini pri avtomatih skoraj v vseh gostinskih lokalih. In to drži dokaj mirno pokazala na bliž- kadarkoli, in sicer tako, da stisnete notranji obroč in ga potisnete čim globlje v nožnico. S prstom potem sežete v kondom in notranji obroč potisnete za sramno kost. Zunanji obroč ostane zunaj nožnice. Po končanem spolnem odnosu je treba zunanji del zavrteti, da seipe ne izteče, in ga previdno izvleči. Izkušnje parov, ki so femidom preizkusile, kažejo, da ga večina sprejema brez težav in da ne zmanjšuje spolnega užitka ne ženski in ne moškemu. Laboratorijsko testiranje pa je pokazalo, da femidom popolnoma varuje pi d zanositvijo in okužbami, vključno z virusom aidsa (; dili po reviji Zdravje) dili po reviji te lahko boli glava. j In kaj mislita o naši akciji. smo I resno bili še radovedni. On je odgovoril, da to ne bi smela biti nobena tabu tema- ampak vsakdanja stvar v življe- nju. Ali ni tako? EŽOJ JARčj , I I '/estnik, 30. decembra 1993 stran 21 1 J SESTAVIL MARKO NAPAST EVROPSKA KRALJEVINA NEPROFE-SIONALEC IZDELOVALEC KOPU eiBLUSKI SAM05KRU NILEC MADŽARSKI KNJIŽEVNIK (GVULA) KRILO RIMSKE LEGIJE SLAVKO PREGL vestnik I i 11 J) I-; I' KELTSKI BARD DELAVEC, KI OPRAVLJA SERVIS IVAN KRISTAN VODJA UPORA RIMSKIH SUŽNJEV 13 V L “5*1 I I 1 I I I I I I I magradka kriUnka T DEL ROKE ALI NOGE OTOK V MARIANIH SEVERNO OD GUAMA TONOVSKA LESTVICA GOST NA SVATBI GRUDI PRAMP, KOVNICA STANOVANJSKI PROSTORI NRADUI-VEC, ŽMIKAVT t l' f 36 25 MESTO VSELI RUSUl J 1^- 1 I .* • r 1 . i ''rSi MANJŠE PLOVILO SLOVITI FINSKI TEKAČ IME DVEH DRŽAV V ZDA VARNOSTNI EKSPLOZIV ZA RUDNIKE SLABA, NEZAŽELENA LASTNOST 42 27 8 SLOVAN-5KI NAROD IZMETAČ NABOJEV PRI LOVSKI PUŠKI 31 UŽITNA GOBA TRGOVINA Z MEDOM 4J NIKOV KRATICA BIVŠE ČEŠKOSLOVAŠKE TRDA TEAVA 6 34 or. ITALUAN-SKO IME ZA OTOK 'jarem BOD. SLOV. PISATELJ (U5K0ŠKA PBIHCESAI EDEN OD TITANOV, PRAOČE GR BOGOV NEKOJEVA (SIBOTA) 11 DR2AW 10 41 ZNAMKA iRAČUNAL- 1 t 17 l REDKO MOŠKO IME lAKAGRAM: 9 tu) SRBSKO MESTECE OB REKI MORAVICI BROM METER fe' ŽENSKA. KI ŽIVI V AZILU MINUS AM. FILM IGRALEC 0'NEAL 37 29 DRŽAVNA BLAGAJNA UPORABA ELEKTRONIKE V LETALIH GL. MESTO AFRIŠKE DRŽAVE NIGER POMOČ I PODPORA, KRISPEVEK DENARJU ČRKI GL MESTO 21 3 IPAAVOI _________ JAPONSKI DRŽAVNIK IHIROBUMI) IGRALKA BASINGER VOJESLAV MOLE I 1 44 1 I I 12 BRITANSKI OTOK V OTOČJU LEEWARD 1300 km BOLGA AZIJSKA reka SENU VESLAČ V KANUJU SOPROGA 23 NOBELU 5 HOTENO PRIKRITO IZRAŽENA MISEL 30 b f M. TRETJA POTENCA mviLA NEKDANJI CIMOSOV AVTOMOBIL POKROVITEU KRIŽANKE ZAUPEN SODELAVEC POLICIJE SKLEPNI DEL SKLADBE DEL ROKE 'MED KO-MOLCEM IN ZAPESTJEM "hrvaška RAFINERI-JANAfTE VEZNIK ______32 RIM. ŠTE-VILO 551 JAZ ILAlIHSKOl 19 16 40 U^TTECFiAL EEl^CT SUROVINA ZA KIPE 18 NAGRADNA KRIŽANKA REKA V AFRIŠKI DRŽAVI GABON VELIKA NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA 24 Geslo Vpišite v nagradni kupon in ga na dopisnici pošljite na naslov: PODJETJE ZA INFORMIRANJE. Slovenska 41. 69000 Murska Sobota. Rešitve pošljite najpozneje do 4. januarja 1994. Nagradni kupon: Pravilne rešitve bomo nagraditi. 1. NAGRADA blago v vrednosti 50.000,00 SIT 2. NAGRADA blago v vrednosti 25.000,00 SIT 3. NAGRADA blago v vrednosti 10.000,00 SIT 4, DO 10. NAGRADA blago v vrednosti 2.000,00 SIT Lendava Promet in delavnice d.o.o. SREČNO 1994! I stran 22 vestnik, 30. decembra 1993 vestnik c »EM AL« Storitveno in trgovsko podjetie Tišina d.o.o., Tišina 3/e 69251 TiŠINA, v 0692tč-733 Telefon: 069/44.733 Poslovna enota veleprodaja moloprodojo Sielonc KuiiTiicc 2 69000 Mtifsko Sobola v 069/3blOO Lastniki in delavci storitveno-trgovskega podjetja EMAL, ki ima svoje prostore vele- in drobnoprodaje v Murski Soboti, v ulici Štefana Kuzmiča 2, se vsem strankam zahvaljujejo za zaupanje v letu 1993. S svojimi storitvami se priporočamo tudi v letu 1994. Vsem, se posebej našim strankam, želimo vesele božične praznike In uspehov polno 1994. leto. Stranke obveščamo, da imamo v zalogi vse rezervne dele, potrebne za generalna popravila traktorjev IMT, iz uvoza pa tudi vse dele za motorje Perkins. V naši prodajalni so vedno na voljo rezervni deli za stroje Creina, Dubrava in po ugodnih cenah tudi traidorske gume. SPLOSNO GRADBENO PODJETJE gradbenik p. o. LENDAVA SGP Gradbenik, p. o., Lendava, Kranjčeva 6, objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta JAVNI OGLAS za zbiranje ponudb za prodajo zemljišča skupaj z obstoječimi objekti na Kolodvorski ulici v Lendavi, vpisanega v zemljiškoknjižni vložek št. 2425 k.o. Lendava, parcela št. 6294/1 stavba 794 neplodno zemljišče 15427 Ponudniki so lahko pravne in fizične osebe. Nepremičnine so naprodaj po načelu videno-kupljeno. Prometni davek s stroški prepisa nepremičnine plača kupec. Pisna ponudba mora vsebovati: - ime in naslov ponudnika - ceno - plačilne pogoje Pravne osebe morajo priložiti ponudbi izpisek iz registra podjetij. Fizične osebe morajo priložiti potrdilo o slovenskem državljanstvu. Ogled nepremičnin je možen po dogovoru. Ponudbo je treba oddati v 8 dneh od dneva objave v zaprtih ovojnicah z oznako »Ne odpiraj - javni razpis« na naslov SGP Gradbenik, Kranjčeva 6, 69220 Lendava. Izbran bo najugodnejši ponudnik. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo. KMETIJSKA ZADRUGA DOBROVNIK, z.o.o. Dobrovnik 255 tel. 069/79007, 79286 Vsem članom zadruge in poslovnim partnerjem se priporočajo tudi v letu 94. Želijo vam prijetne praznike ter sreče in veselja v prihajajočem letu! Trgovina KOLMANIČ KROG, Murska ulica 14 tel.: 32-564 uvoz IZ ITALIJE: lA PRAVO ZIMSKO DOŽIVETJE MODNE PLETENINE Beltinci: izdelki vrhunskih kreacij - poiščite jih v njihovi trgovini in tako postanite tudi VI član B- Cluba • t 1 Ih&j Vsem, ki nam zaupate, želimo srečno in zdravo novo leti^ r25-LETNA TRADICIJA parna pekarna LUDVIK VRATARIC ČERNELAVCI, Travniška 5 telefon: 069/23 309 I 1 I I?I>S LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA Občinski odbor MURSKA SOBOTA Želi vsem občanom in občankam Pomurja srečno in uspešno novo leto 19941 • vse za gospodinjstvo • jedilni servisi • kristal • nerjaveča posoda • darila za odrasle in otroke Pri nas dobite vse, kar potrebujete vsak dan! 15% novoletni popust za okna in vrata do 15. januarja 1994. Srečno in zadovoljno novo leto! Zahvaljujemo se cenjenim kupcem za zaupanje v preteklem letu. 3 Vsem želimo veliko sreče v novem letu 1994 in se priporočamo z dobrim vsakdanjim kruhom! i J I L25. -LETNA TRADICIJA P' E |l i' h i I I, Prijateljem, partnerjem, potrošnikom prav prijetne, prijaznosti polne praznike. Pa prisrčen pozdrav! I: ? ! PETROL I I f ¥ Slovenska naftna družba f I ji I I vestnik. 30. decembra 1993 stran 2 33 (' i Vabljeni vsi, ki si želite dobre hrane in prijetnega počitka! I • Za sobote in nedelje priporočamo rezervacije po telefonu 42026. Želimo Vam srečno novo leto! vestnik s sodobno tehniko - s strojnim rezanjem hitro in kakovostno I C i; t 1! I J I « I I ! t I, J I. 1 Ri izoliramo zidove vaše hiše, kleti in gospodarskih poslopij pred vlago. Svetovanje in računalniške storitve Kocljeva 7 »- — J«.' 69000 MURSKA SOBOTA Si K s Tel. & telefaks: 069/31 610 Računalnik 486 že za 169.390,00 in vključuje: • puKesor 486Sl,C—50 Mhi, LB • delovni spomin 4 Mb • ohišje A'!' B3by ali mini Towcr • disketno enoto 3,5", 1,44 MB • trdi disk 250MB p lO Strokovno hidroizoliramo terasaste strehe - z domačim in uvoženim izolacijskim materi-alcm. Naredimo zunanjo in notranjo toplotno izolacijo objektov. Kakovostne 'I Vsem našim strankam in bratcem Vestnika želimo srečno novo leto! • monitor 14" color, 1024 x 768, 0,28 mm 1-R • SVGA 5l2kB, 1024 x 768 • krmilnik A l (UTE) BUS HD/FDl) + i/0 • tipkovnico z našim Črkopisom Gradbene izolacije HACK, F" dani «8tw »KS bn^ b 4«*^ 9« totovbukem j^ačUtt ali a rl ir^ aalMp«aa 3 dbrub arcas A > 69223 Dobrovnik 244, telJtelefaks: (069) 79166 Moten iMiluip «• p«DjtK» « 4 K BMMtecevI NOVO - VIDEOIGRE ZA STARE IN MLADE SEGA - 16 BIT ARCADE - 16 BIT SEGA MASTER SVSTEM GENIUS IQ-1000 2 igralni palici daljinsko upravljanje + slušalke CENA: že od 8,325S1T Cene so brez prometnega davka. na Pica iz krušne peči je edina prava t pica! y Vsem našim gostom že- Uma vefika sreče v letu L 1994! GrtstihiajnŽET.A iii l\ AMit ItAGOLA - LOVSKI IKMl CANKOVA. LLT - HRANILNICA IN POSOJILNICA MURSKA SOBOTA, d.d. Murska Sobota, Slovenska 43 telefon/telefaks: 069/31-160 Razpisuje prosto delovno mesto za opravljanje FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA DELA Iščemo kandidata(-ko) i. najmanj srednješolsko izobrazbo. Prednost ima kandidat(-ka) s prakso pri teh delih, in ki zna delati z računalnikom. Prijave s kratkim opisom delovnih izkušenj pošljite do 15. januarja 1994, na naslov: LLT - Hranilnica in posojilnica Murska Sobota, d.d. Murska Sobota, Slovenska 43. & SATEX BARVNI TV GORENJE najnoveiši modeli - MOVP - MOVO - NOmiRO: ekran 51: gotovina - 45.988 SIT »Hrti-12M65 DEM c O’ 'vj (D B O O. t ekran 5§! gotovina - 57.988 SIT obroki - 12x79 DEM Prodaja na položnice. Dostava 'na dom ! Pohitite - količine omejene ! Glavni trg 17, Maribor, Tel,;0G2/226-1 77 Obvestilo o novi obliki zasebne iniciative v zobozdravstvu. Podjetje v zasebni lasti Marjana Mertuka iz Veržeja začne delati 1. januarja 1994. milili. Kuffl, ZB 'O t« ESC ve ^Aes O o o Eurodentes center d.O.O. Kotnika cesifi 105 . ■ ■■ 't 1 i i X’ H PROTETIČN1 ______LABO^TORIJ l! ' 1 ■■ Imamo lastan univerzalni protetični laboratorij, vrhunsko opremljen, ki ponuja za potrebe ordinacije in poslovnih partnerjev celoten program zobnoprotetičnih izdelkov. II I stran 24 vestnik, 30. decembra 1993 vestnik (n HAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana d.O.O. I ■ ^VSl,KIBODO ČANG-ŠLANG IN DRUGE IZDELKE KUPOVALI ODHll DO 24. li 'MSODELUJEJO v"* JAVNEM ŽREBANJU 24. DECEMBRA. ali na 1. nagrada: 1.000.000,00 SIT 061/216-766! 2. nagroda: 400.000,00 SIT 0 061/217-690 0 061/215-476 3. nograda: 200.000,00 SIT 4. nogrado: 100.000,00 SIT 5. nagrada: 90.000,00 SIT 6. nagrada: 70.000,00 SIT 7. nagrada: 50.0000,00 SIT 8. nagrada: 40.000,00 SIT 9. nagrado: 30.000,00 SIT 10. nagrado; 20.000,00 SIT Javna razglasitev nagrajencev bo na DŽIRLO MEGA ŽURKI. SLOVENCI SE NE PUSTIJO PREVARATI - ONI SO IZBRALI SVOJEGA ŠAMPIONA MED ČAJI: ČANG-ŠLANG - ČAJ ZA HUJŠANJE 400.000 SLOVENCEV PIJE ČAJ ČANG-ŠLANG. ČANG SLANO — shujševalni žaj z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem. Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je ČANG-ŠLANG, Čaj za zmanjševanje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja ČANG-ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladka in gibčno. Čaj ČANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. ČANG-ŠLANG so nekoč pili bogati Kitajci S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so Čutili kot en sam jx)žirek. Škatlica ČANG-ŠLANGA ima 40 vrečk čaja, ki so jamstvo za dosego želj ene telesne teže. Po pitju čaja v želodcu ne Čutite nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, Čaj s tradicijo več kot 1,700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vse težave bodo minile. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Enak učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici ČANG-ŠLANGA pred spanjem. PREPARAT PROTI SIVIM LASEM GIGIRICCI REVOLUCIONARNI DOSEŽEK KEMIČNE INDUSTRIJE V BOJU XA OHRANITEV MLADOSTI Losion, ki skladno z naravnim dkJusom sivim lasem vrača prvotno naravno barvo in sijaj. Gigiricci je blaga, brezbarvna razstopina za utiranje v lasišče. Postopno in neopazno spodbuja vnovično nastajanje pigmenta. Gigiricci je primeren za vse vrste las. Spodbuja rast, odstranjuje prhljaj in preprečuje odpadanje. Gigiricci je znanstveno preskušen. V steklenički je 155 ml. 1. teden 2, teden 3. teden 4. teden cena: 2.199,00 + PTT-stroški MINI SESALNIK - mali strah za umazaniio! oo s''* NOVOLETNA CENA cena: 899,00 4. pTT-stroŠki DŽIRLOGUARD - USTNIK ZA TRAJNO UPORABO! Odstrani do 97 odstotkov nikotina cena: 999,00 -t- PTT-stroški < 1/ v - KNJIŽNA MINILUČKA I ELEKTRIČNA ZOBNA KRTAČKA, namenjena vsej družini. VALI - MALI VARILNIK POLIVINILA cena: 799,00 ■+■ PtT-stroški CINDY - brivnik xa ženske PARNI MINILIKALNIK - LIKANJE NA OBEŠALNIKU I f Os cenm sa OO J I + riT-st roški cena: 2.199,00 -r P rt -stroški ,1 J ffj J MA M tl o e 4) w + cena: 799,00 + PTT-stroški v ceno niso vračunani PTT stroški! NAROČILNICA Ime in priimek: Ulica in st.: . .. Kraj in poštna št,: NAROČAM: ■ KOSOV KOSOV KOSOV □ IZDELKE LAHKO NAROČITE NA; p.p. 45, Ljubljana 061/217-690, « 061/215-476 ali po o 061/216*766, TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH ir 1 I r T vestnik, 30. decembra 1993 stran u I' 3 I televizijski spored od 31. decembra do 6. januarja ■ I i z UJ > o in > I < Z UJ > o co > < ■Z. UJ > o in > < —J z UJ > o |PH Siail iir' Kla '*’ g e k ^3 '■ŽJž ■ii ri»pwii z SSSig s":-oš s I I I I os 8 O-Ss|^ •a, « , 3«- - a Olt o.RgVm „■= liHsP So-Sk R tKas č; 5 O 3 s r. £S85SSEgsiO, S22§na^!2^^E|| I . ti! I m < cc in > > (O X < ‘N O < I S 9i s R S, rsolClStn . a I o I šl I '<-'5:3 I .jalliBSB IfflBft Blas laiBfii!« g I *i sS" > = R p I K S lili SA,.P^-S iS?sj!8i-iafi :tl3Š1glli| |1|i| P. oc 8 8 ass^l^šžl^; 2««i^5š’!25 8 :lpi07. B8i Hlllliull < in a: < »N O a: Pi I U’' s s VMŠi v ;=- S X š’h'SišiWii 1^ š5| ...»ilSiBsB;! tš;’ (n ffiH g .R 8 I s > < > iiiiH I« Bisii nsli J. I 1 2:;^“ g £ £SggS8 Has^a I- ' I H I a I H I I R I h I I gg S i £ 7; , I So “s o^asg^^^o al^i777-s7 -:i! RH Bs-" irili!}! X 191=101 •hipiiBifiapjB iMSS I tiBitefi aSHKil I fisfiK 8 O 8 |sg'^gs «23^- ■• I I I > < in X X IB s ^3 lisi 8 < (n CL < »N Q < s 2 K I 3 1 i-ia tq s fP 8 R liiSi I U^?5s2!j^=1 1-"? E:2« t: > Sf K - •■o s »>Bi» a šsuilsmjgiiliiU cc 5 pFitpW? d=Wi«3« 2?St'5S88?.*s!2 !1ILM7^:Ž£7 S I > O < tn X < »N O “^.■S 3 5 >č“ *t > X I 2 -!S _ . J 3 ? s ' 2'3< in > < > (E U ca ^E* Ul □ i111’11 !|l II 6 u p. > . I > c O' ffi afUTlili??? 221 : S ilii a is s F S X > I v" "a ffl!l S-' Ifl s ^gVggsg e g <0 i ® I 5 7l7777ž «1 lisl-lill 4sl<|j5i5 o iSi iSilBj I iitt rf!K ■SBI I iH Is^ldhlOll I P'vlil -as u o .*! na 12 II S L 27 •S" ■S iiHi I oiaffiS iS« < z UJ > o M > < z Ul > o in > gg-gS St- I 2 i?; =1 < M 7-ri 'S«-^:a|t ,2 ■iS£* 2r" .= n . m 7l|tpf« 01; ite .E°122ecg-SS o7i-E 21«’ 7Š"1 3 !! s 2 2° > KpOii Sitffli 8^ m o <0 tA '. s a o B c« O X CZ) > < > S < tn cc < ■N O ;-i a 6 R X 2 hR2 S 17.' ŽBM Iš-a > R R R "■d jns 3® «;5 o « . aruz s« « 00-*^^ ss vs ca a J 3 i S'^ 2 ?^.s o Ž = 2»«^ S. t-i e £7 tib I s: - n n . ■= ? I s .2 s §J^a s'g-5 R ■aasfs' Q -a o sl-"'" o E £ E e; «> 3 :O C ■n > O S O o O o T) v> « u E v aO v eR O ,T> n •»“ V) O L fe 3 _ 5 C s 4) V —' •— tl r* , .a* V I . O ■< ( ' 2 •- ; I E oa V« s o 5-5 e S fli (A O tl E <0 "v . , , ... ■■ Jv <1 Sl .— fa^ , M ki 13 V c 5C Al d) d, < in X >N O « g tn 'C ea E Q Al I N» Db S 3^r:ž s ilBi iiin ■illSSi =s=..i p H'2 I feOliili 7777 ll asU^ ■ , ,7^1,7S:§ s n > a s s s^a ' o 22 H > = 0 X X co > < > >5 iBfia :"*‘;Mg ■Kfiffi?« sl O' 0Q 3, > 7s g =3 ' -"J a,-5S l_ _ ^ ... *-L H s ■ .S" F 0=10 v ”• ilw i'i®! im s v s « i g £ 0 X <0 s °g!2g S. X BiiS5»2| «SS flSi* IMg □, ■;l ga ?Sl77 J I stran 26 vestnik, 30. decembra 1993 I-O-4. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL, (069) 32322, FAX (069) 33001 A. NOVAKA 4, M, SOBOTA J aAnunuci BiBTEMi KARAT NEMEC § ERVIS MAAJAN KUpJ^a 67; TeL; 069/23-007 Izdelujemo in montiramo rolete in žaluzije telefon {061)722645 mobitel 0609 616170 SATELITSKI SISTEMI PACE in LASAT že od 400 DEM naprej. Brezplačna ■norrtaža, tudi na obroke. AMF, d.o.o., tel.; 70 021. SAT SISTEMI TRGOVINA IH SERVIS TRAJBAR 40-099 motorna vozila O Company 69000 MURSKA SOBOTA, VeSiiCa 4e telefon 069/23 507, fax: 23 507 OD 13. do IS. JANUARJA brezplačni pregledi. Sprejemamo rezervacije. LADO 1300 S. letnik 1986. registrirano do aprila 1994, nujno prodam Fujs, Kapelska cesta 41, Radenci. m4317 JUGO Koral 45, letnik 1990. prodani. Tel : 46 376. mlSŽl LADO ISOO SL prodam. Pordašinci 20. ml919 ZASTAVO 101, starejši letnik, dobro ohranjeno, lahko tudi za rezervne dele, zelo poceni ptodam. Ižakovci 136. 011924 OPEL KADET 1,3, letnik 1986, prevoženih S4.000 km, prodam. Tel 55 164 m 1929 FIAT 124, starejši letnik, zelo ugodno prodam. Trdi in mehki tervol, 3-, 4-, 5-in 10cm. prodam. Tel : 33 003 m 1933 OPEL VECTHO 2,0 1 GLS, lelnik 1989. prodam. Tel : 45 331. ml934 ICB. letnik 1987.'na sprednji pogon, teleskopska roka, odpiralna žlica, pa-letne vilice ter alfo IS, letnik 1988. in golf dizel, letnik 1986. prodam. Tel,; 57 193. ml 830 GOLF JGL G, letnik 1984, karamboli-ran. prodam. Žižki 119. tel.: 70 779. ml 834 OSEBNI AVTO MAZDA MX 3 prodam. Geza Gombos, Petišovci. Lendavska 12a. tel.; 75 143. mle RENAULT S GTB PRIMA. letnik 1990. kovinske barve, prodam. Ogled v Moravskih Toplicah, Dolga ulica 62. m 1939 1800 OGLASOV, aviomobilske novosti, humor, križanke - v KOMERC OGLASNIKU. Časopis dobite v vseh kioskih za 50 SIT. mrč SREČNO VAM ŽELI TRADE d.o.o. 69000 Murska Sobota, Sivtata Jtouruuia J 7, 32^^230 » PRODAJA * » MONTAŽA SERVIS 'TELEFONSKIH NAPRAV < delovnJ čot: *,.CX) do 16 I [ V SPOMIN 31. decembra je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in brat Geza Benko iz Gorice Žalost, bolečina in praznina ostajajo. Hvala vsem, ki se ga Z dobro mislijo v srcu spominjate, postojite ob njegovem grobu, - -- ■ w , /v* KAd feA mu prižigate sveče in prinašate cvetje. V SPOMIN S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečili si znal, pred usodo neizprosno nemočen si ostal -41 ti nisi umrl, li samo spis, ko bomo umrli mi, takrat boš umrl tudi ti. ZAHVALA Ob smrti mojega življenjskega sopotnika Ivana Debelaka iz M. Sobote 2, januarja mineva žalostno leto od smrti nafega dragega Andreja Škrabana iz Murske Sobote Vsem, ki se z dobro mislijo ustavljate ob njegovem grobu, prižigate svečke in prinašate cvetje - iskrena hvala. V tihi žalosti - vsi ajegovi I ZAHVALA 10. decembra nas je v 71. letu tiho in za vedno zapustila draga žena. mama, stara mama, taš^a in sestra Angela Sever roj, Kučan, iz Bankovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in v dobrodelne namene. Hvala tudi sinovim sodelavcem iz podjetja Mlinopek. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 88, letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek Koloman Horvat iz Panovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam bili v težkih trenutkih v pomoč, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala duhovniku g. Balažiču za pogrebni obred in pevcem iz Ratkovec za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi 7^ -v. ZAHVALA V 87, letu starosti je končala Življenjsko pot Veronika Horvat roj. Kuhar, iz Nemčavec 2c Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence in Šopke. Hvala dr. Serugovi za zdravniško pomoč in osebju intenzivne nege internega oddelka. Iskrena hvala družini Bajalo za vso pomoč, g. duhovniku pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Kje si oče nai, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas. ZAHVALA V 74. letu nas je za vedno zapustil naS dragi mož, oče, dedek in pradedek za Vsi njeni Štefan Bertalanic iz Večeslavec V tihi žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in za svete maSe, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za svečan pogrebni obred z mašo in pevcem za odpete žalostinke. Vsem že enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Emilija, sinovi Franc ter Jože in Štefan z družinama se zahvaljujem vsem mojim dobrim prijateljem in znancem, ki so mi v najtežjih trenutkih stali ob strani in mi ponudili toplo dlan ter izraziti sožalje. Hvala vsem, ki so se poklonili njegovemu spominu. Helena Jezernik Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila moeaejia od iivljenja. ZAHVALA Ob boleti izgubi n a Je drage Vide Sušeč roj. Sagadin, iz M. Sobote ,1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in | znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. darovali vence. cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter sočustvovali z nami. Posebna hvala osebju gioekološkcga oddelka soboške bolnišnice, dr. Nadi Savel-Svagelj, patronažni sestri Cvetki Dora, g. župniku za poslovilni obred, pevcem za odpete Žalostinke in g. Bagarijn za besede slovesa. Vsi nje« ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, sina, očeta in dedka b Štefana Kbveša iz Kupšinec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim nekdanjim sodelavcem iz Gozdarstva in podjetja Fazan ter vsem, ki ste nam v najtežjih dneh pomagali, sočustvovali z nami, darovali vence in žopke ter nam izrazili sožalje. Posebej hvala g. župniku za čudovite besede slovesa in pevcem za lepo petje. Lepa hvala tudi osebju intenzivne nege kirurškega oddelka soboške bolnišnice, ki so tistega usodnega dne skušali storiti nemogoče. žalujoča: žena Tončka in sin Dean z druiinci k vjtSr tp J a ■« f' Zamrin je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bita močnejSa od življenja. ZAHVALA V 64. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek ■EB Jož^Zver iz Bratonec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in v dobrodelne namene ter z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se osebju dializnega oddelka soboške bolnišnice, posebno Se dr. Francu štivanu in dr. Štefanu Horvatu za dolgoletni in požrtvovalni trud. Žalujoči Vsi njegovi v naših srcih vedno ie živita, zato nas pot vodi tja, kjer vidva spita, lam skupaj smo v nemi bolečini, a z nami so lepi in žalostni spomini. V SPOMIN 15. decembra je minilo petnajst let, odkar smo izgubili dragega ato. in S. januarja bo preteklo žalostno leto, odkar smo izgubili ljubljeno mamo Ludvika in Marijo Rakuša iz Sp. Šžavnice Boleči in nepozabni so ti dnevi. Hvala vsakemu, ki z dobro mislijo postoji ob njunem preranem grobu. Njuni najdragi Vsi pjegovi ■I f NI Janko Halb-Capone bo z novim od Toplaka podedovanim mandatom v belih nogavicah ob spremljavi soboških lovskih rogistov kmalu vkorakal v slovenski parlament. Ponovil bo znamenite Peterletove besede: »Lov se pričenja* in predlagal ustanovitev parlamentarne komisije so spodnje perilo. Halb bo skušal prek te komisije uveljaviti kriterij za strankarsko pripadnost, ki so ga pred volitvami izdelali srbski socialisti. V njihovem navodilu je stalo, naj pripadniki stranke ne nosijo belih nogavic in spodnjic znamke aldny. Halb nosi oboje. »Ni čudno, da so na soboškem radiju letos tolikokrat vrteli Sveto noč. Pojav se imenuje »transferna postkommu-stična nevroza«, njegova značilnost pa je v tem, da se nekaj skuša nadoknaditi za nazaj,« je izjavit dr. Jože Magdič - Jung (gesetle). Potem ko sta Benurda Balažič Peček-Vitica in Nataša Juh-nov-Fotografovna na potovanju po rodnih krajih ugledali c ' I * - . L I ! i/.. .11 J/ ►II pojav na fotografiji, sta sklenili, da bosta vedno ljubili in se oklepali vsega, kar zrasle na domači zemlji. V imenu te domače krvi in zemlje PrezidiJ poziva pojavove tvorce, naj se javijo. ker si zaslužijo nagrado za domovinske zasluge. Izumitelj prleške^svinje Ludvig Bratušu-A »run, pomočnik Mirka Preloga-Sberlocka pri vodenju Prlekov v ptujsko suž-nost, je na nedavni tiskovni konferenci predstavil lastnosti prašiče vanetas *Iudovica*: »V prekmurskem loncu se njeno meso takoj spremeni v *do-dole-i, na Ptuju pa v zlato.* Ker je soboški predsednik občinske skupščine Andrej Ge-lenčer-Broter, katerega politično geslo je »nikoli ne reci ne!«, pozorno poslušal poročila o ruskih volitvah in je slišal, da' so komunisti in nacionalisti isti, je slovenski nacionaj socialni zvezi lahkega srca dovolil zborovanje v soboški občinski dvorani. Zdaj zmedeni Gerenčer še vedno ne razume, zakaj so ga njegovi nekdanji zaradi tega napadli. »Saj so vendar oboji na -isti!« sesskaKONJ Vsak četrtek Vestnik Radgonsid mehurčki Izteka sc leto 1993. RadgonCai^ vmes malo ^delničar Radenskff'in zupa^bčine Radenci; p Kletar (škod^jla ga ni več!) in jaz. Radgon- . - Jožefu Kocuii^u - < postane župan ska klepetulja, smo se vsak teden oglašati na fcbčine Sveti Jurij občinskem svetu tej zelo,brani zadnji strani Vestnika, Marši- ^novem!) ne bodo sami Kocuvani; koga v tej naši radgonski srenji smo »okrcali«^ ' ' ' " ' ’ malo okarali, tudi ^hvalili, predvsem jaSK-^ v rodno Prekmurje in si izboljša besedni za-sem zelo dobra po'srcu. Ja, opozarjali smo na klad; nepravilnosti, ki se dogajajo v moji ljubi Rad- š - Alojzu Vogrinčiču - da se čim prej vrne - Mihi VodenitaB - da se sam obrije in da goni, vesela sem bila srečanj s pametmmi ješi vse firme s sejmom vred; ljudmi (teh je v občini kar nekaj!), žalostna - poslankam in poslancem - skupni ples in sem, če poslušam posameznike, ki ne znajo športno srečanje v nogometu (ne pljuvanju) in drugega kot pljuvati okoli sebe. Pa jiostimo Jepo slovo od tsga mandata; i* preteklost. Danes, ko to pišem, je tako lep - sedanji vladi - pokončno držo do volitev dan (vse je belo), zato bom na aran z Rad- in: delajte za občane; i ! gonskimi mehurčki zlila samo dobre,stvari in _ !- predsednikom sUank - .fcaliziranje ob- dobre želje. Mnogo želja.,. in poslance sem ljub iz leta 90 in 92 ter|)amctne obljube v letu slišala po radiu, po TV, po časopisih, po naši 94; interni TV, kjer so se na koncu vsi cedili kot zaposlenin - dafcbdržijo delo in pred-med in se prepričevali, da se »oni« ne kregajo vsem dobre plače; med sabo, ampak da je sedaj čas, da lahko vsi - brezposdk^-'- želim, da bo tudi nam govorijo. Strinjam se, da ni samo ene resnice, zasijalo sonce in da se bo tudi za nas našlo ampak takih »blesarij« pa ne poslušam rada. Torej pustimo Žalostno leto 93 (sem na delo; . . - upokojencem - dobre pokojnine in da borzi!) in se posvetimo prihajajočemu letu pridejo redno vsak mesec; 1994, ki bo po moji zdravi ženski pameti zelo " . . . . .. . , , - otrokom - vse dobro in lepo v vrtcih, razburljivo in razgibano (saj veste; lastninje- šolah in predvsem doma v krogu družin, nje, denacionalizacija, nove občine in volitve “ . . . ........ - - Drugo leto je leto družine in zato naj bo to - končno!). Znanim Radgončanom in okoli- leto lepo, srečno, mirno, brez prepirov in... čanom namenjam naslednje iskrene želje: - Andreju Hrastelju - da vrne dolgove in postane župan občine Negova (če bol); - Feriju Horvatu - da postane najmočnejši obračunavanj. Na nova srečanja v mehurčkih v letu 1994 Vaša vdana, spoštljiva in družinska Radgonska klepetulja I Cene sadja 1 in zelenjave ■ Tržnica Osrednja ! M. Sobota Ijabljanska : Jabolka Mandarine Pomaranče Limone Banane Hruške Krompir Solata Zelje če^la česen Korenje Paprika Jajca Orehova jedrca 60.00 150.00 150.00 120.00 150.00 100.00 35.00 200.00 40.00 50.00 300.00 100.00 200.00 13.00 1000.00 tržnica 55.00 ' 120.00 i 150.00 60.00 130.00 100.00 35.00 160.00 40.00 60.00 260.00 30.00 150.00 13.00 600.00 TOTI in TOTA iz Lotmerka Še zadnjič letos piševa te vrstice in misli nama preveč uhajajo na silvestrsko noč, ko utegne biti veselo tudi na skupni veselici na Glavnem trgu v LotmerkL Upava, da ne bo preveč zasneženo in mrzlo. In kaj si bodo po vsej verjetnosti zaželeli v novem letu nekateri naši občani, prijatelji in morda tudi zavezniki? G. Prelog, župan: Da bi vsaj gornje radgonska, če že ne tudi ormoška občina sprejela ponujeno roko za sklenitev dogo- Na videz majhen, a za Ljudsko univerzo M. Sobota velik korak Prenovljena učilnica Minulo sredo smo dobili tudi povabilo Ljudske univerze Murska Sobota, naj se udeležimo kratke slovesnosti ob odprtju prenovljene učilnice. Ali ta dogodek sploh ,pokriti’, se nam je porajalo vprašanje. Vseeno smo se udeležili napovedane otvoritve in prav je bilo tako. Tudi na videz majhne pridobitve so za nekatere velike. niča IS-a BRIGITA BAVČAR in strokovni sodelavec JOŽE STVARNIK razdelila lepa da- Direktor Ljudske univerze MARJAN ČENAR je med drugim povedal, da jih je k ob- I i I vora o skupnem okraju s sedežem v metropoli Prlekije, in to je seveda Lotmerk. G. Babič, veržejski mlinar; Da ne bi naredili meje na Muri, kajti potem bi izgubil veČ kot polovico strank iz Prekmurja, G. Ferenc, tajnik KS Veržej; Da bi bil tudi Veržej samostojna občina, G. Škrlec, občinski poslanec: Da bi imeli v Lotmerki vsaj mini bolnico, kajti Rakičan je že v Prekmurju, Ga, Tivadar, fotograflnja: Da bi bila cela mestna hiša v Lotmerki njena last. Ga. Pušenjak, ravnateljica Otroškega vrtca Ljutomer: Da bi bilo v glavnem vse tako, kot si zamisli. G. Slaviček, uradni razkriški župnik: Da bi bilo spet vse po starem, kajti sicer mu bodo odšle skoraj vse ovčice. Ga. Mlinarič; Da bi se odpadne vode iz lotmerSke kanalizacije spremenile v vino. G. Graj, dopisnik iz ljutomerske občine: Da bi Bistrice priključili k Prlekiji, da bi potem lahko tudi on po prleško nazdravljal. Lendavski pereči Meni, pišočemu kmetu, je v tem zimskem času vseeno, ali je koledarski praznik na delavnik ali na nedeljo, saj zdaj, ko polje počiva, nimam, kaj početi, pa je tako zame vsak dan - praznik. Se pa hudujejo tisti, ko so (Se) zaposleni, kajti letošnji božič je bil v soboto, ki je tako in tako dela prost dan; dan samostojnosti pa je »padel* na nedeljo, torej na Gospodov dan, zato naši delavci v teh zadnjih dveh dneh niso imeli dodatnega dopusta. In če pogledamo, kako bo z novoletnimi prazniki, ugotovimo, da bo za naše delavce enaka nerodnost: novo leto bo v soboto, v nedeljo bomo malo počivali, v ponedeljek pa je spet nov delovni dan. Se je res moralo ravno letos zgoditi, da so božično- novoletni prazniki na dan običajnih praznikov - v soboto in nedeljo? Kako pa kaže v,novem letu? Sosed Štefan je prišel k meni in me prosil, naj ob obisku v uredništvu Vestnika v njegovem imenu protestiram, ker so fantje in dekleta v koledarju za prihodnje leto za 26. december zapisali: dan samostojnosti in god sv, Štefana, prvega mučenca, To pa po njegovem ni dobro tudi za njihova dva novinarja; filozofa Štefana in nefilozofa Štefana, kajti čez leto dni bodo vsi »častiti«, medtem ko so se letos izgovorili, da je paČ ta god ukinjen. PiSteku sem nalil »kupico žganice«, in ko jo je izpraznil, je menil, da je v družbi dobra kaj popiti. Nisem mu odgovoril, le mislil sem si; pil bi že. plačal pa ne! Se boste najbrž tudi vi, dragi in izkušeni bralci, strinjali, da so stiskači dobri pivci! V letu, ki je pred nami, ne bo veliko »svetkov« na delovne dni. Prvi bo v torek, 8. februarja, ko se bomo spomnili našega doktorja in pesnika Franceta Prešerna, ki je bil tudi dober pivec, zato bo tedaj vsekakor treba zvrniti kak kozarček. Tudi zato, ker bomo zaradi njega imeli praznik takoj v začetku tedna ali pa še več; mnogi bodo imeli podaljšan »vikend« - praznik tudi v ponedeljek. Zahvala gre tudi »gospodi Jezuši KristuSi«, ki nam prinaša dela prost dan na veliki ponedeljek, 4. aprila. Ker bomo prihodnje leto menda bolje delali, si bomo izborili praznik dela, ki ne bo le na običajen dan - 1. maj, ki je »padel« na nedeljo, ampak bomo »svetili« tudi v ponedeljek, 2. maja. Bog plačaj Jožefu delavcu! V letu 1994 bo »velka meša« v ponedeljek, 15. avgusta. Tako bomo lahko vsi Sli na proSčenje k Mariji pod logom v Turnišče, Dobro je tudi, da bo prihodnji dan reformacije v ponedeljek, 31. oktobra, zato gre prisrčna zahvala reformatorju Martinu Luthru ne le s strani »literanov«, ampak tudi od nas »papincev«. Tudi naši pokojni ne bodo imeli nič proti, ker se jih bomo spomnili v torek, torej na delavnik, 1, novembra. Pa ne le v molitvi, ampak tudi s kozarčkom Vinca, saj so bili tudi mnogi med njimi vinski bratci. Škoda, ker 29. novembra ne praznujemo več, kajti V letu, ki je pred nami, bo v torek. Tedaj bi prav gotovo praznovali že v ponedeljek, 28. novembra, skratka: spet en »vikend paket«. In naposled smo pri prazničnem ponedeljku, 26. decembru 1994, ko bo dan samostojnosti in (kot piše v Vestniko-vem koledarju) god mučenca Štefana. Tedaj pa se Štefani, Štefi, Štejfi, Pišti, PiŠteki... ja ne bodo mogli izgovoriti, da so svetnika črtali iz koledarja in da jim pač zato ni treba dati za pijačo. Vestnikovci so v koledarju »namalali« Se »kuie-slin«, na katerega bo mogoče naložiti alkoholno »prestrašene«, Konja na sliki ni. Bo konj, ki bo vlekel, tisti, ki bo dal za pijačo? Ponavadi je tako! Bog vas živi v novem letu. Spet smo starejši! NACl Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem 46 pujskov, ki so bili stari od 7 do 10 tednov in težki od 15 do 20 kilogramov. . Pujski so stali od 7.000 do 12.000 tolarjev, kupci pa so kupili 32 živali. Sejem v Turnišču je vsak Četrtek ob sedmih, prodajalci pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste. i Učenci begunske Šole v M. Soboti so ob darilih najbrž vsaj za hip pozabili na bolečine, ki jih nosijo v sebi zaradi pregnanstva, izgube svojega doma. (Fotografija: J.G.) novi učilnice, ki so jo zgradili rila. To je bilo zanje vsaj malo že pred 2. svetovno vojno, prisilil predvsem dotrajan strop. Le-ta je začel nevarno pokati in se povešati, zato so morali učilnico zapreti, med obnovo pa zamenjati celotno konstrukcijo. Popravili in obnovili so tudi drugo, kar je bilo potrebno. Tako so znašali stroški kar 580.000,00 tolarjev, to je bila zanje naložba, ki je niso mogli sami plačati. 372.000,00 tolarjev jim je primaknila občina M. Sobota. sreče pred božično-novolet- nimi prazniki. J. G, 120 let tradicije - - r i /D Pomurska banka d.d. L' Vaša domača banka n, )' Menjalniški tečaj Pomurske banke i dne 21, decembra 1993, tečaji veljajo od 22.12. 1993 od 00.00 dalje. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 2S. decembra 1993 od 00,00 dalje. Na slovesnost so povabili tudi učiteljice begunske Sole, ki gostuje v prostorih Ljudske univerze. Ob koncu smo vsi skupaj obiskali Se otroke begunce. saj sta jim podpredsed- Driava Avstrija Fraocija Nemčija Italija Svita ZDA Enota 100 100 100 100 ""100 1 Banka Slovenije 1,084.9225 2,238,4203 7,627.9445 7,7271 8,991,4396 129.9649 Nakup 1,058.0« 1,175,00 7,565,00 7,53 8,705,00 128,30 ' Prodaja 1,085.00 2,240.00 7,685,00 7.78 8,995.00 131.20 J t F Imetnike plačilne kartice ACTIVA, ki jim je kartica prenehala veljati, obveščamo, da jih nova kartica že čaka v enoti, kjer imajo tekoči račun.