MOSČANSKA .žnicu !l3r' A - - -Z/ N glasilo občinskega odbora szdl moste rL. J E leto III. DECEMBER 1962 P osam &l Pošastno, ubijajoče je lahko brnenje strojev, zlohotno, kakrš- . je pred nedavnim obkrožalo J "oveštvo ob kubanski krizi. Ali J le mogoče? Sovraštvo, kri, prete- J Ne bomo odstopali od začrtane pou Pogovor $ predsednikom občine tov. Vladom črnetom grožnje dantov!? dveh blokovskih gi- In pred 17 leti? Ne več vojne, stvarjati hočemo, živeti hoče-1 K L kli0 vsega človeštva! Preprosto, a prav v tej i ^Prostosti veliko je človeško rnri 671^6' Resnično miroljubni na-vsega sveta in družno z nji P.pdi naši jugoslovanski na hP- ved° toliko bolj ceniti živ vsi6 ^l°veka, ki želi ustvarjati ak dan omogočiti boljše pogo vsestransko rast, saj so na on koži kar najbolj občutili ' ahate vojne. Zato je puško za orodje, iz okopov je sto naš človek za stroj, za delov 710 mizo in... nem1'0 veličastno je lahko br-ohv6 ?irojev, mogočno, kakršno s naše ustvarjalne ljudi s^raj dve desetletji! Lahko tea pogostno brnenje prevpije (e?a Lahko prenagljeni trenu-uniči 17 let znoja in napoje ^ himna smrti prevpi- le jfesem življenja? Ne, saj to di P6Sern milijonov delovnih Iju-nar fm0a sveta’ ^ n klešejo naši na,,1 ? Pranit naše nove ustave svni svetlejšo, še bogatejšo ,.„010 !larmonijo: sozvočje dela , ljalc0Ciriega usivarjalca in uprav-, lovn' P ve zani in Qa sli^ de'1 jje 0 tjudstvo vsega sveta. To je , no 2 življenja in življenje ved-. znova in znova zmaguje! OB VSTOPU V NOVO LHTO SMO PROSILI PREDSEDNIKA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA, DA ZA BRALCE MO-SCANSKE SKUPNOSTI ODGOVORI NA NEKAJ VPRAŠANJ. TEJ PROŠNJI SE JE RADE VO- LJE ODZVAL. . 1 |Ky-|j 1 Stopamo v novo leto, ki bo tudi v razvoju občine pomenilo določeno prelomnico, saj se bomo v njem spoprijeli z novimi načrti in problemi. Kaj bo po vašem mnenju označevalo to obdobje? •>V preteklosti smo premalo cenili pomen zborov volivcev. Menim, da se bo moral ljudski odbor pri svojem bodočem delu predvsem opirati na predloge in sugestije zborov volivcev in te pobude bomo morali uporabiti pri izdelavi občinskega programa za leto 1963. V občinskem programu naj bodo torej zbrani programi krajevnih skupnosti. Zato pa bo treba v bodoče zbore volivcev kvalitetnejše pripraviti — tako s strani volivcev kot s strani ljudskih odbornikov oziroma ljudskega odbora. Doseči moramo, da bodo občani na svojih zborih razpravljali o vprašanjih, ki so najbolj življenj- ska in aktualna za njihovo krajevno skupnost. Občinski program bo le tako odraz zahtev in življenjskih potreb naše občine. Tako bo odpadlo tudi vsako nesmotrno in nenačrtno trošenje finančnih sredstev za nepredvidene in nenačrtne potrebe. Sredstva bodo torej že v začetku rezervirana in namensko razdeljena.« Občinski program bo le tako odraz zahtev in življenjskih potreb naše občine. Tako bo odpadlo tudi vsako nesmotrno in nenačrtno trošenje finančnih sredstev za nepredvidene in nenačrtne potre- Statut naj bo odraz naših razmer, potreb in možnosti VKo so UGOTOVILI PRED KRATKIM ODBORNIKI NA UAZ-»RJENI SEJI OBČINSKEGA ODBORA SZDL TER POZVALI IN ANK, ORGANIZACIJE IN USTANOVI! K ORGANIZIRANIM nN poglobljenim razpravam za izdelavo vsebinsko OKREGA STATUTA OBČINE in delovnih organizacij. Vi j'1*10 hntekajo razprave o usta-°bčinskem statutu? ncdv()'miUa'nojs' 80 zadnje čase govori n° tisti sestanki in raz-brave ’ na ltaterih potekajo raz-lePubli«ir0STlut^u nove zvezno in ^r>Skpo„1us*ave ter novega ob-^ka jn statuta. Ker je republi-tedaj /,.;Veznu ustava popolna le ^skim; ic kompletiramo z ob-nih or^Statuti in statuti delov-tne«ibne£1?'\lcij- je še toliko poje- da te statute čim bolje razprave po delovnih organizacijah, teren je prispeval tretjino manj vprašanj, še manj vprašanj pa so načeli v ustanovah in javnih službah. Vprašanja so veči-(Nadaljevanje na 2. strani) be. Sredstva bodo torej v začetku rezervirana in namensko razdeljena.« Kakšna bo pri tem vloga občinskih upravnih organov? »Tudi delo oziroma vloga upravnih organov ljudskega odbora se bo morala v marsičem spremeniti. Uslužbenci-strokovnjaki bodo morali biti predvsem svetovalci, nadzorstveni organi, ki bodo skrbeli, da bo kvalitetno pripravljena potrebna dokumentacija in elaborati tako za zbore volivcev kot za ljudske odbornike in druge samoupravne družbene institucije. Menim, da je izredno važen nadzor nad izvajanjem občinskega družbenega načrta. Tudi sam se bom zavzemal za to, da ne bomo odstopali od začrtane poti v družbenem občinskem načrtu.« Ali je za leto 1963 predvidena večja gradnja stanovanj? (Nadaljevanje na 2. strani) izdelamo, jih damo v čim širšo razpravo ter jih izpopolnimo z vsemi primernimi pripombami, ki jih dajejo naši občani, ustanove in organizacije. Doslej je bilo v naši občini registriranih že nad sto razprav o obeh osnutkih ustav, pa tudi že razprava o občinskem statutu. Razprav in predavanj o tej važni tematiki se je udeležilo v povprečju 70 do 80 občanov. Na vsaki razpravi je bilo zastavljenih 4 do 5 vprašanj. Najživahnejše so bile t > * i Občinski ljudski odbor MOSTE-POLJE i; čestita ob vstopu v novo leto vsem občanom in delovnim (| organizacijam (l Čestitki se pridružujejo: OBČINSKI KOMITE ZKS, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI SINDIKALNI SVET, OBČINSKI ODBOR ZB, OBC. KOMITE LMS, ObO POČITNIŠKE ZVEZE IN VSE OSTALE DRUŽBENE IN POLITIČNE ORGANIZACIJE Premalo telovadnic POSVET PRISTOJNIH O PROBLEMIH TEMELJNE TELESNE VZGOJE V NASI OBČINI Po posvetih o problemih temeljne telesne vzgoje v naši občini na za to pristojnih republiških in okrajnih forumih in po posvetih posameznih organizacij naše občine je občinski svet za telesno vzgojo sklical posvet o tem s predstavniki občinskega sveta za šolstvo, sveta za telesno kulturo, zveze za telesno kulturo in aktiva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje. Ob prisotnosti vseh je sejo vodil predsednik sveta za telesno kulturo tov. Anton Medved. Po pregledu sklepov in nekaterih pozitivnih misli z že prej omenjenih posvetov, so se diskutanti strinjali, da telesna vzgoja nikakor ne sme biti manjvreden predmet v današnji šoli. Pouk telesne vzgoje mora biti prav tak ali pa še bolj dosleden, kot je pouk drugih predmetov. Zato morajo imeti vse šole tudi telovadnice, ki naj se uporabljajo le za telesno vzgojo in ne za druge prireditve in namene, kar se pogosto dogaja. Ob tem naj citiramo še ugotovitve športnih psihologov, da se lahko matematičnih formul nauči otrok tudi pozneje, gibov in navad, ki si jih ni pridobil pri temeljni — šolski — telesni vzgoji, pa ne bo mogel nikoli nadomestiti. Posledice tega so šibko zdravje in ogromen odstotek raznih telesnih okvar; posebna komisija je namreč letos ugotovila, da ima več kot 60 odstotkov ljudi take okvare, ki bi se lahko odpravile ali vsaj ublažile prav s pomočjo pravilne telesne vzgoje v mladosti. Da pa bo telesna vzgoja na šoli res enakovreden in pravilno upoštevan predmet, je kar največ odvisno od sposobnosti učiteljev in profesorjev telesne vzgoje. Naloga ravnateljev je le v tem, da jih v teh prizadevanjih podpirajo ali jih vsaj ne ovirajo. Le na ta način in s pravilnim ter požrtvovalnim delom bo našla telesna vzgoja pravo mesto v šoli in razumevanje pri starših. Ob tej splošni razpravi je posvet ugotovil, da gre telesna vzgoja v naši občini po pravi poti. čeprav še ni popolnega razumevanja pri vseh, je na šolah naše občine telesna vzgoja urejena kot malokje v Sloveniji. Za to gre v prvi vrsti pohvala požrtvovalnim učiteljem in profesorjem telesne vzgoje, izredno razumevanje občinske zveze za telesno kulturo in seveda ravnateljem in kolektivom šol. Kljub najboljši organizaciji v Sloveniji pa imamo še velike težave. Tako šola v Polju kljub sklepu, da se ne sme graditi novih šol brez telovadnice, te še nimajo niti — kot kaže — je ne bo še kmalu dobila. Podobno je tudi na šoli Vide Pregarčeve, medtem ko drugod telovadnice so, pa jih uporabljajo druge ustanove, podjetja ali organizacije v popolnoma druge namene ali pa vsaj motijo delo v njih. Telovadnica je učilnica in kot taka neobhodno potrebna. Ob koncu je posvet pohvalil pravilno delo in pomoč občinske zveze za telesno kulturo šolskim športnim društvom in zaželel, da s takim delom še nadaljujejo. S tem je bil ta res plodni in koristni posvet končan. Ne bomo odstopali od začrtane poti (Nadaljevanje s 1. strani) »Obširno področje med Zaloško cesto in Kajuhovo ulico je rezervirano za gradnjo velikega stanovanjskega kompleksa, ki bodo v njem poleg cca, 400 stanovanjskih enot še potrošniški center in prostori za komunalne: vzgojne, kulturne in druge potrebe. Z gradnjo pričnemo v prihodnjem letu, gradili pa bomo v več etapah.« Ali so predvidene v 1. 1963 večje investicije v moščanski industriji? »Od obstoječih industrijskih podjetij ni več mogoče pričakovati večjega produkta. Zato pa bomo podprli rekonstrukcijo že obstoječih industrijskih objektov, in sicer tovarne kleja, Saturnusa, Papirnice Vevče, Emone in nekaterih drugih. Ce bo že izdelani elaborat za novo tovarno oziroma rekonstrukcijo in proizvodno preusmeritev sedanje kemične tovarne uspel tako pri pristojnih republiških organih kot pri gospodarski banki in nekaterih iz-vozno-uvozndh podjetjih lahko pričakujemo največjo gradnjo prav na tem področju, gradnjo ki bo poleg narodnega dohodka vplivala tudi na strukturo prebivalstva v Mostah. Druga večja investicija je gradnja toplarne, za katero je predvidenih 12 milijard dinarjev. Z intenzivnimi deli bomo tu začeli leta 1963.« Meščanska skupnost je edino lokalno informativno sredstvo v občini. List poznate in imate o njem tudi svoje mne-nje. Bi nam kaj povedali o njem? »Meščanska skupnost mnogo pripomore k obveščanju in informiranosti občanov. Na, sploh sem z listom zadovoljen, vendar pogrešam prispevkov o problematiki naših podjetij. Tu je toliko novih in aktualnih vprašanj, ki zanimajo tudi vse ostale občane, živeče izven samega dogajanja! Zaradi pomembnosti lista mora Moščanska skupnost uživati vso podporo pristojnih organov, pa tudi ljudskega odbora in njegovih upravnih organov, saj le-ta lahko seznanja občane o mnogih pomembnih vprašanjih. Ker razpolagajo upravni organi s po- Slatul naj bo odraz naših razmer, potreb in možnosti (Nadaljevanje s 1. strani) noma splošne narave: npr. organizacija skupščin, svetov in komisij, menjava ljudi na voljenih položajih, v skupščinah, gospodarstvu in družbenih organizacijah, privatna lastnina in v tej zvezi zemljiški maksimum in minimum, dedovanje itd. Zelo konkretna pa so bila nekatera vprašanja o funkcioniranju, programu in materialni osnovi krajevnih skupnosti, o notranji zakonodaji delovnih organizacij, produktivnosti in delitvi ter še posebej ponekod o odgovornosti voljenih predstavnikov oziroma predstavniških organov. Kaj so pokazale dosedanje razprave o ustavi in statutu? Predvsem to, da so potekale bolje tam, kjer so razpravo in študij vodili aktivi organizacij SZDL na terenu ter sindikat v delovnih organizacijah in družbenih službah z lastnimi silami, svojim prilikam primerno in so šele ob zaključkih povabili predavatelja delavske univerze ali nekoga, ki je dal njihovim razpravam širši okvir, in to predvsem na ta način, da je skušal odgovoriti na odprta vprašanja in z udeleženci izmenjati in vskladiti različna gledišča. Tako bi po prvotnih dogovorih in priporočilih morale potekati tudi razprave o obeh ustavah in statutih, prilagojene specifičnim prilikam terena, delovne organizacije ali javne službe. Razprave o ustavno-statutnem materialu pa so v mnogih primerih bile preveč splošne in ponekod tudi predolgo v zaprtem krogu organizacij samih. Kljub temu so v večini primerov le dosegli, da so se občani seznanili z bistvom in načeli tega tako važnega družbenega gradiva, k.- Kakšne pomanjkljivosti ima naš prvi predlog občinskega statuta? Izdelan je bil že takrat, ko še ni bilo zbrano niti gradivo za obe ustavi. Že to gradivo so z mnogo strani ne samo izpopolnjevali, ampak tudi bistveno spreminjali. Razen tega so podobne statute za več občin izdelali uslužbenci ljudskih odborov kar v ožjem krogu. Le slaba tretjina statuta obrav-naVa družbenoekonomske odnose in javne službe v občini: ostali del predloga pa je posvečen skupščinskim organom, svetom, organom uprave ljudskega odbora, varstva zakonitosti ter končnim določilom. Marsikaj od tega bi se — razen bistvenega — dalo urediti z internimi poslovniki teh organov. Statut pa je v bistvu sporazum med ljudmi na ravni komune. Zato mora biti odraz razmer, možnosti in posebnosti, ki se kažejo na svoj poseben način tudi v naši občini. Saj nam je znano, da so šele zdaj bistrijo pojmi o vlogi, pomenu, načinu delovanja in materialni osnovi krajevnih skupnosti, zdravstva, kulture in prosvete, športa (posebno rekreacije), nekaterih vrst šolstva, komunalne skupnosti socialnih zavarovancev, nekaterih oblik varstva in vloga kreditnega sistema in v tej zvezi komunalne banke ter integracije. Nekatera izmed vprašanj so stara, vendar nerazčiščena, druga pa nova in toliko aktualna, da bi njih rešitev v komunalnem sistemu težko pogrešali brez posledic. Občinski statut mora biti konkreten in povezan z ustavnimi določili, hkrati pa mora pustiti prosto pot nadaljnjemu programu. To je pa še važnejše za delovne organizacije in krajevne skupnosti. Kako organizirati nadaljnje razprave? Razprave, ki še po prvotnih programih niso končane, naj občani skladno a temi priporočili zaključijo, drugod pa naj Jih zo- membnimi podatki in so s pr0, blematiko na posameznih področjih najbolj seznanjeni, je tre'5ii med glasilom in našimi službaiPj vzpostaviti kar najboljši konta« in sodelovanje, za kar se bom tudi osebno zavzel. Želim, da hi to glasilo postal« vsebinsko še bogatejše; POs^lf naj zrcalo, v katerem se bo od' ražalo vse naše življenje. Meščanska skupnost mora tako po vsebinski kot {x> oblikovni plati za' dovoljiti slehernega občana.« Povejte še karkoli iz vašega osebnega življenja! »Zadnje tri mesece o svoje1’’ osebnem življenju, ki ni vezaJ^ na predsedniško delo, skoraj ^ morem govoriti. Spoznal S<1 mnogo prizadevnih in sposobni ljudi, katerih cilj je napredek na še občine. Tudi sam sem Moščaa saj sem svojo mladost preživel Vevčah. Vedno sem se zanimal ^ šport, nekdaj sem bil vsestrans« športnik. Zato se za to podrckJ — tu še vedno delam kot funkd nar še s posebno vnemo, ki 1 lastna ravno športnikom — bolj zanimam in želim, da bi J di v naši občini postal šport k" najbolj množičen. Le zdrava nova in množičnost lahko f**". velike uspehe. Čeprav sem Prl-°, sednik smučarske zveze Sloven je, ne vidim samo smučanja ^ edine športne panoge; razumev nje imam za vsako športno javnost in želim, da bi tudi P| ščanski športniki dosegli v le 1963 čimvečje uspehe« pet poživijo in nadaljujejo. vsem pa naj ne bodo več ^1 predavanja o ustavah in stataj^, ampak razgovori in posvetovat), občanov na terenu in v del0'’’... organizacijah. Občani naj v ‘ pravah obravnavajo za njih vrn{c-vprašanja, specializirana Pp 1 resnih skupinah, o mestu in .ril. gi funkcioniranja njihovih * ), jevnih skupnosti, v šolstvd,^, turi, zdravstvu, varstvu in pji no. V delovnih organizacijah^ naj razpravljajo o njihovi n°’0-nji ekonomiki, nadaljnjih nl teistih kvalitetnejšega razvoja 0 odnosa do komune in ot>I?r^o Pobudniki teh razprav naj .je na terenu krajevne organiz-u v SZDL ob pomoči predstavn' ^ posvetujejo o vseh važnih jih- sebno pa o. perečih vpras... \jv —la**4 Vodje razprav morajo stveno značilnosti ustavnih ‘p, je- kov. V razpravah naj šujejo ali nakazujejo odprt® y pi Sanja, rezultat takšnih raZP bo prispevek k izboljšaneh’ cioniranju celotnega narL?ni t«1 munalnega sistema v cbč ^fj-vsebinsko kvalitetni statut ne, delovnih organizacij 1 jevnih skupnosti. gj- pr® Gradivo s teh razprav |h ^i- loge ter odprta vprašanja pp Ijajte na občinski odbor dom družbenih organlzan*) ostalih organizacij, druŠte ustanov, v delovnih organiza th ,»i' ustanov, v delovnih organ pa sindikati. V občinskem bo razprave o vseh va^J^jlO vprašanjih organiziral sih' odbor SZDL v sodelovanju * dikatom in občinsko statuta misijo. ^ Občani naj razpravljajo J^pC" ioščani sp^sufema m adgmwtiama ŠE O KULTURNI DEJAVNOSTI V NAŠI OBČINI **♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ "oložaj in vloga mladinske godbe in pevskega zbora Sredi poživljenega razpravljanja o kulturnem življenju po obči-»ah v luči nove ustave je sklenilo uredništvo našega lista povabiti na razgovor nekaj tovarišev — sodelavcev mladinske godbe in •mladinskega zbora, ki sta nedavno tega zopet nastopila na pro-slavi Dneva republike. V tajništvu moščanske glasbene šole, v ka-lcre sestav spada tudi mladinska godba, so se zbrali tovariši: Hu-Starič, kapelnik mladinske godbe, Jernej Habjanič, pevovodja •mladinskega pevskega zbora na osnovni šoli Vide Pregarčeve in mčitclj na glasbeni šoli ter člani mladinske godbe študenta Peter ^°zmik, tenorsaksofonist in Jože Završnik, tenorist ter kovinostru-*ar Vinko Colarič, B-basist. V živahnem razgovoru smo izmenjali nekai misli, ki jih posredujemo našim bralcem: RUDOLF STARIČ: ko smo pred dobrimi šti-ia začeli misliti na godbo Gladin 0 na razPis javilo toliko Seli ne’ ^a. srno Imkko takoj za-je * Zr^dnim delom. Seveda pa tele °rTni,'anje takega kulturnega Vsgjj zahteven in dolg proces, toli},. g°dbe mora najprej da Uku vladati svr,j instrument, tem sam nekaj zaigra, po-heka^mko šele doda svoj delež v 'Ai, imtanjšem ali večjem sesta-slfUmo 5°dt>e LM smo dobili in-tti je mte (lani smo dobili nove la 2a “taro garnituro prevzela šo-t>e je uporabo), članom god-to šnu' .'nn omogočila brezplač-daiie-^16 (to ugodnost imajo še vZela * glasbena šola pa je pre-^eln , nlanje in nudila prostor (to ^ 56 sedaj), ('•Vič ?. Smo lahko že čez 2 leti ^ nan?v.ao. nastopili in od takrat >anja S‘ri področje našega de-V Doi>t'0 se namreč zave-tudiVr>dne misl' in bi jo že-Wastorwj Vedno bolj uresničevati. Pa objektivne težave: ^ei-j v Romune se tudi v tej ^Zati aj?, mi sami bi želeli vodno več in bi radi po-v9 •lola ^udi zahtevnejša in lep-sklm- to pa zahteva vedno .Pnih vaj. Osnovno vpra-jladih ,r_,,>rej dobiti okrog 50 Tu "Odoonikov skupaj na va-i'o šol namreč učenci osnov-%jo :,(dljakl in študentje, ki li^rnec,., del,ion pouk ali celo-h Polog delavcev iz raz->jo deU0Vnih organizacij, ki ! Tak? razdeljeno na več iz-u,rne uro Padejo v poštev le ve-rv? Pa v?«,171 nedelje; pričakuje-'i Ra razumevanja raz- tudi na vlogo LMS po razredih in podjetjih, kjer smo pravzaprav dobili prve — številne — člane za našo godbo, sedaj pa ni čutiti dovolj pobud že npr. za redni, stalni dotok novih gobenikov. Prepričan pa sem, da je v prene-katerem fantu družbena zavest usmerjena v glasbo, a je prepuščen stihiji. Stiki s SZDL so močnejši in Svoboda bo tu imela vedno večjo vlogo. Teren in čas namreč postavljata tudi pred godbo nove in večje zahteve. Svoboda bo kupila več notnega materiala na 7.^ ■ • v premaloštevilnih in prenatrpa-•nih dvoranah drugje v mestu ne pride do kart za koncert, opero, dramo, kino itd. V kulturnem domu pa bi lahko imeli izmenoma na programu zdaj to zdaj ono kulturno in seveda tudi druge prireditve. Stara kino dvorana ni akustična in bi jo morali popraviti. Sicer pa jo zelo rabi glasbena šola za interne nastope-*, v njej pa bi seveda bile — kot do sedaj — tudi javne prireditve. JERNEJ HABJANIČ: Pri glasbenem pouku v osnovni šole želimo predvsem vzgojiti v slehernem mladem človeku odnos do glasbe kot umetnosti ali z drugo besedo vzgojiti želimo vsaj poslušalca, ki mu bo glasbena govorica v nadaljnjem življenju vrednota, katero bo razumeval in dojemal. Šolanje na glasbeni šoli je pa stvar nagnjenja in sposobnosti. Mislim, da je povezava naše osnovne šole z glasbeno na lepi višini — kot vem, so tudi strokovnjaki z glasbene šole pripravljeni pomagati nam na osnovnih šolah, če je oz. če bo potrebno. Zborovsko petje na osnovni šoli Težje je drugo dejstvo: naš zbor iz leta v leto zapuščajo že vpeti glasovi in takorekoč začenjamo vedno znova. Zato smo letos napravili poskus; lanske oziroma prejšnje člane osnovnošolskega zbora, ki so sedaj že po različnih drugih šolah ali službah, smo pozvali IT sodelovanju v mešanem zboru, ki ga ustavljamo tu pri glasbeni šoli. Odzvali so se skoraj stoprocentno — okrog 40 jih je — in je upati, da bo tako nastal pevski zbor takih kvalitet, kakršnih so že bili pevski zbori v Mostah. Mutacija je torej samo za leto, dve prekinila delo in sedaj lahko že kar nadaljujemo z delom tam, kjer smo ostali na osnovni šoli. Za Dan republike smo pripravili več 1- do 2-glasnih pesmi. Vsebinsko smo bili seveda vezanr na namen proslave, glasovno pa na zgoraj omenjeno stalno menjavanje pevcev, kar je bilo morda tudi nekoliko čutiti pri izvajanju. Sicer pa se učimo predvsem 3-glasnih pesmi. Z godbo sodeluje naš zbor od lani. Za to zvrst sodelovanja pa manjka notnega materiala; delno ga je treba celo transportirati skoro vsega pa inštrumentirati. Za prihodnje leto imamo obljubljeno, da bodo taka dela tudi tiskali. Zanimivo pa je, da otroci radi pojejo kljub vsem radijskim, TV, -rit ■ 1 ■ ■ I N ; Tudi pri vajah Je treba resnosti in zbranosti .. _ delajo Naše gojence bi ^vz^veljajr^msas: St>i'V2eajaio -na sb'oSn‘h šolah, saj Tu h? 111 učijo na strokovni har ? miadil8^ 0P0Z0I*il tudi na se teke organizacije, ki V iririhatibri poglobila v celotno razu Splriln ProMcme, ki z ^o. Pri tem mislim ^bl^j° bolj' za ansam- Nizozemskem. Čutimo pa pomanjkanje domačih del; drugi jugoslovanski narodi so tu na boljšem. Bolj pereč je problem kulturnega doma — s kinodvorano stvar ne bo rešena. Menim, da bi vsa meščanska javnost [pozdravila tak kulturni dom, ki naj bi v njem imel prostore tudi kino, pa tudi godba, dramska in različne druge sekcije. Tako bi naš občan prišel do različnih kulturnih in drugih prireditev, do katerih sedaj ne pride iz enostavnega vzroka, ker pa zahteva množičnost. Pri tem smo vezani na mutacijo (največkrat nastopa pri učencih v 7. in 8. razredu) in na dejstvo, da je petje v zboru prostovoljna dejavnost, ki pa pri pevcih naše šole ni edina; pri več krožkih istočasno seveda nekdo enostavno ne more biti. Tudi pid nas je težava s skupnimi vajami in je edino večer tisti čas, ko lahko skupaj zapojemo. Ker pa so pevci še otroci, so vsaj delno razumljive pripombe staršev glede obiska vaj. 'opernim itn. oddajam — dokaz več, da bodo ljudje tudi naprej radi peli (in igrali); seveda pa je treba tu skrbnega vodstva in res pravega amaterstva, ne diletant-stva! Kot za godbo pa tudi tu velja: čimveč nastopov, čim več skupnega dela. R. STARIČ: Na pomlad pripravlja godba prvi samostojni koncert. V maju pa bo v Celju republiško tekmo- (Nadaljevanje na 8. strani) Občina Moste-Polje ima dve lastni obmorski bazi za letovanje predšolskih in šolskih otrok. V Zambratiji pri Savudriji in Pa-cugu nad Strunjanom lahko naenkrat letuje 150 otrok. Četudi nimajo lastne višinske baze, lahko moščanski otroci vsako leto letujejo tudi v Polhovem Gradcu, kjer imajo v šoli lastno opremo in 90 postelj. V vseh treh bazah lahko torej naenkrat letuje 240 otrok — v treh izmenah torej 720 otrok. Kapaciteta teh domov pa bi se lahko še znatno povečala, če upoštevamo, da je junij do šolskih počitnic in september po šolskih počitnicah najprimernejši prav za predšolske otroke, ker še pač ni take vročine oziroma ta že pojenju je. Ce vemo, da je v občini skoraj 7000 otrok, starih do 15 let, in jih je od teh okoli 700 letovalo v hazah, pol toliko s starši v raznih sindikalnih domovih in če upoštevamo podatek iz prejšnjih let tudi za to leto, da je bilo približno 800 otrok na počitnicah pri raznih sorodnikih na deželi nam bo torej jasno, čemu se prav o počitnicah toliko otrok potika po ulicah, na neurejenih igriščih, kjer je nadzorstvo organizirano ali pa tudi ni. Prav zato si je občinska komisija za letovanje več let prizadevala, da bi dobila lastno bazo za dnevna letovanja otrok. Z razumevanjem in denarno pomočjo ObLO Moste-Polje je bila letos dograjena baza na Gmajni pod Golovcem. Stala je 13 milijonov dinarjev in razpolaga s kuhinjo, kjer se lahko pripravi do 300 obrokov, s shrambo, vemo, da baza poleti ni bila izkoriščena in da stoji zdaj prazna in sprašujemo se, če bo tako ostalo tudi v bodoče. Do pred kratkim, ko je občinski odbor SZDL Ljubljana-Moste-Polje sklical razgovor o možnosti razvoja počitniške baze za dnevna letovanja na Gmajni, hi bilo videti nič kaj rožnato, saj se je že nekdo domislil in predlagal, da bi čudoviti paviljon uporabili za bife! Da se razumemo: ne izključno, le v nekaki koordinaciji: sedaj eni, sedaj drugi. Morda čez dan otroci, zvečer pa ... Pri taki skupni uporabi prostorov je izid že naprej jasen. Toda naj v občini še tako primanjkuje prikupnih gostinskih lokalov, edino otroško bazo menda res ne bo treba zaradi neren-tabilnosti spreminjati v bife! Človek nehote razmišlja o tem. kako na raznih skupnih sestankih v šolah razpravljamo o vseh mogočih kvarnih vplivih na našega otroka, poznamo taka »kužna-« mesta, kot so ulica itd. — ali ne bi morda kdaj razpravljali tudi o tej bazi, ki je tako rekoč pred nosom in bi naj bila tudi neka pomoč šoli in staršem? Mar ne bi organizirali nekaj od številnih športnih dnevov, s katerih se otroci vračajo kdaj pa kdaj tudi prašni in utrujena, tudi na Gmajni? Ali ne bi mogli tu otroci — ob pravilni organizaciji — sami urediti nekaj tega, česar delovna brigada, ki jo je organiziral občinski mladinski komite, še ni uredila ali pa nekaj, kar je predvidenega, da bi se dodalo ali izpopolnilo? Sole na primer vsako vsem pa za industrijski center Most, kjer je 3659 otrok, ki nimajo kje prebijati prostih dnevov. Lokacija je bila izbrana glede na oddaljenost od centra (2 km), ker tam ni prometa, ni vsakodnevnega burnega utripa življenja in je Gmajna pravzaprav dolinica, ki se zajeda v gozdove. Obsodila je domnevo zaradi odpadnih voda in obžalovala, da se med gradnjo, pozneje pri urejanju in navsezadnje takrat, ko je baza poleti že delovala, nihče od prizadetih ni potrudil in se na pravem kraju prepričal, da se v potok ničesar ne izteka. Ko je govorila o tem, da so bila poleti organizirana zbirališča za Gmajno, a otroci niso prihajali, je dejala: »Društva na terenu in stanovanjske skupnosti niso ničesar storili, da bi zainteresirali starše!« Tov. FRANCKA DOLENC: »Pri ustanavljanju take baze nas je vodilo predvsem troje: a) ugotovitve, da je porast kriminala in raznih asocialnih izpadov največji o počitnicah, b) urbanistični načrt Most; s prilivom novega prebivalstva je predviden tudi porast števila otrok in zaradi njih tudi povečani problem varstva in c): ker je nemogoče garantirati stalno varstvo vseh otrok, je treba probleme reševati s cenejšim varstvom. V kolonijah, kjer letuje malo otrok, stane tritedenska o-skrba 14.000 dinarjev; v bazi pa, kjer bi naj bila večina otrok do 8. ure zjutraj do 16. ure popoldne, se lahko oskrba zelo poenostavi in poceni.« Predvsem pa je tov. Dolenčeva opozorila na veliko vzgoj- nas,« je rekel tov. Strašek, »da ie ob taki ogromni potrebi še kdo, ki bi rad bazo spremenil v go-stišče.« Obsodil je tudi neosnova-no paniko okrog te baze, ki )e bila v pivi fazi res dokončana v začetku poletnih počitnic in moi-' da zato do sedaj res ni bila izkoriščena; naravno je, da rabi vsaka stvar nekaj časa preden začne zares služiti svojemu namenu. Tov. FANI TOMICEVIC je opozorila na previdnost in odsvetovala, da bi pri uporabi baze mešali otroke in odrasle, ker bi se ustanova tako izrodila. Tudi ona je podprla takojšnjo izvolitev šestih ljudi, ki bi naj izdelali P1'0" gram oziroma urnik baze in z njimi pismeno seznanili varstvene ustanove, šole, hišne svete, krajevne in stanovanjske skupnosti, športna društva, taborniške organizacije itd. Priporočila je, da hi naj preko te okrožnice seznanil1 starše s celotno organizacijo dela in življenja na Gmajni; prav tako pa morajo starši vedeti, lahko otroka pošiljajo samega a11 če bo hodil le v organiziranih skupinah. Zaradi majhne oddalje" nosti je priporočljivo oboje. Posvetovanje je s konkretnimi zaključki jasno in nedvomno ovrglo vsak pomislek, da se baza ne bi mogla izkopati iz začetnih 01'; ganizacijskih težav in zaživeti preko vseh pričakovanj in predsednik socialistične zveze je °D zaključku dejal: »Želeli bi si tako blizu in vendar v takem za' Uš ju več takih baz. Baza je na' NEIZKORIŠČENA BAZA NA GMAJNI dvema sobama za dejavnost ob slabem vremenu, pokrito lopo, sanitarijami ter shrambo za orodje in igrala. Po prvih objektivnih težavah — predvsem zato, ker je bila baza odprta, ko so otroci že bili na počitnicah oziroma so si starši že uredili varstvo, ne računajoč s tako možnostjo — se Je tudi pri tem začelo natanko tako kot je pri nas že skoraj kar v navadi. Najprej so se začeli oglašati posamezniki, češ, da je baza predaleč. Niso pa pomislili, da so se pred leti naši otroci vozili na Soro, torej še neprimerno dlje. Trditev je neutemeljena tudi zato. ker pač v središču industrijskih Most ne more nihče pričakovati rekreacijskega centra in je torej najbolj naravno in logično, da je bil urejen pod Golovcem. Namenjen je otroku, ki bi se v šolskih počitnicah podal na zbirališče, od koder bi zapešačil z vzgojiteliico pol ure daleč. Ali je to res preveč. če pomislimo, da je ta otrok vse leto živel v tesnem stanovanju ali pa se podil po prašni ulici. V bazi je bilo organizirano varstvo in delo z otroki; tod je dobil otrok 2 malici in kosilo, zvečer pa se je vračal domov spet pod nadzorstvom — razigran, navžit sonca, sproščen in poln doživetij k staršem, ki jih ta dan ni morila skrb, kaj neki je počenjal njihov otrok čez dan. Tak dan bi torej moral biti vreden 150 din, čeprav pravijo nekateri, da ni in baje zato niso pošiljali otrok na Gmajno. Prepričani pri smo, da večina staršev niti pojma nima, kje je ta Gmajna in kako je tam. Da tam ni prometa, da je poleg gozd, da teče mimo potok, da je tam majhna skakalnica, da bo do poletja bazen in da bo vsako leto več športnih objektov! Vsi pa že leto organizirajo smučarske tečaje po Gorenjskem; morda bi se z mnogo stroškov lahko otroci sankali, smučali in skakali doma. Letos se nam je zima že posmehnila: koliko otrok je 5 dni novembrskih počitnic preživelo doma, ker jih še nismo uspeli navaditi, da imajo pod Golovcem svoje prostore, okrog in okrog pa vse tisto, kar jih pozimi mika. Sam od sebe otrok ne bo šel, treba ga je tja napotiti. Sele potem, ko se bo otrok navadil hoditi na Gmajno, bo zbudil tudi zanimanje staršev, saj vemo, da nas nihče ne more tako zainteresirati kot prav otroci s svojim navdušenjem. Ravno na tem posvetovanju, kjer so sodelovali od predsednika socialistične zveze, zveze prijateljev mladine, ravnateljev mo-ščanskih šol, zastopnikov sveta za varstvo družine, skratka vseh, ki jim skrb za otroka ni samo služba temveč tudi še kaj več, pa do zastopnikov terena Stepanja vas, so ugotovili, kako srečno roko je imel tisti, ki je posegel v problem Gmajne. Tov. TONE IIEGLEK je takoj v začetku povedal: »Stepanja vas negoduje, ker je Gmajna neizkoriščena; boji se, da bi jo »naprtili« krajevni skupnosti; otroške varstvene ustanove ne potrebuje; domneva, da so bile odpadne vode napeljane v potoček, ki teče mimo baze in ga niže uporabljajo prebivalci za pranje perila.« Tov. MARIJA GRUDNOVA: »Nikoli ni bilo rečeno, da bi bazo prevzela stanovanjska skupnost Stepanja vas, če pa je baza že v lastni stanovanjski skupnosti Kodeljevo« Tov. Grudnova je dalje povedala, da je bila baza zgrajena za potrebe cele občine, prod- no vrednost baze kakor tudi na preventivno kreacijo v boju z naraščanjem mladinskega kriminala ter pozvala svet za varstvo družine pri ObLO Moste-Polje, ki se naj kot koordinacijski organ angažira, da bo baza oživela. Tov. AVGUST FLEGAR je dejal, da je zanimanje staršev za zimska letovanja ogromno. Ce bi šola imela program, bi lahko z dnevnimi letovanji in manjšimi stroški (ob primerni zimi seveda) na Gmajni marsikaj organizirala. Zanimal se je tudi, če bi se dalo sankališče oziroma skakalnico urediti do semestralnih počitnic. Tov. STEFAN TROBIŠ je menil, da bi šola zares lahko Gmajno s pridom uporabljala, vendar je treba neke stvari še urediti, da bo postala otrokom privlačna. Predlagal je, da bi v akcijo pritegnili tabornike, ki so sicer mlada, toda zelo prizadevna organizacija. Tov. VILI STRAŠEK je predlagal, naj se takoj sestavi akcijski odbor, ki bi v občinskem merilu sestavil program: a) kako bi Gmajno takoj izkoriščali, b) kaj naj bi reševali pozneje. »Boli menjena otrokom in pritrjuje^1 mnenju, da je. treba izkljuc1 vsako večerno izkoriščanje. Ve« sem, da ste kar tu osnovali ^ e ki bo pri svetu za varstvo družJ” izdelal program dopoldanskega ‘ popoldanskega oziroma celodne nega izkoriščanja baze. Pred) gam, da sestavimo predlog za d C' investiranje baze in veseli slT1j' -na1' ker se bo tov. Hegler zavzem da bodo igrala z opuščenega igP' šča prenesli na Gmajno, kak, tudi da bo na terenu poved ' kako je z bazo na Gmajni. K° jjj bilo predlagano, je takoj nastav.|) človeka, ki bo kuril prostore mladim obiskovalcem ob vsa j,i času lahko posvetil svoj č*1* i ponudil majico po najnižji mo* ceni.« Zares je to posvetovanje c glasno dokazalo tudi to, da si kakor ne bi smeli dovoliti VP , Sanja: čemu je bila baza dosojena! Kvečjemu bi so morah « govarjati, ker je nismo izkoriščaj Zakaj? Morda zato, ker vsi, od staršev pa tja do družbene organizacije, domač ^ mo, da neki problemi niso ^ problemi. Zatiskamo oči, ker ^ tako udobneje, potem pa seMo' dimo in če je prilika, še ne° vorno kritiziramo! Uredništvo Meščanske skupnosti kvli omu ln'(ilmu in iade/(ločeni srečno nono Leto- 1963 Ali je stanovanjska skupnost dobila svoje mesto v komuni in družbeno političnem življenju? V svojem prispevku ne nameravam zmanjševati doseženih uspehov stanovanjskih skupnosti v dosedanjcin delu in razvoju. Potrcb-no pa je nanizati nekatere probleme in težave, s katerimi se stanovanjske skupnosti dokaj pogosto srečujejo. Pravna ureditev stanovanjskih skupnosti Pravno osnovo delu stanovanjskih skupnosti dajejo splošni za-Kon o stanovanjskih skupnostih, njihovi statuti ter statuti ObLO. Prvi statuti stanovanjskih skupnosti niso uspeli. Nekateri so bili 'zdelani še pred sprejemom splošnega zakona o stanovanjskih skupnosti; tudi občinski statuti niso urejali te materije. Razen 'ega ni bilo dovolj prakse, da bi Posamezne institucije v statutih obdelali in nakazali razvojno smer. Pri razvoju stanovanjskih skupnosti bi lahko govorili o dvel skrajnostih. Ene so v statutih obdelale celotno problematiko stanovanjskih skupnosti s tem, da so kratko malo prepisovale člene in mstitucije zakonskih predpisov brez vsebinske, pravne, kronološke povezave; druge pa se v sUt-‘Utih samo sklicujejo na zakonske predpise, predvsem na sploš-ni zakon o stanovanjskih skupnostih. Zaradi tega so nastale v statutih razne vrzeli, nasprotja, Površnosti in celo protizakonitosti. Npr.: statuti jemljejo ali pa Kratijo pravice delovnemu kolek-jlvu, ki mu jih daje zakon o de-'iVskem samoupravljanju, ali se to materije kratko malo izognejo, 'bčinski statuti obravnavajo le dolžnosti, premalo pa pravice stanovanjske skupnosti. Statuti sta- novanjskih skupnosti premalo konkretno obravnavajo smer razvoja servisne dejavnosti; v njih ni dovolj obdelano področje, kaj je uslužnostna dejavnost niti ne prepovedujejo obrtne dejavnosti. Zaradi takih pomanjkljivosti je bilo ponekod čutiti tendenco razvoja v obrtno dejavnost ali pa v privesek industrije. Prav tako ni dovolj obdelan odnos občina — stanovanjska skupnost. V praksi prihajamo do težav pri prenosu posameznih zadev in — kdo naj na občini načelno rešuje nastajajoče probleme? Sedaj je za to določen oddelek za splošne in notranje zadeve, kar pa ni najboljša rešitev Pri prenosu nalog se premalo upošteva sposobnost stanovanjske skupnosti; to se dela preveč aktivistično, premalo pa organizacijsko, kadrovsko in finančno. Zaradi tega se dogaja, da občinski organi pošiljajo stranke in nekatere zadeve stanovanjski skupnosti, ki pa mnogokrat ni sposobna stvar rešiti. Stanovanjska skupnost ima le dolžnost zbrati in utemeljiti predloge za socialne podpore in drugo; prav pa bi bilo, du ima tudi določene pravice. Pri tem moramo seveda preprečiti, da bi stanovanjska skupnost postala le podaljšana roka ObLO. nimanja prav v družbenopolitičnih službah, kot je otroško varstvo, pomoč materi in družini, socialno varstvo, kulturno-pro-svetno delo, družbena prehrana, civilna zaščita in podobno. Na tem področju dela pa odgovornost in zavest občanov odpove ali se pa izčrpa le v lepih idejah in nasvetih. Sveti stanovanjskih skupnosti bi morali prek izvršilnega odbora, komisij in odborov to področje dela poživiti in razviti. Vendar je ponavadi tako, da se s tem ubada le nekaj najaktivnejših članov, ki pa vsega ne zmorejo in nato še sami popustijo. Vzemimo za primer delo sveta stanovanjske skupnosti Moste. Svet je bil v tem letu sklican šestkrat, vendar je bil sklepčen le enkrat. Zato so misel o nadaljnjem sklicevanju sveta opustili kot nekoristno in neizvedljivo. Pri stanovanjski skupnosti Jarše je bila 29. novembra odprta nova vzgojno-varstvena ustanova. Z gradnjo so pričeli 1958. leta, a so morali zaradi pomanjkanja sredstev večkrat prekiniti. Starši in otroci tega novega naselja so najbrž težko pričakovali dan, ko bo ustanova odprta, zdaj pa so se nekateri tu že udomačili, kakor da so že zdavnaj tu. Ce pomislimo na preneko varstveno ustanovo, ki gostuje v skopo odmerjenem, funkcionalno neodgovar ja jočem Nadalje bi moralo delati pet komisij in odborov, vendar se je v tem letu sestala le ena komisija. Na podlagi tako neodgovornega dela bi morala biti svetu izrečena nezaupnica in bi morali občani člane sveta na zboru volivcev odpoklicati, ker svoje dolžnosti niso opravili, ne pa čakati, da dobe razrešnico po preteku mandatne dobe. Potrebno in nujno bi bilo, da bi delo sveta stanovanjske skupnosti Moste na prvem zboru volivcev kritično obravnavali. Ta ocena in kritika ni namenjena vsem stanovanjskim skupnostim v območju občine Moste-Polje, vendar se podobne slabosti in problemi več ali manj pojavljajo tudi pri ostalih stanovanjskih skupnostih. Sedaj so v teku priprave za dopolnilne volitve organov stanovanjskih skupnosti; zato je pričakovati od občanov, družbenopolitičnih organizacij in vodstev več odgovornosti in resnosti pri izbiri in kandidiranju novih občanov. Ijica ob 7. uri ponudi čaj oz. mleko, sicer pa ima ob 9. malico. Ob enih je kosilo; za sedaj ga prina šajo iz šole V. Pregarčeve, ko pa bo dograjen dom Angelce Ocepkove pa ga bodo nosili od tam. Ce otrok ostane do 18. ure, dobi lahko malico tudi popoldne. V ceni 4400 dinarjev je všteta malica, kosilo in varstvo od pol šestih zjutraj do šestih popoldan. Za zdaj prevladujejo šolski otroci, ki se v ustanovi zadržujejo le pol dneva, toda čudovite bele po- Pavel Jež Nova varstvena ustanova Materialna in finančna osnova ^jhb temu, da obstojajo stano-anjske skupnosti že več let, niso (t' Premagale in rešile vseh za-etnih težav, kot so: organizacija 6*a> strokovno in organizacijsko ‘sposobljeno tajništvo (ali urad. "ekateri predlagajo namesto bjništva), prostori finančna sred-'n drugo. Nekatere stano-lo« ^e. skupnosti so dobile le po "».°00 do 300.000 din dolgoroč-onvv *cre^‘tn 'n nekaj strojev, da -a Zavedati se moramo, jf. 1° vsak začetek težaven, po-i ono še takrat, kadar iščemo poti organizacijske oblike; in ra- zumljivo je, da je tudi primerno drag. Dotacije običajno dobivajo stanovanjske skupnosti v obliki in višini tajnikove plače. Bolje bi bilo, da se dotacije dodeljujejo po obsegu dejavnosti stanovanjske skupnosti s področja družbenopolitične dejavnosti. Taka oblika financiranja je nujna vsaj v začetku, dokler se ne uredijo in organizirajo drugi viri financiranja, ki jih predvideva zakon, kot so: samoprispevek občanov, pomoč gospodarskih organizacij, večja udeležba servisne dejavnosti, hišni sveti in drugo. Servisi stanovanjske skupnosti ^-ohndki servisov so edini in ovni vir dohodkov stanovanj-ni< ^,uPn°.sU. Omeniti pa mora-n ’■ da ne kaže iz servisne dejav-v.,,' zahtevati in pričakovati Pot,!1 sredstev za kritje ostrilih šilit "* Kknpnosti, ker s tem zvl-Paiv!!!? ceno uslugam; to pa ni rde 1,1 servisne dejavnosti, Tu je st-irh <>d vz-rokov, da se pri vseh an <>Vanjskih skupnosti v večji (>^t anjši obliki kaže tendenca kitn00 dejavnosti in lov za viso-n« /■as'už.Kom, kar je pa nelojal-, Konkurenca obrtništvu In v niora' ,udi nezakonito. Seveda lgjta®.nr'° vzroke za to tendenco vanh tuc*1 v nepravilnem pojmo-nosti eloKe stanovanjske skup-Servisna dejavnost mora ostati v okviru uslug za potrebe občana, družine, gospodinjstva in drugo. Servisna dejavnost se mora bolj orientirati in povezati s hišnimi sveti za popravilo in vzdrževanje zgradb, pomoč gospodinjstvu, družini, urejanje in vzdrževanje otroških igrišč ter v ta namen sklepati pogodbe s hišnimi sveti. Razen servisne dejavnosti se pred stanovanjske skupnosti postavljajo še druge, obsežne in odgovorne naloge, ki so pri po večini zanemarjene, ali bolje rečeno nerazvite, ker stanovanjske skupnosti vidijo družbenopolitično dejavnost le v servisni dejavnosti. Samoupravljanje občanov v stanovanjski skupnosti bi moralo priti bolj do izraza In za- prustoru, na opremo, ki dostikrat ne odgovarja več in na neštete probleme, ki jih te ustanove rešujejo iz dneva v dan, tedaj šele vidimo, kaj pomeni, če je nekaj že od vsega začetka zgrajeno s premislekom in z jasnim namenom. Dom lahko sprejme 8« otrok (oil 6. mescea do 14. leta starosti). Otroka prineso oz. pride že ob pol šestih zjutraj in lahko ostane v domu do 18. ure zvečer. Ce otrok ni jedel doma. mu vzgojitc- Berite in dopisujte v Mošcansko skupnost! steljicc, previjalne mize, prave otroške banjice čakajo tudi na najmlajše. Zares: tod se matere ne bodo mogle pritoževati, da družba ni poskrbela za njihove otroke. Ker je varstvena ustanova šele začela delovati, je razumljivo, du njene zmogljivosti še niso popolnoma izkoriščene. Zato ImhIo vodstvo ustanove krajevna skupnost in druge družbene organizacije morale poskrbeti, da ImhIo starši zaupali svoje otroke v varstvo tej ustanovi, ker se bodo, rešeni skrbi za svoje otroke v urah zaposlitve, resnično lahko posvetili svojbmu delu. Starši sami pa bodo morali sodelovati v upravljanju te ustanove, saj je namenjena njihovim otrokom. — — IZ KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL —...............— '•■■■■• IH lili IIM«««« umil — — ■ 11 ■ 11111 aMAlffa i • 111111 ■■■■■■ 11111111 ■■■UHI llllllll ■■■■■■ 11 Konferenca SZDL terena Nove Jarše Še vedno nerešeni problemi Prebivalci terena Nove Jarše so imeli v začetku decembra letno konferenco, ki je bila značilna zaradi dokaj solidne udeležbe — razred v šoli na šmar-tinski cesti je bil nabito poln — zelo dobro pripravljenih poročil in konec koncev še najbolj zaradi konkretne, zelo razgibane in ostre, a vendar trezne razprave navzočih. Takoj naj povemo, da se na tem terenu pojavljajo skoraj nepremostljivi problemi, ki jih niti terenski odbor SZDL niti odbor stanovanjske skupnosti sama brez pomoči ObLO Moste Polje ne bosta mogla rešiti. Glede na to, da se je ta teren razširil in šteje sedaj kar 2147 občanov, priseljenih iz različnih krajev v nove stanovanjske bloke, se je pokazalo, da današnjim pogojem življenja na tem terenu ne ustreza več stara in premajhna šola, ki sprejema dnevno po 350 otrok v treh izmenah, da je ena sama trgovina in pekarna za toliko ljudi vse premalo in da brez prodajalne mesnih izdelokv ter mlekarne in še drugih podobnih podjetij teren Nove Jarše ne bo mogel več »dihati«. K temu se pridružujejo še nevšečnosti okrog komunalne dejavnosti, zakaj ceste so izredno slabe in nerazsvetljene, promet pa je prav v tem delu občine zadnja leta najgostejši. Vse to bi bilo treba urediti, toda denarja ni od nikoder, občina pa v zadnjem času za ta teren ni pokazala pravega razumevanja, kot smo slišali iz razprave na tej konferenci. Vse to je bilo nakazano tudi v poročilu predsednice tov. Velkavrhove in tajnika tov. šmajdka, podrobneje pa so to osvetlili posamezni diskutanti. Značilna je ocena te konference s strani navzočega predsednika občinskega odbora SZDL tov. Cvetkoviča in ljudskega odbornika tov. Drobeža, ki sta pohvalila potek konference in razprave ter diskutantom pritrdila, da se današnje politično življenje formira na podlagi reševanja osnovnih problemov, ki zadevajo naše vsakdanje življenje, in kadar bodo problemi rešeni, bodo tudi občani aktivneje sodelovali Veliki dan naših najmlajših Kot po vsej naši domovini, smo tudi na naši šoli ob Dnevu republike sprejeli naše naj mlaj še v pionirsko organizacijo. 150 malčkov se je še pred osmo uro zjutraj zbralo pred domom Titove mladine, kjer smo imeli svečanost. Program, ki smo ga pripravili starejši pionirji, se je pričel ob 9. Folklornim točkam, recitacijami in nastopu mladinskega pevskega zbora je sledil pozdravni govor Mojce čigonove, predsednice PO naše šole. Govorila je o dejavnosti pionirjev med NOB in mladih junakih, ki so svoja hrabra dejanja večkrat plačali z lastnim življenjem. Med slavnostnim delom je bila v dvorani popolna tišina. Predsednica PO je začela brati pio- nirsko zaobljubo, cicibani pa sc mirno stali in besedilo prisege glasno ponavljali. Nato smo jim okrog vratu zavezali rutice in jim izročili pionirske kapice. Očke so se jim iskrile od veselja in ponosa. Ob zaključku jih je pozdravil še tov. upravitelj in jim čestital. K sprejemu sta jim čestitala tudi predsednica pionirskega starešinskega sveta tovarišica Fani žužek in predsednik mladinske organizacije Vlado Vajda. Iz doma Titove mladine smo odšli v tovarno Saturnus in položili venček pred spomenik Vide Pregarčeve. Predsednica PO je spregovorila nekaj toplih besed, nato pa smo se vrnili v šolo. Tu so najmlajše pionirje pričakali njihovi starejši tovariši, jim ploskali in jih prisrčno pozdravljali. V šolski jedilnici smo najmlajšim priredili zakusko. Ves čas smo se pogovarjali, kako je v šoli, se zabavali in smejali. Popoldne smo šli v kino Triglav. Tam smo gledali partizanske zgodbe in risanke. Tako je minil slovesni dan, ki bo ostal živo v spominu vsem novim pionirjem naše šole. Tanja Hacler 7. c. razred osn. š. Vide Pregarčebe Sprejem v pionirsko organizacijo je za vsakega cicibana pomemben dogodek. Na sliki: podelitev pionirskih rutic Elektropodjetje «ELLUX« Ljubljana • Moste Partizanska 27 čestita občanom za novo leto 1963 pri političnem delu na terenu. S tem pa ni rečeno, da tega doslej ni bilo, saj so prebivalci terena pod vodstvom dosedanjega odbora sodelovali pri številnih političnih akcijah in razen tega sami rešili marsikak problem; tako so na primer prav pred kratkim odprli otroški vrtec in uredili še nekaj podobnih zadev. Želijo pa si več pomoči s strani ObLO Mo-ste-Polje. Vsekakor bo imel novi odbor SZDL precej težko nalogo, da bo zadovoljil svoje občane in tudi višje forume. T. B. Sprejem pionirjev v PO Dne 27. 11. 1962 smo na šoli Ketteja in Murna sprejeli cicibane v PO. Na to proslavo smo povabili tudi starše in predstavnike družbenih organizacij. Pionirka Biserka Beravs je vse lepo pozdravila, posebno še najmlajše — cicibane, pionir Janez Debevc pa je cicibanom govoril o pravicah in dolžnostih pionirjev in kakšen mora biti dober pionir. Cicibane je pozdravil predsednik PSS tov. Lojze Prvinšek. Prikazal je lik pionirja in jim čestital k sprejemu. Starejši pionirji so cicibanom pripravili lep program. Skupina pionir.jev 5. č razreda je zaigrala prizorček kakšen ne sme biti pionir, učenci 3. a razreda so deklamirali, srednji pevski zbor pa je zapel več pesmi. Po peti točki so bili cicibani sprejeti v PO. To je bil svečan trenutek. Cicibani so za Metko Jagodičev© slovesno ponavljali zaobljubo. Pionirji štaba so novo-sprejetim pionirjem čestitali ter jim razdelili rutice in čepice s pionirsko značko. Po sprejemu smo skupno zaneli pionirsko himno. Pionirka štaba je čestitala vsem navzočim za naš največji praznik. Novosprejete pionirje pa so pionirji štaba odpeljali v učilnico, kjer je bil zanje pripravljen prigrizek. Naš odred je dobli 64 novih članov, ki bodo zvesti pionirji svoje domovine! Anica Palka, učenka 7. a razr. osn. šole Ketteja in Murna Komisiji za socialno in moral; no zaščito občanov pri krajevni skupnosti Kodeljevo poteka mandat. Komisija dela pri stanov, skupnosti, dela organizirano in uspešno, šest članov, od teh pet žena, dela za vse področje Kodeljevega. Vsi so že dolgo družbeno aktivni, pravzaprav delajo Skrb za občana .tpi ZAKLJUČEK LETA TELESNE KULTURE MLADIH Od lanskega do letošnjega novembra je bilo v vsej Jugoslaviji tekmovanje za kip kurirja Joviče, ki je letos potekalo v znamenju telesne kulture mladih. Tekmovanje se letos nadaljuje, in sicer z letom tehnične vzgoje mladih: trajalo bo do prihodnjega 29. novembra. Letos so se v tem tekmovanj*' lepo uveljavile tudi šole naše občine. Tembolj, ker so bil' pogoji za dosego člmveč točk taki, da so imele prednost šolej kjer ni nikakih športnih naprav in športnih društev. To je bil seveda namen, da se namreč tudi v takih krajih ustvarijo pogoji za telesno vzgojo in razvedrilo. Vsa 3 prva mesta s<| tako zasedle šole iz Žirov, Stične in Dola pri Ihanu. Edin' šoli iz Ljubljane, Id sta prilši v poštev, pa sta bili šoli Ketteja in Murna s Kodeljevega in Vide Pregarčeve iz Zelene jame. Med 24 nagrajenimi šolami je osnovna šola Ketteja Murna dosegla četrto mesto in nagrado 50.000 dinarjev, osnovna šola Vide Pregarčeve pa 9. mesto in nagrado 30.000 dinarjev. Poleg tega je okrajni odbor podelil še 4 nagrade najpn-zadevnejšlm delavcem v Hun tekmovanju, za kar je prek’1 četrto nagrado prof. Janez Virk s šole Ketteja in Murna. Vsem trem lahko le iskreno čestitamo. že od vsega začetka, ko je pre-neko vprašanje reševala terenska socialna zdravstvena komisija-Tesno so povezani z zavodom za socialno delo, preko tega so v stiku z občinskim upravnim organom in tudi svet za varstvo družine ima na ta način zvezo z njimi. V začetku so se ljudje v vseh socialnih problemih obračali nanje, sedaj pa že vedo, da j ib komisija napoti na občino, ker sama ne rešuje, temveč le predlaga posebej za vsak primer, ven; dar v večini primerov organi LO upoštevajo mnenja komisije, obiskujejo družine v neurejenih razmerah, na posteljo prikovane bolnike, predlaga nujne primere za prehodne domove, skuša P°' sredovati pri nevzdržnih stanovanjskih razmerah itd. itd. V tem mesecu je komisija poskrbela. da so njihovi varovanci dobih zimsko pomoč, ob novem let*1 pa namerava obdariti najpotrebnejše. Zvedeli smo, da pri ostalih krajevnih skupnostih te komisije ne delajo oz. so še vedno preveč izolirane v starem načini’ dela »terenskih« socialno-zdrav-stvenih komisij. Ker pa smo sredi akcije za volitve novih kra jevnih skupnosti, (sedanjim nam reč poteka mandat), je treba predvideti komisije za socialna vprašnaja, ali kakor se bodo le-t® imenovale, da bodo delovale Pj’1 samih krajevnih skupnostih-Prav te dni prireja delavska unj' verza občine Moste-Polje a®11?, nar za vodilne člane krajevnm skupnosti. Prav bi bilo, da bi n teh seminarjih proučili ozirom, se pogovorili o nalogah komis*-! krajevnih skupnosti, da bi tuo novoizvoljene komisije za socia na vprašanja lahko pripravi svoje delovne programe, Pre vsem pa bi zvedele, kakšno J njihovo delo, katerega predvio va novi občinski statut. VIH. rpdna Ipfna hontpreiica IMS Llnhljana-Mosfe"Polje Dne 25. novembra Je bila v dvorani osnovne šole Ketteja in Murna osma redna letna konferenca organizacije LMS v naši občini. Konferenci je prisostvovalo 90 mladincev, ki so bili izvoljeni za delegate po aktivih, kot gostje pa so bili navzoči predsednik ObLO tov. Vlado Črne, sekretar občinskega komiteja ZK tov. Boris Butina, predstavniki nekaterih družbenopolitičnih organizacij v občini ter predstavniki OK LMS. Obč. kom. I.MS je pravočasno Preskrbel delegatom potrebno gradivo za konferenco, predvsem Poročilo o delu obč. komiteja in ostalih obč. organov LMS. Zato 86 je tudi oglasilo precej diskutantov, ki so obravnavali številne oblike delovanja mladine v naši občini. Glavna naloga konference je bila. da bi na podlagi referata o družbeno-ekonomski vzgoji mladine v naši občini in razprave o njem poiskali pot, ki bo poživila dejavnost na tem področju. Iz referata tov. Tatjane Jurca, ki je oakazal problematiko splošnega strokovnega in družbenoekonomskega izobraževanja, povzemamo nekatere ugotovitve. ni najboljša, to pa predvsem zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev in prostorov ter premajhne povezanosti in pozornosti ostalih družbenopolitičnih organizacij. Seveda pa otežkočajo delo organizacij na vasi tudi konservativna vzgoja mladincev na domu in vpliv cerkve. Delo mnogih mladincev pa je otežkočeno tudi zato ker se po končanem delu v mestu vračajo pozno domov in preostanek prostega časa porabijo večinoma za delo na domači kmetiji. Tudi v tovarnah, zadrugah itd. jetja. Mladina želi v bodoče delovati v novih klubih mladih proizvajalcev, obč. kom. LMS pa bo ustanovil organ, ki bo vodil in usmerjal delo teh klubov. Živahna je bila tudi razprava o idejno-vzgojnem delu mladine, predvsem o vlogi mladih komunistov. Le-ti niso dovolj aktivni, predvsem po mladinskih aktivih; za delo v mladinski organizaciji se čutijo prestare, čeprav imajo nekateri le 21 ali 22 let. Starejši komunisti bodo morali v bodoče skrbeti za idejno vzgojo mladih komunistov. V razpravi je sodeloval tudi sekretar obč. kom. ZK tov. Butina. Poudaril je, da mladinci ne smejo gledati na negativne pojave in deformacije, ki so jih navedli v svojih izvajanjih, samo z gledišča predvojne dediščine, ampak so Analiza stanja v naši občini am daje že ob obveznem osem-^bietn šolanju rezultate, ki so vse brcj kot zadovoljivi. Se vedno je anireč precej takih učencev, ki P° končanem petnajstem letu starati zapustijo šolo ter se zaposle, ePrav nimajo končane osnovne Taka mladina praktično nišo? I?0^nos'ti. da bi nadaljevala tanje na šolah druge stopnje in ' strokovno usposabljala v go-v^skih organizacijah, ker po-ho« 7'a^tevajo dokončano osnov-solo. Takemu mladincu preo-jJJta le zaposlitev za nekvalifici-doi Sa de'avca, ki se na svojem Ve°anern mestu šele priučuje. takh pa 0Pažamo, da vedno več no s otladincev obiskuje osnov-boet 01° za odrasle. Sola in LM Vez- rnora'i v bodoče posvetiti Jo Pozornost učencem V. in 8. kvav a nsnovne šole ter jim s nja 'totnirn poklicnim usmerja- omogočiti pravilno izbiro čili 1Ca' Tako bomo tudi prepre-vj]0 Nemajhno ali preveliko šte-Ifljpj^aposlenih v posameznih po- PoTn '.fpbraževanju se zadnje čase šole-3*.3 dvo obliki: strokovne oblik"1 '^obraževalni centri. Obe lati I Pa s0 morata nujno preple-v0rj]. ajti le tako bomo lahko go-Cl0v' ° Popolnem izobraževanju. . , ki pride iz strokovne šole, op »oa neko znanje in lahko izohv J3.razna dela, ker strok, šole Protn u^° strokovnjake širokih v tyi ,°V:. ko pa pride tak človek va]n„ naj bi se v izobraže- dei0 Centru izobraževal za tisto hern Kl Ra bo opravljal na delov-naj k, , ?tu- Izobraževalni centri ZVezj. 'ak° v bodoče predstavljali n^j šolo in proizvodnjo. V obra^r1,1*1 sta za zdaj žal le 2 iz-turnu’ a na centra. In sicer v Sa-u ln v vevški papirnici. fVeČ!>?,,Vse^ Vrst so do sedaj po-"Pnoek Pfcmalo pozornosti druž-bfa Romskemu izobraževanju, t"^'- nl1 je delo usmerjeno v »roba) Predmete, pozabljajo roj, .noti-ehujemo p>oleg dobrih 'la,ce ' tudi dobre uprav- Vriitve ^'nžnje leto. ko so bile ontane delavskega sa-r*b gfKn lan'a- so bili v nekate-^'»arii ^a3ov- Pri organizaciji peiši v 7 So bili natprizadev-'r3ri v Agrokombinatu, Su. kii, kU’ v Zimi in Satur- * "u. Kr u ’ v ■-£._____ L.bfeeei"!, te’nu pa bo treba tu dniikl^’^, saj se pomanj-; H'n'H>konomsko znanje Sa*boupr S0’Tl Pri mladih članih ba organov. °Vl sistem strokovnega izobraževanja kar najbolj uveljavil, bo potrebna tudi pravilna in dosledna kadrovska politika gospodarskih organizacij. Analiza je pokazala, da večina gospodarskih organizacij nima izdelanega niti perspektivnega načrta o razvoju podjetja, kaj šele da bi imele izdelan perspektivni načrt potreb po kadrih. V nekaterih podjetjih, ki stoje med rekonstrukcijo ali pa že sredi nje ne vedo, koliko novih kadrov in katere kadre bodo potrebovali po rekonstrukciji. To »•zvedo« šele potem, ko naj bi novi obrat začel že s proizvodnjo, pa prav zato ne morejo proizvajati s polno zmogljivostjo. S perspektivno kadrovsko politiko pa je zvezana tudi pravilna politika štipendiranja, gospodarske organizacije naj bi študirale take kadre, ki so zanje v perspektivi zanimivi in bi jih po končanem izobraževanju lahko zaposlili v svoji delovni organizaciji. Strokovno izpopolnjevanje mora biti, je ob koncu referata dejala tov. Tatjana Jurca, organsko povezano z razvojem podjetja in naj v posameznih gospodarskih organizacijah glede na pogoje zavzame tiste oblike, ki jim bodo najbolj odgovarjale. Mladinska organizacija bi pri vsem tem morala odigrati aktivnejšo vlogo in se načrtneje boriti za perspektivno štipendiranje ter omogočanje nadaljnjega usposabljanja najboljših članov kolektiva. V živahni razpravi, ki je sledila referatu, so diskutanti obravnavali nekatera zelo aktualna vprašanja: med njimi bi najprej omenili vlogo in aktivnost organizacije LMS na terenu in na vasi. Aktivnost organizacije na terenu Redna letna konferenca LMS naše občine. V desnem kotu zgoraj '.Tatjana Jurca, ki je podala referat se mladi srečujejo s težavami. Marsikje zanemarjajo mlade proizvajalce, predvsem pri vključevanju v upravne organe. Tisti pa, ki so vključeni v samoupravne organe, so premalo aktivni. Interes mladincev v proizvodnji je usmerjen predvsem v njihov osebni dohodek, premajhen pa je za Poročilo o volitvah novega občinskega komiteja Komisija za sklepe je pripravila vrsto sklepov, katerih zaradi nesklepčnosti konference nismo mogli sprejeti. Približno 25 tovarišev in tovarišic je v drugem odmoru zapustilo konferenco brez osebnega opravičila! Ravnanje teh mladincev in mladink moramo oceniti kot skrajno neodgovorno in nevredno mladega človeka, ki živi v naši družbi. Zato smo predlagane sklepe sprejeli šele na 2. seji ObK LMS. Sklepi, ki bodo orientacijo za delo novega komiteja, so tile: 1, Občinski komite mora izdelati analizo stanja na osemletkah, predvsem glede na vzroke za visoko število mladih, ki te šole ne dokončajo ter jih skušati — skupno z zainteresiranimi činitelji — odpraviti. 2. ObK mora skupno s sindikalno organizacijo skrbeti za usposabljanje mladih članov v samoupravnih organih. 3. Dejavnost LM v mestu in na vasi je treba razširiti. Vsem aktivom je treba posvetiti več pozornosti in jim stalno pomagati (posvetovanja, obiski itd.). 4. LM mora skupno z ostalimi družbenimi in političnimi organizacijami poskrbeti za večjo kulturno. zabavno, športno in rekreacijsko dejavnost mladine v naši občini — posvetovanje o društve- nnstali vzroki za te pojave tudi v sami izgradnji socializma. Nadalje je pozval mladince, naj njihova organizacija zajame v svoj mehanizem ves kompleks oblik družbenopolitičnega delovanja in preko tega skuša nadalje idejno-vzgojno vplivati na mladince. Težišče družbenopolitičnega dela mladine z vasi pa je treba prenesti v gospodarske organizacije, saj je večina le-te tam zaposlena. nih aktivnostih mladine. 5. Število komunistov v vodstvih mladinskih organizacij se mora povečati. 6. Stališče nadzorne komisije o znesku 53.150 din se v celoti osvoji in se o izvršitvi obvesti mladinske aktive. Delovni kolektiv: Kolinske tovarne hranil želi vsem delovnim kolekti- vom občine Ljubljana-Moste- Polje ter občanom Srečno in uspehov polno NOVO LETO 1963 Se o kulturni dejavnosti v naši občini Več je treba torej skupnega dela več povezanosti in prepričan sem da tudi uspehi ne bodo manjkali' (Nadaljevanje s 3. strani) vanje godb iz vse Slovenije — mi smo se tudi prijavili. Nastopi so namreč važen element pri rasti naše godbe: če nekaj časa ne nastopimo, navdušenje godbenikov pade. J. HABJANIČ: Tudi mi bomo konkurirali za nastop v Celju, in sicer s pred-mutacijskim (A) in z pomutacij-skim (B) mladinskim Zborom. PETER KOZMIK: Kapelnik je omenil nastope. Točno. V godbi je čutiti stalno željo: več nastopov! Se več. Želimo koncertirati pred javnostjo. Naj pri tem omenim, da me je nekdo podražil, zakaj da tako malo nastopamo pred domačo publiko. Morda bi res kazalo razširiti naše delovanje: če že gremo v tovarne, pojdimo še npr. v šole. Tako bi našli močan stik z mladinsko organizacijo: oboji bi se bolj »zgibali«. V godbi je namreč večkrat slišati tole pripombo. Ce že študiramo, potem še nastopajmo! In menim, da prav zaradi premalo nastopov šepa tudi disciplina! V godbi smo namreč fantje od osnovnošolcev do delavcev in študentov! Mlajši že tako ne morejo biti dolgo zavestno pri miru in ko neka skupina vadi, so druge pač proste in — še starejšim je težko biti vedno popolnoma tiho. Med skupnimi vajami pa se tudi zgodi, da kapelnik pač ustavi, če nekje še ni tako izdelano igranje, kot bi moralo biti. eden — dva pa igrata kar dalje! Verjetno je to le mladostna razigranost, morda bi nekdo rad vsaj kdaj uspel, da bo slišati samo njega — kapelnik pa seveda v zrak! Po mojem godba trenutno celo nekoliko stagnira. Nekateri instrumenti so sicer dobro zasedeni, trobil — razen trobent — pa je nevarno malo in prav od tod bodo še nekateri šli na pomlad v vojsko. To dejstvo seveda godbeniki vidimo in čutimo, kapelnik — sem prepričan — tudi, vodstvo šole pa ali ni vedno seznanjeno s položajem ali pa je povezava z njim prešibka. Krivda pa je tudi naša: nekaj časa smo imeli godbeniki svoj odbor, a letos se še ni sestal! Poleg povezave s šolo bi lahko sami bolj skrbeli za dilciplino in bi se morda tudi bolje pomenili s starši. Kaže namreč, da naši starši sicer radi vidijo, da nastopamo, večkrat pa pozabljajo, da je za vsak nastop treba mnogo vaj. Vsak naš član ima dolžnosti tako v šoli kot. v godbi. Redno delo je obvezno in dogaja se, da so godbeniki kar vsak popoldan ali še zvečer v šoli. A za kvaliteto našega dela in uspehov smo odgovorni tudi mi sami, starši predvsem mladoletnikov — pa tej zaposlenosti ali ne verjamejo vedno ali pa svojih otrok v skrbi zanje kratko malo ne puste vedno k vajam. Saj končno razumemo tudi to, a na sestankih bi se lahko večkrat pomenili tudi o tem! Sožitje z zborom bi kazalo še dalje gojiti in razširiti, a to je stvar časa. JOŽE ZAVRŠNIK 2e Peter je omenil pomanjkljivo zasedbo (nekaterih .'instrumentov. Najbolje so zasedena pihala, posebno klarineti, ki so tudi najboljši pri godbi. Tudi če kdo odide, je na njegovem mestu takoj drug klarinetist! Na zadnjem nastopu ste slišali Ka-raklajiačevo kolo (Resavka), kjer so imeli najzahtevnejšo vlogo prav klarinetisti in — odigrali so odlično! Manjka pa tenorjev in baritonov: eden bo šel v vojsko, drugi je v s lužbi, uči pa se — nobeden! Stalno si »sposojati« godbenike od drugod ne kaže. Treba bo zopet misliti na razpis z enakimi pogoji in ugodnostmi, kot smo jih imeli pred leti mi — in z nekaj propagande sem prepričan, da bi dobili dovolj godbenikov za vse manjkajoče instrumente. Godbo pa nameravamo tudi izpopolniti, predvem s saksofoni. Trenutno je že eden, pridružili pa bi radi vsaj tri — bariton bi pač sledil kasneje. Seveda pa bi takoj trčili na zabavni orkester in na vprašanje časa: saksofonisti so potrebni tu in tam, igrali pa bi isti fantje! Cas, čas! Rešitev pa bi bila manjša, 10-članska zasecTBa zabavnega orkestra. Lahko rečem, da je kulturna dejavnost v naši občini v zadnjih letih domala zamrla. Edina oblika te dejavnosti, s katero smo lahko zadovoljni, je knjižničarstvo. Tu pa so druge težave, npr. slabi in neprimerni prostori. Vse ostale dejavnosti na področju prosvete pa so celo nazadovale. Čudim se, da od leta 1957 ni bilo nobenega kvalitetnejšega koncerta: od leta 1959 so bile domače dramske predstave redkost in so kvalitetno nazadovale. Prav tako so iz programov izginila splošnoizobraževalna predavanja. Kje so vzroki, ni lahko ugotoviti. O nezainteresiranosti občinov ne moremo govoriti, kajti vse prireditve so bile vedno dobro obiskovane — kljub slabi propagandi. Morda je krivda tudi v tem, da se je kulturna politika včasih vodila preveč »od zgoraj«, naloge pa so se obešale kot častni naslovi ljudem, ki so bili že v drugih organizacijah preobloženi z delom in funkcijami. Vzrok, da je dramska skupina prenehala z delom, je po mojem mnenju v večnih selitvah iz dvorane, končni udarec pa je dobila z odvzemom edine primerne dvorane na Zaloški cesti. To lahko potrdijo igralci, ki so bili priče takratnim dogodkom. Kasnejše obnavljanje dramske dejavnosti je sem pa tja obrodilo kak sad. vendar je bilo vse nadaljnje delo nenačrtno in ponovno zavirano na razne nerazumljive načine. Posle- VINKO COLAIUC: B-basist sem sam in še jaz bom šel prihodnje leto v vojsko — v šoli pa se trenutno ne uči nobeden! F-basisti so sicer štirje, a tudi od njih bodo šli nekateri kmalu v vojsko; prav tako je pri rogovih. Sicer pa je tudi res in ohrabrujoče, da se od vojakov fantje vračajo in ena prvih poti je zopet povratek h godbi. To je razveseljujoče dejstvo in stagnacija je — upajmo — le trenutna! Rad pa bi poudaril dvoje: Delam na stružnici v Indosu in čeprav delam v dveh izmenah in lahko prihajam na vaje le vsak drugi teden, moram reči, da se v tovarni zanimajo za moje sodelovanje pri godbi in če je treba, takoj dobim zameno. Poudaril pa bi, da je občinski komite LMS premalo pozoren na naše delo in tako v poročilu na letni konferenci kot v razpravi godba ni bila niti omejena, čeprav je sicer konferenca bila dovolj kritičen pregled delovanja LMS v Mostah. dicc takega dela se očitno kažejo v praznini, ki je nastopila glede kadrov, katerih nismo pripravljali in vzgajali. To se kaže še danes, saj je DPD Svoboda nima dovolj dobrih amaterskih igralcev. V Mostah imamo dober orkester, ki deluje v okviru glasbene šole in žanje velike uspehe: vendar se tudi tu čudim, da prireja svoje koncerte v mestu, v Mostah pa ne! Spominjam se, da smo imeli v Mostah kmalu po vojni koncerte pevskega zbora »Ivan Cankar« in zelo dobrega pevskega pionirskega zbora moščanske gimnazije, da so pri nas nastopali razni ansambli in smo imeli različne prireditve, ki so bile vse zelo dobro obiskane. Občinstvo je bilo navdušeno in so bili izvajalci vseeno toplo sprejeti. Do danes tudi jaz nisem aktivno posegel v to problematiko, mislim pa, da še vedno ni prepozno in da bi bilo potrebno začeti tam, kjer smo nekoč prenehali oziroma kjer se je ustavilo. Rešitve sicer ne vidim v neki enotni kulturni organizaciji. 2c obstoječe kulturne institucije je treba podpreti, jih usmerjati in jim pomagati. Ker je za vse dejavnosti največji rezervoar naša mladina, bi morala meščanska gimnazija tu odigrati veliko vlogo. Ker pa tudi kulturna dejavnost terja razmeroma velika denarna sredstva, se je treba s tem že v začetku sprijazniti in morajo občinski forumi to upoštevati. CENE MRZEL, profesor na osnovni šoli Vide Pregarčeve Razgovorili so se — razuinljiv0, saj je v vseh sodelujočih tudi a) tem sestanku bila očitna vnema-ki jih preveva pri njihovem menitem delu. In to je že tim' porok, da bomo vedno znova '[J — upajmo — tudi večkrat sliš^. našo mladinsko godbo in pevs»| zbor, pa vsem nastopajočim dal' tudi priznanje, ki jim gre. V mladinskem šporM gremo v korak z največjimi športnim1 narodi Naši, moščanski pionirji? ^ Torej tudi v državnem merilu P morejo biti od muh. Tudi to, P; kvaliteti in organizaciji pa je ^ ša občina ena najboljših v Jde slaviji in to trdijo drugi. Do!l. temu je en pionirski državni ^ kord, tri prva mesta in tri čem" mesta tekmovalcev naše občine bo imelo vse to nek" Ua pa uo imeio vse w zveze z naslovom, smo prip1'3'1 tole zanimivost: Ze nekaj časa je po travnih in tekmovalnih stezah zima s gom, ledom in mrazom, zatoPj vsi tembolj pridno pregleduje1' uspehe minulega leta. Prav ^ Poljaki, ki so pred nedavnim P ročali o telesni vzgoji pioniri . Pionirji in pionirke (13 do 1"* t. iz vse Poljske tekmujejo skem mnogoboju na izloči" tekmovanjih po razredih, šolanj, občinah. Rezultate najboljših Pv. Ijejo potem v Varšavo, kjer ^ love najboljše posameznike' potem nastopijo na zelo kv ali*1; nem mitingu v Varšavi. Letos ^ se tega tekmovanja udeleždi^]. ekipno čin tekmovanja , kvalitetni rezervoar. In ve'^1 - no umestno primerjanje i'^L.3- tov. doseženih na teh tekTto. morda spremenil svoje mn« narodne rezultate z o,-— p tekmovanj, nato rezultate in imke naših atletov); PIONIRJI: 7,4 sek — 7,2 sek. — Ja™ tek na 60 m: 7,4 sek. — — Jani Kovač; 165 ^ PIONIRKE: tek na 60 m: 7.9 sek. - Mojca Rebernik; fl,9 ^ skok v višino: 145 cm Duša Brezovec; skok v daljino: 513 cm Duša Brezovec. pionirji Sovjetske zveze, ne Nemčije in Češke, ki to g. tekmovali tudi med „ boj. Poljaki pravijo, da je ,,, njihov naj^f I\ V CII1 LCTUI I I l V . AH J trii V Nekdo bo morda rekel, da dVjts- 11 *■*■>*-»o 4 r«/-v 1 • i i n Tri 1 njih. /. rezultati naših pi°m‘J^ Pa vseeno! Cc bo to prebra • nem .. ■e ckt, ki naj zajame celotno področje. 3. Treba je ustvariti servis športne in druge rekvizite. 4. Pripraviti je program — skupaj z društvom prijateljev nda" dine — za akcije, ki bi jih Prl' pravila počitniška zveza za d®' ske počitnice. Gre predvsem 28 akcije v občinskem merilu. Tov. predsednik daje vso P*®' poro tem akcijam, vendar jih J® treba še razširiti, ker v občini ne obstaja turistično društvo in mora PZ to nadomestiti s svojo dojaV' nosijo. PZ naj tudi poišče kraj* v občini, ki imajo pogoje za ra*' voj turizma; tu gre predvsem ** Janče in okolico. Izvršni odbor je obljubil, da napravil čimveč, vendar pričakuj je vsestranske pomoči — iu° glede finančnih sredstev. UP11’1'^ da nas bodo razumeli tudi obči skl forumi. Slavko VraeU Veliko uspehov v novom letu želijo C AT||I1||||C kovinsko predelovalna Indu-I WKHUELEŽIL TUDI NAS FOTOREPORTER ‘N NAM POSLAL TALE POSNETEK 3 - 4 DAN REPUBLIKE SO V NAŠIH DELOV- kolektivih karnajslovesneje Vn PLAVILI. NA SPODNJI SLIKI (LE-. VIDIMO ČLANE DELOVNEGA KO-Pn. VA SATURNUS, KO SODELUJEJO JAVNI TELEVIZIJSKI ODDAJI, KI 4 bila v prostorih Saturnusa .Podjetju INTERTRANS-GLOBUS pa vu direktor tovariš jože borst-^R dolgoletnim članom kolek- MVA IZROČIL PRAKTIČNA DARILA EGLJISCE tpeninci TOREK -na1 SREDA "‘20 03OTA "‘20 JZEKfiiEACriA BIFG CENIK ŽGANJE a črnina 4< ZELO VINO 5