Pofltnina plačana v gotovini. SLAVNOSTNA KONGRESNA ŠTEVILKA LETO X. ŠTEV. 8. »KRES«, GLASILO ZVEZE FANTOVSKIH ODSEKOV V LJUBLJANI. — Izhaja 1. vsakega meseca. — Izdaja Zveza fant. odsekov. — Tiska Misijonska tiskarna Groblje - Domžale (A. Trontelj C. M.). — Urejuje Fr. Jesenovec, Ljubljana. — Za uredništvo odgovarja A. Trontelj C. M., Groblje - Domžale. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: Uredništvo »Kresa«, Ljubljana, Vodovodna 24. — Uprava: »Kres«, Rakovnik, Ljubljana VIII. Cek. rač. št. 17.871. — Naročnina : Letno din 20, pod skupnim ovitkom din 18. Poravnajte naročnino! iliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nova, III. knjiga liturgične knjižnice »Živimo s Cerkvijo!«: Dr. Edvard J. M. Poppe, VZGAJAJMO EVHARISTIČNO ! (Evharistična metoda). Iz francoščine prevel in uvod napisal p. Kolumban Oberstar, S. O. Cist. Strani XVI + 96, s pisateljevo sliko in dvema prilogama. Cena broš. izvoda 12 din, vez. 18 din. Naroča se: Liturgični apostolat, Cistercijanski samostan Stična, ali: Uprava »Božjih vrelcev«, Groblje - Domžale. Dalje beri na 4. str. ovitka! Domača slovenska zavarovalnica Je VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v Ljubljani v lasi. palači ob Miklošičevi ln Masarykovl c. Telefon 25-21 in 25.22. PODRUŽNICE IN GLAVNA ZASTOPSTVA: Celje, Maribor, Zagreb, Split, Sarajevo, Beograd. KRAJEVNI ZASTOPNIKI v vseh večjih krajih v Jugoslaviji in vseh župnijah ▼ Sloveniji. Proračuni in informacije brezplačno in breiobve»no. Vse sodobno telovadno orodje, železne telovadne konstrukcije *a dvorane in letna telovadišča, razne konstrukcije skakalnih desk za kopališča, potrebščine za teiko atletiko in druge športe si nabavijo telovadna društva, šole in posamezniki najceneje v tvovnici telovadnega orodja, športnih potrebščin in smuči »ALPINA« LJUBLJANA Tyvieva c. *2. Zahtevat te ponudbe in cenil« I Letnik X. Avgust 1939 Štev. 8 A. A. FANTOV AVGUST Mesec avgust, veliki srpan, ima samo en zapovedan praznik, Marijino vnebovzetje 15. avgusta. Dolga pa je vrsta svetnikov, ki se posebno odlikujejo po ljubezni do Jezusa v sv. Rešnjem Telesu in do Matere božje. 1. Vezi sv. Petra. Herod je Petra zaprl v ječo, Bog pa ga je čudežno rešil. Bog svojo Cerkev varuje, če treba, tudi na čudežen način. 2. Alfonz Ligvori, škof, cerkveni učenik in redovni ustanovitelj,, umrl 1. 1787. Posebno je ljubil sv. Rešnje Telo in Mater božjo. — P o r c i j u n -kula, zibelka frančiškanskega reda. L. 1216. je sv. Frančišek Asiški dosegel tedaj redko pravico večkratnega popolnega odpustka. 3. P e t e r Em ar , častilec sv. Reš. Telesa, umrl 1. 1868. 4. D o m i n i k Spanec, ustanovitelj dominikancev, sodobnik in prijatelj sv. Frančiška Asiškega. V Jugoslaviji imamo danes devet samostanov njegovega reda. Ali ljubimo rožni venec? 5. M a r i j a Snežna. V njeni cerkvi v Rimu so 1. 868. položili na oltar slovanski prevod bogoslužnih knjig. 9. Janez V i an e, vzoren dušni pastir, umrl 1. 1859. 10. L a v r e n c i j , diakon in mučenec, ki so ga 1. 258. živega pekli na raž- nju. Je prijatelj ubožcev. 12, Klara, devica in ustanoviteljica klaris, ki imajo v Jugoslaviji še dva samostana, ostale je zatrl Jožef 11. Posnemala je svojega rojaka sv. Frančiška v Asiziju, umrla 1. 1253. 13. J a n e z Berhmans iz Belgije, fantovski vzornik, ki ga je češčenje Matere božje dvignilo do velike svetosti. Umrl je 1.1612. 15. V n e b o v z e t j e Device Marije. Ali prav krotimo svoje telo,, da bo vsaj na sodni dan moglo v nebesa? 16. J o ah im, oče Device Marije. Ali se naši fantje lepo pripravljajo na zakon, da bodo mogli vzgojiti Joahimovi hčerki podobne otroke? 18. Helena, cesarica in mati Konštantina Velikega, ki je 1. 313. dal Cer- kvi svobodo. Poročila se je v Nišu in do svoje smrti 1. 330. dobro vplivala na sina. 19. Janez Ed, oče, učitelj in apostol liturgičnega češčenja Srca Jezusovega in Marijinega, umrl 1.1680. 20. Bernard, cerkveni učenik in redovni ustanovitelj cistercijanov skupaj s sv. Robertom, umrl 1153. Pri nas je ta red imel nekoč več naselbin, danes so »beli menihi« le še v Stični. 24. Jernej, apostol, »pravi Izraelec, ki v njem ni zvijače«, je njegovo značajnost pohvalil sam božji Sin. resu 25. Ludovik IX., francoski kralj, zadnji res navdušen križar, umrl v Tunisu I. 1270. 28. A v g u š t i n , škof in cerkveni učenik, umrl 1. 430. 29. Obglavljenje Janeza Krstnika. Za svetost zakona, kr jo je pridigal Herodu, je dal svoje življenje. Kristus kraljuj, Kristus zmaguj! K. J.: Fantom v premišljevanje ob kongresu Kristusa Kralja V mesecu juliju vse govori in piše o kongresu Kristusa Kralja. Ob tem velikem prazniku naj pač ves naš narod zaživi novo versko življenje. Kongres hoče biti mejnik v verskem življenju našega naroda, da bi prav vsi priznali Kristusovo kraljestvo v lastnih dušah, v naših družinah, v naših organizacijah, v našem javnem in privatnem življenju. Besedo o Kristusovem kraljevanju prav dobro poznamo iz sv. pisma. Saj je s Kristusom prišlo na svet Njegovo kraljestvo, saj je prva in zadnja beseda Njegovega evangelija, blagovest o božjem kraljevanju na zemlji, med vsemi ljudmi. Prav posebno pa nam pokaže vsebino Kristusovega kraljestva na zemlji bogoslužje na praznik Kristusa Kralja, ki označi to kraljestvo kot kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravice, ljubezni in miru. Ob tem prazniku torej ne gre le za zunanje manifestacije, predvsem gre za prenovitev sveta in še posebej našega naroda v pravem krščanskem duhu. Kristusovo kraljestvo ni takšno, kot so po- . _ _ „ „ . . . . ,, svetna kraljestva. Kristusovo kraljestvo škof dr. Giregorij Rožman, stalni predsed- , . . '. . , . . nlk kongresov Kristusa Kralja. 8Ploh ni 00 te*a 8veta- Je nebe- ško, pa gospoduje tudi svetu, da ga odrešuje, k zveličanju vodi, a tudi sodi, če se božjemu gospostvu upira. Božje kraljestvo, je sam Kristus dejal, je v naših srcih. Zato tudi ob tem prevažnem kongresu ne gre zgolj za zunanje postavljanje in navdušeno govoričenje, gre za resnično dobro življenje naše in vsega naroda. Ob kongresu Kristusa Kralja je prav, če premislimo, ali je versko življenje v nas živo in močno prepričanje, ki uravnava vse naše delo, ali pa je le priučena navada, prazna In plitva in nič ne vpliva na naše življenje. Gre za to, ali smo »naši« samo po imenu, ali pa »naši« tudi po srcu in duši. Glede tega je v naših vrstah pač mnogo ne- Kardinal legat Avgust Hlond in škof dr. Rožman. naši stari oklepali z vero vse svoje življenje. Kdor je videl naše stare hiše, staro opravo, staro nošo, je povsod lahko odkril misel na Boga in zasledil enostransko mišljenje in usmerjenost našega človeka. Tudi v starih časih je bilo med ljudmi mnogo grešnega, morda ne manj kot danes, življenje in mišljenje pa je kljub temu pričalo, da so ta znamenja resnični izraz notranjosti in iskren odsev osebne vernosti. Vsa ta znamenja gotovo niso nastala iz verske brezbrižnosti ali iz prepričanja ljudi, ki so bili le po imenu kristjani. Mar vsi tl različni okraski na pohištvu od zibeli do skrinje pa vse do krste in nagrobnega križa, vse te vezenine od krstnega prta, preko avbe ln velikonočnega prta niso dovolj zgovorne priče, kako tesno sta se pri naših prednikih prepletala vsakdanje življenje in misel na Boga ? Mar niso naše stare hiše kakor male kapelice, ki dihajo z vseh sten in kotov molitev? Če danes puščamo, da vse to izginja, če skušamo vse to le iz lepotnih ozirov ohranjati v naših muzejih brez vsakega verskega občutja, nam je pač to znamenje velike iz-premembe v našem verskem življenju. To ni več le izprememba moile, to je že izpre-memba življenja, in sicer izprememba notranjega verskega življenja. doslednosti in le narejenega, navideznega krščanstva. Morda včasih le preveč grešimo, ko naše vrste le bolj štejemo, namesto da bi jih tehtali. Bolj je važno vprašanje, koliko nas je. Nepotreben je tu strah, češ, kaj bi razkazovali svoje napake ln slahosti. Veliko bolje je, če smo si med seboj odkriti in iskreni, kakor da iz strahu pred nasprotniki, pa tudi pred lastnimi ljudmi zakrivamo svojo bolezen in hiramo dalje. Saj more tako priznanje roditi le dobre sadove ln uspešno pomagati, da bo v naših vrstah v$e zdravo in izbrano. Kratek pogled v zgodovino vernosti našega naroda nam lepo pokaže razliko med vernostjo starih časov In med vernostjo naših časov in naših ljudi. Globoka vernost je tista poteza na značaju našega naroda, ki jo tako radi ob vsaki priliki poudarjamo. In ne brez razloga. Saj to globoko vernost diha in oznanja vsa naša zemlja s svojimi številnimi cerkvicami, s svojimi poljskimi in vaškimi znamenji, ki vsa pričajo, kako globokoverno so naši dedje pojmovali vse svoje delo in življenje. Vse te cerkve In znamenja gotovo niso bila nujno potrebna za službo božjo, le prelep dokaz so, kako so Ni» moremo zahtevati, da bi vsi ti stari izrazi naše narodne vernosti morali biti tudi nujno presajeni v naše dni, saj more biti globoko veren tudi človek z vsemi pridobitvami modernega življenja, vendar dejstvo je, da temelji naše vernosti ne stoje več tako trdno, da so že močno razmajani. Naša naloga je, da se tega zavedamo, da si to priznamo in skušamo pri sebi in pri drugih popraviti — dokler je še čas. Ob kongresu naj bo torej naša prva naloga, da poglobimo dvoje osebno versko življenje, ki ne sme biti samo zunanje, ampak resnično, dejavno in pristno, če smo včlanjeni v Kristusovo kraljestvo in nam je mnogo na tem, da bi Kristus zares med nami popolno zakraljeval, potem moramol začeti pri sebi, zakaj Kristusovo kraljestvo ne pozna državljanov samo po imenu, temveč zahteva celega človeka, z dušo ln telesom. Zunanja pripadnost ni dovolj, zunanja pripadnost je le velika hinavščina pred lastno vestjo in pred vso človeško družbo. Da nam mora biti vera res živa potreba vsega našega življenja, tega s© moramo zavedati tako močno, kot se zavedamo, da nam je potrebno delo, hrana in počitek. Ni ta zahteva pretežka. Za vsakega je dolžnost in vsem je namenjena. Saj to ni zahteva, da opustiš vse svoje delo, svoje zanimanje, svoje brige in skrbi za vse, kar je posvetno. Le za to gre, kam in kako je v glavnem naravnano in usmerjeno vse tvoje življenje. Saj tudi cvetlica iz zemlje raste, na široko razpreda svoje korenine, iz zemlje se hrani, v širjavo razpenja svoje liste in vsem ponuja svojo lepoto in vonj, da razveseljuje človeško srce, in vendar je vsa obrnjena proti soncu, ki ji daje rast, moč In lepoto, pa je to nič ne ovira, da bi ne služila vsem drugim svojim nalogam. Tako mora biti tudi z nami. Na široko moramo uveljaviti vso svojo dejavnost, povsod moramo biti zraven, pa nas nič ne moti, če smo pri vsem delu usmerjeni k Bogu, ki je sonce našega življenja ln nam daje rast, moč, lepoto duši, veselje do dela in zmago v življenjskem boju. Odkrito sl priznajmo, da z nami ni vedno tako. Vero postavljamo le v cerkev, morda celo v kot. naša vernost pa je morda nekaj minut površne molitve ln le zunanja udeležba pri maši, seveda v lepi nedeljski obleki. To je pogosto vse. Vera nam ni sonce, ki ogreva vse naše delo in življenje, ampak le nepotrebno opravilo poleg drugih opravil, ki pa na vse naše življenje nima nobenega ]»osebnega vpliva. Zunanje parade ob verskih slovesnostih še niso izraz globoke vernosti. Delo v naših društvih mora graditi tudi temelje žive in resnične verske prepričanosti in celotne vzgoje ter izobrazbe našega človeka. •Fantje, te besede naj bodo vaše premišljevanje ob kongresu Kristusa Kralja in, če jih boste-v svojem življenju uresničili, boste največ storili za Kristusovo kraljestvo na zemlji. Dr. Fr. Blatnik: Kongres Kristusa Kralja in naša organizacija Kongres Kristusa Kralja je v Ljubljani. V naši sredi so se zbrali številni zastopniki katoliške hierarhije (n klera z odličnimi verniki od vseh strani sveta. Namen njihovega prihoda ni zgolj vnanja manifestacija nekaj ur; njihov namen je, iskati in najti novih skupnih poti'iv borbi za katoliško, za Kristusovo stvar. Ljubljana je postala torišče velikih dogodkov. Videla Je sicer že mnogo prireditev: nadvse uspelih In lepih. A domala vse so imele prvenstveno slovenski, oziroma slovanski značaj. Pomerjene sc bile na naše razmere in so le posredno preko nas pomagale pri graditvi katoliške skupnosti. Kongres Kristusa Kralja pa je postavljen na najširšo podlago: je zares mednaroden, vesoljni -r- in šele iz te Vesoljnostl hoče tudi za. naše razmere povzeti potrebnih sadov ln koristi. A hoče jih vsekakor! In čim več! Ideja kraljestva božjega, kraljestva Kristusovega mora biti taka, kakor jo je Kristus pojmoval, kakor je večno lepo izražena In večno 'trdno pribita v evangelijih: Kristus Kralj v dušah poedincev, Kristus Kralj v svoji Cerkvi, Kristus Kralj v ono-stranskem kraljestvu svojih zveličanih! V službi teh svetih namenov stoji tudi naša organizacija. In ti sveti nameni imajo svoje zahteve, veljavne za ves svet, veljavne posebej za nas. Predvsem hoče Kristus zakraljevatl v duši slehernega od nas. »Pelji na globoko!« — je nekoč velel svojemu apostolu. Tako kliče tudi danes vsem armadam svojih apostolov. Poglobitev verskega življenja: to je prvo, kar hočemo povzeti iz kongresa Kristusa Kralja. Nikoli ne poudarjamo dovolj te osnovne zahteve naše organizacije. Kjer ni duše, tam se živo telo izpremeni v razpadajoče truplo. Klas brez zrna, lupina brez jedra bi bila ZFO, ko bi obstajala samo v uniformi, zgolj v paradnih nastopih. Tega se vsi zavedamo ln vse naše prizadevanje je usmerjeno ne le v to, da se obdržimo pri dosedanjih uspehih, marveč, da jih podvojimo, potrojimo. Kajti toliko bo navdušenja na zunaj, Z evharističnega kongresa: Naši fantje in možje pri polnočnici na Stadionu. kolikor bo ognja v srcu; toliko močnejši in odpornejši bomo, ikolikor globlje bomo zasidrani v svojih koreninah. Poglobitev verskega življenja: to želimo povedati samim sebi, to želimo povedati vsi naši katoliški javnosti. Naše prizadevanje je resno in v mnogočcm že tudi uspešno. Nismo še dosegli sto odstotkov. A jih hočemo. Zato glodamo vedno na delo, ki je še pred nami; vsem onim pa, tki morda katerikrat podvomijo v naše prizadevanje, kažemo na delo, ki je že za nami. Zato: Prejemanje zakramentov — prvi poudarek! Verska izobrazba — prvo prosvetno delo! Služba božja — najlepša prireditev! Duhovni vodja ni naši organizaciji prldeljen kakor eden izmed članov odhora; on je njena duša. Brez njega naše organizacije sploh ni. In če bi bil oviran v svojem delu in neupoštevan, bi bila naša organizacija potvorjena in obsojena na izhiranje. Življenje po veri, življenje s Cerkvijo! Vera ne sme biti zgolj obleka, ki jo danes nadenemo, a jutri spremenimo. Ne sme biti zgodovinska znamenitost, ki bi spadala v muzej in bi nam bila ljuba zgolj kot spomin; vera mora biti življenje. Zato je razumljivo, da mora prešl-njati vsega človeka in se kazati v vsem njegovem ravnanju. Fant, ki mu je bila nedeljska maša trenutek prisiljenega dolgočasja ali bi cel6 postajal pred cerkvijo, bi pokazal, da (mu vera ni srčna potreba. Fant, ki bi ne napovedal neizprosnega boja pijančevanju in, prekllnjevanju, ne bi mogel pokazati niti najbornejših sadov svoje vere. Fant, kl bi odšel k vojakom, pa bi ne znal vztrajati v naukih od doma, marveč bi se izpridil in pokvaril, bi pokazal, da je bila njegova vera šibka In površna; zato je odpovedala ob prvem sunku. Drugo, kar želim poudariti, je s prvim v nujni zvezi. Slovenski katoličani smo imeli v desetletjih svojega organizatoričn®ga dela premnogo žalostnih skušenj. Izgubili smo nemalo svojih postojank, ki so s« adele sprva trdne In nezavzetne; padle so — in nekaterikrat cel6 brez boja. Ne smemo prezreti dejstva, da je katoliška stvar sploh mnogokje v obrambi. Le branimo se — a premalo napadamo. In vendar je duh katoliške Cerkve duh življenja, duh osvajanja. Ne posvetnega, saj se prav razumemo, marveč duhovnega. Ne smemo se zadovoljiti sami s sabo! Ko bi se apostoli zadovoljili s tem, kar so prejeli od Kristusa, bi danes ne bilo katoliške Cerkve. A pokorni povelju božjega stratega gredo neuki ribiči po svetu, da ga vsega uklonijo pod sladki njegov jarem. Vsi moramo biti apostoli! Apostoli dobrega zgleda, apostoli dela in akcije, apostoli, ki pridobivajo novih In novih članov. Katoliška Cerkev s pridobitvami v misijonih prebogato nadomešča številne odpade. Res, če bo v nas apostolska vnema, bodo vse izgube izravnane — z uspehi. V osnutku za resolucije slovenskega zborovanja 'ob priliki kongresa Kristusa Kralja beremo: »Slovensko ljudstvo spoznava in priznava, da se danes — v času vedno bolj naraščajočega brezverstva in odpada od Boga — katoličani ne smemo zadovoljiti s površnim, polovičarskim krščanstvom; da moramo biti celi kristjani — po duhu sv. evari-gelija — v besedi In dejanju; da moramo torej krščanstvo v sebi poglobiti, mu Z življenjem čast delati; ga na zunaj pogumno izpovedovati in odločno braniti. Brezvernega sveta n® bomo premagali s tem, da se mu kolikor mogoče prilagodimo, ampak le s tem, da se mu na vsi črti odločno upremo.« Sprejemamo to resolucijo In vse svoje moči hočemo zastaviti v to, da jo Izvedem^. Janko Mernik: Kralj miru (Ob kongresu, Kristusa Kralja 25.—30. julija 1939.) Ljubljana — Kralja večnega prestolno mesto, prelepa vsa, iz cvetja belega omot. Prihaja s krajev vseh pred prestol ljudstvo zvesto, pred Njega, ki prišel je svetu mir (lajat. Kako pač ne, saj Kralj miru in blagoglasja na solzni zemlji si postavlja prestol svoj; * kako, da ne bi v kruti dobi nesoglasja prosili za nemirnega sveta pokoj!? Hitite k N j emu vsi, proseči mir zgubljeni, in revni vsi, katerim ni ta svet bogat; še vi, ki trudni radi sen bi s poko jeni — saj Kristus ne podi nikogar izpred vrat. France Jesenovec: Kongres Kristusa Kralja in naš čas Gotovo bi ne bil daleč od resnice tisti, ki bi trdil, da je naše dvajseto stoletje le preveč blizu materialističnemu mišljenju in pogledu na svet in da je prav zato vse preveč oddaljeno od duhovnosti in idealističnega nazora. Saj bi za to trditev labko navedel na sto in sto primerov in dokazov. Naj jih iz Velike množice na kratko omenim le nekaj: človek je dandanes do vratu zakopan v vsakodnevne trgovske in gospodarske opravke tako, da si niti v nedeljo ne privošči opravičenega in od cerkve zahtevanega počitka, ampak kar brez skrbi in ozirov vedoma skruni Gospodov dan; kakor primanjkuje denarja, vendar ga za zabave in to celo za nočne in razvratne zabave še od daleč ni zmanjkalo; čeprav vlada po vsem svetu revščina zlasti nižjih slojev, vendarle se kapitalizem za to revščino redkokje in redkokdaj zmeni; kakor ves svet zatrjuje, da je za mir, tako se v isti sapi hite do zob oboroževati vse države na svetu; čeprav vsepovsod začenjajo boj proti tako imenovani beli kugi, vendar ta nemoteno razsaja po vsi Evropi in drugih deželah ter je tudi med slovenski narod že zašla; kakor ve ves krščanski in katoliški svet, kaj nas katoliška Cerkev uči o otroštvu božjem in o bratstvu med ljudmi, tako se iz dneva v dan slabšajo ne le razmerja med posamezniki, ampak tudi med narorti in državami; čeprav vemo vsi, da mora biti vse javno življenje, predvsem šola, uradi, društva, parlamenti, politično, gospodarsko, socialno in splošno kulturno življenje *— torej vse, prav vse človekovo delovanje in nehanje v duhu božjem, v duhu Kristusovem, v duhu katoliškem vendar smo lahko vsak dan sami za pričo, kako istega našega Kristusa Kralja mečejo iz šol in uradov, kako v svetu zamenjavajo križ odrešenja z raznovrstnimi drugimi podobami, kako se pri snovanju novih postav namenoma prezira božja zapoved, kako se vse bolj in bolj širi laizacija ali razkristjanjenje sodobne človeške družbe in sodobnega javnega življenja. Morda bi pa imel vsaj deloma prav tudi tisti, ki bi dejal, da človek z gornjimi pogledi na svet vidi vendarle vse malo prečrno, češ, saj je na svetu tudi dobrega, lepega, resničnega, pravičnega, skratka: božjega še veliko. Res je, tudi duhovnosti ne manjka, saj vemo, da je prav danes ta dan duhovnost po vsem svetu v trdem boju z materializmom. A vendar, tudi prva podoba sveta, kakor smo jo narisali pravkar, je žal, le preveč resnična. Prav zato so pa kongresi Kristusa Kralja dandanašnji ne le nujno potrebni, ampak za rešitev človeštva samega prekoristni. Kaj hoče Cerkev s prirejanjem kongresov Kristusa Kralja? Nič več in nič manj kot odpraviti s sveta zgoraj omenjene napake, odstraniti iz javnega življenja zgoraj naštete zablode sodobnega sveta in človeka, kajti geslo teh kongresov Kristusa Kralja se glasi: »Kristus kraljuj, »Kristus zmaguj, > v hostiji sveti nam gospoduj!« Kristus kraljuj! Kristus naj zavlada vsepovsod in naj prepodi satana v podobi krivic in hudobije, zlobe in napuha, jeze in nevoščljivosti, pohlepa in sile, nečistosti in skrunitve!. Povsod Boga! Boga v šole in urade, v parlamente, v politično življenje, v gospodarstvo, v sodobno socialno življenje, povsod, povsod! Kristus mora kraljevati! Zopet moramo kot debri kristjani pomagati Cerkvi pri njeni katoliški akciji, pri pokristjanjenju vsega sveta, vseh dežel in držav in vseh narodov, pa tudi vsakega človeka posebej. In temu namenu služijo kongresi Kristusa Kralja. Letos bo ta kongres Kristusa Kralja v Ljubljani, v srcu Slovenije, v središču katoliškega slovenskega naroda. V izredno čast in ponos si moramo šteti, da je Kristus izbral ravno mali slovenski narod za svoje letošnje Zborovanje. Nismo pa Slovenci s kongresom Kristusa Kralja samo počeščeni, ampak tudi dolžnosti in naloge nam slede iz tega. Slovenci moramo bolj kot kateri koli drug narod letos spoznati in se povsem vmisliti v kongres Kristusa Kralja in se zlasti potruditi, da kot prvi izpolnimo tiste naloge, ki jih bo kongres Kristusa Kralja naložil narodom sveta. Slovenci moramo prvi iti vase in pogledati, kako daleč je tudi pri nas že izrinjen Kristus Kralj iz življenja posameznika in družbe, zlasti pa iz slovenske kmečke in delavske hiše in tudi iz naših mestnih bivališč. Kjer koli ga ni, povsod ga moramo takoj poklicati in postaviti nazaj: v naše delo in molitev, v naše cerkve in šole in urade, v vse naše javno: gospodarsko, socialno politično in splošno kulturno življenje. Ne pozabimo, da smo Slovenci po pravici imenovani Marijin narod. Zato ob priliki kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani tudi slovenski fantje morajo prositi svojo zavetnico božjo Mater, da bo pri svojem Sinu sprosila blagoslov za kongres Kristusa Kralja v Ljubljani, da bodo njegovi sadovi padli najprej na našo domačo slovensko zemljo in da se bomo mi Slovenci zopet prvi povsem vrnili k Njemu, ki je Pot, Resnica in Življenje. Polda Tone: Dobri pastir Pozno v noč se je mlademu duhovniku zavleklo delo. Od nekod so se čez nebo pripeljali oblaki in gospod jih je videl, ko je zapiral okna, preden se je spravil spat. Komaj je ugasnil luč in legel, je priletelo v okno pest peska in gospod je prisluhnil. Spodaj pa se je nekdo oglasil: »Ho-oj! Gospod!« Duhovnik se je ogrnil, uprasnil vžigalico in odpahnil okno. Soparno je zapihalo z vrta. Nikogar ni videl, pa ga je spoznal po glasu: »Rožanovega je stisnilo v tovarni... če bi šli...« je oni spodaj lovil sapo. »Je hudo?« se je ozrl duhovnik v smer, kjer je pol ure daleč ležala tovarna. »Le od časa do časa se zave. V tovarni leži, v bolnišnico ga ne upajo prepeljati, preslab se jim zdi. če bi ga v sveto olje dali.« »Koj bom doli.« Duhovnik je nalahno zakašljal — dalj časa je že bolehal — trdo zaprl okno in stopil na pot, da reši dušo. še preden je bil v tovarni, se je ulila ploha in ga vsega premočila. V tovarni so mu ponujali vročega čaja, pa ga je odklonil: kazalci so že šli čez polnoč, zjutraj mora maševati. Vse je opravil pri Rožanovem, nato pa se je hitro vrnil; mraz ga je tresel in še v postelji se ni mogel ogreti. Drugega dne ni vstal, ampak obležal. V postelji je poslušal, kako je zvonilo Rožanovemu: reveža je čez dva dni pobralo. Duhovnik je vedel — dušo mu je rešil. Spet ga je pograbila mrzlica. Hudo je bil bolan. Pa kaj, duša je bila rešena, čeprav si je uničil zdravje. Sam ni vedel, kako da mu je tisto dopoldne, ko se mu je hudo poslabšalo, prišla na misel zgodba o dobrem pastirju. Premišljal jo je in nazadnje so se mu slike že kar same podile v glavi: Dobri pastir — ovce — volk — smrt... pa spet znova ... Ni mogel več razmišljati zgodbe, a še jo je videl pred seboj. Pljučnica mu je ožgala ustnice in mu parila kri, da mu je butala v sencih kot vroča sopara. Prišlo je najhujše —. Smrt, ki se je vračala z Rožanovega pogreba, se je ustavila v svetli sobi župnišča in dvignila roko, da ustavi življenje. Navzoči so jo zaslutili, duhovnik pa je ni videl: prav tedaj je spet pogledal sliko Dobrega Pastirja in tudi sam začel šteti svoje ovce — farane: »Gorjušci, Trnikarji, Prgarji, Kraparji,« jih je preletel po vaseh. »Vsi so ostali moji. Nekaj mi jih je včasih izplela tovarna. Saj so ljudje taki kot ovce: tišči in rine, da bi si utrgal bilko boljše hrane, in nič ne vidi, in zdrkne od tropa. Nato ga pa išči, nosi ga nazaj v čredo, ga zdravi — prav taki so kot ovce, moji že — kot ovce — ov-ce ...« je v mislih ponavljal. Takrat se mu je zazdelo, da stoji sredi tropa ovac. Kot bi bil že dolgo pastir, tako je vse poznal in tudi ovcam ni bil tuj. Zavračal jih je. Po čudno neznanem kraju jih je pasel: v strmem bregu jih je imel — zgoraj so štrlele skale, da bi jih še človek sam ne preplezal, kaj šele s tropom ovac — spodaj pa je bila megla in ni se videlo, če ni tam, kjer se začenja megla, že prepad. Počasi je priganjal čredo, zdaj zavračal od spodaj, zdaj prožil zaostale jarce s peči nad tropom. Vedno preko hriba naprej in naprej, dolgo časa! Sonce se ni premaknilo z višin, venomer je žgalo, da je poparilo še tisto redko travo. Ov.ce so se ustavljale in se ga vprašujoče dotikale s suhimi gobčki: »Vode! Vode!« Med skalami je našel kotanjo, v katero se je bila nabrala voda. Poklical je ovce. Planile so in se napile, vse so si ugasile žejo. Ko pa se je sam nagnil nad tolmun, da bi si omočil ustnice, ni bilo v njem za žlico vode: še kamenje je bilo suho. Spet je pasel preko goličav. Zdaj so bile ovce še bolj poredne, .ko pa niso bile žejne. Čudno visoko je že prignal čredo in sonce je svetilo prav od blizu. Pognal je trop preko ostrega grebena in ga na drugi strani spustil v varno kotlino. Mislil je, da se bo oddahnil, pa je na grebenu, čez katerega je priplavil ovce, nekdo obupno zakričal na pomoč. »Kaj ni Rožanov Frone?« Zdelo se mu je, da je njegov glas, pa je vendar vedel, da ga je v tovarni zmečkalo in je umrl; kako naj bo torej v teh skalah? Pregledal je skale ob grebenu, če bi koga zagledal: nad prepadom je opazil tri ovce. Zdaj je tudi razločno slišal:: ovce so se drle, on pa je mislil, da nekdo vpije na pomoč. i»Ne vem, če so od mojega tropa, pa le pogledam.« In že je z dolgimi koraki ugriznil v strmino. Ustnice so mu pokale, tako je bil žejen. Mimogrede je utrgal šop pelina in ga zatlačil v usta: morda grenkoba izvabi kapljico sline, da ohladi jezik, žvečil je, pa ni bilo sline, le gnusno grenak okus mu je ostal v ustih. Sonce pa ni niti za trenutek odnehalo, ampak se mu je kot razbeljena plošča topilo na hrbtu. Usta je imel široko odprta, ko je hropel v breg. Kot bi se greben odmikal ni in ni mogel na vrh. Polzelo mu je po suhi travi in pesek — sam ribovnik je bil — se mu je dričal izpod nog. še celo med neke vrste trnja je zašel, še nikoli ni videl takega: prav pri tleh je raslo, vejice so bile mehke, da so se ovile okrog nog in so se trde bodeče ostrine zadirale v noge. Zdaj se je že približal ovcam, čisto razločno jih je videl: na ozki polici so bile, komaj jim je bila dovolj prostorna. Od zgoraj so pridirvele po žlebu in se tu zaskočile; spodaj je bil prepad in tudi zgoraj je bilo dober meter tako strme skale, da niso mogle nazaj. Spoznal je, da bo moral na greben in od tu zalesti in rešiti ovce. Roke so mu krvavele — opraskal se je na skali, ko je obšel nevarno steno in od zgoraj pogledal zaskočene ovčice. Počasi se jim je približal in drugo za drugo prestavil skozi navpični žleb in jih nato zapodil po plazu v kotlino k tropu. Pa ga je zaskrbela čreda. Je še v dolini ? Stopil je na kraj skale, da bi pogledal v prepad. Pa se mu je zvrtelo v glavi in je omahnil... >0-o-o-j ..« »Smrt,« je pomislil, »prav na čredo bom priletel.« Pa ni padel, Zrak je bil gost, da je na njem obvisel kot na mehki pernici. Tako je visel v zraku in se počasi odmikal od stene. Pod seboj v kotlini je videl belo čredo. Vsa do zadnje volne je bila zbrana. »Da bi zdaj prišel gospodar! Vesel bi me bil, ko mu trop tako lepo skupaj^ držim. Ne, ni ga treba! Saj mene, pastirja, ni pri tropu. Ozmerjal bi me gospodar, kje hodim in puščam čredo samo. Koj moram k tropu,« je popravljal svoje besede. Spet je pogledial na belo liso v kotlini, pa se mu je zdelo, da je še niže, kot je bila prej. »Mär se dvigam?« je iskal z očmi, pa ni naäel trdnega, po katerem bi presodil; gore so se odmaknile in vse okrog je bil sam zrak. Le ovce v kotlini je še rvedno natančno videl. Prav vsako bi poznal. Kar pa so se ovce same strgale iz kotline in zavile na melišče nad prepadi. »Moj Bog, vse se bo pobilo, ker ga ni, ki bi jih vodil!« Pa kar same so šle, čisto enakomerno in še v peči ni nobena silila kot njemu. »Le katera je ovca, ki gre prva ? Ali je vodnica z zvoncem ?« Spet je gledal beli oblak, ki je šel preko strmin, in videl, da gre spredaj čisto majhno, belo jagnje, za njim pa vsa čreda s povešenimi glavami. Jagnje je v sklenjeni vrsti vodilo ovce preko nevarnih melišč, skozi razpokane skale na položno, travnato pobočje^in tu je šele obrnilo trop v dolino. »Pametno vodi,« si je dejal, »če bi trop spustilo po meliščih navzdol, bi zadnje ovce na prve prožile kamenje. Gotovo bi jih nekaj obležalo. Tako pa lepo drsijo po travi.« »Le kje se je jagnje vzelo?« Med svojimi ni imel tako majhne živali. Gledal je jagnje, ki je obstalo na nekoliko višjem kraju. Krog njega pa so bile zbrane same ovčice —• kot sneg — široko polje in same bele ovčice. Še je med njimi raizločil s>voj trop, pa je gledal le jagnje. Kar mu je bilo jagnje za čuda blizu in nič več ni bilo spodaj, ampak zgoraj in sam je stal ves bel sredi svojih ovčic. Vse ovčice so klečale, pa je še sam pokleknil. Spoznal je jagnje. Belo je bilo in prav majčkeno, v prvi desni nogi pa je držalo rdeče banderce, ki ga je bel križ delil na štiri polja. »Jagnje božje ...« Jagnje se je ozrlo in ga poklicalo: ni več stalo na hribčku, na zlati knjigi je stalo in knjiga je bila zapečatena s sedmimi pečati. »Gospod! Klical si me, da ti povem, kako sem pasel,« je dahnil; a Jagnje ga je vprašujoče pogledalo: »Koliko si jih pripeljal ?« . »Gospod! Ti veš, koliko si jih dobil, ko sem jaz omagal. Sam si jih vodil naprej. Ti veš ... ti veš vse.« Sklonil se je naprej, da se je čelo dotaknilo tal, od nekod pa je zabučala pesem. Zaprl je oči in jo ves srečen poslušal... Tako je mladi duhovnik prav do konca skrbel za ovčice. V tovarno je šel, da je rešil dušo, dasi je sam omahnil in omagal. Pljučnica mu je sežgala pljuča, a še ob slovesu je izrofial Bogii svoje farane. Umrl je ... S sklonjenimi glavami so šli farani za cvetjem, sredi katerega je ležalo trudno telo njihovega pastirja, ki je življenje dal, da je eni duši dal življenje. Jože Dular: . Zemlja in ljubezen vm. , Ko je stari Gorjan slišal, da se je sin vrnil, ni rekel ne (bele ne črne. Samo obregnil se je vanj, ko sta se drugi dan srečala. Gorjan je bil pač človek, ki mu ni bilo mar ne za dom ne za domače. Zanj je oboje umrlo. Vsi trije še živi otroci so mu odrasli, zato se naj zdaj pehajo po svetu, ko vedo, da bo zanje najbolj prav. Sam bo pa tudi živel do smrti, pa čeprav mu vse prodajo. Bo pa samo sline požiral, če drugega ne. Pa tudi sicer ni bilo kazno, da bo kako drugače. Pred tednom mu je pismonoša prinesel advokatsko pisanje, v katerem je stalo, da zahteva Ropotee z obrestmi vred ves denar, ki mu ga je posodil pred leti. Gorjana je to tako razpa-, lilo, da je dva dni zdržema pil. Kaj ne bi ? Ropotec je bil ženin brat in njegov sorodnik, pa ga preganja z advokatom. Ob ženini smrti si je od njega izposodil štiri tisočake, zdaj pa jih zahteva nazaj in še obresti od obresti mu je zaračunal. Kaj se ne bi mogel zglasiti pri njem in bi se vse dodobra pomenila? Ko se je streznil, je pričel razmišljati. Ona njiva pri hosti bo morala iti/ če bo hotel Ropotcu vrniti tiste denarje. Še zadosti ne bo. Nazadnje bo morala še sekira zapeti po bukovju. Ko je to premišljal, je bil tako čemeren in nasajen, da se še Neža ni upala preveč obregati vanj. A vendar ni bil dolgo mir med njima. Še tisti teden, ko je Janez prišel domov, je Neža odkrito prišla na dan s svojo besedo. »Gospodar, zdaj bomo pa že vendar enkrat šli k notarju, da prepišemo na Janeza,« mu je rekla, ko je motovilil po kuhinji. »Neža, to je moja stvar in naj tebe nič ne briga!« je naglo revsknil nazaj. »Mene ne, Janeza pa! Ženil bi se rad.« »Mar mu branim? Kar vpreže se naj v zakon, hiše pa še ne dam iz rok!« »Tako se ne more ženiti! Najprej štalo, potlej pa kravo! Kaj mislite, da bosta z ženo zastonj garala, vi boste pa popivali? Nazadnje Janez še besede ne bi imel pri bajti!« »Nobene! Dokler jaz živim, bom jaz gospodar!« »Kaj ste znoreli?« »Jaz ne, ampak vidva z Janezom! — No, Bojančevo lahko pripelje, če ravno hoče,« se je počasi umedil. »Za eno glavo več bo še zmerom prostora pod streho. Koliko dote bo pa imela?« je radovedno vpraŽal. »Nič, če ne prepišete na Janeza. Zemlja, to je vrednost, ne pa dota! To velja po navadi samo eno leto kot bukova meja.« »Ce je tako, se lahko Janez požvižga na zemljo! Še zame je bo premalo! Kje so pa dolgovi? Kaj misliš, da me upniki božajo? Na, glej!« je potegnil iz žepa advokatsko pisanje in ga zagnal po mizi. ' - »Jezus, ti moj, že spet!« je kriknila Neža, zgrabila papir in okorno zlogo-Vala črke. ■ ■ »Ropotec me je dal advokatu, da veš! Vse mi bodo požrli! Pa pravi Janez, naj mu izročim. Še premalo bo za upnike, premalo, ti pravim! Kato si naj Janez kar izibije zemljo in hišo iz glave! Le povej mu, da ne bo zastonj sline cedil!« »Jezus, kaj bo z nami?« je stokala Neža. »Toliko dela, toliko truda, pa vse zastonj! Kaj nam bodo res vse pobrali?« »Prav vse bo šlo, Neža! Samo toliko denarja mi bodo pustili, da si boni kupil beraško palico.« »Le norčujte se! Stvar je žalostna, da bi se človek jokal, vi pa norce brijete.« »Kaj bi cvilil, če pa vem, da ne bo nič boljše. Sem že preveč mislil zavoljo tega. Zdaj sem pa druge pameti.« »Samo kakšne?« »Ko sem na svet prišel, nisem imel nič, ko bom umrl, pa tudi ni treba, da bi se drugi za menoj gostili. Take pameti sem zdaj, vidiš, Neža!« Vzel je palico in odropotal. Neža pa je zajokala tako bridko, kot bi nevidne roke trgale njo in ne Gorjanovo zemljo. * Kar na hitro se je poslovila zima. Kmetje so že zvozili kolje in gnoj v vinograde, pa tudi na njive so ga napeljali visoke kupe. Komaj pa so vse to opravili, je potegnil jug in razmehčal sneg, da so na mah izginile sani s cest. Zmerom huje je pihal, s streh in od povsod so tekli celi potoki vode, da se je kar videlo, kako upada snežna plast. Potlej je čez noč hrumelo, kot bi se hotelo vse potrgati. Zjutraj je res marsikatera streha kazala svoja rebra in tudi trhlega vejevja je bilo precej po tleh, toda snega ni bilo nikjer. Samo tam, kjer so se vsuli plazovi s streh in v odvetemih krajih so se še svetile bele, snežene krpe. Sveti Valentin je odklenil korenine in na drevju so vse vejice posule z mladim popjem. Celo metulj citronček je priletel od nekod. Ljudje so samo še čakali, da se osuši zemlja, potlej pa križ in pobožna molitev za srečen začetek in plug bo zaoral prvo brazdo. Vse je sililo v življenje, Gorjanovemu Janezu pa je bilo, da bi najrajši umrl. Odkar je prišel domov, mu je potekalo življenje prazno iz dneva v dan. Res je bil vesel, ko je včasih videl Ivanko in z njo spregovoril nekaj besedi, a kaj, ko je bila zanj še zmerom nedosegljiva. Bojančevi so bili proti njemu še bolj sovražni kot prej. Mislil je, da bo zdaj, ko se je vrnil Ivankin brat Jože od vojakov, kaj boljše. Ze od nekdaj sta bila dobra prijatelja, toda starši so ga že prvi dan nahujskali proti njemu. Groharjevo Minco ima izbrano in ženil bi se rad. Bojanec pa mu ne prepiše grunta, dokler ne odda Ivanke. Zidaj je bil takoj ogenj v strehi. Njeni mislijo, da je on kriv, če Ivanka noče Šimna. Saj bi jo rad pozabil, pa je ne more. In Ivanka tudi ne njega. Rada se imata in nič si ne moreta zato. Vrh tega pa ga gledajo BojančeVi kot razbojnika. Zadnjič ga je Jože vpričo ljudi ozmerjal s požigalcem in beračem. Sam Bog mu je priča, da bi skočil nanj in ga zbil na zemljo, če se ne bi v pravem času zavedel, da je Ivankin brat. Še najbolj pa ga je bolelo, ker je vedel, koliko mora pretrpeti zavoljo tega Ivanka. Včasih je bila vsa obupana od večnega prigovarjanja, naj se vendar odloči za Šimna. Samo ljubezen in dobroto so videli v njem. Ravno tako so ji govorili, kot da ga ne bi sama še nikoli videla. Saj ga vendar predobro pozna. Jeseni je dopolnila ena in dvajseto leto, s svojo glavo misli in tako bo naredila, kot ji velevata pamet in srce. Vse to je pripovedovala Janezu, ko sta se včasih na hitro srečala. Kajti Bojančevi so skrbno pazili na'Ivanko, da ne bi prišla z Janezom skupaj. Toda prava ljubezen premaga vse ovire. Ko pa sta se spet in spet videla, sta si še tesneje obljubila zvestobo. Vse to je razmišljal Janez. Toda tako vendar ne more iti naprej. Ta večna negotovost, težave, domače razmere, prikrito ljudsko mnenje, da je požigalec, kljub temu, da je bil oproščen; vse to je leglo nanj težko in bolestno, da se je zdel sam sebi brez volje in moči. Ko mu je Neža povedala, da bo šla ona njiva pri hosti in še precej bukev povrh, da bodo plačali Ropotcu, je obupal, da bi še kdaj gospodaril na Gorjano-vini. Dva dni je razmišljal, dva dni je nosil v sebi domačijo in tujino, žalost in obup. Tretji dan pa se je v njem prelomilo. »Oče, za Tonetom grem!« je povedal pri večerji. v. v. ** Mi<.r • «lili-»* Neži je od osuplosti zastala žlica, Martinek je zazijal, samo stari Gorjan je' mirno pobrodil z žlico po jedi. »Fant, se ti meša?« »Kaj naj pa delam doma, ko ni skoraj nič več našega? Kar vam je še ostalo-zemlje in od hiše, boste že brez mene prodali.« »Janez, za božjo voljo, kaj te je pa prijelo?« je izdavila Neža iz sebe. »Saj sem vam povedal. V Ameriko grem, da si prislužim denar. Saj ne mislim oditi za zmerom. Čez leta se vrnem, potlej se oženim in hišo si bom kupil.« »Fant, meša se ti, tako ti povem!« je nejevoljno dejal oče in izpregel žlico v skledi. »Po pameti govorim in, kar sem vam povedal, pri tem ostanem!« »Janez, Bog se te usmili!« je dejala Neža in odšla v kuhinjo, da ne bi videli njenih solz. Martinek se je kot senca splazil za njo. Pri mizi sta obsedela oče in sin. Nobeden od njiju ni rekel besede. Med njima je zijal prepad in zdelo se je, da ni mostu, ki bi ju še kdaj zbližal. * Teden dni po tistem večeru je Janez odhajal. Ne takoj v Ameriko, ampak na Sušak, kjer si bo nekaj prislužil in počakal, da mu Tone pošlje iz Argentinije denar za vožnjo. Do tega dneva prav za prav ni vedel, kaj je domača zemlja. Šele zdaj, ko jo je zapuščal, je do dna občutil. Kot da bi hodil po posvečenih tleh, tako je stopal dan pred svojim odhodom po nji. Vse je obhodil, čez polje do hoste je šel, počele piinute je stal nepremično in gledal, da bi si za zmerom vtisnil njeno podobo-v svojo dušo. In če se morda nikoli več ne vrne? Ne! Vrnil se bo — to ve gotovo — in takrat si bo spet pridobil zemljo nazaj in, če ne bo imel pluga, jo bo z golimi rokami razgrebel, vanjo natresel semenja, da mu bo v jeseni vračala,, kar ji bo spomladi dal. Če ne drugega, vsaj umrl bi rad doma, vsaj pokopan bi bil rad v rodni zemlji. Z evharističnega kongresa: S to tisoč vernih Slovencev pri sv. maši kardinala legata A. Hlonda na Stadionu. In Ivanka, njegovo dobro dekle! Zmerom bolj. je čutil.,, da j§. poleg zemlje •ona tista, ki ga tako močno priklepa na dom. Ž e m l j a^ i n ,1 j ub e žen! Zanj je bilo to dvoje nerazdružljivo. In vendar bo moral pustiti oboje, od doma bo moral, da bo z Ivanko in zemljo nekoč zaživel novo življenje. Ivanka se je topila v solzah, ko ji je Jaiiez razodel svoj sklep. Nekaj- groznega se je odprlo pred njo. Pet let ga ne bo videla! Kaj ne bo medtem sama umrla od koprnenja, žalosti in samote? Prosila ga je in rotila naj ostane, toda Janez je bil, neomajen. »Ivanka, moram od tod, Če hočeva nekoč priti, skupaj. Ivanka, razumi! ... Saj te ne bom nikoli pozaibil! Vrnem se! Kaj me slišiš, Ivanka? ...« jo je rotil in zatajeval bolečino v sebi. Dvignila je svoj objokani obraz. > »Pojdi, Janez! Bog s teboj! Do smrti te bom čakala!« Ko je dospela domov, je brez večerje odšla v svojo sobico in potlej vso noč premolila in prejokala. Takrat je Janez pripravil svoj kovčeg, si ga oprtal na rame in vzel palico v roke. Stopil je na prag. Pred njim je ležala v mesečini bela cesta. Zapel si je •suknjič, se prekrižal, potisnil klobuk na čelo in se napotil v svet. Noč ga je vzela in nihče ga ni videl, ko je odhajal od doma. (Dalje.) KARTUZIJANSKI SAMOSTAN Pleterje v Sloveniji (pod Gorjanci) sprejema brate laike med 20. in 35. letom. Prednost imajo rokodelci in poljedelci. Za izobrazbo zadostuje osnovna šola. Podrobnejša navodila daje: Kartuzija Pleterje, p. št. Jernej, Dravska ban. 'Šešelj Francž: Naše smučarske prireditve v prošli zimi Ako hočem našteti prireditve po časovnem redu, moram imenovati najpreje tekmovalni tečaj pod Urško goro, katerega je organizirala Mariborska podzveza, a izvedla ga je Koroško Okrožje s pomočjo zveznih vaditeljev. Navedeni tečaj je bil v času božičnih počitnic od 26. XII. 1938, do 1. I. 1939. Tečaja se je udeležilo 16 članov, in Sicer za smuški tek 9 in za alpsko kombinacijo 7 članov. Poročilo o tečaju, katerega je Zvezi poslalo Koroško okrožje, pravi med drugim: »Sneg je bil vse dni suh kot poper, ter je bila smuka idealna. Vsi tečajniki so napravili skupen izlet na Urško goro, •da so pregledali progo, ki bo prišla v poštev pri podzveznih tekmah. Tečaj sta vodila odlična trenerja, ki ju je poslala Zveza. Smuške tekme je vodil br, Dekleva Milan iz fiiške, smuk in slalom pa je učil br. Masterl Marjan iz škofje Loke. Za ta tečaj in za ostali smuški program je izdala Mariborska podzveza obširno propagandno okrožnico, v kateri je pozvala vsa okrožja in odseke k izvedbi smuškega programa po natančno določenem redu. Od vs|ega zasnovanega programa je bil izveden ‘ opisani tekmovalni tečaj in podzvezno tekmovanje v smuku, slalomu in smuškem fcatrolnem teku 12. febr. ob skrajno slabih snežnih razmerah. Krasen pokal, darilo mariborskega župana, si je priborilo tekmovalno moštvo FO Stari trg pri Slovenjgradcu. Razpisano in v vsem pripravljeno tekmovanje Slomškovega okrožja pri Sv. Lovrencu na Pohorju je moralo zaradi nenadne nočne odjuge in dežja odpasti. Na področju te podzveze je pokazal •veliko zanimanja za smuški šport tudi FO Sv. Vid pri Sevnici. Za nedeljo 15. jan. je pripravil enodnevni splošni tečaj, katerega se je udeležilo 15 članov in ga je .vodil br. Finžgar Rudko iz Krope. Na ozemlju Ljubljanske podzveze je bilo tudi napravljenih precej načrtov, od katerih se je pa posrečilo izvesti svoji smuški prvenstvi le odseku Ljubljana - Sv. Peter in Barjanskemu tokrožju. Sentpeterski odsek je pripravil svojim članom 6. jan. 6 km. progo v Dolnicah; nanjo se je spustilo 8 članov tekmovalcev. Barjansko okrožje je izvedlo 8. jan. prvenstvo v slalomu in smuku na Kureščku. Največ in največje smuške prireditve so bile tudi to zimo izvedene na področju Gorenjske .podzveze. Pričelo se je 29. jan. na Črnem vrhu z veleslalomom za prvenstvo Triglavskega okrožja. Ker je bil to. »okrožni smuški dan«, je bil v dopoldanskem času izveden resni del, popoldan je pa sledila »tekma okrožnih sodnikov« — seveda za šalo. Na svečnico se je razgibal fantovski odsek v Boh. Bistrici in priredil 12 km smuški tek za Clane in 4 km za mladce. Nastopilo je 10 članov in 11 mladcev - tekmovalcev. Veleslalom Triglavskega okrožja, dne 29. jan. je napravil nekakšen uvod v prvi del zveznega tekmovanja, kajti večina tekmovalcev ni več zapustila Črnega vrha. Naslednji dan se je namreč pričel oficialni trening za to vrhunsko prvenstvo. Na svečnico so se naši fantje ob priliki tekme Akademskega športnega kluba na Črnem vrhu kot tekmovalci »izven konkurence« še enkrat preizkusili v smuku in slalomu. V soboto 4. febr. se je pričelo zvezno alpsko prvenstvo. Dopoldanski čas, ko je bila proga za smuk zaprta, je služil, da so si tekmovalci uredili opremo in se osredotočili za nastop;, organizatorji so pa izvedli zadnje tehnične priprave. K tekmovanju se je prijavilo 9 odsekov •z 39 tekmovalci, Le ti so bili, po prejšnjih uspehih, razdeljerii v dva razreda in so prvorazredni tekmovali v smuku na isti progi kot prejšnjo zimo »za slovansko prvenstvo«; drugorazredni pa spodnje, najtežje tretjine proge niso presmučali, pač pa samo zgorni dve tretjini iste proge. Slalom »e je vršil naslednji dan dopoldne in je bila proga za oba razreda ena in ista. Ker se Mariborska podzveza tega tekmovanja s svojim moštvom ni mogla udeležiti, sta se borili med seboj samo gorenjska in ljubljanska podzveza. Zmagovalka je v drugič postala gorenjska podzveza s postavo: Bertoncelj Jože, Jesenice; Finžgar Rudko, Kropa; žvan Davorin, Jesenice in Spec Ivan, Jesenice s skupno 1680,57 točkami. Preostalo mesto je zavzela ljubljanska podzveza s postavo: Herle Franc, Ljubljana - Sv. Jakob; Masterl Marjan, Škofja Loka,; Hafner Ivan, Škofja Loka in Končan Oskar, Ljubljana - Sv. Jakob s skupno 1617,89 točkami. »Prvak -posameznih« v kombinaciji br. Herle je prejel še dragocen pokal g. ministra dr. Kreka. čim je bil izveden I. del tekmovanja na Crtiem vrhu, so se vse priprave osredotočile na II. del vrhunskega tekmovanja, to je, na pripravljanje za smuške štafete, klasično kombinacijo in samostojne skoke. Vse navedene discipline bi se morale izvesti v Kropi in njeni okolici tako, da bi tekaške proge v glavnem potekale po planah med Ovsišami in Kamno gorico. Ker je vse skozi muhasta in snega skopa zima dala slutiti, da nas bo v teh krajih pustila »na cedilu«, je bilo treba poiskati kraj z zanesljivimi snežnimi prilikami. Za tak kraj Kroparji niso ■bili v zadregi, ker se nad njihovim trgom dviguje mogočna gorska gmota z razsežnimi Jelovškimi planjavami, ki so kakor ustvarjene za norveške smuške discipline. Na vsi Jelovici so morali Kroparji računati z uporabo majhne, oskrbovane turistične in ene neoskrbovane pastirske koče. V teh dveh kočah je bilo treba poskrbeti prenočišče in prehrano za 100 udeležencev. Zraven tega so morali zgraditi še smuško skakalnico, dasi imajo eno najboljših pri nas že spodaj v Kropi! Da bi preizkusili smuška torišča na Jelovcl, je bil od 6. do 11. febr. že gori tekmovalni trening v tekih in skokih. V sredo 16. febr. je pa Jelovca od številnih delavcev, organizatorjev In tekmovalcev zaživela in je bilo živahno na nji vse dni do nedeljskega poznega popoldneva, ko se je tekmovanje zaključilo. Slo Je vse po načrtu, samo tekmovanje okrožnih štafet je moralo odpasti. Prireditev se je mogla pričeti šele v nedeljo 18. febr. zjutraj. To se je pa zgodilo na izredno slovesen način, ko so se vse trume smučarjev hkrati zgrnile na Mošenjsko planino in pristopile k sv. maši, katero Je v krasni jutranji zarji na prostem daroval preč g. dr. Blatnik. Takoj po verskem opravilu smo pričeli s tekmovanjem. Razvijati sta se pričeli vzporedno dve tekmi, in sicer smuk VDK in naš smuški tek na 15 km. Tekmovalci so bili tudi to pot razdeljeni v dva razreda, a progo so imeli vsi eno in isto. Prav tako so vsi skakali na isti skakalnici pod enotnimi pogoji. Za II. del smuškega prvenstva ZFO se je prijavilo 19 odsekov s 47 tekmovalci, od katerih jih pa ni prišlo v poštev 24, ker je štafetno tekmovanje odpadlo. Prijavljenih je bilo namreč 6 štafet. Koliko jih je tekmovalo, v kateri disciplini, koliko njih v kombinaciji, kateri v prvem in kateri v drugem razredu ter s kakšnimi uspehi: vse to je razvidno iz »sodniške ta.bele za smuške teke, norveško kombinacijo in samostojne skoke«. Podzvezne vrste moštev so se sledeče razporedile: Z. mesto je v drugič osvojila gorenjska podzveza s postavo: Lihteneger Ferdo, Mojstrana; Kajžar Franc, Rateče; Rordež Matevž Kropa in Finžgar Rudko, Kropa s skupnimi 1066.6 točkami. Na H. mesto se Je postavila ljubljanska podzveza z moštvom: Dekleva Milan, Ljubljana-Siška; Janežič Jože Kamnik; Jerman Fran, Ljubljana-Sv. Peter in Osolin-Jeločhik, Ljubljana s skupnimi 942.1 točkami. Pri tem tekmo-Va)nju je tudi prvič sodelovalo moštvo mariborske podzveze, sestoječe iz članov: Kralj Lojze, Gčuštanj; Sodec Karl ln Sojč Ivan, oba iz Maribora ter Konečnik Franc iz Starega trga pri Slov. gradcu. Vsi skupaj so nabrali 606.2 točk in zasedli m. mesto. Kot prvak posameznik v tej kpmbinacijl je postal Dekleva Milan iz Šiške in je zato zraven drugih nagrad prejel še prehodno darilo, pokal g. ministra Snoja. Lepo uspelo tekmovanje na Jelovcl je okoliške odseke tako navdušilo, da se je radovljiško okirožje dvignilo in izvedlo v nedeljo 26. febr. še svoje prvenstvo na Jelovcl. Po tekmovanju je vodstvo tega okroža napravilo izčrpno in pregledno poročilo. Kot očividec moram pribiti,: da je bila njihova prireditev nad vse pričakovanje dobrp izvedena. Ta tekma je obenem zaključila naäe smučarske prireditve v tej zimi. Navedem naj iz nje samo nekaj številk. Tekmovanje je bilo za člane na 10 km in za mladce na 5 km progi. Prvih je nastopilo 15, a drugih 18. Popoldne so bili skoki na 15 in 25 m na skakalnici. Raz majhno skakalnico je skakalo 10 dečkov in raz veliko skakalnico 16 fantov. Večjo prireditev (otvoritev skakalnice) je pripravljal tudi tržiškl fantovski odsek; ta je tik pred zimo zgradil lepo 25 m skakalnico, pa mu je vseskozi kopna zima račune prekrižala. Na koncu moram ugotoviti, da je bila delavnost vaeh edinic na smuškem poprišču v pretekli zimi spričo pičlega snega — prav velika. ANŽE Povest. — Norveški spisal Bjömstjeme Björn son. — Poslovenil Ivan Čampa. »Zapoj ml kakšno pesem, tako, ki si jo sam spesnil.« Toda Anže ni rad priznal, da je pesmi, ki jih poje, naredil sam. »Ne znam nobene,« je dejal. »O, že znaš kakšno in mi jo boš tudi prav gotovo zapel, če te prosim za to.« Kar bi vsakemu ne bil ustregel, je storil njej na ljubo. Zapel ji je naslednjo pesem: že popke in liste drevo je razvilo. že cvete bohotne drevo je dobilo. , »Daj s&m!« pravi mraz in ga zgrabi nemilo. »Daj sžm!« pravi veter, ga strese z vso silo. »O dobri, dobri, pusti me, »O dobri, dobri, pusti me, da cvete videlo bi še!« da sade videlo bi še!« Tako trepetaje drevo je prosilo. Tako je strahöma drevo ga prosilo. In sadeže sočne drevo je dobilo. »Daj s&m!« de deklš žarnoolco in milo. »Le vizemi, deklica, si vse, kar koli ti prijetno je!« Tako je prijazno drevo govorilo. Ta pesem ji je skoraj zaprla sapo. Tjidi on je potem sedel tako, kot bi zapel več, kakor je hotel povedati. Temota z vso težino počiva na teh, ki v njej sede drug poleg drugega in ne marajo govoriti. Nikdar si niso tako blizu kot ravno tedaj. Anže je slišal, kakor hitro se je Elica samo ganila, kakor hitro potegnila po odeji, kakor hitro je samo nekoliko globlje zadihala kot sicer. »Anže, — ali bi me ne mogel naučiti pesniiti?« — »Nisi še nikdar poskusila?« — »Oh, sem, zdaj v zadnjih dneh sem poskušala, a nisem nič prida spravila skupaj.« — »Kaj pa si hotela povedati v pesmih?« — »Nekaj o materi, ki je tvojega očeta tako rada imela.« — »Tako tvarino je težko obdelati.« — »Tudi jokala sem zraven.« — »Ne smeš iskati snovi; to pride kar samo.« — »Kako pa pride?« — »Kot vsaka druga ljubezen: tedaj, ko najmanj pričakuješ.« — Oba sta molčala. »Čudim se, Anže, da hrepeniš odtod, ti, ki toliko lepega nosiš v samem sebi.« — »Kaj veš, da hrepenim odtod?« — Ni odgovorila, temveč dolgo ležala zamišljena. »Anže, ne smeš oditi,« je dejala in toplo mu je postalo okrog srca. — »Saj včasi imam kaj malo veselja do tega.« — »Mati te mora imeti zelo rada. Spoznati moram tvojo mater.« — »Pridi na Zavrh, ko boš ozdravela.« — In zdaj si je nenadoma začel predstavljati, kako Elica sedi v svetli sobi na Zavrhu in gleda na hribe. Prsi so se mu začele dvigati in kri mu je udarila v glavo. »Toplo je tu v sobi,« je dejal in se dvignil. Slišala je. »Dragi, iti hočeš že?« je dejala in spet je sčdel. »Večkrat moraš priti k nam; — mati te ima tako rada.« — »Tudi sam bi rad; — — toda neki opravek moram imeti.« — Elica je molčala za trenutek, kot bt nekaj premišljala o tem. »Mislim,« je dejala potem, »da te bo mati za nekaj prosila.« — Slišal je, kako se je dvignila v postelji. Razen ure, ki je tikala na steni, ni bilo ne v sobi ne od spodaj slišati nobenega glasu. Tedaj je ona nenadoma vzkliknila: »Oh, da bi bilo že skoraj poletje!« »Da bi bilo že skoraj poletje!« in pred njeno dušo je stopilo dehteče listje in zvonkljanje zvoncev, vriskajoči klic gorä. in spev dolin. Tiho je ležalo temno jezero tam spodaj in se lesketalo v soncu, hiše v njem pa so se gugajoče pozibavale. — Elica je stopila na prag in sedla tako kot tisti večer, »če bi bilo poletje,« je dejala, »in bi sedela na gričku, sem trdno prepričana, da bi tedaj lahko zložila pesemco. Smehljal se je in vprašal: »In kaj bi opevala?« — »Nekaj, kar bi bilo lahko, nekaj — saj sama ne vem, kaj « »Povej, Elica!« vesel se je dvignil, a se vendar premislil in sčdel nazaj. »Za vse na svebu bi ti ne mogla povedati!« je smehljaje se pristavila. — »Kadar sl me prosila, sem ti zmerom kaj zapel.« — »To je že res, ampak, na, nak!« — »Elica, misliš, da se bom smejal tvoji mali pesmi?« — »Ne, ne mislim tega, Anže; toda pesmi nisem naredila sama.« — »Torej jo je kdo drugi?« — »Dš, kot nalašč zame je.« — »Potem mi jo vendar lahko poveš!« — »Ne, ne, tudi ni taka, kot ti misliš, Anže; nikar me več ne prosi!« — Glavo si je nemara pokrila z odejo, kajti zadnje besede so se komaj slišale. »Eli, ti pa nisi tako prijazna z menoj, kot sem bil jaz s teboj.« Dvignil se je. — »Anže, to je razlika. — Ti me ne razumeš — toda to je — saj sama ne vem — drugič, Anže — nikar ne bodi hud name. Ne zapusti me!« Začela je jokati. »Elica, kaj ti je?« Prisluhnil je. »Si bolna?« Kaj takega sam ni verjel. 7še vedno je jokala; ni si znal pomagati tako ali tako. »Elica!« — »No?« — šepetala sta. »Daj mi roko!« Ni odgovorila; prisluhnil je, ostro in na kratko, — potipal po odeji in prijel toplo, majhno roko. Tedaj so se zaslišali na stopnicah koraki in Anže je hitro spustil Eličino roko. Bila je mati, ki je prišla z lučjo. »Predolgo sedita v temi,« je dejala in položilla luč na mizo. Toda ne Elica ne Anže nista mogla prenesti luči; ona je skrila obraz v blazine, on pa si je z roko zasenčil oči. »Oh, seveda, blešči se prvi hip,« je dejala mati, »pa to navadno kmalu mine.« Anže je na tleh iskal svojo kučmo, ki jo sploh ni prinesel s seboj, in se nato poslovil. Drugi dan je slišal, da bi Elica po jedi rada prišla za nekaj ur doli. Pobral je svoje orodje in se poslovil. Ko je prišla, je bil že odšel. TK.INAJSTO POGLAVJE Kasno pride pomlad v hribe. Pošta, ki se pozimi trikrat na teden pokaže na veliki cesti, gre v aprilu samo enkrat in ljudje v hribih vedo, da se v dolini topi sneg in lomi led. Tukaj v pogorju leži sneg še tri čevlje visoko, živina muka po hlevih in ptice prihajajo, a se skrivajo in zmrzujejo. Popotnik, ki se tod pokaže od časa do časa, povč, da je pustil svoj voz v dolini. S seboj prinese cvetje, ki ga je natrgal ob poti, in ga kaže. Tedaj prevzame ljudi hrepenenje, hodijo okrog in se živahno razgovarjajo, gledajo sonce in opazujejo, za koliko se dviga dnevno. Pepel trosijo po snegu in mislijo na tiste, ki zdaj trgajo cvetlice. • Tak čas je bilo, ko se je stara Marjeta završka pojavila v farovžu, češ da bi rada govorila z župnikom. Pokazali so ji v njegovo delovno sobo, kjer jo je župnik, droben, svetlolas mož z velikimi za naočniki skrivajočimi se očmi, sprejel, jo spoznal in ji ponudil stol. »No, kaj je spet z Anžetom kaj nšpak?« je vprašal, ker sta že večkrat govorila o njem. — »Je, Bog pomagaj,« je pristavila Marjeta. »Saj imam zmerom samo kaj dobrega povedati o njem, a vendar je tako trd.« župnik je iz njenega obnašanja ■spoznal njeno veliko zaskrbljenost. — »Kaj se je spet zbudilo v njem tisto hrepenenje?« je vprašal. — »še bolj kot kdaj,« je odvrnila mati. Nikakor ne morem verjetij da bo do spčmladi ostal pri meni.« — »Saj ti je obljubil, da ne bo šel nikdar od tebe.« — »Je že res, ampak, moj Bog, saj sam ne more nič zato. če ga enkrat prime, potem ga proti njegovi volji tira v kraj. Kaj bo potem z menoj?« »Pa jaz sem kljub temu prepričan, da vas ne bo zapustil,« je dejal župnik. — »Gotovo ne; kako pa bo potlej, če ne more več vzdržati doma? Kaj naj me potem muči zavest, da sem mu v napoto? Včasi se me polasti kar taka misel, da bi ga morala še sama prositi, naj gre.« »Po čem pa veš, da je njegovo hrepenenje močnejše kot sicer?« — »Oh, po marsičem. že od sred zime ni niti en dan delal kje v fari. Nasprotno pa je šel kar trikrat v mesto in je zmeraj po dolgo izostal. Pri delu ne govori skoraj nič, čeprav je sicer večkrat zgovoren. Včasi vam bo na mostovžu tudi po več ur sam sedel pri oknu in gledal na hribe. Tako utegne presedeti vse nedeljsko popoldne in če je mesečno, se večkrat zgodi, da sedi tam še dolgo v noč.« — »Kaj pa bere ti nič ne?« — »Seveda mi, vsako nedeljo in tudi zapoje kaj; ampak to naredi kar v naglici, samo včasi, kadar ima skoraj preveč dela, je malo drugače.« — »Pa kaj govori s tabo?« — »Dostikrat prčjde toliko časa, ne da bi kakšno zinil, da se moram jokati. Ko seveda to opazi, začne klepetati, a vedno kaj vsakdanjega, nikdar pa kaj resnega in važnega.« — župnik je hodil gor in dol, se potem ustavil in vprašal: .»Zakaj se pa o tem nikdar ne pogovoriš z njim?« — Dolgo je trajalo, preden je kaj odgovorila na to; ponovno je zavzdihnila, gledala v tla ali v stran, iz zadrege pregibala rutico, ki jo je držala v roki, in nazadnje dejala: »Danes sem prišla sem zato, da bi se z vami porazgovorila o nečem, kar mi teži srce.« — »Kar odkrito povej, laže ti bo potem.« — »Vem, da mi bo laže, zakaj dozdaj sem se morala že leta in leta sama vlačiti s tem okrog in čutim, da je od leta. do leta teže.« — »Kaj pa je, draga žena?« — Po dokaj dolgem premoru je dejala: »Težko sem se pregrešila nad svojim sinom. Začela je jokati, župnik je stopil tik do nje. »Naj greva v spovednico?« Marjeta je odkimala, smrkala in sušila solze, a je vedno znova, kakor hitro je hotela govoriti, začela spet jokati, župnik jo je tolažil in menil, da potem to prav gotovo ni tolik greh in da je bila na vsak način samo prestroga s samo seboj in podobno, toda Marjeta je jokala in ni mogla spraviti iz sebe nobene besede, šele ko je župnik sčdel nasproti vnjej in ji prijazno prigovarjal, je v kratkih stavkih priznala svojo krivdo. »Fantu se je v deških letih slabo godilo, zato ga je prijelo, da bi kam odšel. Tedaj je naletel na Rudolfa, ki je v Kaliforniji, kjer kopljejo zlato, zdaj strašno zabogatel. Rudolf mu je dajal toliko bukev, da je tedaj postal vse drug človek; vse noči sta presedela drug ob drugem in, ko je Rudolf odpotoval, je hotel fant za. njim; V tistem času se je pa. ravno oče tako žalostno končal in fant mi je obljubil, da me ne bo nikdar- zapustil. Toda. jaz šem prav taka kot koklja, ki je izvalila račje jajce. Ko se je mladič razvijal, je hotel na včliko lužo in jaz sem na. bregu letala sem in tja in kričala, če že on sam ni odvihral v daljo, so pa njegove pesmi letale tja, tako da sem se vsako jutro bala, da bom njegovo posteljo našla prazno. Tedaj je prišlo iz Amerike pismo, ki je bilo prav gotovo od Rudolfa. Bog mi odpusti, da sem ga jaz prestregla in skrila. Mislila sem, da bo ostalo pri tem, a prišlo je še eno in če sem zadržala prvega, sem morala tudi drugega. A verjemite, da mi je bilo tako, kot da bi morali ti dve pismi izžgati luknjo v miznici, kjer sta ležali! Od trenutka, ko sem se zbudila, pa vse dotlej, dokler nisem spet zatisnila oči, sem morala misliti na to. In kar je bilo še najhujše, prišlo je še tretje pismo. Več kot četrt ure sem stala z njim v roki; tri dni sem ga nosila na prsih in premišljala, če bi ga izročila An-žetu, ali bi ga položila k drugima dvema. A kaj, ko bi bilo lahko imelo moč, da bi bilo fanta izvabilo od mene, in tako se nisem mogla premagati, da ga ne bi položila k onima dvema. Zdaj pa sem bila neprestano v strahu, ker sem mislila ne le na pisma, ki so ležala v predalu, ampak tudi na ona, ki so utegnila še priti. Bala sem se vsakega človeka, ki je stopil pod našo streho, če sva obadva sedela v sobi in je potrkalo na vrata, sem se zdrznila, kajti lahko bi prišlo pismo in tako bi ga dobil on. če je bil zdöma, sem hodila okrog hiše in si mislila: Zdaj je morda prejel kje tam pismo, v katerem je pisano o onih, ki so prišla že pred tem. Ko se je vračal domov, sem že od zdaleč gledala za njegovim obrazom in, moj Bog, kako sem bila vesela, če se je smejal, ker po tem takem ni dobil nič! Sčasoma je postal lep kot njegov oče, vendar še svetlejših las in nežnejšega obraza. Irt kako čudovit glas za petje je imel tedaj! — če je v žarkih večernega sonca sedel na pragu in pel tja proti pečinam in prisluškoval odjeku, tedaj sem čutila, da bi ga nikakor ne mogla zgubiti! — Če sem ga samo videla ali vedela, da se mudi kje v bližini in da je nekam vesel In da mi samo zdaj pa zdaj privošči kakšno besedo, tedaj si nisem prav nič več želela na tem svetu in nikakor nisem mogla zadržati solzä. Prav tedaj pa, ko je bilo videti, da je nekam srečnejši in da se med ljudmi bolje počuti, je prinesel pismonoša četrto pismo in z njim dvesto dolarjev. Mislila sem, da se bom pogreznila tam, kjer sem stala. Kaj naj bi zdaj naredila? Pismo bi seveda lahko spravila s poti, toda denar? Za več noči mi je ukral spanec; nekaj časa sem ga imela pod stražjo, potem spet v kleti za kadjo in celo tako neumno smela sem bila nekoč, da sem ga položila med okno, da bi ga lahko našel. Vepdar sem ga takoj umaknila, ko sem slišala, da prihaja. Nazadnje sem vendar našla še en izhod: dala sem mu denar in rekla, da je še neki posojeni kapital moje matere. Prikupil je nekaj zemlje, kot sem si zamišljala, in tako ni prišel pod rtič. Vendar pa se je potlej moralo primeriti, da se je ravho nekega večera v jeseni čudil, da ga je Rudolf tako docela pozabil. Tedaj se Je moja rana spet odprla in denar je žgal kot ogenj; greh je bil tisto, a greh ni nič zalegel!. . Mati, ki se mora obdolžiti greha proti lastnemu otroku, je najnesrečnejša vseh mater; — — in vendar sem grešila samo iz ljubezni. — — Zdaj bom na vse zadnje le kaznovana z izgubo svojega najdražjega bogastva, zakaj že od sred zime se ukvarja z neko pesmijo, ki jo zapoje navadno tedaj, ko ga prevzame hrepenenje. že od zgodnje mladosti jo je prepeval ln ne morem jo slišati, da ne bi prebledela. Tedaj sem zmožna, vsega mogočega in tukaj lahko vidite,« — pri teh besedah je potegnila iz nedrij košček papirja, ga razgrnila in ga dala župniku, — »to je nekaj, kar včasi piše; prav gotovo gre po onem napevu. — Vzela sem s sabo zato, ker nisem zmožna brati, take drobne pisave; tak poglejte no, ljubi gospod, če je pisano kaj o popotovanju.« (Palje prihodnjič.) Iz kraljestva narave Dr. Wraber Maks: Sadjarjeva opravila in skrbi na prehodu poletja v jesen Z bližajočo se jesenjo zopet naraščajo sadjarjeva opravila iri skrbi, že v prejšnjem mesecu smo opozorili na pripravljalna dela za sadno trgatev. V avgustu postanejo nekatera teh opravil že kar nujna in sadjar, ki jih še vedno odlaga, zanemarja svojo dolžnost in tvega korist in dobiček sadne letine, ker v zadnjem hipu ne bo vsega anogel, ali pa bo opravil delo površno. Zato poglej v julijsko številko našega lista in pazljivo preberi nasvete. — Poletno sadje (jabolka in hruške^ poberi, preden popolnoma dozori na drevesu. — Marljivo pobiraj črvivo sadje, da. preprečiš na ta način razvoj drugega rodu jabolčnega zavijača, t. j. metuljčka, ki je najneprijetnejši škodljivec sadja, ker povzroča njegovo črvivost in s tem izredno znižuje vrednost pridelka. Dobro je tudi večkrat na rahlo potresti sadna drevesa, da odpade črvivo sadje, ki je prezgodaj dozorelo. To je tembolj priporočljivo, ker zavijačeve gosenice pogosto zapuste plodove, preden so odpadli. V avgustu je tudi čas, da opraviš zadnje Škropljenje sadnega drevja, in sicer tistih jablan, 'ki obetajo dober pridelek. To škrop-. ljenje se izvrši s V2 % do 1% bordoško brozgo (razstopino modre galice z dodatkom apna). Najbolje je mešanico za vsako uporabo sproti pripraviti, da ne izgubi svoje sprljemljivosti, zaradi česar bi bil seveda učinek Škropljenja znatno manjši, če pa že pripravimo brozgo za večkrat in bo torej dalje časa stala, ji dodajmo nekaj sladkorne razstopine (na 1001 mešanice 51 g sladkorja, razstopljenega v malo vode). Treba je paziti, da mešanica .ni pregosta, ker sicer ožge občutljivejše sadne vrste (breskve, nekatere vrste jablan); boljša je zato šibkej- ša razstopina, najprimernejša V2 %. Podrobnih navodil za pripravo bordoške brozge poišči v strokovnih knjigah. To škropilo je zelo dobro sredstvo proti mnogim sadnim škodljivcem, posebej še proti fuzikladlju, t. j. glivici, ki povzroča krastovost jabolk (FUsicladium dentriticum) in hrušk (F. pirinum) in pegavost listja. Bolehno listje prezgodaj odpada, hrastavo sadje pa se slabše razvija in je zato seveda manj vredno. škropljenje je priporočljivo posebno v vlažnih in senčnih legah, ki pospešujejo razvoj teh škodljivih ghvlc. že v eni prejšnjih številk »Ktesa« smo omenili nekaj notranjih bolezni sadnega drevja. Sedaj hočemo nekatere podrobneje opisati. — Pogosta notranja bolezen je smo-lika ali gumoza, ki se. pojavlja na koščiča-stem sadnem drevju, posebno na breskvah, v obliki smolnega iztoka. Povzroča ga posebna glivica (Clasterosponium carpophi-lum), ki se naseli v drevesnih ranah, kjer razkraja staničje in ga pretvarja v smolo (gumo). Taka smolikava rana se sama od. sebe ne zaceli. Za uspešno zdravljenje je treba najprej odstraniti zunanje vzroke, ki so različni: 1. Prev lažna, težka in mastna zemlja, ki ne prepušča vlage. 2. Gnojenje s svežim hlevskim in posebej še straniščnim gnojem, ki je pravi strup in naravnost izsiljuje smolikavost; sploh škoduje drevju preveč dušične hrane, zlasti praznemu, do-čim je s sadjem obloženo potrebuje več. 3. Premočno obrezovanje, predvsem o nepravem času in vlažnih letih, pospešuje smollko, ker listje ne zmore preobilnega soka.— Za zdravljenje smolike se priporoča močan ocet, ki vanj namočimo čisto krpo in z njo ovijemo smolikavo rano. To se po- navija toliko časa, dokler se smola ne raz-stopl popolnoma. Proti smoliki pomagajo tudi zareze (2—5 om) nad in pod bolnim mestom (puščanje). Pomoč je v obeh slučajih le začasna. Da ostane drevo za stalno zdravo, je treba prevlažno zemljišče osušiti, gnojiti pa močno z apnom, ki zemljo izdatno izboljšuje in pospešuje ozdravljenje smolikavosti, oziroma jo sploh preprečuje. Gnojenje z dušikom naj bo sploh previdno. V prvi vrsti pa je treba varovati sadno drevje hujših poškodb (ran), ki rade nastajajo pri premočnem obrezovanju in radi pozebe. — Bolezen se javlja tudi na listju v obliki okroglih, suhih lis, iki izpadajo in so listi videti preluknjani. Rak in ožig sta prav pogosti in nevarni notranji bolezni peškastega sadja, in sicer napada rak največ jablane, ožig pa hruške. Ožig je vedno posledica ozeblin, rak pa prav pogosto, posebno ob vznožju poganjkov, odmrlih radi ozeblin. Raka povzročajo tudi razne glivice (pri nas največ Nectria ditis-sima) in krvava uš (Schizoneura lanigera), zlasti na enoletnih in dvoletnih mladikah. Na pojavljanje in razvoj obeh bolezni ugodno vplivajo po večini tiste zunanje okoliščine, ki ovirajo zorenje lesa in povzročajo večjo občutljivost za pozebo (vlažno zemljišče, senčna lega, preobilno dušično gnojenje, pomanjkanje apna v zemlji itd.), torej v glavnem iste okoliščine, ki pospešujejo tudi smolikavost. — Posledica raka so otekline, ki se često odpro, da se pokaže les; otekline ostanejo odprte, ker se nepravilno zaraščajo, tako da kažejo nepravilne, debele robove, v sredini pa je ploskev golega, očmelega lesa. To je odprti rak. Zaprti rak se javlja večinoma le na tanjših vejah in vejicah v obliki oblaste otekline z ozko, očrnelo razpoko v sredini. — Pri ožigu odmrje skorja na celih mladikah ali posameznih mestih in se prisuši k lesu, ne da bi nastale otekline ali odprte rane. Vzrok so mu največkrat ozebline, povzroči pa ga lahko tudi sončna pripeka na južni strani debel, radi česar skorja odmrje in se odlušči od lesa v večjih kosih — Zdravljenje je uspešno seveda le tedaj, če odstranimo prve vzroke bolezni (osuševanje zemljišča, močno gnojenje z apnom, zlasti v zvezi s kalijem, izbiranje manj občutljivih sadnih vrst itd.). Rane je treba izrezati do zdrave skorje in lesa ter jih namazati s kakim primernim mazilom. Za razkuževanje ran uporabljamo 5% razstopino modre galice ali karbolinej (dendrin), hkrati pa naredimo (2Vz cm) pod in nad rano precej globoke navpične zareze. — Ožig, ki ni obsežen, se da zdraviti tudi z mažo, pripravljeno iz ilovice, kravjeka in telečje dlake, pri čemer rane povrh še prevežemo s platnom. Fr. Jesenovec: Iz kraljestva lepote Izbrana poglavja iz pesništva VIII. Stik. Z zadnjim poglavjem o kiticah smo končali prav za prav nauk o meroslovju. Merili smo stopice, stihe in nazadnje še kitice. Z merjenjem pesmi kot celot se bomo kasneje seznanjali. Sedaj moramo najprej ogledati še neke posebnosti pri kiticah. To so posebne vrste okrasi kitic. Te okrase kitic imenujemo s skupnim imenom stik. Torej nekaj se v kiticah stika. Kaj ? Stika ali druži ali enači se v kiticah lahko to, iz česar je naš govor sestavljen. Ta pa je sestavljen iz glasov, zlogov in besed. Torej se v kiticah, v pesmih lahko stikajo predvsem glasovi, kajti če se stikajo tudi zlogi ali cel6 že besede, se obenem seveda stikajo tudi glasovi, kajti zlog ali beseda sta samo sestavi več glasov v celoto — gla-.sovno ali že miselno. Glasove pa delimo v soglasnike (bctdl itd.) in v samoglasnik® (a, e, i, o, u). Torej se v stikih predvsem govori o ujemanju soglasnikov ali samoglasnikov ali pa že icel6 o ujemanju obojih hkrati. Tako nam je sa-.mo po sebi dano odkritje, da imamo tri vrste stikov, od katerih vsak ima že svoje posebno ime. Prvi stik je tisti, pri katerem se ujemajo soglasniki v kakem stihu ali verzu. Ta stik imenujemo potemtakem soglasniški stik, s tujo besedo pa aliteracijo. V tenjle stihu se n. pr. stikajo soglasniki s — st: Na tleh leže slovenstva stebri stari. (Prešeren). V sledečem pa. se stikajo v — vi: Vedra višnjevost višav .. . (Gregorčič). Ce se ujemajo samoglasniki, nastane sa-moglasniški stik ali asonanca. Tule se sti- kata n. pr. samoglasnika u in o v vsakem drugem stihu (to je tako imenovana španska asonanca.) O predpušt, ti čas presneti,' da bi več ne prižel v drugo! Sem obesil zavoljo tebe dokaj časa uk na kljuko; treba prečuvati bode več noči s prižgano lučjOj dolgo si glavo beliti, da popravim spet zamudo. (Prešeren). Tako asonanco ali ponavljanje samoglasnikov v verzu dobimo celö v naših slovenskih narodnih pregovorih. N. pr,: samoglasnik a: Bana, ura — zlata ura! Stara navada — železna srajca! Tretje vrste stik je pa tisti, ki se