tibsja vjaki ¿etrtek in val;« it poštnino vred m v Mariboru i pošiljanjem na dom as cel« leto . S R. , pol leU . 1 0. 50 k, » V. * . -fl.eoi. Bris pošiljanj« im dom zs Cfllo leto . i fl.iOk, , pol lelft . 1 fl, 30 k. , l't - . ti. 70 k, Kis&Tiif-im listi se dobijo pri knjigarn Novaku trn velikem trgu zu 5 k. SLOVENSKI Podueiven list za slovensko Ijmlstvo. Naročnine «prejema vredni »t v o v Mariboru. K ü kopiti se ne vriu»jo, neplačani listi ti i prijemajo. Omani In se prijuniajo, pleča. i a vrttleo j« 10 k. in za kolek 30 k. „Poduk v ¡fOspudai-slvu bogati deielo." Šiv. 51. V Mariboru 17. decembra 19fiS. Tečaj II. Takti«. Slovenskemu gospodarju je dandanas irebn brati. Na i i m o zato, da zve, po čem je pšenica, kde ee dobi novi plug, ampak tudi zato mora brati, da ko naj biti e j et prilasti vse uove izkušnje in stroje fmašine), ki mu pomagaio pridelke zboljšati iu pomnožiti. Zato dragi rojaki ! sezite marljivo po časnikih, ki Vne podučujejo v domačem jeziku si svoj težaven stan v zdaj-ujib težavnih časih z boljša vati: vse si misli m premišljuje, kako si pomaga, tudi Slovenec je bistri glave, ne sme zato zaostali, ampak prekositi še hoče s časom sosede svoje. To je iehko reči, pa težko (Siniti, zato pa k delu! Mladi se učimo, stari se učimo, vsi pa previdno delajmo, rabimo skušnje imenitni h gospodarjev, da sc dokopljemo do boljšega. Z Tod oljnimi m srcem se vsede vredni k slovenskega lista k delu in poišče iz vseh naj boljših gospodarskih listov vse, kar bi vtegnolo našim slovenskim kmetom iu sploh gospodarjem v korist služiti, uči kakor prav knki školnik iz pohlevne časnikarsko stolice o poljedelstvu, živinoreji, sadjoreji in kako se travniki pojijo in gnojnišea nnpravljajo, kako se v kleti iu pivnici ravna, kako se seje iu vso tako in enuko, kakor to ljubi eitatelji sami veste; pišejo mu tudi noj ime nitnejši slovenski gospodarji in povedo, kaj so sami skusili in letos ge prinese „Slovenski Gospodar" celo ludi podobe lesoreze, ki pulajšaje popis in razumen je domačih naprav, strojev itd., — ali prašamo J(!po pohlevno in odkrito, komu pa vse to pomaga, ko^.i to pisanje in tiskanje iu podoba nje bistri in uči ? Le onega vse to podučuje, onemu pomaga, kdor vse to bere, Prva skušnja velja. Kdor ee je branja lotil, ta je dobljen, on tic popusti več časnika, «vojn lastno korist je spoznal, začel mu jc hiti časnik ueopnslljiv prijatelj svetovalec. Kdo tudi more sam prepoloviti vse dežele, Belgijo in Angleško in Fraucozko, da se z lastnim očesom uči umetnega kmetijstva'? Saj tudi ni treba, saj znamo brati, kmetijski časniki nam vse to povedo, benmo jih. Te dobrote, ki iz branja izvira, pa ne deli vred ni k sam in jegovi prijatelji pomagači, ampak deli to dobroto vsak, kdor k branju vabi, napotuje. /.a t o trikrat hvala Vam naprej, ki čitatelje prvence navodujete k branju, nc pravimo to le zarad naše naročnine, ampak posebno zarad slovenskega napredka. Zato pa Vas tndi očitno prosimo naše stare naročnike, naročite se sopet, izposojajte marljivo svojim sosedom svoje liste, obešajte jih po krčmah, po občinskih pisaruieah iu shodiščilj, bažite p» tudi svojim sosedom, kako sc naj naručijo, komur je k temu volja. Brali je treba dandanas tudi slovenskemu gospodarju, da sc dokopljemo do boljega. Več sosedov se lehko združi, da si skupaj kupijo en časnik, kder pa več zmorejo, kupijo si jih več, posebno priporočamo tudi „Slovenski Narod , „Novice" iu „Primorca". Gospodarski napredek jc ena in prva stran, ki jo naj vsak slovenski gospodar ima pred očmi. Druga stran pa ni nič menj imenitna, in ta je društveno izobrnžeuje. Družba da moč. Pod družbo pa si mislimo ravno tak Brem j o, kakor čitalnico, ravno tak založnico, kakor «kupno reševanje pri dačah, okrajni, deželni, državni zastoji, volitve in tabore. Dandanas pravijo, da vlada ljudstvo po svojih zastopnikih, Dobro, če je to res, pa si kuje ljudstvo samo vso srečo in nesrečo, Zato se moramo učiti složnosti, da hode m o vsi taisto zahtevali, učiti se pravice, da bomo vsi pravico tirjali, to je da bomo spoznali, kdc se nam in drugim krivica godi in jo od sebe in od drugih zavračali. Dražba da moč. Imeli smo dozdaj večidel samo posiljene družbe za ceste in davke in vojake, prihodnjič bomo si imeli napravljati tudi svobodnih družob. Tu ne mislimo samo na čitalnice, ki so nam narodne izobraževal niče in zabavalnice, ampak tudi take, ki našo korist vidno iu čutno pospešujejo. Postavimo nekdo proda vina in silja, poplača dačo, ostali denar pa nese 5 ur daleč v hranilnico, sosedi pa okoli denarja iščejo iu ga ne dobijo. Napravimo si založnic, društva, da ostane denar bliže in pomaga bližnjim, sosedi v enem okraju se poznajo in vedo, do kolike vsote si smejo na lice zaupati. Taka društva so na Ceskem in Moravskem in čudo kaj koristijo. Drugi primer: Posestniki v Halozah ne morejo vina prodati, ono nima ob časn nobene cene. Združijo se in jibov pooblastenec ga pri kakem težojsem krčmarju ve če ga mesta zn vse dober kup prod«, izognejo se nepoštene me&etarije in če je poštena kapljica, povzdignejo svoje blago m svojega kraja ime in na-pnlnijo ai mošnjo. Družba je moč. Na Ceskem pridelavajo peso za sladkor, v časih kupca ni bilo, združili so sc kmeti, napravili si sladkor niče, in glejte, kar eden ni zmogel, i o drugi in trelji iu morda štrli in peti nI zmogel, zmoglo jih je vseh pet, im mesto peso prodavajo sladkor iu kupcev je dovolj. Družba da .moč. Recimo, eden uradnik, edna uradnija nam noče slovenski pisati, ne pravimo, da sc je to kile zgodilo, ampak mi tak slučaj le postavimo, ednega posameznega, ki bi kaj takega zahteval, lehko odpravijo, drugega tretjega desetega in sinteza tudi, ali če sa jih sto združi in zahtevajo vsi in se pritožijo po postavnih potih, dosegli bodo. Združenje da moč. Zato tudi mi Slovenci ¿draženja iščejmo, to jc celo naravno združenje naj pred srenje, potem okraji, potem ves narod, in tako potem z drugimi narodi in zgodovinsko opravičenimi deželami v eno edino mogočno Avstrijo- To je namen. Nameni se dosežejo, no čc kdo kaj namenjava, ampak če to kar se namenjava, vsi ali vsaj večina odločno namenja vaj o. V ta namen pit je treba se učiti, občevati, brati. Zalo so časniki. „Slovenski Gospopar" Vam je ua ponudbo, naročite sc, naročim stoji s podobami vred kakor dozdaj. Vredništvo in založništvo. Postava 5. decembra 1808. ktera vreduje brani bovško dolžnost po deželah v drž. ahoru zastopanih. Čl. 1- Kako se ima spolnovati brntnhovska dolžnost do* ločuje sledeča postava. CI. 2. Pričujoča postava zadobi svojo veljavo dne, ktc-rega se razglasi in jc veljavna z vsemi priboljški, naštetimi v 21 do 29 (incl.) tudi za one, ki žc sedaj služijo v stoječi ali pa v pomorski vojski, samo % tem pridržkom, da se smejo i oziroin na težave prehoda pri orožjih leta 1&G5 in 19(36 potrjeni Se te leta 1870 prestaviti v reservo, ko bi to namreč za neobhodno potrebno spoznal državni vojni minister s porazu tuljenje m s deželnim brambovskiui ministrom. Zato pa bodo taki vojaki za časa jih slnžbe v reservi oproščeni vsake vojaško vaje. Lhaja vjaki ¿etrtek in val;« it poštnino vred m v Mariboru i poiitjanjem na (lom as cel« teto . S R. , pol hU . 1 0.50 k, » V. * . -fl.eoi. Bris pošiljanj« im dom za mIo leto . i fl.iOk, , pol leta . 1 11,30 k» , V. , . -fl. 70 k. Ki hrti it i ni bati se dobijo pri knjigarn Nnviiku uu velikem trgu zu 5 k. SLOVENSKI Podueiven list za slovensko ljudstvo. .Naročnino «prejema vredni »t v o v M «ri bor u. it ü kopiti se ne vračajo, neplačani listi ti i prijemajo. Omani I n se prijumajo, pleEe. i a vrttieo j« 10 k. in £4 kolek 30 k. „Poduk T goipodarstvu bogati deželo." Šiv. 51. V Mariboru 17. decembra 19fiS. Tečaj II. Takti«. Slovenskemu gospodinji) je dandauas ireba bmti. Ne a i m o zato, da zve, po čem je pšenica, kde ee dobi novi plug, ampak tudi zato mora brati, da ko naj hiti e j si prilasti vse nove izkušnje in stroje fmasine), ki mu pomagaj pridelke zboljšati in pomnožiti. Zato dragi rojaki 1 sezite marljivo po časnikih, ki Vas podučujejo v domačem jezika si svoj težaven stan v zdaj-ujih težavnih časih z boljša vati: vse si misli m premišljuje, kako si pomaga, tndi Slovenec je bistri glave, ne sme zato zaostali, ampak prekositi še hoče s časom sosede svoje. To je lehko reči, pa težko (Siniti, zato pa k delu! Mladi se učimo, stari se učimo, vsi pa previdno delajmo, rabimo skašnje imenitnih gospodarjev, da se dokopljemo do boljšega. Z rodoljubnim srcem so vsede vredni k slovenskega lista k delu in poišče iz vseh naj boljših gospodarskih listov vse, kar hi vtegnolo našim slovenskim kmetom iu sploh gospodarjem i korist služiti, uči kakor prav knki školnik iz pohlevne časnikaTsko stoliee o poljedelstva, živinoreji, sadjoreji in kako se travniki pojijo in gnojnišča nnpravljajo, kako se v kleti in pivnici ravna, kako se seje iu vso tako in enako, kakor to ljubi eitatelji sami veste; pišejo mu tudi naj ime nitnejši slovenski gospodarji in povedo, kaj so sami skusili in letos Še prinese „Slovenski Gospodar" cclo tudi podobe lesoreze, ki pulajšaje popis in razumen je domačih naprav, strojev itd., — ali prašamo J(!po pohlevno ju odkrito, komu pa vse to pomaga, koga to pisanje iu tiskanje iu podoba nje bistri in uči ? Le onega vse to podačaje, onemu pomaga, kdor vse to bere, Prva skušnja velja. Kdor se je branja lotil, ta je dobljen, on ne popusti več časnika, svojo lastno korist je spoznal, začel mu je biti čaaiiik neopnstljiv prijatelj svetovalce. Kdo tudi more sam prepoloviti vse dežele, Belgijo iu Angleško in Fraucnzko, da se z lastnim očesom uči timet-uega kmetijstva'? Saj tudi ni treba, saj znamo brati, kmetijski časniki nam vse to povedo, henmo jih. Te dobrote, ki iz branja izvira, pa ne deli vrednik sam in jegovi prijatelji pomagaei, ampak deli to dobroto vsak, kdor k branju vabi, napotuje. Zato trikrat hvala Vam naprej, ki čitatelje prvence navodujete k branja, ne pravimo to le zarad naše naročnine, ampak posebuo zarad slovenskega napredka. Zato pa Vas tudi očitno prosimo uaše stare naročnike, naročite se sopet, izposojajte marljivo svojim sosedom svoje liste, obešajte jih po krčmah, po občinskih pisaruieah in shodiščih, kaži te pa tudi svojim sosedom, kako *e naj naručljo, komur je k temu volja. Brali je treba dan dauas tudi slovenskemu gospodarju, da se dokopljemo do holjega. Več sosedov se lehko združi, da si skupaj kupijo en časnik, kder pa več zmorejo, kujajo si jih več, posebno priporočamo tudi „Slovenski Narod", „Kovice" iu „Primorca". Gospodarski napredek jc ena in prva stran, ki jo naj vsak slovenski gospodar ima pred očmi. Druga stran pa ni uič menj imenitna, in ta je društveno izobražen je. Družba da moč. Pod družbo pa si mislimo ravno tak Brem j o, kakor čitalnico, ravno tak zaloinico, kakor skupno reševanje pri dačah, okrajni, deželni, državni zastoji, volitve iu tabore. Daudanas pravijo, da vlada ljudstvo po svojih zastopnikih, Dobro, če je to res, pa si kuje ljudstvo samo vso srečo in nesrečo, Zato se moramo učiti složnosti, da bodemo vsi taisto zahtevali, učiti se pravice, da bomo vsi pravico lirjali, to je da bomo spoznali, kde se nam in drugim krivica godi in jo od sebe in od drugih zavračali. Dražba da moč. Imeli smo do zdaj večidel samo posiljene dražbe za ceste in davke in vojake, prihodnjič bomo si imeli napravljati tndi svobodnih družeh. Tu ne mislimo sam j na čitalnice, ki so uam narodne izobraževal niče in zahavalnice, ampak tudi take, ki našo korist vidno iu čutno pospešujejo. Postavimo nekdo proda vina in silja, poplača dačo, ostali denar pa nese 5 ur daleč v hranilnico, sosedi pa okoli denarja iščejo ju ga ne dobijo. Napravimo si založnic, društva, da ostane denar bliže in pomaga bližnjim, sosedi v enem okraju se poznajo in vedo, do kolike vsote s t smejo na lice zaupati. Taka društva so na Ceskem in Moravskem in čodo kaj koristijo. Drugi primer: Posestniki v Halozah ne morejo vina prodati, ono nima ob časn nobene cene. Združijo se in jibov pooblastenec ga pri kakem tcžojscni krčmarju ve če ga mesta za vse dober kup proda, izognejo se nepoštene inc&etarije in če jc poštena kapljici*, povzdignejo svoje blago m svojega kraja ime in napolnijo ai mošnjo. Družba je moč. Na Ceskem pridelavajo jieso za sladkor, v časih kupen ni bilo, združili so se kmeti, napravili si sladkor ni ee, in glejte, kar eden ni zmogel, in drugi in trelji iu morda štrli in peti ni zmogel, zmoglo jih je vseh pet, im tueBto pese predavajo sladkor iu kupcev je dovolj. Družba da .moč, Recimo, eden uradnik, cd na uradnija nam noče slovenski pisati, ne pravimo, da se je to kile zgodilo, ampak mi tuk slučuj le postavimo, ednega posameznega, ki bi kaj takega zahteval, lehko odpravijo, drugega tretjega desetega iu siotega tudi, ali če sa jih sto združi in zahtevajo vsi in so pritožijo po postavnih potih, dosegli bodo. Združenje da moč. Zato tudi mi Slovenci združenja iščejmo, to je celo naravno združenje naj pred srenje, potem okraji, potem ves narod, in tako potem z drugimi narodi in zgodovinsko opravičenimi deželami v eno edino mogočno Avstrijo. To je nnmcu. Nameni se dosežejo, no če kdo kaj namenjava, ampak če to kar se namenjava, vsi ali vsaj večina odločno namenjavajo. V ta namen pit je treba se učiti, občevati, brati. Zalo so časniki. „Slovenski Gospopar" Vam je na ponudbo, naročite se, naročila stoji s podobami vred kakor dozdaj. Vredništvo in založništvo. Postava 5. decembra 1808. ktera vreduje brani bovško dolžnost po deželah v drž. aboru zastopanih. Čl. 1. Kako se ima spolnovati brambovska dolžnost do* ločuje sledeča postava. CI. 2. Pričujoča postava zadohi svojo veljavo dne, ktc-rega se razglasi in je veljavna z vsemi priboljški, naštetimi v 21 do 20 lincl.) tudi za one, ki že sedaj slnžijo v stoječi ali pa v pomorski vojski, samo s tem pridržkom, da se smejo i oziroin na težave prehoda pri orožjih leta 1&G5 in 19(36 potrjeni Se te leta 1870 prestaviti v reservo, ko bi to namreč za neobhodno potrebno spoznal državni vojni minister s porazu tuljenje m s deželnim hrambo vskini ministrom. Zato pa bodo taki vojaki za časa jih službe v reservi oproščeni vsake vojaško vaje. zaleti vračaj uči h se ua staro mesto. Roji se postavijo hitro po rojenju ua vsakem priročnem kraju. Čl. 3. Izjeme in priboljški, kar jih ima glede liram-hovskc dolžnosti tržaško mesto in okolica, devljejo se s tem ob moč. Brambovaki dolžnosti podvrženi, a dozdaj vojaške službe £opoluoma oproščeni v nekdanjem okrožju Kotorskem in na opni deželi nokdanjega okrožja Dobro vniškega Dalmatinskega kraljestva imajo odsihuial zadostovati svoji hrambovski dolžnosti te v deželni hrambi. Organizacijo (vredbo) in poraiio po sedanji postavi branjevski dolžnosti podvrženih mož miTiroljskem in Vorarlhcrškem, kur j L ti bo ostajalo čez poln lovski potk, kakor tudi službovanje v deželni brani hi teb dežel bo natančneje določilo dete I no postav odajstvo. Cl. 4. Oue osebe, ki so se pred veljavo te postave v smislu sanka za 21. febr. 1&5S od vojaščine odkupile in se je odkupnina od njih sprejela, popolnoma so oproščene vsake vojaške službe. Čl 5. Ko bi '/ng&la nevantu vojska in bi ne bilo izpolnjeno predpisano število stoječe in pomorske vojske, morejo ho po razmeri starosti k službi v reservi ali v deželni hrambi poklicati vsi oni, ki so bili po dosedanji bratttboviki postavi vojaštvu podvrženi in so tudi prišli k novačenj ti, a se niso potrdili med vojake, če niso še dovršili leta svojega življenja. 01. U. Pričenši dne, kn veljavo zadobi ta postava, ne sme se nihče več na telesu kaznovati ali v želez je vkleputi, niti v stoječi, niti v pomorski vojski, niti v deželni hrambi, CL 7. trlede kazni, ki se imajo po pričujoči postavi določevali, dostaju fie postopanje, sodba in izvršitev političnih uraduij po predpisih, ki so jim dani o političnem kazenskem uradovauju. Čl- 8. Moj minister za deželno hrambo ima v porazu m-Ijerijn z državnim vojnim ministrom izdati potrebne zaukaže, po k ter i h naj se ta postava izvršuje. V Budi, 5. decembra 186*. Frane Jožefi, r. (Podpisi odgovornih ministrov.) („SI. NV) Gospodarske stvari. Kaj je s t o r i t i, d a b i k i u e ubežijo. Da h i ki ue ubežijo in p o prek ui kogar ne napadejo, se priporoča sledeč pomoček. Hiku se mora še v blevu rep čez hrbet piipoguoti in se mu privezati ua roge, da ne more glave piiuagnoli, da bi ga ne bolelo. Tako zvezan bik mora glavo z m i roli i visoko nositi ju je tako pokoreu, da ga vsako dete more voditi. O odločcujtt različnega reda za različno n brucu o kraje najdemo V „l'rauend. BI." sledeče: za jntrno si ran so milične posebno vsa jablani, hruške, slive, črešnje, murve, kutino, n bezel j. —Za južno stran: vino, breskve, mandelui, majniške črešnje, pozno zrela jabolka, hruške in nektera plemena sliv, da bi hitreje dozorele. — Za večerno stran : murve, marilice, slive, jubelka hruške, črešnje maline, kutino in arbež. — Za sevrno stran: Kisle črešnje, lešujaki in maline. Ako se kleri strani po spred stolečih hramih aLi drevesih več ali rnauj sence dela, se mora na to ozir jemati; tako se tudi prustejša in bolj zavarovana lega, inrzlejša ali toplejša tla ne smejo spregledati. Bnielarstvo. Kako gre bučele kupovati. Koš, ki bi imel dober biti, mora razuu več ali manj priročnega in lepega stanovanju posebno veliko množino bu-čel imeti. Več ljudstva biva v košu, ti m viša je njegova cena, če je sicer v dobrem stanu. Množica ljudstva se spozna letnega časa po močnem tu trajajočem brumn, če se ua koš potrka in z učesom ua žrelu posluša. Dober koš ne sme prestar biti. Eue-, dva- k večerna triletne koše je naj bolje kupiti. Dober koš mora tudi toliko založenega imeti, da ljudstva braniti tii treba. V pozni jeseni ali po zimi kupovati ne sodi, ker se takrat uezun, koliko je založenega medu, koliko ne. Spomlad ali čas roj eu j a je naj pripravniši. Kar se rojev tiče, kupuj h; samo take, ki so ali meseca maja ali v prvi polovici jnuija se vzdignoli. Pozneji roji preveliko stoje, ker se navadno v jeseui močno hraniti morajo. Dober koš ue sme brez matice biti. Ce se kupi blizo kje kakšen koš, ga je treba rano, poprej ko začnejo bačele letati, na novo mesto postaviti, ker se drugače preveč hučel -* V. I. ^ I-- Domače stvari. K o pel i za noge proti glavoboli, o mamici, krč mv Želodcu i u k o l i k i. Če se med Ijndstvom kopeli za noge pri taki bolezni svetujejo, ae navadno reče: Napravi si kope! za noge vročo, kako* boš mogel prenašati, — To pa je celo krivo, ker če ravno kopeli za noge, pri zgoraj imenovanih boleznih večkrat koristijo, vendar vroče vsikdar škodijo; če zatoraj hočemo, da kopel za noge prt rečenih boleznih koristi, mora biti samo mlačna (morda tako topla kakor je no vode j eno mleko) nikakor pa vroča. Čez 15 minut sfl kopel ue s rite rabiti. Po kopeli se morajo uoge toplo zaviti. Pontorrk prati stenicam. Nakoplji si kolmusovega korenja (Oalamua aromatltiits), zr^ži ga in kuhaj jeduo uro, S to tekočino v mi vaj pohištvo in g;i vlij v vsako mesto, vkte-reni misli», da se nahajajo steniei-. Vroč« tekočina in jena vonjava prežene ali pomori vse stenice popolnoma. Prulavanje apna kokoš ni bruni. Ker so kosti živali sosuvljenc naj ^ei.' iz apna, latoraj je vsem živalim potrebno apno. Ker se v vsaki hrani nahajajo dclki apna, tako ni potrebno, da bi sc živalim da valu apno posebno. Kokošim in drugi domači perutnini pa ni polrebuo apna samo za kosti, temoč tudi za jajca, ker jajčeva lupina je večidel iz samega apna. Ako tedaj hočemo, da nam kokoši prav obilno nesejo, treba skrbeti za to, da dobijo več apnu v jed. V ta namen je naj bolje, če se jajčeve lupine celo nadrobno sterejo in zmeljejo in s to moko potrosi brana za kokoši. Skušnje potrdujejo, da so kokoSi, ki so na ta način k brani primešano apno dobivale, trikrat toliko jajce iznašle, kakor one, ktere so sicer ono isto hrano ali brez apua dobivale. — Treba skusiti. Mravlje "aj lože pokončaš, če mravljišča poiščeš in z vrelo vodo dobro poliješ. Sir se varuje črvov, če se v hmelj zamota; potem dobi tudi dober okus. Voda za omivanje posode. Steklena in prščena posoda, v kleri sc nosi voda ali stoji, postane s tega nečista, da se v nji vsede apno, ktero se samo z vodo ue da izmiti. Ako se vendar k vodi prilijo malo solne kisline (na merico po 12—15 kapelj) se s tako vodo ne orni je samo čisto posoda, temoč tudi oknu. Poraba premogov«ga pepela za gnoj in ki a j o, Premogov pepel svinje rade žerejo posebno one, ktere se pitajo, čc jo spustiš iz hleva gre uaj prej pepel iskal in ga žere. Proučeni je zlo koristno davati med kiajo pepela s peskom zmcSenega, kar čini, da ne dobijo griže in poprek ue zbolijo tako lahki. Jin ta unčin se pepel zmeša tudi z gnojem, kar je tudi koristno. iz starega meo, Angleži delajo iz b ta re g a pl a t o a novo. Staro platno se namreč z mašinami raztrga, vlakno se dobro izpere in se sopet prede in tke. Ravno tako ravnajo z vol ua i i n, i cunjami, iz kterib delajo nove robce in druge stvari. Tudi svilne (Židane) cunje porabijo ua ta način. Novi cement za cevi, po kterib gre plin (gaz) ali hlapi se tako pripravlja. Vzemi 6 delov celo ua lanko stolčenega grafita, 3 dele p ogabnega apna in ti delov sum p orne ki* sele soli, to se vse skupaj zmeša z 7 deli kuhanega olja. Zmes se mora dobro premešati. G. L. --< ^Mm i-- \avwli k narodnemu gospodarstvu, {Dalja.) IV. drl. O bankah. 41. Stvar je celo jasna, da bookine note morajo biti jed-nako kovini dobre: recimo, da se je vstanovila banka z zlato in sreherno založnino en milijon goldinarjev; ta posodi dobrim in zancsljirim upnikom to vsotino v svojih notah ter hrani zlato in srebro. Zu posojeno vsotino v notah dobi v zameno hiljege ali dolžna pesma za ea milijon goldinarjev ; na ta način se je baukiu kapital dvostroko pomnožil: ima zdaj ua mestu jednega dva milijona goldinarjev, namreč en milijon v zlatu in srebru, in en milijon v biljogah od zaleti vračaj uči h se ua staro mesto. Roji se postavijo hitro po rojenju na vsakem priročnem kraju. Čl. 3. Izjeme in priboljški, kar jih ima glede bram-bovske dolžnosti tržaško mesto in okolica, devljejo se s tem oh moč. Brambovski dolžnosti podvrženi, a dozdaj vojaške službe £opoluoma oproščeni v nekdanjem okrožju Kotorskem in na opni deželi nokdanjega okrožja Dobrovniškega Dalmatinskega kraljestva imajo odsiumal zadostovati svoji brambovski dolžnosti le v dcželtii hrambi. Organizacijo (vredboj in porabo po sedanji postavi hram-ovski dolžnosti podvrženih mož naTiroljskem in Vorarlbcrškem, kur jih bo ostajalo čez poln lovski polk, kakor tudi službovanje v deželni hrambi teb dežel bo natančneje določilo dežel no postavodajstvo. Cl. 4. One osebe, ki so se pred veljavo te postave v smislu zaukaza 21. febr. l«5S od vojaščine odkupile i a se je odkupninu od njih sprejela, popolnoma so oproščene vsake vojaške službe. Čl 5. Ko bi žugala nevamu vojska in bi ne bilo izpolnjeno predpisano šlevilo stoječe in pomorske vojske, morejo se po razmeri starosti k službi v reservi ali v deželni hrambi poklicati vsi oni, ki so bili po dosedanji brambovski postavi vojaštvu podvrženi in so tudi prišli k novačenj«, a se niso potrdili med vojake, če niso še dovršili leta svojega življenja. Ol. ti, pričenši dne, kn veljavo zadobi ta postava, ne sme se nihče več na telesu kaznovati ali v želez je vklepati, niti v stoječi, niti v pomorski vojski, uiti v deželni hrambi, Ch 7. trlede kazni, ki se imajo po pričujoči postavi določevali, dostaju se postopanje, sodba in izvršitev političnih uraduij po predpisih, ki so jim dani o političnem kazenskem uradovauju. Čl- 8. Moj minister za deželno hrambo ima v porazu tuljenju z državnim vojnim ministrom izdati potrebne zaukuze, po k ter i h naj se ta postava izvršuje. V Budi, 5. decembra 186*. Frane Jožefi, r. (Podpisi odgovornih ministrov.) („SI. N.") Gospodarske stvari. Kaj je s t o r i t i, d a b i k i u e ubežijo. Da h i ki ne ubežijo in p o prek ui kogar ne napadejo, se priporoča sledeč pomuček. Biku se mora še v blevu rep čez hrbet piipoguoti in se mu privezati na rogo, da ne more glave piiuagnoli, da bi ga ne bolelo. Tako zvezan bik mora glavo zmiront) visoko nositi ju jo tako pokoreu, da ga vsako dete more voditi. O odločeujti različnega reda za različno n brucu e kraje najdemo v „1'rauend. BI." sledeče: za julrno stran so milične posebno vsa jablani, hruške, slive, črešnje, murve, kutino, n bezel j. —Za južno stran: vino, breskve, mandelui, niajniške črešnje, pozno zrela jabolka, hruške in nektera plemena sliv, da bi hitreje dozorele. — Za večerno stran : murve, marllice, slive, jubeika hruške, črešnje maline, kutino in arbež. — Za sevrno stran: Kisle črešnje, lešujaki in malino- Ako se klcri strani po spred stolečih hramih ali drevesih več ali m au j sence dela, se mora na to ozir jemati; tako se tudi proste!fia in bolj zavarovana Lega, mrzlejša ali toplejša tla ne smejo spregledati. Bnielarstvo. Kako gre bučele kupovati. Koš, ki bi imel dober biti, mora razuu več ali manj priročnega in lepega stanovanja posebno veliko množino bu-čel imeti. Več ljudstva biva v košu, ti m viša je njegova cena, če je siccr v dobrem stanu. Množica ljudstva se spozna letnega časa po močnem tu trajajočem hruiun, če se na koš potrka in z učesom na žrelu posluša. Dober ko& ne sme prestar biti. Euo-, dva- k večerna triletne koše je naj bolje kupiti. Dober koš mora tudi toliko založenega imeti, da ljudstva hraniti ni treba. V pozni jeseni ali po zimi kupovati ne sodi, ker se takrat ne zna, koliko je založenega medu, koliko ne. Spomlad ali čas rojenja je naj pripravniši. Kar se rojev tiče, kupuj h; samo take, ki so ali meseca maja ali v prvi polovici jnuija se vzdignoli. Pozneji roji preveliko stoje, ker se navadno v jeseni močno hraniti morajo. Dober koš ue sme brez matice biti. Ce se kupi blizo kje kakšen koš, ga je treba rano, poprej ko začnejo bačele letati, na novo mesto postaviti, ker se drugače preveč hučel -* V. I. ^ I-- Domače stvari. K'i pel i za uoge proti glavoboli, o mamici, k r č u v ž e I o d c u i u k o 1 i k i. Če se med Ijndstvom kopeli za noge pri taki bolezni svetujejo, se navadno reče: Napravi si kope! za uoge vročo, kak-ir boš mogel prenašati, — To pa je celo krivo, ker če ravno kopeli M noge, pri zgoraj imenovanih boleznih večkrat koristijo, vendar vroče vsikdar škodijo; če zatoraj hočemo, da kopel za noge pri rečenib boleznih koristi, mora biti samo mlačna (morda tako topla kakor je novodojeuo inlekoj nikakor pa vroča. Čez 15 minut kopel ue s rite rabiti. Po kopeli se morajo noge toplo zaviti. Pontohk proti Menicam. Nakoplji si kolmusovega korenja iOalamus aromatitiits), zreži ga in kuhaj jeduo uro, S totekijčiDo vtnivaj pohištvo in ga viij v vsako mesto, v kte-reni misli», da se nahajajo stenici-. Vroč« tekočina in jena vonjava prežt-ne ali pomori vse stenice prjpolnoma. Prulavanje apna kokoš ni brani. Ker so kosti '¿¡vali sestavljene naj več iz apna, zatoraj je vseiu živalim potrebno apno. Ker se v vsaki hrani nahajajo delki apna, tako ni potrebno, da 1)1 se živalim da valu apno posebno. Kokošim in dragi domači perutnini pa ni potrebuo apna samo za kosti, temoč tudi za jajca, ker jajce v a lupina je večidel iz Batnega apna. Ako tedaj hočemo, da nam kokoši prav obilno nesejo, treba skrbeti za to, da dobijo več apna v jed. V ta namen je naj bolje, če se jajčeve lupine celo nadrobno sterejo in zmeljejo in 8 to moko potrosi brona 7,a kokoši. Skušnje potrjujejo, da so kokoSi, ki so na ta način k brani primešano apno dobivale, trikrat toliko jajce iznašle, kakor one, ktera so sicer ono ¡Kto hrano ali brez apna dobivale. — Treba skusiti. Mravlje naj lože pokončaš, če mravljišča poiščeš in z vrelo vodo dobro poliješ. Sir se varuje črvov, če se v hmelj zamota; potom dobi tudi dober okus. Voda za omivanjo posode. Steklena iu prščena posoda, v kteri sc nosi voda ali stoji, postane s tega nečista, da se v nji vsede apno, ktero se samo z vodo ue da limiti. Ako se vendar k vodi prilijo malo solne kisline (na merico po 12—15 kapelj) se s tako vodo ne orni je samo čisto posoda, temoč tudi oknu. Poraba premogov«ga pepela za gnoj in ki a j o, Premogov pepel svinje rade žerejo posebno one, kterc se pitajo, če jo spustiš iz hleva gre uaj prej pepel iskal in ga žere. Proučeni je zlo koristno davati med kiajo pepela s peskom zmešenega, kar čini, da ne dobijo griže in poprek ne zbolijo tako lahko. Nn ta unčin se pepel zmeša tudi z gnojem, kar je tudi koristno. iz starega meo, Angleži delajo iz m ta re g a p 1 a t n a novo. Staro platno se namreč z mašinaiui raztrga, vlakno se dobro izpere in se sopel prede in tke. Ravno tako ravnajo z vol na i i n, i cunjami, iz kteri h delajo uove robec in druge stvari. Tudi Bvilnc (Židane) cunje porabijo ua ta način. Novi cement za cevi, po kterib gre plin (gaz) ali hlapi se tako pripravlja. Vzemi 6 delov celo na lanko stolčenega grafita, 3 dele pogašenega apna in ti delov sum p orne ki-sele soli, to sc vse skupaj zmeša z 7 deli kuhanega olja. Zmes se mora dobro premešati. G. L. --< ^Mm i-- \avwli k narodnemu gospodarstvu, {Dalja.) IV. drl. O bankah. <11. Stvarjo celo jasna, da bankine note morajo hiti jed-u&ko kovini dobre: recimo, da se je vstanovila banka z zlato in sreherno založuino en milijon goldinarjev; ta posodi dobrim in zanesljivim upnikom to vsotino v svojih notah ter hrani zlato in srebro. Zu posojeno vsotino v notah dobi v zameno hilje^e ali dolžna pesrna za ea milijon goldinarjev ; na ta način se je buukiu kapital dvostroko pomnožil: ima zdaj na mestu jednega dva milijona goldinarjev, namreč en milijon v zlatu in srebru, in en milijon v biljegsh od zaleti vračaj uči h se ua staro mesto. Roji se poslavjjo hitro po rojenju ua vsakem priročnem kraju. Čl. 3. Izjeme in priboljški, kar jih ima glede liram-bovskc dolžnosti tržaško mesto iu okolica, devljejo se s tem oh moč. Brambovski dolžnosti podvrženi, a dozdaj vojaške službe £opolnotna oproščeni v nekdanjem okrožju Kolorskem iu na opni deželi nekdanjega okrožja Dob rov ni s k egu Dalmatinskega kraljestva imajo odsihuial zadostovati svoji hrambovski dolžnosti le v deželni hrambi. Organizacijo (vredbo) in porabo po sedanji postavi brani-ovski dolžnosti podvrženih mož naTiroljskem in Vorarlbcrškem, kur jih ho ostajalo čez poln lovski polk, kakor tudi službovanje v deželni hrambi teh dežel bo natančneje določilo dete I no postav odajstvo. Cl. 4. Oue osebe, ki so se pred veljavo te postave v smislu ztinkaza 21. febr. l«5S od vojaščino odkupile i a se je odkupninu od njih sprejela, popoluoma so oproščene vsake vojaške službe. Čl 5. Ko bi žugala nevarnu vojska in bi ne bilo izpolnjeno predpisano število stoječe in pomorske vojske, morejo ho po razmeri starosti k službi v reservi ali v deželni bra m bi poklicati vsi oni, ki so bili pn dosedanji bratttboviki postavi vojaštvu podvrženi in so tudi prišli k novačenj«, a se niso potrdili med vojake, če niso še dovršili leta svojega življenja. Ol. U. Pričenši dne, ko veljavo zadobi ta postava, ne sme se nihče več na telesu kaznovati ali v želez je vklepati, niti v stoječi, niti v pomorski vojski, niti v deželni hrambi, Ol. 7. trlede kazni, ki se imajo po pričujoči postavi določevali, dostaja se postopanje, sodba iu izvršitev političnih uraduij po predpisih, ki so jim dani o političnem kazenskem uradovauju. Čl- 8. Moj minister za deželno hrambo ima v porazu tuljenju z državnim vojnim ministrom izdati potrebne zaukaže, po k ter i h naj se ta postava izvršuje. V Budi, 5. decembra 186*. F r a n o Jožefi, r. (Podpisi odgovornih ministrov.) („SI. N.") Gospodarske stvari. Kaj je s t o r i t i, d a h i k i u e ubežijo. Da biki ue nbežijo in p o prek nikogar nc napadejo, se priporoča sledeč pomučok. Biku se mora še v hlevu rep čez hrbet piipoguoti in se mu privezati ua roge, da ne more glave priuagnoli, da bi ga ne bolelo. Tako zvezan bik mora glavo zdi iront) visoko nositi ju jo tako pokoreu, da ga vsako dete more voditi. O odločeujti različnega reda za različno obrneno kraje najdemo v „1'rauend. BI." sledeče: za julrno si ran so milične posebno vsa jablani, hruške, slive, črešnje, murve, kutino, n bezel j. —Za južno stran: vino, breskve, mandelni, majniške črešnje, pozno zrela jabolka, hruške in nektera plemena sliv, da bi hitreje dozorele. — Za večerno slrau : n i ur ve, marilice, slive, jabelka hruške, črešnje maline, kutino in arbež. — Za sovrno stran; Kisle črešnje, lešujaki iu maline. Ako se klcri strani po spred stolečih hramih aLi drevesih več ali mauj sence dela, se mora na to ozir jemati; tako se tudi prostejša iu bolj zavarovana lega, mrzlejša ali toplejša tla ne smejo spregledati. Bnielarstvo. Kako gre bučele kupovati. Koš, ki bi imel dober biti, mora razun več ali manj priročnega in lepega stanovanja posebno veliko množino bu-čel imeti. Več ljudstva biva v košu, ti m viša je njegova cena, če je sicer v dobrem stanu. Množica ljudstva se spojna letnega časa po močnem tu trajajočem hrumn, če se na koš potrka in z učesom ua žrelu posluša. Dober koš ne sme prestar biti. Eno-, dva- k večerna triletne koše je naj bolje kupiti. Dober koš mora tudi toliko založenega imeti, da ljudstva hraniti ni treba. V pozni jeseni ali po zimi kupovati ne sodi, ker se takrat ue zun, koliko je založenega medu, koliko ne. Spomlad ali čas rojenja jo naj pri prav niš i. Kar se rojev tiče, kupuj h; samo take, ki so ali meseca maja ali v prvi polovici jnuija se vzdignoli. Pozneji roji preveliko stoje, ker se navadno v jeseni močno braniti morajo. Dober koš ue smo brez matice biti. Ce se kupi blizo kje kakšen koš, ga je treba rano, poprej ko iflčocjo bačele letati, na novo mesto postaviti, ker se drugače preveč bučel -* V. I. ^ I-- Domače stvari. K i) pel i za uoge proti glavoboli, o mamici, krču v želodcu i u k o l i k i. Če se med Ijndslvom kopeli za noge pri taki bolezni svetujejo, se navadno reče: Napravi si kope! za uoge vročo, kak-ir boS mogel prenašati, — To pa je celo krivo, ker če ravno kopeli za noge, pri zgoraj imenovanih boleznih večkrat koristijo, vendar vroče vsikdar škodijo; te zatoraj hočemo, da kopel za noge pri rečenih boleznih koristi, mora inli samo mlačna (morda tako topla kakor je no voda j eno mleko) nikakor pa vroča. Čez 15 minut kopel ue s rite rabiti. Po kopeli se morajo uoge toplo zaviti. Pontorrk prati stenicam. Nakoplji si kolmusovega korenja (Caiamus aro mati ti ¡ts), zreži ga iu kuhaj jeduo uro, S to tekočino v mi vaj pohištvo iu g;i vlij v vsako mesto, vkte-reni misliš, da se nahajajo »tenice. Vroč« tekočina in jeua vonjava prežene ali pomori vse stenice prtptdnnmn, Prulavanje apna kokoš ni brani. Ker so kosti '¿¡vali sestavljene naj ^eč tz apna, zatoraj je vsem živalim potrebno apno. Ker se v vsaki hrani nahajajo dclki apna, tako ni potrebno, tla bi sc živalim da valu apno posebno. Kokošim io drugi domači perutnini pa ni potrebuo apna samo za kosti, temoč tudi za jajca, ker jajceva lupina je večidel iz samega apna. Ako tedaj hočemo, da nam kokoši prav obilno nesejo, treba skrbeti za to, da dobijo več apna v jed. V ta namen jo naj bolje, če se jajčeve lupine celo nadrobno sterejo in zmeljejo in s to moko potrosi brona za kokoši. Skušnje potrdujejo, da so kokoSi, ki so na ta način k hrani primešano apno dobivale, trikrat toliko jajce iz-neslo, kakor one, ktere so sicer ono isto hrano ali brez apna dobivale. — Treba skusiti. Mravlje naj lože pokončaš, če mravljišča poiščeš in z vrelo vodo dobro polijes. Sir se varuje črvov, če se v hmelj zamota; potem dobi tudi dober okus. Voda za orni vanje posode. Steklena iu prščena posoda, v kteri sc nosi voda ali stoji, p ¡Btaae s tega nečista, da se v nji vsede apno, ktero se samo z vodo ue da limiti. Ako se vendar k vodi prilijo malo solne kisline (na merico po 12—15 kapelj) se s tako vodo ne orni je samo čisto posoda, teuioč tudi oknu. Poraba premogov«ga pepela za gnoj in k! a ju, Premogov pepel svinje rade žerejo posebno one, ktere se pitajo, čc jo spustiš iz hleva gre uaj prej pepel iskal in ga žere. Proučeni je zlo koristno davati med kiajo pepela s peskom zmedenega, kar čini, du ne dobijo griže in poprek ne zbolijo tako lahko. Nn ta unčin se pepel zmeša tudi z gnojem, kar je tudi koristno. iz starega noeo, Angleži delajo iz starega platna novo. Staro platno se namreč z maš i nami raztrga, vlakno se dobro izpere in se sopet prede in tke. Ravno tako ravnajo z volnntinn cunjami, iz kterib delajo nove robce in druge stvari. Tudi svilne (Židane) cunje porabijo na ta način. Novi cement za cevi, po kteri h gre plin (ga z) alt hlapi se tako pripravlja. Vzemi 6 delov celo ua lanko stolčenega grafita, 3 dele pogašenega apna in ti delov sum p orne ki* Bele soli, to sc vse skupaj zmeša z 7 deli kuhanega olja. Zmes se mora dobro premešati. G. L. --< ^Mm i-- i\avodi k narodnemu gospodarstvu, {Dalja.) IV. drl. O bankah. 41, Stvarjo celo jasna, da bankine note morajo biti jed-uako kovini dobre: recimo, da se je vstanovila banka z zlato in sreberno založniuo en milijon goldinarjev; ta posodi dobrim in zanesljivim upnikom to vsotino v svojih notah ter brani zlato in srebro. Za posojeno vsotino v notah dobi v zameno biljege ali dolžna pesma za ea milijon goldinarjev ; na ta način se jc baukiu kapital dvostroko pomnožil: ima zdaj na mestu jednega dva milijona goldinarjev, namreč en milijon v zlatu in srebru, in en milijon v biljogsh od zaleti vračaj uči h se ua staro mesto. Raji se postavijo hitro po rojoaju na vsakem priročnem kraju. Čl. 3. Izjeme in priboljški, kar jih i ran glede bram-bovskc dolžnosti tržaško mesto in okolica, devljejo se s tem ob moč. Brambovski dolžnosti podvrženi, a dozdaj vojaške službe £opolnoma oproščeni v nekdanjem okrožju Kolorskem iu na opni deželi nokdanjega okrožja Dobro vniškega Dalmatinskega kraljestva imajo odsiumal zadostovati svoji brambovski dolžnosti te v dcželtii hrambi. Organizacijo (vredbo) in porabo po «cdauji postavi hram-ovski dolžnosti podvrženih mož naTiroljskem in Vorarlbcrškem, kur jih bo ostajalo čez poln lovski polk, kakor tudi službovanje v deželni hrambi teb dežel bo natančneje določilo dete I no postav odajstvo. C!. 4. One osebe, ki so se pred veljavo te postavo v smislu zankaza 21. iebr. l«5S od vojaščine odkupile iu se je odkupnina od njih sprejela, popolnoma so oproščene vsake vojaške službe. Čl 5. Ko bi žogala nevamu vojska in hi ne bilo izpolnjeno predpisano šlevilo stoječe in pomorske vojske, morejo se po razmeri starosti k službi v reservi ali v deželni hrambi poklieati vsi oni, ki so bili po dosedanji bratttboviki postavi vojaštvu podvrženi in so tudi prišli k novačenj«, a se niso potrdili med vojake, če niso še dovršili leta svojega življenja. Ol. ti, pričenši dne, kn veljavo zadobi ta postava, ne sme se nihče več na telesu kaznovati ali v želez je vkleputi, niti v stoječi, uiti v pomorski vojski, niti v deželni hrambi, Oh 7. trlede kazni, ki se imajo po pričujoči postavi določevali, dostaju se postopanje, sodba in izvršitev političnih uraduij po predpisih, ki so jim dani o političnem kazenskem uradovauju. Čl- 8. Moj minister za deželno hrambo ima v porazu m-Ijerijn z državnim vojnim ministrom izdati potrebne zaukaze, po k ter i h naj se ta postava izvršuje. V Rudi, 5. decembra 186*. Frane Jožefi, r. (Podpisi odgovornih ministrov.) („SI. NV) Gospodarske stvari. Kaj je s t o r i t i, d a b i k i u e ubežijo. Da biki ne ubežijo in p o prek nikogar nc napadejo, se priporoča sledeč pomuček. Biku se mora še v hlevu rep čez hrbet piipoguoti in se mu privezati na roge, da ne more glave piiuagnoli, da hi ga nc bolelo. Tako zvezan bik mora glavo zmiront) visoko nositi ju jo tako pokoren, da ga vsako dete more voditi. Q odločeujti različnega reda za različno o brucu a kraje najdemo v „1'rauend. BI." sledeče: za jutrno stran so milične posebno vsa jablani, hruške, slive, črešnje, murve, kutino, n bezel j. —Za južno stran: vino, breskve, mandelui, majniške črešujc, pozno zrela jabelka, hruške in nektera plemena sliv, da bi hitreje dozorele. — Za večerno si ran : murve, marilice, slive, jabelka hruške, črešnje maline, kutino in arbež. — Za sevrno stran: Kisle črešnjo, lešujaki in malino. Ako se klcri strani po spred stolečih hramih ali drevesih več ali luauj sence dela, se mora na to ozir jemati; tako se tudi prostejša iu bolj zavarovana lega, mrzlejša ali toplejša tla ne smejo spregledati. Bnielarstvo. Kako gre buée le kupovati. Koš, ki bi imel dober biti, mora razuu več ali manj priročnega in lepega stanovanja posebno veliko množino bu-čel imeti. VeiS ljudstva biva v košu, ti m viša je njegova cena, ée je siccr v dobrem stanu. Množica ljudstva se spojna letnega časa po močnem tu trajajočem hruiun, če se ua koš potrka in z ucesom ua žrelu posluša. Dober koš nc sme prestar biti. Duo-, dva- k večerna triletne koše je naj bolje kupiti. Dober koš mora tudi toliko založenega imeti, da ljudstva hraniti ni treba. V pozni jeseni ali po zimi kupovati nc sodi, ker se takrat ne zun, koliko je založenega medu, koliko ne. Spomlad ali čas rojenja je naj pri prav niš i. Kar se rojev tiče, kupuj b: samo take, ki so ali meseca maja ali v prvi polovici jnuija se vzdignoli. Pozneji roji preveliko stoje, ker se navadno v jeseni močno hraniti morajo. Dober koš ue sme brez matice hiti. Ce se kupi blizo kje kakšen koš, ga je treba rano, poprej ko začnejo hačele letati, na novo mesto postaviti, ker se drugače preveč bučel -* V. I. ^ I-- Domače stvari. K'i pel i za uoge proti glavoboli, o mamici, krč nv Želodcu i u k o l i k i. Če sc med Ijndslvom kopeli za noge pri taki bolezni svetujejo, se navadno reče: Napravi si kope! za uoge vročo, kak: jene biljege (zaupnico od upnikov), če so dobre hi plačale krožne note, bankovce, in ako bi vsi upniki zapadli, Talili, je kovina, ki krožni papir reši. >12. Varnost vendar more hiti celo popolna brez takošne dvostroke zagotoviuc : baukine uote se gotovo nikoli ne vse naenokrat ne vrnejo rešit za ¡tlato iti srebro, in zato banki ni treba imeti vedno pripravljene toliko kovine, da bi rešila vse bankovce za enokrat. Tudi se ne zgodi, da bi vsi jeni upniki talili, obožali: zanašati se zato sme da banka še v kakšni nezgodi pravičnim tirjatvam zadostovati more. Pri vsem tem vendar je dobro iu potrebuj, da ima banka toliko gotovine pripravljeno v zalogi, da kolikor si bodi število svojih bankovcev brž polno rešiti moro, ali tla je v obče v posestvu tolikega kapitala, da se onim, ki jene hiljcga sprejemajo ni treba bati nobene izgube. Ko se banka po omenjenih pogodbah ravna, se jene biljege tako rade sprejemajo v plačilo kakor zlato iu srehro, da, še rajši, kakor so že vzroki omenjeni bili, po takem se vc da veliki del kovine brez kroženja iu brez prida leži, ker na njegovem mcatu kroži papir. 43. Recimo, da v kteri državi bc potrebuje sto milijonov za obče zamenjevanje ali barant; ako bi se harant opravljal z bankovci namesto kovine, tu bi se ne trebalo slo milijonov v zlatu in srebru, temoč samo toliko, du se more vse-laj bankovcev za zlat in erebern denar rešiti, kolikor jih na to zahtevo banki dojde. Pri takem bi tedaj mogoče za sto milijouov goldinarjev zadostovalo banki samo 25 mili j. v kovini a 75 milijonov v papirju, da je le ta papir s gotovim in zanesljivim kapitalom zavarovan. 44. Že iz tega kar smo do/,daj razjasni vaje banke in baukine zadeve omenili, lehko previdimo, da banke so veliko koristne; pa treba je, da še o njihovi koristi nekoliko več razmišljajcmo. Omenimo prej posebno hanke hranilnice in banke posojilnice, klere so navadno oboje za jeduo. Varčljivost se človeku priporoča moraliČno za krepost, in res je ta krepost tudi le premalo med ljudmi, kakor vseh drugih, ktere se priporočati imajo. Dobre hranilnice so naj lepši tem pel varčlpvosti; treba pa je, da so to tako vred-jene, da tudi naj manjše doneske sprejemajo iu drugo vsoti no na obresti vlagajo: težakom, dninarjem, rokodelcem in drugim, kim se le delo od časa do časa plačuje, vele mnogo koristi takšna priložnost, da si lebko te pa te nekoliko krajcarjev na ta način varno shranijo. 45. Dostikrat imajo lepega kapitala v d! o ve, nedorasli in nedoletui otroci in sploh ljudje, ki o posojivanju iu barantnih zadevah celo nič ne razumijo ali premalo, da hi se s tim pečati mogli, ti ljudje tedaj, ko bi jim ne bilo lehko mogoče svoj kapital na obresti posoditi, tre balo hi jim živeti od glavnice; na ta način pa hi pogosto glavnico brž potrošili in obožali: tukaj hranilca na vso korist pomaga; vnriye kapital in plačuje od njega obresti. Pa Ludi ljudje, ki prihranjen kapital za posojl vanje imajo in bi tndi ta posel sami razumeli, bi ga vendar zavolj mnogih sitnosti sami radi ne opravljali ali zavolj drugega poslovanja opravljati ne mogli: tudi tem je tedaj na naj boljšo korist prihranjen denar hranilnici vskrb izročili, da jim inače brez dobička ne leži. {Dalje pri h.) Dopisi. Maribor, Deželnemu poslancu in vredniku „Slov, Gosp.", dr. Prelogu je odleglo in sme se reči, da je iz nevarnosti. Prihodnjo nedeljo bodemo imeli v tukajšm čila vnici tombolo iu gledišuo igro, h kteri odbor vabi vse člane in prijatelje. Od novega leta počne pod vreduEštvom gosp. J. Jurčiča tukaj izhajati „Slovenski Glasnik". Bog daj srečo! O it sv. Tliltlav/a pri Monšpergu. J. S. Ce ravno priprest kinetič vendar vzamem pero v trdo roko, da Ti ljubi „Slovenski Gospodar" pišem nekoliko vrstic, pa moje vrstice bodo ve4 žalostnih kot veselih novic prinesle. -Javne varnosti je tu v naših krajih prav malo. Tako so G. dee, v Scstcržah "1 hiše okradli in na ravno ta d j ui v Cerkovcib pokopali poštenega kuteta iz Staršiuc. V Mihovcih so ga bili neki ponočni potepuhi slepit in vmreti je moral. Ravno danes t, j. 3. dee. pu na Ptujski gori ravno takega reveža pokopujejo, Da bi pač za take hudobije bolj ostra kazen bila, ne godilo bi se jih toliko po svetu, Tudi aodnije so pa mojem kmetovskem razumu v takih primerljajih preveč vsmil j ene. Pa bi se moral te studenec, iz kterega take sirovosti izvirajo, zamašiti to je ljudje bi se morali bolje podučiti svojega bližnjega ljubiti in samega sehe spoštovati. Dokler pa se naSiru otrokom po ljudskih šojah samo tuji nemški jeiik vbija v glavice, požlaht-njenje srca pa se v neniar pušča, dotier nam tudi ni upati boljših varnejših časov, Toraj spoznajmo pravi namen Ijud-kih šol po deželi. ftz PcHlgrariJa. Dragi „Slovenski Gospodar", dovoli malo prostorčeka, da (i tudi iz okolice podgrajske nekaj naznanim, kako se uam kaj godi t narodnjaki. V nedeljo 22, listopada je nam ljutomerska čitalnica veselo zabavo napravila, igrala se je igra, ktero so gosp. Go-milšek, Jeeih in Ornik kakor tndi gospudičini Huber-jeva in iti iimoher-jeva, tako izvrstno igrali, da smeha in ploskanja skoro ni bilo konca. In na 29. list. je osnovala čitalnica tombolo, pred ktero je v sredo, osuovala tudi nenarodua stranka tombolo, iu je tudi povabila vso narodne, naj jo obhodijo, kar seje tudi zgodilo, in obljubiti so vbí neuarodni, da pridejo vsi v čitalnico na tombola, in seje tudi dogodilo, bila jo vsa nenarodua stranka v čitalnici prav vesela in nekteri mladi gospodje so titdi izvrstno peli. Ali poglavitnega nem-škutarja ni bilo, kteri je nekteri in možem iz Podgradju rekel, da so vsi Slovenci bili pri nemški tomboli, in da so obljubili, da bodo od zdaj vsi z uemškiitarji držali ia slovenščino pustili, jaz pa naravnost rečem, tla so zdaj po takem vsi nenarodni, vsi narodni poBtsli, (¥) samo vi gospod vendar nikdar ne hode to narodnjak, da še je le z mi rom vaše veselje narodnjake ogovarjati z navado, kakor stare labrače; meni ste že vsa imena dali huda iu dobrih nikdar, zdaj še da sem kurator čitalnice; naši čitalnici še dozilaj ni trebalo kuratoru, ali vi trdovratni nemškutar ga potrebujete; ker se z uiuim drugim tolažiti ne morete, bi vam kurator naj bolj znal vašo krv ohladiti, in zato službo bi naj bolj primeren bil, kak pan-slavist. Kakor pa gospod zna, tako tudi jegov uradnik, kteri mije glas poslal da sem osel pa nc župan, tudi mi je vliee rekel (aber so ein geseheidter Mann, und die Novice lesen ist wohl eine Schande) taku in enako obrekovanje in gr-denje, vam je vse zastoju, žlahtni gospod; še ne znate tega, da vam noben človek nič ne verjame, da vas že vsi dobro poznajo, da ste od muaj v ovčinjt obleki, od znotraj pa zgrabljivi volk, kteri hoče vse Slovence požreti, in samega sebe. — I?. Doti&ja. f. illrvaški jezik na Dalmatinskem. N uredba šolskega svetova vea v Galiciji, Obletnica „češkega akadomiškega s polk a11.) Ne morem si kaj, da hi ne pisal nekoliko vrstic o sporočilo, ki mi iz prav zanesljivega vira dohaja. Izvedel sem, da se je znduji čas posvetovalo v ministerskem svetovavstvu iu skic-nido na Dalmatinskem po vseh šolah ljudskih, realnih in latinskih v prihotlnib dveh letih vpeljati hrvaški jezik kot učni in tako laški zaplavhi primerne jeze postaviti. Pravilo se je, da se v Kotom z to vpeljavo počne. Tudi v upravnih rt radi b se bode hrvaščina kot uradni jezik vpeljala iu vsak uradnik bode zavezan si hrvaščine v dveh letih naučiti, da bode narodnega jezika v besedi in pismu zmožen. Ravno to se misli tudi pri sodnijah storiti. Pravi sc, da so ti sklepi sad popotovanja po deželi uamestuika viteza Wagner-j a. Tudi po Slovenskem Stajaiju so že taki gospodje popotovali in p oz ved al i ali do sedaj mi o podobnem posvetovanju zastran vpeljave slovenščine v tamošujc šole m uradu še ni došla nobena vest. — Ii Galicije mi znanec piše prav posnemava nj a vredno reč. Tc dni je namreč šolski svetovavec za Galicijo razposlal okoinik na učitelje ljudskih šol, v kterem je resno opominja naj v prvih razredih deco podučujejo v ma-ternem jeziku, ker ljudske šole niso za to, da hi se deca nemščine učila ampak obče potrebnih človeških naukov. — Prav vesel večer je napravil svojim udom in gostom „ceaky akademicky spolek1* 7. t. m. obhajajo svojo prvo obletnico. Bili so zastopani vsi slovanski narodi in prav lepo se je pokazala pri ti priliki slovanska vzajemnost. Politični ogled. Hram bovška postava, kakor je uradni list od S. t. m. naznanil, ¿e od presvitlega cesarja potrjena. svojih upnikov. S tirn bo tedaj bankovci, ki krožijo zavarovani dvostroko, t. j. kakor 2:1, tako, da ako hi se ji vse zlato in srebro pok rab >: jene biljege (zaupnice od upnikov), če so dobre bi plačale krožne note, bankovce, in ako bi vsi upniki zapadli, talili, je kovina, ki krožni papir reši. >12. Varnost vendar more biti celo popolna brez takošne dvostroke zagotovinc : baukine note se gotovo nikoli ne vse naenokrat ne vrnejo rešit za zlato in srebro, in zato banki ni treba imeti vedno pripravljene toliko kovine, da bi rešila vse bankovce za eni ikra t. Tudi se ne zgodi, da bi vsi jeni upniki falili, obožali: zanašati se zato sme da banka Se v kakšni nezgodi pravičnim tirjatvam zadostovati more. Pri vsem tem vendar je dobro iu potrebuj, da ima banka toliko gotovine pripravljene v zalogi, da kolikor si bodi število svojih bankovcev brž polno rešiti moro, ali tla je v obče v posestvu tolikega kapitala, da so onim, ki jene liiljcga sprejemajo ni treba bati nobene izgube. Ko se banka po Omenjenih pogodbah ravna, se jene biljege tako rade sprejemajo v plačilo kakor zlato iu srehro, da, še rajši, kakor so že vzroki omenjeni bili, po takem se ve da veliki del kovine brez kroženja iu brez prida leži, ker nit njegovem mestu kroži papir. 43. Recimo, dfi v kteri državi se potrebuje sto milijonov za obče zamenjevanje ali barnnt; ako bi se barnnt opravljal z bankovci namesto kovine, lu bi se ne trebalo sto milijonov v zlatu in srebru, temoč samo toliko, du se more vse-laj bankovcev za zlat in srebern denar rešiti, kolikor jih na to zahtevo banki dojde. Pri takem bi tedaj mogoče za sto milijonov goldinarjev zadostovalo banki samo 25 mili j. v kovini a 75 milijonov v papirju, da je le ta papir z gotovim in zanesljivim kapitalom zavarovan. 44. Že iz tega kar smo dozdaj razjasni vaje banke in baukine zadeve omenili, iokko pre vidimo, da banke so veliko koristne; pa treba je, da še o njihovi koristi nekoliko več razmišljaj cmo. Omenimo nuj prej posebno banke hranilnice in banke posojilnice, ktere so navadno oboje za jedno. Vareljivost se človeku priporoča moraliino za krepost, in res je ta krepost tudi le premalo med ljudmi, kakor vseh drugih, ktere se priporočati imajo. Dobre hranilnice so naj lepši tem pel varljivosti; treba pa je, da so to tako vred-jene, da tudi naj manjše doneske sprejemajo iu drugo vsoti no na obresti vlagajo: teiakoui, dninarjem, rokodelcem in drugim, kim se le delo od časa do časa plačuje, vele mnogo koristi takšna priložnost, da si lebko te pa te nekoliko krajcarjev na ta način varno shranijo. 45. Dostikrat imajo lepega ka p i ta I a v d! o ve, nedorasli in nedolelni otroci in sploh ljudje, ki o pogoj i vanju iu barantnih zadevah celo nič ne razumijo ali premalo, da hi se s tim pečati mogli, ti ljudje tedaj, ko hi jim ne bilo leliko mogoče svoj kapital na obresti posoditi, tre balo bi jim živeti od glavnice; na ta način pa bi pogosto glavnino brž potrošili in obožali: tukaj hranilca na vso korist pomaga; varuje kapital in plačuje od njega obresti. Pa Ludi ljudje, ki prihranjen kapital za po.iojivanje imajo in bi tudi ta posel sami razumeli, bi ga vendar zavolj mnogih sitnosti sami radi ne opravljali ali zavolj drugega poslovanja opravljati ne mogli: tudi tem je tedaj na naj boljSo korist prihranjen denar hranilnici vskrb izročiti, da jim inače brez dobička ne leži. {Dalje pri h.) Dopisi. Maribor, Deželnemu poslancu in vredniku „Slov, Gosp.", dr. lJrelogu je odleglo in sme se reči, da je iz nevarnosti. Prihodnjo nedeljo bodemo imeli v tiikajšm čila vnici tombolo in gledišuo igro, h kteri odbor vabi vsa člane in prijatelje. Od novega leta počne pod vreduEštvom gosp. J. Jurčiča tukaj izhajati „Sluvenski Glasnik", Rog daj srečo! O it sv. Tlililav/a pri Monšpergu. J. S. Ce ravno priprest kiuetič vendar vzamem pero v trdo roko, da Ti ljubi „Slovenski Gospodar" pišem nekoliko vrstic, pa moje vrstice bodo več žalostnih kot veselih uovic prinesle. Javne varnosti je tu v naših krajih prav malo. Tako so G. dec, v Scstcržah "1 hiše okradli in na ravno ta d j ui v Cerkovoih pokopali poštenega kmeta iz Starsinc. V Mihovcih so ga bili neki ponočni potepuhi slepit in vmreti je moral. Ravno danes t, j. 3, doc. pn na Ptujski gori ravno takega reveža pokopujejo, Da bi pač za take hudobije bolj ostra kazen bila, ne godilo bi se jih toliko pu svetu, Tudi sodnija so pa mojem kmetovskem razumu v takih primerljajiti preveč vsmil j cae. Pa hi se moral Že studenec, iz kterega take sirovosti izvirajo, zamašiti to je ljudje bi se morali bolje podučiti svojega bližnjega ljubiti in snmega sebe spoštovati. Dokler pa se naSiru otrokom po ljudskih šojah samo tuji nemški jezik vbija v glavice, požlaht-njenje srca pa se v neniar pušča, dotler nam tudi ni upati boljših varnejših časov, Toraj spoznajmo pravi namen Ijud-kih šol po deželi. ftz PcHlgrariJa. Dragi „Slovenski Gospodar", dovoli malo prostorčeka, da ti tudi iz okolice podgrajske nekaj naznanim, kako se uam kaj godi z narodnjaki. V nedeljo 22. listopad» je nam ljutomerska čitalnica veselo zabavo napravila, igrala se je igra, kiero so gosp. Go-uiiišek, Jesih in Ornik kakor tudi gospudičini Haber-jeva in iti iimoher-jeva, tako izvrstno igrali, da smeha in ploskanja skoro ni bilo konca. In na 29. list. je osnovala čitalnica tombolo, pred ktero je v sredo, osuovala tudi ucnarodua stranka tombolo, in je tudi pavahila v«e narodne, uaj jo obhodijo, kar seje tudi zgodilo, in obljubili so vbí nenarodni, da pridejo vsi v čitalnico na tombola, in seje tudi dogodilo, bila je vsa nenarodna stranka v čitalnici prav vesela in nekteri mladi gospodje so mdi izvrstno peli. Ali poglavitnega nem-škutarja ni bilo, kteri je nekteri in možem iz Podgradju rekel, da so vsi Slovenci bili pri nemški tomboli, in da so obljubili, da bodo od zdaj vsi z uemšktitarji držali in slovenščino pustili, jaz pa naravnost rečem, du so zdaj po takem vsi nenarodni, vsi narodni poBtali, (¥) samo vi gospod vendar nikdar ne bode le narodnjak, da še je le z mi rom vaše veselje narodnjake ogovarjati z navado, kakor stare labrače; meni ste ie vsa imena dali huda iu dobrih nikdar, zdaj še da sem kurator čitalnice; naši čitalnici še dozilaj ni trebalo kuratora, ali vi trdovratni nomškutar ga potrebujete; ker se z ničim drugim tolažiti ne morete, bi vam kurator naj bolj znal vašo krv ohladiti, in zato službo bi naj bolj primeren bil, kak pan-alavist. Kakor pa gospod zna, tako tudi jegov uradnik, kteri mi je glas poslal da sem osel pa ne župan, tudi mi je vliüü rekel (aber so eiu geseheidter Mann, und die Kovice lesen iat woiil eine Schande) taku in euako obrekovanje in gr-denjc, vam je vse zastoju, žlahtni gospod; še ne znate tega, da vam noben človek nič ne verjame, da vas že vsi dobro poznajo, dn ste od muaj v ovčinjt obleki, od znotraj pa zgrabljivi volk, kteri hoče vse Slovence požreti, in samega sehe. — I?. Dati a j a. f. (HrvaŠki jezik na Dalmatinskem. N uredba šolskega svetova vea v Galiciji, Obletnica „češkega akadoiuiškega s polk a11.) Ne morem si kaj, da bi ne pisal nekoliko vrstic o sporočilo, ki mi iz prav zanesljivega vira dohaja. Izvedel sem, da se je zadnji čas posvetovalo v miuisterskem svetovavstvu iu skle-milo na Dalmatinskem po vseh šolah ljudskih, realnih in latinskih v prihodnib dveh letih vpeljati hrvaški jezik kot učni in tako laški zaplavbi primerne jeze postaviti. Pravilo se je, da se v Kotom z tO vpeljavo počne. Tudi v upravnih uradih se bode hrvaščina kot uradni jezik vpeljala iu vsak uradnik bode zavezan s j hrvaščine v dveh letih naučili, da bode narodnega jezika v besedi in pismu zmožen. Ravno lo se misli tudi pri sodnijah storiti. Pravi se, da so ti sklepi sad popotovanja po deželi namestnika viteza Wagner-ja. Tudi po Slovenskem Stajarju so iz taki gospodje po potovali in poz ved al i ali do sedaj tu i o podobnem posvetovanju zastran vpeljave slovenščine v ta mošnje šole m nrado ¿tu ni doála nobena vest. — Iz Galicije mi znanec piše prav posuemo-vanja vredno reč. Te dni je namreč šolski svetovavee z s Galicijo razposlal okuinik na učitelje ljudskih šol, v kterem je resno opominja uaj v prvih razredih deco podučujejo v ma-temem jeziku, ker ljudske šole niso za to, da bi se deca nemščine učila ampak obče potrebnih človeških naukov. — Prav vesel večer je napravil svojim udom in gostom „česky akademicky spolek1* 7. t. m. obhajajo svojo prvo obletnico. Bili so zastopani vsi slovanski narodi in prav lepo so je pokazala pri ti priliki slovansko vzajemnost. Politični ogled. P ram bovška postava, kakor je uradni list od ts. t. m. naznanil, je od presvitlega cesarja potrjena. Baron R a u e h je imenovan za bana hrvaškega ip Kol o man Bedekovič za ministra hrvaških zadev v Pešti, kder je že tudi poloiil prisego v roke Je ga Velicestva cesarja. Dvorna kaucelarija v Reču bode še tako dolgo urado-vulu, dokler da bede ministerstvo popolnoma vrejeno. Iz Belgrada se javlja jako zanimiva vest, da se je tam pod predsedstvom gosp. Feodora Nikoliča dediča vnior-jenoga Mibajla vstanoviio društvo srbskih hogatincev, ktero bode napravilo železnico skoz knjoževiuo srbsko. Tako je prav na svoje noge se je treba postaviti. IzPclrograda sc porota o ruskih ilenarstveuib za devah, da so se v letu 1867 dohodki za 15 milijonov nibljev zvišali, troški pa za ravno toliko znižali. Vlada razpolaga v zvunajnih drŽavah v kovini in tekočem računu čez 73 mi lijonov rn bije v. Kakor se iz Pariza poroča, bo pri zadnjič omenjenih na gaj i v oslih več nepokojnežev po ta k no I i po ljuknjah nego sevje z prvenja javljalo. Iz Španjolskega se ne čujejo preveč vesele novice. Pragnana kraljeva rodovina pre podpihuje upor proti sedajni vladi. Ljudstva se pač počasu zinodrujejo. Skupni državni proračun, ki ste ga delegaciji za leto t«69 posvetovale in eklenole, ima tele Številke: Redne potrebe; ]. Sknpno ministerstvo zvunajnih zadev 2. Skupno vojno ministerstvo: a) Armada * bj Vojno mornaratvo 3. Skupno deuarstveno miuisterslvo Skupna računska protipazba Odtegnejo sc dohodki iz eolnine Ostanejo rudne skupne potrebe , Od tega pride na kraljestva Vsota 4,Os 1.950 gld. 69,777,692 „ 7,401.132 „ 1,686.257 „ 101.950 „ 83,106.689 gld. 7,027.000 j 75,131.589 „ dunajskem dr- _ J (in dežele žavnem zboru zastopane 52,6i 7.398 gld. Szvnnredno potrebe. 1. Skupno ministerstvo zvuuajuih zadev 2. Skupno voiuo ministerstvo: a) Armada...... b) Vojno mornarstvo 3. Skupno denarslveno ministerstvo Izvunredne skupne potrebe .... 6, M 4.020 gld Od tega pride na kraljestva in dežele v dunajskem državnem zboru zastopane 4,30).yi4 gld, V Pragi je pri zadnjih dopolnivnib volitvah narodna stranka slavno zmagala. Narodnjakov voljenih je 23, Nemcev 8. Nemce so žtdi in uradniki volili. 101.461 gld. ■1,739,(iS t , 1.289,028 13.830 ; IVovicar. „Novice" so prinesle dopis iz Dunaja, kako se paragraf S9 izrcšnje. Dopis se glasi: „Že precej dolgo se učiteljske službe za srednje slovenske šole razpisujejo s pogojem, da morajo prosilci dokatati znanje slovenskega jezika, ali kte-rega jemu sorodnega narečja. Čudno se nam je Slovencem zdelo predrznost, da služcb na Slovenskem, zlasti kar imamo g. 10 prosijo tudi taki, ki nimajo niti duha niti sluha slovenskega, Odkar pa sem slišal, kakovl predlogi iz teb dežel prihajajo na Dunaj, kar nič več se ne čudim in tudi prosilcem ne zamerim, kajti kruhek je vendar le dober, če je tadi slovenski. Bila je nedavno z omenjenim pogojem razpisana služba na Slovenskem; izmed prošnji ko v je bil prvi Eredlagan trdi Nemec, med razlogi zanj je bil menda eden aj čuden. Razpis zahteva sicer znanje slovenskega jezika, a ker je v tukajšnji učilnici (tako se je reklo) učni jezik nemški, zato nima ta po* goj nobenega pomena". O tem dopisu je „Slov. Narod" prinesel prav izvrsten v vode n članek, v kterem ostro grajaT politi ko slov. državnih poslnnecv in se zlo čudi, da so „Novico" o tem nasoeem, dopisu samo rekle „O ubogi 10 kako čudno se ravna a teboj4'. Moramo reči, da se celo zlažemo s tim, kar je o imenovanem dopis« rekel „Slov. Narod". Deželni poslanec za mesti Kranj in Loko in generalni vikar za Ljubljansko Skotijo g. Auton Kos jo v četrtek 10. t. m. po kratki bolcsni na vratu voari. Nova čitalnica. V Žalcu so rodoljubi, kakor se „Slov. Nnr." piše, sklenoli napraviti narodno' čitalnico. Bog daj srečo I C min o nasprotje. Uradni listi oznanjajo, da se v Velički vse na boljše obrača iu da bode v nekterib me» seeih sopet mogoče v sol arijah kakor poprej delati. Drugi neodvisni listi po pravijo, da je v VdiČkth solarijah vse zgub-bljeno. Verjeli se ve da moramo prvim. Brat gosp. državnega pečatnika naj novejšega grofa avstrijskega je nadzornik vseh rudarij v ccsarstiu. G I a s o v i t e g a tolovaja Juhnsza na Ogerskem so pre kmetje ubili. Svet Poljakom. Znani repnblikanee in izvrsten poz-nalee iu stari prijatelj Poljakov ^Mazzini" svetuje v svojem nedavnem pozivu na Poljake, naj odstopijo od dosedajne, sebične izključivnu poljske politike iu naj se zjedinijo z svojimi brati Rusi k osvobodjenjn in spasenju drugih narodov slovanskih. Starina Purkyue. Te dni je slavil v zlati Pragi ta veleučeni mož svojo doktorstveuo 50 letnico. Cel češki narod se jo vdeležil veselega dneva svojega vernega sina, kteremu tudi visoka učenost ni zaslepila oči, da bi bil pozabil, da ga je porodila češka mati. In tako mora tudi biti. Tudi možati Riegcr je praznoval te dui svoj 50. god. Kultura nemških dijakov na dunajskem vseučilišču. V sredo 9. t. m. je praznovalo neko društvo dunajskih nemških dijakov tako imenovani komers, t, j. petje, pitje in vpitje. Pri ti priliki so so nemški jogri vednosti tako hudo stepli, da je jeden teb izobraženih mlad en če v pre mrtev obležal. Da hi pač Laka spridenost nikdar ne prišla med naše slovanske mladeuče. Žalostno je le to, da se takim poredne-žem preveč skozi prste gleda od doti č ni h oblast uij, Kapital in in t e 1 i ge ne ij a, t. j. razumnost. Naši nemški sosedi se radi ponašajo s tim, da pravijo oni imajo denar in razumnost na svoji strani. Te dni so bile volitve v mestni z as top v zlati Pragi i a seveda se je nemška stranka napenjala svoje ljudi spravili v zbor trdeča, da je na njeni strani kapital in inteligeneija. Časopis ^Nuše listyti pa je zrnčunil, da vsi udi nemškega volilnega komiteta "plačujejo vkup 28.000 g. dače med tem ko udi narodnega češkega ko* rniteta, ki se „Pokrok", t. j, napredek imenuje, 91.300 gold. plačujejo, tedaj za 63 3tl0 gold. več od onih. Kandidati nemške stranke vsi vkup plačujejo 16.524 gold. davka, med tem ko od češke strani postavljen kandidat jedcu sam plačuje lu.719 gold. davka brez naklade, Znamo, da »c tudi v drugih krajih tako Sirokoustijo. Zakaj bi bil po mnenju neklerih ljudi Slovan na svetu. Na to vprašanje odgovarjajo „FTuiiioristicky list,)" z tremi obrazki. Prvi ¿hrazek, kaže moža napolnujočega državne denarnice, drugi v ječi sedečega časnikarskega pisatelja, tretji vojaka na bojišču pobitega. Tržna cena pretekli teden. c--3 "S o £ k. fl. k. il. li. il,| k. 40 20, »i 9S 80 20 28 — 26 iz T — Piieuice vflgnn (dravtnkn) ... 4 .....i Jučmma „ . . . . 3 OvBft A .... i Turfice (kuruzB) Vflgftii . , , 2 Ajde . . . , I S Prosa „ . . , 2 Krompirja „ . , . 1 Govedine funt . . Tele tinti „ Svinjotioe urit ve ftmt Drv aG" trdi L ščitenj /Klafter) n 18" ■* ,, . . „ mehkih „ . 18" 't M . * Ogtonja i/, trdega lesa vagim „ „ mehkega „ „ Sena cent ti lame cent v Jopah , „ ,, ta steljo S lunine (ip aha) cent Jajoe, pet ia Cesarski zlat velja 5 fl. 58 kr. a. v. t/.ijo srebrn. 1|9.—, rodu» drž. posojilo 64.25. Lotcrijne srcih e. V Trstu 9. decembra 1868: il 3» '21 7% n m 1 * 9*1 m» -c.tolr-fr load — 4 80 S eo ■80 1 35 2 -J 50 4 Sil — —ilit — 11-- --. * --a — hO — — 00 — I 2L> — II io;— — 42 — 40; — K — 4 TO a is 3 20 jU7J> 2 (JO 2 60 2 SO I li 4 13 3— 5 20 1 70 2 60 2 70 4 «0 lili 26 — 24 — 25 23 — 2S — 26 "_ofi _1 jrp 10 11 — 7__ - so - 85 - 70 —!ai 1 70 _ —— 40 80 60 -!i»Hio I^dntflj, ralojnik In odgovorni vredmk lir. JI a (I j H 1'rcliig. Baron R a u e h je imenovan za bana hrvaškega ip Koloman Bedekovič za ministra hrvaških zadev v Pesti, kder je že tudi polotil prisego v roke Je ga Veličestva cesarja. Dvorna kaucelarija v Reču bode še tako dolgo urndo-vala, dokler da bode miaisterstvo popolnoma v rej eno. Iz Belgrada se javlja jftko zanimiva vest, da se je tam pod predsedstvom gosp. Feodora Nikoliča dediča vmor-jenega Mibajla vstanoviio društvo srbskih bogatincev, ktero bode napravilo železnico skoz knježeviuo srbsko. Tako je prav na svoje noge se je treba postaviti. IzPelrograda se porota o ruskih denarstvenib za devali, da so se v letu 1867 dohodki za 15 milijonov rubljev zvišali, troSki pa za ravno toliko znižali. Vlada razpolaga v zvunajnih drŽavah v kovini in tekočem računu čez 78 mi lijonov rn bije v. Kakor se iz Pariza poroča, so pri zadnjič omenjenih na gaj i v ost i h več nepokojnežev po ta k no I i po ljuknjah nego sevje z prvenja javljalo. Iz Španjolskega se ne čujejo preveč vesele novice. Pragnana kraljeva rodovina pre podpihuje npor proti sedajni vladi. Ljudstva se pač počasu zmodrujejo. Skupni državni proračun, ki ste ga delegaciji za leto l«69 posvetovale in eklenole, ima tele številke: Red ne potrebe; 1. Skupno ministerstvo zvunajnih zadev 2. Skupno vojno ministerstvo: a) Armada . bj Vojno mornaratvo 3. Skupno deuarstveno ministerstvo 4. Skupna računska protipazba Odtegnejo se dohodki iz eolnine Ostanejo redne skttpne potrebe , Od lega pride na kraljestva Vsota 4,OS 1.959 gld. 69,777,692 „ 7,401.132 „ 1,686.257 „ 101.950 „ 83,106.689 gld. 7,027.000 j 75,181.589 „ dunajskem dr- _ J in dežele Javnem zboru zastopane 12,627.398 gld. Szvnnredoo potrebe. 1. Skupno ministerstvo zvuuajnih zadev 2. Skupno voiuo ministerstvo: a) Armada...... h) Vojno mornarstvo 3. Skupno denarslveno ministerstvo Izvunredne skupne potrebe .... 6, I-14.020 gld Od tega pride ua kraljestva in dežele v dunajskem državnem zborti zastopane 4,30).yi4 gld. V Pragi je pri zadnjih dopolnivnib volitvah narodna stranka slavno zmagala. Narodnjakov voljenih je 23, Nemcev 8. Nemce so žtdi in uradniki volili. 101.461 gld. 4,739,1)61 , 1,289.028 13.830 ; IVovicar. „Soviče" so prinesle dopis iz Dunaja, kako se paragraf S9 izrcšnje. Dopia se glasi: „Že precej dolgo se učiteljske službe za srednje slovenske šole razpisujejo s pogojem, da morajo prosilci dokatati znanje slovenskega jezika, ali ktc-rega jemu sorodnega narečja. Čudno se nam je Slovencem zdelo predrznost, da služeh ua Slovenskem, zlasti kar imamo g. 10 prosijo tudi taki, ki nimajo niti duha niti sluha slovenskega, Odkar p» sem slišal, kakovi predlogi iz teb dežel prihajajo na Dunaj, kar nič več se ne čudim in tudi prosilcem ne zamerim, kajti kruhek je vendar le dober, če je tudi slovenski. Bita je nedavno z omenjenim pogojem razpisana služba na Slovenskem; izmed prošnjikov je bil prvi Eredlagan trdi Nemec, med razlogi zanj je bil menda eden aj čuden. Razpis zahteva sicer znanje slovenskega jezika, a ker je v tukajšnji učilnici (tako se je reklo) učni jezik nemški, zato nima ta pogoj nobenega pomena". O tem dopisu je „Slov. Narod" prinesel prav izvrsten vvoden članek, v kterem ostro grajaT politi ko slov. državnih poslnnecv in se zlo čudi, da so „Novice" o tem nasočem, dopisu samo rekle „O ubogi 19 kako čudno se ravna s teboj4'. Moramo reči, da se celo zlažemo s lini, kar je o imenovanem dopis« rekel „Slov. Narod". Deželni poslanec za mesti Kranj in Loko in generalni vikar za Ljubljansko Skotijo g. Anton Kos jo v četrtek 10. t. m. po kratki bolezni na vratu vmrl. Nova čitalnica. V Žalcu so rodoljubi, kakor se „Slov. Nar." piše, skleuoli napraviti narodno' čitalnico. Bog daj srečo I Oudno nasprotje. Uradni listi oznanjajo, da se v Velički vse na boljše obrača iu da bode v nekterih me» secih sopet mogoče v sol arijah kakor poprej delati. Drugi neodvisni listi po pravijo, da je v VdiČkth »larijah vse igub-bljeno. Verjeli se ve da moramo prvim. Brat goep. državnega pečatnika naj novejšega grofa avstrijskega je nadzornik vseh rudarij v ccsorstiu. G I a s o v j t o g a tolovaja Juhasza na Ogerskem so pre kmetje ubili. Svet Poljakom. Znani repnblikanec in izvrsten poz-nalec iu -stari prijatelj Poljakov ^Mazzini" svetuje v svojem nedavnem pozivu ua Poljake, naj odstopijo od dosedajne, sebične izključivno poljske politike iu naj se zjedinijo z svojimi brati Rum k osvobodjenju in spasenju ihti gib narodov slovanskih. Starina Purkyue. Te dni je slavil v zlali Pragi ta veleučeni mož «vojo doktorstveuo 50 letnico. Cel češki narod se jo vdeležil veselega dneva svojega vernega sina, kteremu tudi visoka učenost ni zaslepila oči, da bi bil pozabil, da ga je porodila češka mati. In tako mora tudi biti. Tudi možati Riegcr je pramovaJ te da i svoj 50. god. Kultura nemških dijakov na dunajskem vseučilišču. V sredo 9. t. m. je praznovalo neko društvo dunajskih nemških dijakov tako imenovani komers, t j. petje, pitje in vpitje. Pri ti priliki so so nemški jogri vednosti tako hudo stepli, da je jeden teb izobraženih mlad en če v pre mrtev obležal. Da bi pač Laka spridenost nikdar ne prišla med naše slovanske mladeuče. Žalostno je le to, da se takim poredne-žem prevee skozi prste gleda od dotičnib oblastuij, Kapital in in t e I i ge ne ij a, t. j. raznmnost. Naši nemški sosedi se radi ponašajo s ti m, da pravijo oni imajo denar in razumnost na svoji strani. Te dni so bile volitve v mestni z as top v zlati Pragi in seveda se je nemška stranka napenjala svoje ljudi spravili v zbor trdeča, da je na njeni strani kupita! in inteligeneija. Časopis ^Nuše listyti pa jc zrnčunil, da vsi udi nemškega volilnega komitela "plačujejo vkup ¡¡8.000 g- dače med tem ko udi narodnega češkega ko-uiiteta, ki se „Pokrok", t. j, napredek imenuje, 91.300 gold. plačujejo, tedaj za 63 3ll0 gold. več od ouih. Kandidati nemške stranke vsi vkup plačujem 16.524 gold. davka, med tem ko od češke strani postavljen kandidat j eden sam plačuje lu.719 gold. davka brez naklade, Znamo, da »c tudi v drugih krajih tako Sirukoustijo. Zakaj bi bil po mnenju neklerih ljudi Slovan na svetu. Na to vprašanje odgovarjajo nHnrnonsticky lisi j" z tremi obrazki. Prvi obrazek, kaže moža napolnujoeega državne denarnice, drugi v ječi sedečega časnikarskega pisatelja, tretji vojaka ua bojišču pobitega. Tržna cena pretekli teden. "S o £ k. fl. k. il. li. JI,| k. 40 20, »i as 80 20 2& — 26 iz T — 5ii, P&euice vflgnu (dravtnkn) ... 4 ftii.....i Jučmena „ . . . . | 3 Ovsa A .... i Turfice (kuruzB) Vflgftii . , , 2 Ajde . . . , IS Prosa „ . . , 2 Krompirja „ , 1 Govedine funt . . Tele tinti „ Svinjotioe On t ve ftmt Drv ,1G" trdih a e ¿lilij /Klafter) n IŠ" i, • ■ „ mehkih „ . 18" -t M . * UgtenjsL i/, trdega lesa vagfm „ „ mehkega „ „ Sena cent Slame cent v Jopah , „ ,, ta steljo Slanine (Spehajcent Jajov, pet ia Cesarski zlat velja 5 fl. 58 kr. a. v. t/.ijo srebrn. 1|9.—, rodu» drž. posojilo 64.25. Lotcrijite srcih e. V Trslu 9, decembra 1868: il 3» '2 i 7% n M i * »v , „ r* _ tm» lur.St — 4 80 3 eo ■80 1 35 2 3sU 11-- --. * --a — SO - — 00 — 1— 11 io;— — 42 — — u — 4 TO a 15 3 20 jU7J> 2 (JO 2 90 1 SO I li 4:15 3— S 20 1 70 2 60 2 TO 4 «0 lili. 26 — 24 — 25 23 — 2S — 26 "_ofi _1 jrp 10 11 — 7__ - so - 85 - 70 —!si t — 70 — —— 40 60 6Q -!i»Hio I^dntelj, ralojnik In odgovorni vredmk lir. JI a (t j H 1'rcliig. Baron R a u c h je imenovan za bana hrvaškega in Koloman Bedekovič '¿a ministra hrvaških zadev v Pesti, kder je že tndi položil prisego v roke Je ga Veličestva cesarja. Dvorna kaucelarija v Beču bode še tako dolgo urado-vulu, dokler da bode miniateretvo popolnoma v rej eno. Iz Belgrada se javlja jako zanimiva vest, da se je tam pod predsedstvom gosp. Feodora Nikoliča dediča vnior-jenoga Mibajla vstanovilo društvo srbskih hogatincev, ktero bode napravilo železnico skoz knježeviuo srbsko. Tako je prav na svoje noge se je treba postaviti. IzPclrograda se porota o ruskih denarstveuib za devah, da so se v letu 1867 dohodki za L5 milijonov nibljev zvišali, troSki pa za ravno toliko znižali. Vlada razpolaga v zvunajnib drŽavah v kovini in tekočem računu čez 73 mi lijonov ru bije v. Kakor se iz Pariza poroča, so pri zadnjič omenjenih na gaj i v osi i h več nepokojnežev po ta k no I i po ljukujah nego sevje z prvenja javljalo. Iz Španjolskega se ne čujejo preveč vesele novice. Pragnana kraljeva rodovina pre podpihuje npor proti sedajni vladi. Ljudstva se pač počasu zmodrujejo. Skupni državni proračun, ki ste ga delegaciji ia leto l«69 posvetovale in eklenole, Ima tele Številke: Red ne potrebe; 1. Sknpno ministerslvo zvunajnih zadev 2. Skupno vojno ministerstvo: a) Armada . hj Vojno mornaratvo 3. Skupno denarstveuo ministerslvo Skupna računska protipazba Odtegnejo sc dohodki iz eolnine Ostanejo redne skupne potrebe . Od tega pride na kraljestva Vsota 4,OS 1.959 gld. 69,777,692 „ 7,401.132 „ 1,686.257 „ 101.950 „ 83,106.689 gld. 7,027.000 j 75,131.589 „ dunajskem dr- _ J in dežele žavueui zboru zastopane 52,627.398 gld. Szvunredtie potrebe. 1. Skupno ministerstvo zvunajnih zadev 2. Skupno vojno ministerstvo i a) Armada...... b) Vojno mornarstvo 3. Skupno denarslveno ministerslvo Izvunredne skupne potrebe .... 6, M4.020 gld Od tega pride na kraljestva in dežele v dunajskem državnem zbortt zastopane 4,300.^14 gld. V Pragi je pri zadnjih dopolnivnib volitvah narodna stranka slavno zmagala. Narodnjakov voljenih je 23, Nemcev 8. Nemce so žtdi in uradniki volili. 101.461 gld. 4,739,1)61 , l ,28! J. 028 13.330 ; IVovicar. „Novice" so prinesle dopis iz Dunaja, kako se paragraf S9 izrcšnje. Dopis sc glasi: „Že precej dolgo se učiteljske službe za srednje slovenske šole razpisujejo s pogojem, da morajo prosilci dokatati znanje slovenskega jezika, ali kte-rega jemu sorodnega narečja. Čudno sc nam je Slovencem zdelo predrznost, da shtžcb ua Slovenskem, zlasti kar imamo g. 10 prosijo tudi taki, ki nimajo niti duha niti sluha slovenskega, Odkar pa sem slišal, kakovl predlogi iz teb dežel prihajajo na Dunaj, kar nič več se ne čudim in tudi prosilcem ne zamerim, kajti kruhek je vendar le dober, če je tudi slovenski. Rila je nedavno z omenjenim pogojem razpisana služba na Slovenskem; izmed prošnji ko v je bil prvi Eredlagan trdi Nemec, med razlogi zanj je bil menda eden aj čuden. Razpis zahteva sicer znanje slovenskega jezika, a ker je v tukajšnji učituiei (tako se je reklo) učni jezik nemški, zaLo nima ta po* goj nobenega pomena". O tem dopisu je „Slov. Narod" prinesel prav izvrsten vvoden članek, v kterem ostro grnjaT politi ko slov. državnih poslnncev in se zlo čudi, da so „Novice" o tem nasoeem, dopisu samo rekle „O ubogi 19 kako čudno se ravna a teboj4'. Moramo reči, da se celo zlažemo s tim, kar je o imenovanem dopis« rekel „Slov. Narod". Deželni poslanec za mesti Kranj lil Loko in generalni vikar za Ljubljansko skotijo g. Auton Kos jo v četrtek 10. t. tu. po kratki boicsTii na vratu vtnrl. Nova čitalnica. V Žalcu so rodoljubi, kakor se „Slov, Nar," piše, sklenoli napraviti narodno' čitalnico. Rog daj srečo I Čudno nasprotje. Uradni listi oznanjajo, da se v Velički vse na boljše obrača in da bode v nekterih mesecih sopet mogoče v sol arijah kakor poprej delati. Drugi neodvisni listi po pravijo, da je v VeličkilJ solarijah vse zgub-bljeno. Verjeli se ve da moramo prvim. Brat gosp. državnega pečatnika naj novejSega grofa avstrijskega je nadzornik vseh rudarij v ccsarstiu. G I a s o v i t e g a tolovaja Jubnsza ua Ogerskem so pre kmetje ubili. Svet Poljakom. Znani repnblikanec in izvrsten poz-nalec in stan prijatelj Poljakov ^Mazzini" svetuje v svojem nedavnem pozivu ua Poljake, naj odstopijo od dosedajne, sebične izključivno poljske politike in naj se zjedinijo z svojimi brati it a si k osvobodjenju in spustu ju drugih narodov slovanskih. Starina Purkyue. Te dni je slavil v zlati Pragi ta veleučeui mož Bvojo doktorstveuo 50 letnico. Cel češki narod se jo vdeležil veselega dneva svojega vernega sina, kteremu tudi visoka učenost ni zaslepila oči, da bi bil pozabil, da ga je porodila češka mati. In tako mora tudi biti. Tudi možati Ricgcr je pmumvaJ te dul svoj 50. god. Kultura nemških dijakov na dunajskem vseučilišču. V sredo 9. t. m. je praznovalo neko društvo dunajskih nemških dijakov tako imenovani komers, t, j. pelje, pitje in vpitje. Pri ti priliki so se nemški jogri vednosti tako hudo stepli, da je jeden teb izobraženih mlad en če v pre mrtev obležal. Da bi pač Laka spridenost nikdar ne prišla med naše slovanske mladetiče. Žalostno je le to, da sc takim poredne-žem preveo skozi prste gleda od doti č ni h oblast uij, Kapital in in t c 1 i ge uc ij a, t. j, razumnost. NaSi nemški sosedi se radi ponašajo s tim, da pravijo oni imajo denar in razumnost na svoji strani. Te dni so bile volitve v mestni z as top v zlati Pragi in seveda se je nemška strnnka napenjala svoje ljudi spravili v zbor trdeča, da je na njeni strani kupita! in inteligeneija. Časopis ^Nuše listjr* pa je zrnčunil, da vsi udi nemškega volilnega komiteta "plačujejo vkup 28.000 g. dače med tem ko udi narodnega. češkega ko* uiiteta, ki so „Pokruk", t. j, napredek imenuje, 91.300 gold. plačujejo, tedaj za 63 3ll0 gold. več od ouih. Kandidati nemške stranke vsi vkup plačujejo 16.524 gold. davka, med tem ko od češke strani postavljen kandidat jedcu sam plačuje lu.719 gold. davka brez naklade, Znamo, da »c tudi v drugih krajih tako Sirukonstijo. Zakaj bi bil po mnenju neklerih ljudi Slovan na svetu. Na to vprašanje odgovarjajo nHnrnonsticky list,)" z tremi obrazki. Prvi obrazek, kaže moža napolnujoeega državne denarnice, drugi v ječi sedečega časnikarskega pisatelja, tretji vojaka ua bojišču pobitega. Tržna cena pretekli teden. c--3 o £ k. fl. k. il. li. il,| k. 40 20, »i as 80 20 Ž8 — 26 iz t — P&euice vflgnu (dravenkn) ... 4 ftii.....i Jučmena „ . . . . | 3 Ovsa A .... i Tu riice (kuruzij) vagftil . , , ! 3 Ajde . . . , I a Prosa „ . . , 2 Krompirja „ , 1 Govedine funt . . Tele tinti „ Svinjotioe On t ve ftmt Drv ,16" trdih ščitenj /Ktafter) 11 18" i, ^ - ■ „ 30" mehkih „ . 18" -t M . * Ugtenjii i/, trdega lesa vit g Lin „ „ mehkega „ „ Sena cent Klime cent v Jopah , „ ,, ta steljo S lunine (¿peha) cent Jajoe, pet ia Cesarski zlat velja 5 fl. 58 kr. a. v. t/.ijo srebrn. 1|9.—, rodu» drž. posojilo 64,25. Lotcrijite srcih e. V Trslu 9, decembra 186«: il 3» '21 7% n M i * s* na lur.St — 4 80 3 eo ■80 1 35 2 -1 50 4 Sil — -lit — 11-- --3 — SO — — 00 — 1 20 — 11 io;— — 42 — 40; — li — 4 TO a 15 3 20 jU7J> 2 (JO 2 60 2 SO i li 4.13 3— S 20 1 70 ■i 60 2 70 4 40 lili. 26 — 24 — 25 23 — 2S — 26 "_ofi _1 jrp 10 11.— 7__ -4r, - so - 85 - 70 —!si 1 j_70 _ — gq — 40 80 60 -!i»Hio l/,dattj!j, založnik In odgovorni vredmk lir. JI a t tj H 1'rcliig.