Tema Avtor* 108 G la sn ik S E D 5 7| 1– 2 20 17 * Vito Hazler, dr. etnologije, izredni profesor, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana; vito.hazler@gmail.com. Beseda Wandelbahn le malokomu pove kaj več kot to, da zveni kot tujka in da o njej pravzaprav ne vemo veliko. Tu- di v osnovnih slovensko-nemških slovarjih jo redko naj- demo, prav tako pa so beseda, pojem in njune sopomenke pogosto spregledane v večini pri nas dostopnih leksikonov, enciklopedij in podobnih splošnoizobraževalnih čtiv. Mor- da bi bili pri brskanju po leksikografskih besedilih uspe- šnejši, če bi iskali pojme, kot so kolonade, Trinkhalle, Eli- senhalle, galerie ali morda dom zdrojowy in Kursalon. Ker so možnosti potešitve radovednosti skrajno omejene, osta- ne radovednežu le še neizmeren »podatke-nosni« internet, kjer pa so zadetki o omenjenih pojmih in tudi o Wandel- bahnu zadovoljivi in izjemoma pravzaprav zgledni. In kaj je razlog tega zapisa? Odgovor sega v oddaljeni spo- min uspešno-neuspešnega ohranjanja slovenske kulturne dediščine, ki jo imamo Slovenci in morda tudi z nami ži- veče etnije in priseljenci najraje takrat, ko je z njo malo stroškov ali najbolje nič. Kulturna dediščina oziroma še bolj nepremična kulturna dediščina sta za našo omikano družbo nadležni bremeni, podobni tistim zoprnežem, ki jih je v svojem (pred)osmofebruarskem nagovoru v Cankarje- vem domu omenjal slavnostni govorec Vinko Möderndor- fer. Nešteto podobno pretresljivih pripovedi bi zbrali, če bi naštevali podrte in s prenovami skažene kulturne spo- menike slovenske zemlje. In na žalost je med njimi tudi slatinski Wandelbahn, ki so ga nesrečniki podrli 30. aprila 1982, le dan pred slavljenjem praznika delavskih pravic. Wandelbahn bi bil danes za Staro direkcijo in Paviljonom Tempel tretja najstarejša stavba v Zdravilišču Rogaška Sla- tina in eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na Slovenskem. Tudi v evropskem merilu bi mu težko našli primerjavo, saj je bil izviren tako po zasnovi kot tudi načinu gradnje. Gradili so ga med letoma 1842 in 1843 po načrtih inženirja Josepha Hesslingerja (Bratuša 2014: 58; Sapač in Lazarini 2015: 310, 600; Stopar 1973: 10–12; Stopar 1996: 254), ki je navdihe za izvedbo iskal v antičnih stoah (npr. Attalova stoa v antičnih Atenah je bila vzor za Kraljevsko galerijo v belgijskem Oostendeju, pozneje pa tudi Plečniku za kolonado na ljubljanski tržnici). Vodji izgradnje Wandel- bahna sta bila gradbenik F. Lobenwin in tesarski mojster Schmid, saj je bila stavba pravzaprav posnetek lesenih in zidanih kamnitih in opečnih členov, ki so jih v tem prime- ru nadomestili s spretno obdelanim lesom, ga površinsko armirali s trstičjem ter tako kakovostno ometali z apneno malto, da je objekt dajal vtis čvrste, s kamnom in opeko po- zidane stavbe. Te »prevare« pravzaprav ni opazil nihče vse do 70. let 20. stoletja, ko je Wandelbahn po naravni poti in domnevno tudi ob izdatni pomoči zagovornikov nove be- tonsko-plastične kulture tako hitro propadal, da ga je bilo treba odstraniti dan pred praznikom delavskega razreda. Slatinski Wandelbahn – ki so ga v 60. letih 20. stoletja slo- venski umetnostni zgodovinarji poslovenili v pokrito spre- hajališče, nekateri novinarji fonetično v vandlban (npr. V ROGAŠKI SLATINI SO IMELI WANDELBAHN Konservatorske strani Vito Hazle Rogaška Slatina. Objet v okvir hotela Donat, stolpnice terapije in pivnice je Wandelbahn postal vsem odveč in v nadlego. Zanj so prenehali skrbeti in 30. aprila 1982 so ga podrli s soglasjem Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Foto: Roman Fonda, april 1975. Vir: Arhiv ZVKD Slovenije, Območna enota Celje. Rogaška Slatina. Notranjost pokritega sprehajališča oziroma Wandelbahna. Upravitelji zdravilišča niso razumeli njegovega pomena in vloge v sodobnem zdraviliškem turizmu. Podrli so ga ob pomoči lokalnih in republiških politikov. Foto: Roman Fonda, april 1975. Vir: Arhiv ZVKD Slovenije, Območna enota Celje. G la sn ik S E D 5 7| 1– 2 20 17 109 Konservatorske strani Vito Hazler Milan Božič, novinar Novega tednika) (Časopisni vir 2)1, domačini pa so ga največkrat imenovali in tudi zapisovali kot vandepan ali vandelpan (Spletni vir 1) – očitno zadnja leta svojega obstoja ni bil najbolj varovano oko zdravi- liškega telesa, ampak so ga prepustili propadu v želji po pridobitvi novih Donatov, Terapij, Sav, avtobusnih posta- jališč in podobnih arhitekturnih mojstrovin 60., 70., 80. in 90. let 20. stoletja, ki še danes prepričljivo zaznamuje- jo urbanistično in arhitekturno podobo enega najstarejših evropskih termalnih zdravilišč. V drugih evropskih termalnih zdraviliščih so bili bolj na- klonjeni ohranjanju prepoznavnih Wandelbahnov in njim po zasnovi in namembnosti sorodnih stavb. Po nam do- segljivih podatkih je takšne stavbe imelo vsaj 98 zdravi- lišč, ohranjenih pa jih je vsaj 67. Številke niso zanesljive, saj podatkov ni bilo mogoče črpati iz zanesljivih pisnih virov, ampak predvsem iz predstavitvenih strani posamez- nih termalnih zdravilišč in objav zbirateljev, ki svoje stare razglednice na različne načine ponujajo v prodajo ali men- javo. Tudi zato je bilo zbiranje podatkov dokaj zamudno in sprva nepregledno, saj pisnih in slikovnih virov o svojih Wandelbahnih in njim po zasnovi in namembnosti sorod- nih stavbah ne objavljajo prav vsa zdravilišča, kjer so takš- ne stavbe imeli, ampak se je mozaik o njihovem obstoju izoblikoval na podlagi zbiranja in primerjanja različnih virov. Pri tem je bilo treba upoštevati tudi površnost neka- terih založnikov razglednic, ki imen stavb niso vedno na- vajali s pravim, v kraju znanim imenom, ampak bolj po in- tuiciji in primerjavah. Kljub tem delovnim oviram se zdita navedeni številki dokaj zanesljivi, saj tudi po večkratnem navzkrižnem primerjanju virov pogosto ni bilo mogoče potrditi obstoja še več tovrstnih stavb. Zato menimo, da je število 67 dokaj zanesljivo, vsekakor pa bi bilo nadvse dobrodošlo, če bi nadaljnje raziskave to navedbo ovrgle in število še povečale. Termalna zdravilišča so po Evropi razširjena v strnjenih pasovih, kar je odvisno od geološke sestave ter razpore- ditve toplih in mineralnih vrelcev. Zdravilišča, kjer so po naših podatkih imeli tudi Wandelbahne in njimi po zasnovi in namembnosti sorodne stavbe, ležijo samo v osmih evro- pskih državah (od 51), največ pa imajo takšnih središč v Nemčiji (65, v 8 deželah od 18), bistveno manj na Češkem (12, v 6 okrajih od 14), sledijo pa Poljska (7, v 1 deželi od 16), Avstrija (7, v 4 deželah od 9), Hrvaška (2, v 2 župani- jah od 21), Italija (2, v 1 pokrajini od 20), Belgija (2, v 2 federalnih regijah od 3) in Slovenija (1, v 1 od neznanem številu dežel!). Že is tega seznama je mogoče sklepati, da so se v evropskih termalnih zdraviliščih Wandelbahni in njim po 1 Podatki v besedilu so povzeti tudi po ostalih časopisnih virih (Ča- sopisni vir 1; Časopisni vir 3, Časopisni vir 4; Časopisni vir 5; Ča- sopisni vir 6), ki se nanašajo na spremljanje dogodkov ob podiranju Wandenbahna v Rogaški Slatini. zasnovi in namembnosti sorodne stavbe pojavljali pred- vsem v srednjeevropskem in deloma zahodnoevropskem kulturnem prostoru, kjer je največ naravnih razmer za nji- hov nastanek in razvoj. To razsežno območje je imelo v preteklosti vsaj deloma tudi skupne ali vsaj sorodne po- litične in upravne sisteme, kar je vplivalo na razvoj dokaj podobne stavbe in tudi zasnove termalnih zdravilišč. Po obsegu gradnje, arhitekturnih posebnostih in predvsem številnih likovnih poudarkih so izstopali predvsem osred- nji zdraviliški domovi, ki so jih v uradno nemško govore- čih deželah v 19. in tudi 1. polovici 20. stoletja večinoma imenovali Kursalon (npr. v hrvaškem termalnem zdravi- lišču Lipik in avstrijskem termalnem zdravilišču Bad Gas- tein), Kursaal (npr. v nemškem termalnem zdravilišču Bad Cannstatt), Kurhaus (npr. v nemškem termalnem zdravi- lišču Bad Bertich ali v poljskem termalnem zdravilišču Duszniki-Zdrój – prvotno nemško Bad Reinerz), Kurmit- telhaus (npr. v nemškem termalnem zdravilišču Bad Dri- burg) in morda še kako drugače. Te osrednje zdraviliške stavbe so bile popolne dominante zdraviliškega prostora in v njih je potekala večina zdraviliškega življenja, od na- mestitve in prehranjevanja do zabave gostov. Te osrednje stavbe so večinoma imele tudi velike zdraviliške oziroma koncertne dvorane, kjer je zdraviliška uprava prirejala ve- čino zabaviščnih prireditev, od slavnostnih banketov, kon- certov, spevoiger do vsega drugega, kar bi lahko zabavalo in osrečevalo zdraviliške goste. V teh dejavnostih so imeli Wandelbahni in njim po zasnovi in namembnosti sorodne stavbe zelo pomembno vlogo v prirejanju dopolnilnih ali celo osrednjih programskih vsebin in so bili s tega zornega kota celo pomembnejši od osrednjih zdraviliških stavb. Zdraviliške domove in v tem spisu posebej izpostavlje- ne Wandelbahne so v večini srednjeevropskih zdravilišč obdajali še različni paviljoni, ki so prekrivali in ščiti- li izvire mineralne vode (npr. Paviljon Tempel (1819) v Rogaški Slatini),2 številne sprehajalne poti, urejene zele- nice, pogosto obdane z okrasnim drevjem in grmovjem, ter tudi obsežni parki s sajenimi drevesi, na Nemškem največkrat imenovani Kurpark,3 na Hrvaškem pa peri- voj.4 Ožji zdraviliški prostor so ponekod sestavljali še različne terapevtske stavbe, polnilnice mineralne vode, ledenice za meso in druga pokvarljiva živila, 2 Stavbi z imenom Paviljon Tempel so z nesmiselnim gradbenim po- segom med letoma 1952 in 1953 uničili naravni izvir mineralne vode in jo s tem osiromašili za pomen, zaradi katerega so jo sploh zgradili. 3 Termalno zdravilišče Bad Ems v nemški zvezni deželi Porenje-Pfal- ško ima npr. razsežen Kurpark, ki se razprostira od zdraviliških stavb do spomenika kralja Wilhelma. Med letoma 1890 do okrog 1925 je na tem mestu stal iz litega železa zgrajeni Wandelbahn. 4 V termalnem zdravilišču Lipik so skupaj z gradnjo osrednjih zdra- viliških stavb okrog leta 1893 uredili tudi negovan drevesni park, imenovan perivoj. V prvem letu (1991) državljanske vojne (hrv. do- movinskog rata) je bil park poškodovan. Načrtna obnova parka in tudi zdraviliških stavb traja že več let. G la sn ik S E D 5 7| 1– 2 20 17 110 Konservatorske strani Vito Hazler skladišča, vrtovi s steklenimi paviljoni in toplimi gredami, igrišča, balinišča in (kjer je bilo le mogoče) tudi potočki z mostički, doprsni kipi zaslužnih političnih veljakov in pobudnikov organizirane zdraviliške dejavnosti v kraju, kapelice in tudi manjše cerkvene stavbe (npr. cerkev sv. Ane tik nad zdraviliškim jedrom Rogaške Slatine). V nekoliko bolj oddaljeni okolici pa so na vidnih mestih stali prestižni gostinski lokali (npr. Bellevue v Rogaški Slatini), številni hoteli in zasebne hiše s tujskimi sobami, na bolj odmaknjenih mestih pa tudi razgledni paviljoni v značilni zdraviliški stavbni konstrukciji. Toda ob teh raznovrstnih in številnih zdraviliških stav- bah, sprehajalnih poteh, zelenicah in okrasnem drevju so Wandelbahni in njim po zasnovi in namembnosti sorodne stavbe vendarle zavzemali in zavzemajo posebno mesto ter imajo poseben pomen tako zaradi svoje specifične za- snove kot tudi številnih dnevnih, priložnostnih in praznič- nih dejavnosti. Prvotni Wandelbahni so bili namenjeni predvsem spreho- dom, prebiranju časopisja in knjig, pogovorom, kvartanju in drugim oblikam družabnosti. Vse stavbe so bila prekri- te z dvokapnimi ali obokanimi strehami, ki so dajale do- volj zaščite, da so tam gostje lahko posedali po številnih klopeh in stolih ter se zabavali ob omizjih. Ponekod so v zavetju njihovih streh ali pred stavbami prirejali množič- ne pokušine mineralnih vod, saj so bile stavbe pogosto v bližini vrelcev ali je mineralna voda pritekala iz posebej oblikovanih korit prav v teh stavbah. Takšno množično pitje mineralne vode je bilo značilno za Mlynsko kolonado (1871–1881; nem. Mühlbrunnkolonnade) v čeških Karlo- vih Varih (nem. Karlsbad) in za Wandelbahn (1897–1898) v nemškem zdraviliškem mestu Bad Harzburg, ki so ga po 2. svetovni vojni prav zaradi vse večjega pomena uživanja mineralnih vod preimenovali v Trinkhalle, kar pa je po- leg številnih drugih dejavnosti značilno tudi za Trinkhalle (1839–1842) v nemškem Baden-Badnu v zvezni deželi Baden-Württemberg. Z vseh strani zaprti in večinoma zastekljeni Wandelbahni in njim po zasnovi in namembnosti sorodne stavbe so že desetletja priljubljeno mesto za postavljanje občasnih in stalnih razstav predvsem likovnih del, fotografij in tudi drugih predmetov. Takšno stensko galerijo ima že v svojo zasnovo umeščeno znani Trinkhalle (prvotno imenovan tu- di Wandelhalle) v priljubljenem nemškem zdravilišču Ba- den-Baden (Spletni vir 2). Tam je na zadnjo steno narisana galerija 14 fresk z različnimi mitološkimi motivi. Podob- no stalno galerijsko razstavo na notranjih stenah ima tudi Wandelbahn (1891) v italijanskem Meranu (nem. Maran) v pokrajini Trentino (nem. Trento) (Spletni vir 3). Zelo po- gosto pa evropska zdravilišča tovrstne stavbe namenjajo za občasne razstave z namestitvijo prenosljivih panojev vzdolž teh dolgih dvoran, kar je na primer razstavna stalni- ca v imenitnem Trinkhalle (1829–1831) v zdravilišču Bad Ischl v avstrijski zvezni deželi Zgornja Avstrija. Zelo priljubljena in razširjena dejavnost v obravnavanih zdraviliških stavbah so bile male trgovine z galanteri- jo, ki so bile največkrat vgrajene v zadnjo vzdolžno ste- no. Nastal je niz malih prodajaln, ki so z raznovrstnimi izdelki privabljale obiskovalce. Takšne prodajalne sta imela Wandelbahn (1843) v zdravilišču Rogaška Slatina (Spletni vir 4) in Wandelbahn (1893) v zdravilišču Li- pik v Požeško-slavonski županiji na Hrvaškem. Podob- no privlačne prodajalne imajo še vedno v Wandelbahnu (1898) v nemškem zdravilišču Bad Harzburg (Spletni vir 5) v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, medtem ko je niz prodajaln v trikotno zasnovanem Wandelhallu (okrog 1840) v Bad Rothenfelde (Spletni vir 6) v nemški zvez- ni deželi Spodnja Saška iz zdraviliškega prostora izginil (razlogi nam niso znani) okrog leta 1940. Ostala je le mogočna solovarska krada (nem. Gradierwerk)5 kjer že stoletja pridobivajo kameno sol. Stalne prodajalne je imel tudi Wandelbahn (okrog 1860–okrog 1825) (Spletni vir 7) v zdravilišču Bad Elster v nemški deželi Saška, pa tudi Wandelbahn, pozneje preimenovan v Wandelhalle (nastal okrog 1850), v poljskem zdraviliškem mestu Duszniki- Zdrój (nem. Bad Reinarz) (Spletni vir 8) v Spodnji Šleziji. Ta je bil sprva odprt vzdolž stebrišča, zadnja tri desetletja pa je zastekljen in ga razen za nakupovanje uporabljajo še za številne druge prireditve in družabne dejavnosti. Živahno notranje trgovanje z drobnimi galanterijskimi predmeti, spominki in razglednicami je značilno tudi za 5 Solovarska krada (nem. Gradierwerk) je iz lesene konstrukcije in vej zgrajeno podolgovato in stolpasto ostenje v podobi visoke ograje. Voda je pritekala po lesenem žlebu vrh naprave in pronicala na izko- pano kameno sol, ki je nato postopoma kristalizirala na opletu tesno povezanih vej. Wandelbahn (1893–1991) v Zdravilišču Lipik v današnji Požeško- slavonski županiji. Nosilna konstrukcija iz litega železa in lesenih opažev ter pozidava notranjih prostorov s prodajalnami iz žgane opeke in apnenih ometov so bili osnovni gradbeni material tega izvirno zasnovanega kulturnega spomenika. V vojaškem spopadu leta 1991 je od prvotno imenitne stavbe ostalo bore malo. Spletni vir: Lipik, Wandelbahn, stare fotografije; www.delcampe.net, 20. 2. 2017. G la sn ik S E D 5 7| 1– 2 20 17 111 Konservatorske strani Vito Hazler dve mondeni poljski zdravilišči v Spodnji Šleziji, kjer ima- jo dve dokaj podobni pokriti sprehajališči, Wadnelbahn in Wandenhalle. V zdraviliškem mestu Szczawno-Zdrój (nem. Bad Salzbrunn) stoji večinoma leseni Wandelbahn (1893, po- zneje imenovan tudi Elisenhalle, Kurpromenade) (Spletni vir 9), ki ima vzdolž zadnje strani vgrajenih več lesenih prodajaln. Po zasnovi in obliki ter leseni gradnji mu je močno podoben Wandelhalle v sosednjem zdraviliškem kraju Świeradów-Zdrój (nem. Bad Flinsberg) (Spletni vir 10), kjer je že v 16. stoletju znani šlezijski zdravnik Leon- hard Thurneyssen odkrival moč tamkajšnje mineralne vo- de. Tam so leta 1781 zgradili osrednjo zdraviliško »dobro hišo«, ki pa je leta 1895 pogorela. Na njenih temeljih so le- ta 1899 iz macesnovega lesa zgradili 80 metrov dolg Wan- delhalle (v virih imenovan tudi Dom zdravja, pol. Dom zdrojowy), ki ga je zasnoval nemški arhitekt Karl Gros- ser (1850–1918), gradnjo pa je finančno podprla družina Schaffgotsch, katere simboli in rastlinsko okrasje so vri- sani v notranjščini stavbe. Tudi ta Wandelhalle ima vzdolž zadnje notranje stene umeščen niz lesenih prodajaln. Wandelbahni in njim po zasnovi in namembnosti sorod- ne stavbe so uporabni tudi za občasne oblike trgovanja, zlasti priljubljene bolšje sejme. V nemškem Baden-Bad- nu je Trinkhalle (Spletni vir 11) idealno mesto za takšne in podobne prireditve. Podobne sejme pripravljajo tudi v belgijskem zdraviliškem mestu Spa, kjer zelo obiskane bolšje sejem prirejajo v pokritem sprehajališču z imenom Galerija Leopolda II. (flamsko Galerie Leopold II, franc. La galerie Léopold II) (Spletni vir 12). Zato je tamkajšnji bolšji sejem v galeriji, ob posebej zdravilni mineralni vodi in vsakoletni avtomobilistični dirki Formule 1, osrednja turistična privlačnost kraja, ki privabi množice obiskoval- cev iz vsega sveta. Izjemne možnosti programskega prilagajanja Wan- delbahnov in njim po zasnovi in namembnosti sorodnih stavb dokazujejo tudi občasni sejmi (rabljene) športne opreme in druge oblike trgovanja. V zdraviliškem mestu Bad Wiessee v nemški zvezni deželi Bavarska v tamkajš- njem Wandelhallu (Spletni vir 13) že precej let zapovrstjo prirejajo dobro obiskane sejme rabljene športne opreme. Zelo iznajdljivi so tudi v termalnem zdravilišču Bad Lie- benstein v nemški zvezni deželi Turingija. Tamkajšnji Wandelhalle (1913) (Spletni vir 14) je idealen prodajni in razstavni prostor za bolšji sejem otroških oblačil, igrač, vozičkov in vsega, kar je povezano z otroškim svetom. Mondenost termalnih zdravilišč se kaže tudi v kulinarič- nih in enoloških sposobnostih osebja, saj obiskovalci tudi po teh gastronomskih vrednostih ocenjujejo kakovost po- sameznih zdravilišč. Zato si zdravilišča prizadevajo pri- vabljati prvovrstne kuharje in kuharice, ki skupaj z drugim zdraviliškim osebjem za prvovrstno gastronomsko ponud- bo, ki je pogosto povezana z letnim prazničnim koledar- jem zdraviliškega kraja ali regije, odbirajo najprivlačnejše lokacije v zdravilišču. Za te namene so poleg osrednjih zdraviliških domov (nem. Kurhaus) nadvse primerni tudi Wandelbahni in njim po zasnovi in namembnosti sorodne stavbe. Z banketi in drugimi oblikami družabnih srečanj si zdraviliška središča utrjujejo ugled in prestiž, zato so lahko ti dogodki del redne ponudbe tedenskega, mesečne- ga, letnega ali pa krajevnega prazničnega cikla. V takšne ponudbe se na primer usmerja termalno zdravilišče Bad Harzburg v zvezni deželi Spodnja Saška, kjer kulinariko z izbranimi vini ponujajo v elitni stavbi z imenom Wandel- hale oziroma Trinkhalle (Spletni vir 15). Svečanosti z izbrano kulinariko in enološkimi poseb- nostmi v poletnih mesecih prirejajo tudi v svetovno zna- nem zdravilišču Baden-Baden, kjer po sprehajalnem hod- niku mogočnega Trinkhalla postavijo enotno omizje za okrog 200 gostov. Razkošje kulinarike in prvovrstnih vin se prilega tudi gos- tom v poljskem zdravilišču Szczawno-Zdrój (nem. Bad Flinsberg), kjer pod streho lesenega objekta, v krajevni zgodovini znanega pod imeni Wandelbahn, Elisenhalle in Kurpromenade, postavijo več razsežnih omizij za vsaj 500 gostov. V vsakdanjem zdraviliškem življenju pa so obravnavane zdraviliške stavbe dnevno v uporabi za dejavnost man- jših gostinskih lokalov, pivnic, kavarn ali slaščičarn s prodajnimi pulti in stoli z mizami za goste. Takšno raz- poreditev manjših gostinskih lokalov ima na primer Wan- delhalle (1843–1844) (Spletni vir 16) v nemškem zdravi- liškem mestu Bad Rehburg v deželi Spodnja Saška, ki je stalnica družabnega življenja zdraviliških gostov. Podoben zdraviliški utrip poznajo tudi v termalnem zdravilišču Świeradów-Zdrój na Poljskem, kjer gostje posedajo po lo- kalih razsežnega Wandelhalla. V Wandelbahnih in njim po zasnovi in namembnosti so- rodnih stavbah poteka tudi velik del drugega družabnega življenja evropskih termalnih zdravilišč. Po številčnos- ti in odmevnosti izstopajo predvsem glasbene prireditve večinoma mednarodnih razsežnosti. V bazilikalno zasno- vanem Wandelhallu (Spletni vir 17) v nemškem termal- nem zdravilišču Bad Kissingen v zvezni deželi Bavarska redno prirejajo koncerte komornih in pihalnih orkestrov. Tudi v rahlem loku zasnovan wandelhalle (Spletni vir 18) v zdravilišču Bad Mergentheim v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg je zelo primeren prostor za glasbene nastope komornih orkestrov in občasno tudi narodno-za- bavnih ansamblov. Tudi v nemškem zdraviliškem mes- tu Eisenach v Turingiji na dvoriščni strani tamkajšnjega Wandelhalla (Spletni vir 19) v poletnih mesecih pripravl- jajo odmevne glasbene predstave. Prireditve so dobro obiskane tudi zaradi slovesa samega mesta, kjer so v času nekdanje Nemške demokratične republike izdelovali avto- mobile znamke wartburg. Zelo pogosto glasbeniki v zdraviliščih nastopajo tudi čez dan in to so zelo priljubljene prireditve. V termalnem zdra- G la sn ik S E D 5 7| 1– 2 20 17 112 Konservatorske strani Vito Hazler vilišču Bad Windsheim na Bavarskem glasbene skupine po- gosto nastopajo v tamkajšnjem Wandelhallu in igrajo sebi v zadovoljstvo, priložnostnim poslušalcem pa v veselje. Podobne nastope glasbenikov poznajo tudi v belgijskem zdravilišču Spa, kjer so čez dan pod streho iz litega železa zgrajene Galerije Leopolda II., ki je zasnovana podobno kot številni evropski Wandelbahni druge polovice 19. sto- letja, na sporedu glasbeni koncerti. Toda glavnina najodmevnejših glasbenih dogodkov med- narodnih razsežnosti poteka v velikih koncertnih dvoranah evropskih termalnih zdravilišč. V Rogaški Slatini koncerti in druge pomembne prireditve prirejajo v veliki Kristalni dvorani Grand hotela Rogaška (nekdaj imenovanega Zdra- viliški dom). Podobne prireditve so do leta 1991 prirejali v veliki dvorani Kursalona v Lipiku, danes pa glasbene in druge prireditve redno potekajo v veliki Kristalni dvorani Hotela Kvarner v Opatiji, ki se je povezovala z leta 1914 pogorelim Wandelbahnom (Spletni vir 20). Velike kon- certne dvorane evropskega merila pa premorejo svetovno znana termalna zdravilišča, kot sta npr. tisto v nemškem Wiesbadnu v zvezni deželi Hessen ter poljsko zdravilišče Szczawno-Zdrój (nem. Bad Salzbrunn) v Spodnji Šleziji, ki premore veliko gledališko dvorano, imenovano teater, kjer se razen s prvovrstno akustiko prostora ponašajo tudi z bogato štukaturo na stropu in stenah. V Wandelbahnih in njim po zasnovi in namembnosti so- rodnih stavbah so zdravilišča pogosto prirejala gledališke predstave različnih žanrov in vsebin. Med najbolj priljubl- jene sodijo zlasti krajše zabavne predstave, kjer se igralci pomešajo med obiskovalce, kakor na primer v poljskem zdraviliškem mestu Świeradów-Zdrój, kjer se že čez dan tamkajšnji Wandelhalle napolni z igralci in gledalci, ki pravzaprav nastopajo in se zabavajo skupaj. Podobne predstave poznajo tudi drugod, a med zelo priljubljene do- godke sodi t. i. igranje zgodovine, ko se člani krajevnih ljubiteljskih gledaliških skupin oblečejo v prevladujoča in značilna oblačila hotelskih gostov izpred sto in več let ter se kostumirani sprehajajo, fotografirajo ali s starimi kole- si vozijo po zdraviliškem središču. V bavarskem zdravi- liškem mestu Bad Steben imajo tako imeniten Wandelhal- le (Spletni vir 21) iz leta 1910, ki je priljubljeno središče igranja zgodovine in prostor za promenado med špalirjem gledaliških gostov. Podobne dramaturške prizore iz nekdanjega zdraviliškega življenja gostov in osebja so uprizarjali tudi v hrvaškem Lipiku, kjer so zlasti v poletnih mesecih dvorišče med Kursalonom (Zdraviliškim domom) in Wandelbahnom napolnile skupine kostumiranih domačinov v oblačilih s konca 19. stoletja. Prav tako je bilo v Lipiku priljubljeno uprizarjanje zgodb iz življenja mlade grofice Jelke Janko- vić, ki je v zdravilišču preživela veliko prostega časa. Mondena evropska zdravilišča so zaradi svoje specifične gradbene zasnove, razkošnih parkov in kulinarične ponud- be privlačne turistične točke tudi za občasna osebna in dru- žinska praznovanja. Glede na slikovne vire zdravilišč so ta priljubljen kraj za družabni del porok, saj se svatje radi fo- tografirajo pred pročelji mikavnih zdraviliških stavb. Taki prizori so npr. pogosti v avstrijskem zdravilišču Bad Ischl v deželi Zgornja Avstrija, kjer se svatje radi fotografirajo in zabavajo prav pred pročeljem zdraviliškega Trinkhalla, ki je tudi sicer eden od najbolj priljubljenih zbirališč zdra- viliških gostov in vseh drugih obiskovalcev kraja. V številnih evropskih zdraviliščih ponujajo tudi možnosti za različna strokovna in znanstvena srečanja. Prav obrav- navane zdraviliške stavbe so svojo ponudbo prilagodile najzahtevnejšim mednarodnim prireditvam ter opremile prostore s prevajalnimi napravami, projektorji, klopmi in omizji ter na ta način prispevale k razvoju zdraviliškega turizma. Takšna srečanja so pogosta tudi v nemškem zdra- viliškem mestu Bad König v zvezni deželi Hassen, kjer je tamkajšnji tehnično bogato opremljen Wandelhalle (1960) (Spletni vir 22) kot naročen za omenjene dogodke. Tudi prostoren Wandelhalle v nemškem zdraviliškem mestu Bad Wiessee na Bavarskem ima takšne možnosti, saj za- radi svoje razsežnosti (64 x 13 x 7,20 m) ponuja udobne sedeže za okrog tisoč gostov (Spletni vir 23). Zdraviliška okolja ter predvsem razsežni Wandelbahni in njimi po zasnovi in namembnosti sorodne stavbe privabl- jajo tudi šahiste, saj gostijo državne in mednarodne turnir- je z več sto udeleženci. V znanem nemškem turističnem in zdraviliškem kraju Bad Wiessee na južnem Bavarskem prirejajo šahovske turnirje v Wandelhallu, kamor v dveh nizih postavijo do 25 miz za štiri pare šahistov, tako da lahko na turnirju naenkrat igra okrog 400 šahistov. Prire- ditev je za organizatorje in termalno zdravilišče seveda donosna, saj so poleg šahistov prisotni tudi spremlje- valci, novinarji in ljubitelji šaha, tako da se času turnirja število gostov poveča tudi do 1000. V drugih evropskih zdraviliščih imajo šahovski turnirji manj udeležencev. V avstrijskem zdraviliškem mestu Bad Ischl v deželi Zgornja Avstrija se v sicer prostornem Trinkhallu navadno zbere do 200 šahistov, približno toliko spremljevalcev ter še ne- kaj deset novinarjev in radovednežev, kar pomembno obo- gati letni proračun zdravilišča. V evropskih termalnih zdraviliščih so obravnavane stavbe imele še nekatere druge pomembne vloge v vsakdanjem življenju. Wandelbahni in njimi po zasnovi in namembnos- ti sorodne stavbe so bili izhodiščne točke za sprehode po bližnjih parkih in zelenicah, kar je bilo posebej priljubljeno v hrvaškem Lipiku in pri nas v Rogaški Slatini. V avstrij- skem zdravilišču Bad Ischl se kočijaži s posodobljenimi kočijami praviloma ustavljajo pred tamkajšnjim Trinkhal- lom in od tam prevažajo goste po okolici. V obmorskem termalnem zdravilišču Oostende v Belgiji je tamkajšnja mogočna Kraljeva galerija (Royal galerie) (Spletni vir 24) privlačno zbirno mesto, njena ploščad pa tudi poligon za kolesarjenje in druge oblike rekreacije. Zlasti sprehajan- je je ponekod dobivalo že obredne razsežnosti, kot npr. v G la sn ik S E D 5 7| 1– 2 20 17 113 Konservatorske strani Vito Hazler nemškem termalnem zdravilišču Bad Kreuznach, kjer se litoželezni in vsaj 60 metrov dolgi Wandelhalle (okrog 1870–okrog 1920) (Spletni vir 25) ni ohranil, številne foto- grafije pa prikazujejo množične sprehode in pohode zdravi- liških gostov od tam v bližnji zdraviliški park. Temeljni cilj večine evropskih zdravilišč je bil ponujati in prikazovati bistveno drugačno obliko življenja od vsakdan- josti. Te cilje so dosegala z vpadljivo arhitekturno podobo stavb, parkovno zasnovo zelenic in tudi nasadi tujerodnih oziroma eksotičnih dreves. V zdraviliščih so gojili več vrst okrasnih rastlin, med njimi zelo priljubljene pomarančev- ce in limonovce, zato so nekatere zdraviliške stavbe upo- rabljali tudi za njihovo prezimovanje. Ponekod so nastale samostojne ali z drugimi stavbami povezane oranžerije. Zlasti zastekljeni Wandelbahni in njim po zasnovi in na- membnosti sorodne stavbe so omogočale ureditev oranže- rij, zato so jih ponekod tako tudi imenovali. Takšno oranže- rijo (nem. die Orangerie), ki je v bistvu Wandelhalle, imajo v nemškem termalnem zdravilišču Bad Homburg v nemški zvezni deželi Hessen. Nasploh so v teh zdraviliških stav- bah gojili veliko eksotičnih rastlin, kot npr. v Wandelhallu v poljskem zdravilišču Duszniki-Zdrój, v Wandelhallu ozi- roma pivnici mineralnih vod v zdravilišču Polonica-Zdrój (Spletni vir 26) in drugod po Evropi. Evropska termalna zdravilišča so že od ustanovitve naprej nosilci hotelskega turizma in specializiranih zdravstvenih uslug, ki so se razvile v specifične oblike zdravljenja. Tu- di zato so bila zdravilišča primerna mesta za terapevtske oblike zdravljenja (med drugim) ranjencev v oborože- nih spopadih. V velikih zdraviliških stavbah so uredili bolnišnice in okrevališča za ranjene vojake zlasti v prvi svetovni vojni. Rogaška Slatina je že med prvo svetovno vojne imela zdravstveno osebje, ki je moralo poskrbeti za ranjene avstrijske vojake s soške fronte. Zasilno vojaško bolnišnico so med drugim uredili tudi v Kristalni dvorani Zdraviliškega doma, kjer so v treh vzdolžnih vrstah na- mestili okrog 50 bolniških postelj. Vlogo bolnišnice je v isti vojni prevzela tudi Galerija Leopolda II. v belgijskem zdraviliškem mestu Spa v Valoniji, kjer so večinoma že- lezno sprehajališče zastrli s platnom in ga preuredili v ve- likansko bolnišnico za več deset ranjencev. V strnjenem pregledu nekaterih evropskih termalnih zdra- vilišč smo se osredinili predvsem na stavbe z imenom Wandelbahn ter po namembnosti in zasnovi sorodne stav- be. Pred začetkom raziskave oziroma zbiranja gradiva ter brskanja po spletnih straneh in predstavitvenih gradivih evropskih termalnih zdravilišč ni bilo mogoče pričakova- ti, da bomo odkrili 98 dokazljivo evidentiranih tovrstnih stavb in kar 67 ohranjenih oziroma še v uporabi. Zato bi si ta tematika zaslužila nadaljnje, še bolj poglobljene raz- iskave, ki bi posegle v središče družabnega življenja ter- malnih zdravilišč in ta osvetlila še z drugih zornih kotov. Morda so takšne raziskave že opravljene, a nam niso do- stopne. Sicer smo naleteli na številne dragocene podatke, za kaj več pa bi morali poiskati sodelavce v tujini in razi- skovanje nadaljevati ob izdatni finančni pomoči države ali zainteresiranih nosilcev termalno-zdraviliške dejavnosti. Zagotovo bi bila celovita raziskava vsem v korist in v po- moč pri razvoju zdraviliškega turizma. Hrvaško termalno zdravilišče Lipik je imelo zgledno ohranjen Wandelbahn iz leta 1893. Med državljansko vojno leta 1991 so ostali le še obrisi. Foto: Vito Hazler, 27. 10. 2015. Nemško termalno zdravilišče Bad Kissingen ima poleg drugih stavb ogromen Wandelhalle (1910-1911), ki je zasnovan kot triladijska bazilika. Spletni vir: Bad Kissingen, Wandelhalle; https://de.wikipedia.org/wiki/ Wandelhalle_(Bad_Kissingen), 30. 4. 2017. G la sn ik S E D 5 7| 1– 2 20 17 114 Konservatorske strani Vito Hazler Literatura BRATUŠA, Tina: Urbanistični razvoj Rogaške Slatine. Diplom- sko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino, 2014. SAPAČ, Igor in Franci Lazarini: Arhitektura 19. stoletja na Slo- venskem. Ljubljana: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Fakul- teta za arhitekturo, 2015. STOPAR, Ivan: Rogaška Slatina. Ljubljana: Zavod za spomeni- ško varstvo SRS, 1973. STOPAR, Ivan: Rogaška Slatina. V: Enciklopedija Slovenije, 10. zvezek (Pt-Savn). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, 254. Časopisni viri Časopisni vir 1: BOŽIČ, Milan: Bo letos padla ta rogaška poseb- nost? Novi tednik, 12. 3. 1981, 21. Časopisni vir 2: BOŽIČ, Milan: Rogaška Slatina: Še nič novega. Novi tednik, 23. 7. 1981, 15. Časopisni vir 3: IZVRŠNI ODBOR Slovenskega umetnostnoz- godovinskega društva: Izvršni odbor Slovenskega konservator- skega društva (brez navedbe avtorja). Odmevi. Pokrito spreha- jališče. Se bodo sprehajališču v Rogaški Slatini red odpovedali. Novi tednik, 2. 4. 1981, 5. Časopisni vir 4: MALI TRAVEN (Ivan Stopar): V Rogaški bodo obnavljali. Novi tednik, 1. 4. 1982, 8. Časopisni vir 5: STAMEJČIČ, Damjana: Padec kulturno zgodo- vinskega spomenika: Sprehajališče so podrli. Novi tednik,13. 5. 1982, 6. Časopisni vir 6: Življenje ob mineralnem vrelcu (brez navedbe avtorja). Novi tednik, 15. 4. 1982, 24. Spletni viri Spletni vir 1: Rogaška Slatina, Wandelbahn (Vandlban, Vodl- pon); https://sl-si.facebook.com/ZgodovinaRogaske/photos/ a.501844479859654.120881.501809586529810/87169490287 4608/, 8. 2. 2017. Vir ni zanesljiv v navajanju letnic, imen av- torjev, hišnih imen v Rogaški Slatini idr. Avtor je Nani Poljanec (Sandi Jurkovič), TV gledalcem znan kot Don Corleone, oseba s hripavim glasom v humoristični oddaji Hri-bar (2007/11), vodi- telja Saša Hribarja (glej spletni vir; http://www.rtvslo.si/hribar/ ekipa.php, 30.4.2017). Spletni vir 2: Baden Baden, Trinkhalle; https://de.wikipedia.org/ wiki/Trinkhalle_Baden-Baden, 3. 12. 2016). Spletni vir 3: Merano, Meran, wandelbahn, wandelhalle; https:// www.merano-suedtirol.it/de/meran/betrieb/wandelhalle-5506/, 18. 2. 2017. Spletni vir 4: Rogaška Slatina, Zdravilišče Rogaška; https:// s l .wikipedia .org/wiki /Zdravi l i%C5%A1%C4%8De_ Roga%C5%A1ka, 16. 12. 2016. Spletni vir 5: Bad Harzburg; https://de.wikipedia.org/wiki/Bad_ Harzburg, 10. 7. 2016. Spletni vir 6: Bad Rothenfelde; https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Rothenfelde, 20. 7. 2016. Spletni vir 7: Bad Elser, Wikipedia; https://de.wikipedia.org/wi- ki/Bad_Elster, 18. 2. 2017. Spletni vir 8: Duszniki-Zdrój, Bad Reinerz; https://en.wikipedia. org/wiki/Duszniki-Zdr%C3%B3j, 11. 6. 2016. Spletni vir 9: Szczawno-Zdrój, Bad Salzbrunn; https:// en.wikipedia.org/wiki/Szczawno-Zdr%C3%B3j, 23. 7. 2016. Spletni vir 10: Świeradów Zdrój; https://pl.wikipedia.org/wiki/ Świeradów-Zdrój, 18. 2. 2017. Spletni vir 11: Baden Baden, Trinkhalle; https://de.wikipedia. org/wiki/Trinkhalle_Baden-Baden, 3. 12. 2016. Spletni vir 12: Spa, Galerie Leopold II: http://www.panoramice- arth.com/1283/Spa/Galerie_Leopold_II, 18. 2. 2017. Spletni vir 13: Bad Wiessee, wandelhalle; http://www.wandel- halle.info/events-in-der-wandelhalle/, 11. 1. 2017. Spletni vir 14: Bad Liebenstein; https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Liebenstein, 18. 7. 2016. Spletni vir 15: Bad Harzburg; https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Harzburg, 10. 7. 2016. Spletni vir 16: Bad Rehburg; https://de.wikipedia.org/wiki/Bad_ Rehburg, 20. 7. 2016. Spletni vir 17: Bad Kissingen; https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Kissingen , 11. 6. 2016. Spletni vir 18: Bad Mergentheim; https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Mergentheim, 19. 7. 2016. Spletni vir 19: Eisenach; https://de.wikipedia.org/wiki/Eisenach, 3. 8. 2016. Spletni vir 20: Opatija, Hotel Kvarner; http://www.remisens. com/si/hotel-kvarner, 16. 6. 2016. Spletni vir 21: Bad Steben; https://de.wikipedia.org/wiki/Bad_ Steben, 10. 12. 2016. Spletni vir 22: Bad König; https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_K%C3%B6nig, 21. 7. 2016. Spletni vir 23: Bad Wiessee, wandelhalle; http://www.wandel- halle.info/events-in-der-wandelhalle/, 11. 1. 2017. Spletni vir 24: Oostende, (nizozemsko), Ostende (francosko, nemško); https://en.wikipedia.org/wiki/Ostend, 30. 9. 2016. Spletni vir 25: Bad Kreuznach; https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Kreuznach, 11. 6. 2016. Spletni vir 26: Polanica-Zdrój, Bad Altheide; https:// pl.wikipedia.org/wiki/Polanica-Zdr%C3%B3j, 18. 7. 2016.