POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDEMSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din JO.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravni Maribor. Raška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2.126. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. D*-lovska zbornica — Celie. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračalo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din , mali oglasi. U slutijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din OM
Štev. 33	•	Maribor,	torek,	dne	19.	mrrca	1940	e	Lato	XV
Brigajmo se za svoje stvari!
Kadar se razpletajo važni zagonetni Mednarodni dogodki, kaj radi pozabljamo na svoje lastne stvari in potrebe. Take je tudi v sedanjih vojnih razme-j^h, v katerih se tepo med seboj raz-hčni gospodarsko-imperialistični inte-resi. Za gospodarsko premoč; za oblast žre in ker se nasprotniki 'niso mogli sporazumeti brez vojne, so pričeli med seboj obračunavati z vojno. S tem pa še n* rečeno, kakor je vojna nemoralna, bi v vojni ne šlo za nobene človečanske pravice, ki jih sme in mora današnje kulturno človeštvo zagovarjati. — Jsakdo menda ve, kaj je svoboda, kaj demokracija; i sak i > i • *» P s* k » t
. ^udi, če imamo v mednarodni politiki v“iar, vojno in nam in vsemu človeštvu Sr°zi velika nevarnost propada civili-^dje, ta nevarnost ni velika, če narodi, Ce delavstvo doma čuva in ščiti kulturne pridobitve. Delavski razred vseh narodov, vsake države je dolžan tudi v teh razmerah skrbeti, da vrši v verigi narodov svojo kulturno nalogo, svojo politično in gospodarsko nalogo doma. — S tem, če delavski razred po vseh državah vrši svojo dolžnost doma, je veriga sodelovanja izpopolnjena in bolj in bolj dovršenna. Ni in ne more biti naša na-oga, da kritiziramo, hvalimo ali graja-*Ro mednarodno politiko, ki nam je če-sto nejasna, za domače stvari, za svojo svobodo, politično in socialno demokracijo se pa ne brigamo. Pogostoma delamo, kakor da bi mi ne imeli doma svojih nalog in interesov. Ali žal, prav v tej malomarnosti za svoje interese in °b izgubljanju samih sebe v motnih dogodkih, ki se danes vrše preko našega ypliva in proti naši volji, ostajamo kričavi opazovalci le tujih dogodkov. 1
‘r '■ *' H i< 1 i - 1 i	i	-	»t
• m, »t'> \\ It' Luus Doma poznamo razmere, vemo, kje nas čevelj *hli, poznamo torej potrebe, ki so pri Ras. Tako jih pozna tudi socialistično delavstvo po vseh drugih deželah in da bo borba sporedna ali mednarodna ter Ustrezala razvojnim potrebam kulturnega človeštva, je naša prva in glavna naloga, da osredotočimo svoje misli in svoje srce okoli domačih vprašanj in Potreb, ker so bodo velika vprašanja reševala izven našega vpliva, v kolikor nimamo političnega vpliva doma.
Pri nas je potreben predvsem boj za Popolno politično svobodo, za demokracijo. V ta namen je treba zbrati demokratične sile, ki jih bo v splošnem nrteresu podpiralo tudi razrednozaved-Po delavstvo, Zakl’ '» t »L ■„>. U. ». kild-remedure se zanesljivo omogoči delavstvu aktivno sodelovanje,	f
Tudi socialistično stranko snujejo zato, da poživimo delo za svobodo.
Švedska In norveSka nevtralnost
, ^vedska in norveška vlada izjavljata, ^ sta obe deželi ostali v vsakem pri-*n®ru nevtralni, ker sta imeli gotova ob-L?sbla, da bi Nemčija obe napadla, če 1 dopustili prevoz zavezniških čet breko svojega ozemlja, kar bi bilo obe eželi pahnilo v strašno vojno.
Volilni red
ni red za nar
odno sle
vvi	la la
upsemo objavljen
V petek, dne 15. t. m. so objavile »Službene Novine« zakon o volitvah poslancev v narodno skupščino.
Poslanska zbornica se bo po tem zakonu sestajala 20. oktobra vsako leto. Izvoljena bo v splošnem svobodnem enakem in neposrednem tajnem glasovanju.
Poslovalna doba bo štiriletna. Ukaz o razpustu narodne skupščine mora obsegati naredbo o novih volitvah, ki se
morajo izvršiti najkasneje v treh mesecih po razpustu in naredbo, da se nova skupščina skliče najkasneje v štirih mesecih po razpustu.
Volitve se bodo vršile po vsej državi na en dan in sicer v nedeljo.
V času 15 dni pred volitvami pa do tretjega dne po volitvah ne more nobena oblast pozivati volilce posameznih občin kakor na skupno delo, v vojaške namene ali vaje ali kuluk, razen ob iz-
redni potrebi po sklepu ministrskega sveta. V občinah, kjer bi se volitve ne izvršile, se odredi volitev osem dni kasneje. Volilci, ki niso doma in če so bili pozvani na službovanje, se morajo odpustiti vsaj 15 dni prej.
Nova narodna skupščina bo štela 351 poslancev,
O podrobnostih volilnega reda bo naš list še poročal. Naredba nosi datum 18. februarja 1940.
Mussolini in Hitler na Brennerlu
Odločitev o vojni in miru?
| Reuter: Kot prvi usipeh Ribbentropo-i vega obiska v Rimu je beležiti dogovor za sestanek Mussolinija in Hitlerja, ki se snideta danes v pondeljek, dne 18. t. m. dopoldne na skupni meji med Nemčijo in Italijo pri Brennerju. Mussolinija spremlja njegov osebni tajnik, zunanji minister Ciano in več višjih uradnikov, medtem ko je nemški poslanik Miacken-sen ostal še v Rimu. Angleški listi dodajajo k temu, da je sestanek nov Hitlerjev manever z demonstracijo utrditve osi med Berlinom in Rimom kot grožnja zapadnim silam.
Agencija »United Press« poroča, da
je bil o tem sestanku Mussolinija in Hitlerja obveščen tudi ameriški državnik Sumner Welles in je svoj odhod v Zedinjene države za nedoločen čas od-godil. O sestanku Mussolinija in Hitlerja se mnogo ugiba. Po nekaterih vesteh naj bi se na tem sestanku določile nove smernice za mirovno akcijo, po drugih pa bo baje Hitler informiral Mussolinija o veliki nemški ofenzivi, ki jo že dolgo napovedujejo.
Sestanek Mussolinija in Hitlerja je v političnih krogih vzbudil mnogo pozornosti, ker bi naj na tem sestanku padla odločitev o vojni in miru.
Rooseveltova mirovna akcila
^•kenslrukcila Daladlerove vlade
. V Franciji že dalje časa napovedujejo, se bo v kratkem izvršila rekonstruk-Daladierove vlade. Domnevajo, da » k sodelovanju v vladi pritegnjeni udi opozicionalne skupine.
Mali narodi morajo biti varni pred
Predsednik Zedinjenih držav je imel i po radiu velik govor, v katerem je med drugim dejal:
Svetu je potreben pravi mir, da bodo vsi mali narodi varni in njihove meje nedotakljive, da bo njihova ddhovna in verska svoboda zajamčena. Pravi mir ni možen, če ne temelji na priznanju osnovnega načela, človečanskega bratstva. Trajen mir ni mogoč, če se naj doseže z zatiranjem ljudi, z nasiljem in lakoto. Miru ne more ustvariti vojaška sila, še manj ga ohraniti. Pravi mir ni mogoč, če morajo mali narodi neprestano živeti v strahu pred svojimi mogočnimi sosedi. Resničen bo mir le tedaj, ko malim narodom ne bo treba plačevati velikih tributov za svoj ob-
napadi in njih meje nedotakljive.
stanek. Pravičen bo mir le tedaj, ko bo vsakomur neomejeno priznana verska svoboda. Zato si ameriški narod more želeti le tak mir, v katerem bodo priznana in uveljavljena osnovna načela bratstva, pravičnosti, dobrote in vere med ljudmi. Te ideale bo Amerika vedno branila in se zanje borila, dokler ne bodo triumfirali po vsem. svetu. Le ti ideali morejo edini tudi zmagati.
Rooseveltov govor je vzbudil veliko pozornosti tudi radi tega, ker se je predsednik Zedinjenih držav zlasti odločno zavzel za male narode, ki jih danes ogrožajo močnejši. Značilno je tudi, da je Roosevelt spregovoril o pogojih za mir pred povratkom Sumner Wellesa v Zedinjene države.
Iz notranjega političnega 2ivtjenja
V zadnjem času je nastala jako velika politična delavnost zlasti med opozicijskimi strankami. Dr. Kramer je obiskal šefe radikalne stranke, demokratske stranke in dr. Mačka ter dr. Budisavlje-vida. V stanovanju dr. Ninčiča je bil sestanek predstavnikov vseh opozicijskih strank glede predloga JNS za sodelovanje vseh opozicijskih strank. Ta posvetovanja se vrše med radikali, demokrati in JNS, katerim naj bi se pridružila še druge skupine.
Delujejo tudi druge stranke. Govore o novih kombinacijah za razširjenje vladne skupine oziroma za širšo koalicijo. Posvetovanja so v stadiju predpo-svetovanj in je nemogoče že danes napovedati, kako in kdaj pride do rešitve problema.
Za blok sevam*h držav
Po rimskih vesteh iz Helsinkov in Stockholma bo že ta teden konferenca Finske, Švedske in Norveške v Stockholmu, na kateri bodo razpravljale navedene države o sklenitvi obrambne zveze in tesnejšega gospodarskega sodelovanja. Celih 125 let so vodile te države nevtralnostno politiko napram drugim državam in med seboj. Z novim, sporazumom, ki ga sklenejo z ozirom na zunanjo nevarnost za vse, bodo vodile v bodoče skupno zunanjo politiko kot enoten gospodarski in politični blok.
Razgovori med Romunijo in Sovi. Rušile
Romunski poslanik v Moskvi je obiskal Molotova.
Po poročilu Havasa iz Berlina je imel te nemške predloge proučujejo, ni pa
te dni romunski poslanik v Moskvi raz govor s sovjetskim zunanjim komisarjem Molotovom, s katerim sta proučila možnosti sklenitve nenapadalnega pakta med Romunijo in Sovjetsko Rusijo. Za sklenitev takšnega pakta si baje najbolj prizadeva Nemčija, ki je celo pripravljena jamčiti romunske meje proti Sovjetski Rusiji in Madžarski, če bi nudila Romunija dovolj novih političnih in gospodarskih koncesij.
Nemčija zahteva predvsem delno demobilizacijo romunske vojske, da bi na ta način lahko Romunija dvignila produkcijo v poljedelstvu in industriji, sprejem nemških strokovnjakov, dalje bi Nemčija prevzela vso romunsko produkcijo petroleja, kafcor tudi vse poljedelske in rudniške proizvode, železna garda naj bi pa dobila zastopnika v vladi.
Romunski politični krogi sicer baje
verjetno, da bi jih romunska vlada mogla sprejeti.
(tovor romunskega ministrskega predsednika
Tatarescu je v svojem: včerajšnjem govoru v romunskem parlamentu poudaril, da je sicer Romunija za mir, toda le za takšnega, ki ji bo jamčil njeno neodvisnost, nedotaknjenost mej in popolno svobodo. Vesti, da bo vstopil zastopnik Železne garde v vlado, pa so neresnične, kot tudi ni res, da bi Romuniji kdorkoli na njeno željo garantiral meje.
Novi nažrti gospodarskega bloka pod vodstvom , Nemčije
V Nemčiji propagirajo centralni evropski gospodarski blok. Vodila bi ga Nemčija. Bloku bi pripadale Nemčija, Rusija in jugovzhodne države. Pritegnili bi se Italija in Finska, zahodne države s Švico pa ne. Pravijo, da so te dežele izključna interesna sfera Nemčije, Rusije in Italije.	-	.	t-v-	i
Argentinska vlada je po poročilu Reuterja sklenila internirati vse mornarje z nemške križarke »Graf von Spee« ter jim: prepovedala nositi nemško uniformo.
Bolivija ima novega predsednika. Za pred-sedhika bolivijske republike je bil izvoljen Pe-naranda.
Nemška letala nspadla angl. vojno luko Scapa Flow
Angleška vlada je objavila, da je v soboto, dne 16. t. m. okrog 19. ure priletelo nad Scapa Flovv 14 nemških bombnikov, ki so vrgli okrog 50 eksplozivnih in okrog 50 vžigalnih bomb, od katerih je ena zadela nek angleški vojni parnik, ki je lažje poškodovan, — Na kopnem ni bil zadet noben vojaški objekt, pač pa pet kmečkih hiš. Ubit je bil en civilist, sedem ljudi ipa ranjenih, med njimi dve ženski. Nemška po>-rcčila pravijo, da je bilo poškodovanih več angleških vojnih ladij in da so se vsa letala nepoškodovana vrnila, dočim pravijo Angleži, da je bilo eno letalo sestreljeno. Nemška letala so se pojavila tudi nad vzhodno Škotsko obalo in napadla tri ribiške ladje, katerih pa niso poškodovali.
Sovjetsko rusko-finska mirovna
pogodba ratificirana
Predsednik finske vlade je imel v parlamentu daljši govor, v katerem je med drugim izjavil, da je smatrala finska vlada trenutno za najboljše, da sprejme mir. Finska ni uradno zahtevala pomoči zaveznikov, ker bi to gotovo pomenilo, da Finska stopa v veliko vojno, katere poprišče bi se iz zapad-nega bojišča preneslo na Skandinavijo. Tudi bi bilo pošiljanje prostovoljcev negotovo, ker sta Švedska in Norveška odklonila dovoljenje za prevoz čet čez njeno ozemlje. Bodočnost bo pokazala, če je postopala Finska modro in pravilno. Z mečem v eni in z motiko v drugi roki bomo ostali brez zagrenjenosti na-pram komurkoli. Hiteli bomo z delom obnove ter celili rane, ki nam jih je pri-zadjala sedanje vojna. Pospeševali bomo svojo duhovno in materijelno kul-
turo ter družabni red, ki sloni na načelih pravice.
Po govoru predsednika vlade Rytia je parlament ratificiral sovjetsko-finsko mirovno pogodbo s 145 proti 3 glasom. Vrhovni svet sovjetov v Moskvi bo imel sejo dne 27. t. m., da odobri rusko-finsko mirovno pogodbo in pre-motri ostali zunanje politični položaj.
Finski so bili stavljeni težji mirovni pogoji
Londonski »Daily Express« javlja, da so bili ruski mirovni pogoji prvotno milejši. Zato jih ije Halifax predložil Švedski, da posreduje pri finski vladi. — Rusija je zahtevala le majhen del zemlje. To je bil povod, da je finska vlada sprejela pogajanja. Rusija pa je pri po gajanjih stavila težje pogoje.
dama Up pa $t/eiu
Ljubljanska konferenca socialističnih
zaupnikov
V	nedeljo dopoldne se je vršila v Ljubljani konferenca socialističnih zaupnikov za južno-zahodno ozemlje Slovenije, ki jo je sklical odbor za ustanovitev socialistične stranke. Na konferenci so bili zastopniki iz Ljubljane in okolice, Kranja. Jesenic, Št. Vida nad Ljubljano, Zaloga pri Ljubljani, Borovnice, Zagorja in Trbovelj. Konferenci je predsedoval s. dr. C. Jelen ec, .poročala pa sta dva referenta.
Iz referatov posnemamo le nekaj ugotovitev!.
Na konferenci se je moglo razpravljati le o notranjih stvareh. V notranji politiki je pa važen sporazum, z dne 26. avgusta 1939, ker omogoča in zahteva obnovitev svobode tiska, zborovanja itd. Socialisti smo že dvakrat poizkušali ustanoviti stranko, obakrat pa nam je zavrnjena.
Sedaj imamo nov volilni zakon za narodno skupščino. Volitve bodo morda že v septembru. Zato je nuj-no, da zaradi tega in zaradi splošnega delovanja obnovimo svojo stranko. Programatične točke smo že določili na celjski konferenci dne 3. oktobra 1939, kjer se je tudi sklenilo, da ss. Petejan, Eržen in dr. Topa-lovic intervenirajo pri predsedniku vlade, da nam ne bodo ovirali pripravljalnega dela za obnovitev stranke. To je predsednik vlade tudi obljubil. Pozneje je nastalo neko nesporazum-Ijenje, ki je sedaj odpravljeno, da mi lahko vršimo potrebna pripravljalna dela za ustanovitev stranke. Upamo, da se bomo v bodoče vedno bolj svobodno gibali.
Delavci prav za prav ne potrebujejo sporazuma, ker so enotni po svojem programu, vendar je sporazum potreben za ostale stranke in normalni razvoj.
Socialistično gibanje je pred uvedbo absolutističnega režima pri nas priborilo vse socialnopolitične ustanove in se borilo za izboljšanje zakonodaje in socialnih razmer. In po sedanji vojni bo .potrebna močna socialistična stranka, ki bo postavila v novih razmerah svojega moža za svoboščine in socialne pravice.
Drugi govornik je poudaril nujnost dela in delovanja. Malomarnost, ki se je razpasla med delavstvom, da drug drugega kritizirajo, se ne brigajo za svoje politične interese ter begajo celo v nasprotne tabore s klečeplaznimi nameni, mora prenehati. Ne se blatiti med seboj in ne izdajati delavske interese, marveč aktivno konstruktivno delo je potrebno. Napačno udejstvovanje slabi naše moči. Naše delo mora biti priprava za bodočnost. Bližajo
se volitve in .politične svoboščine. Na vse to smo se že pripravljali in pripravljati se moramo vedno, leta in leta za akcije, za svoj vpliv. Po viseli okrajih naj zaupniki iprično s tem delom, pa bomo vedeli kje in kaj smo in naš vpliv bo rasel.
Leto 1940 bo odločilno notranje in zunanjepolitično. Delavstvo mora izvojevati svoje pravice; če se socialnopolitična zakonodaja ne I izvršuje, je krivo delavstvo, ker tega ne izvo-juje. Tozadevna zakonodaja nima namreč sankcij, da bi se kršitev zakonito kaznovala.
V zakonu o minimalnih mezdah so predvidena poravnalna postopanja. To ovira delavstvo v zahtevah. V draginjski akciji se je pokazalo, da je bilo deležnih izboljšanja plač le 20 odst. delavcev, 80 odst. pa ni deležno zvišanj. Zavarovana mezda v socialnem zavarovanju se ni zvišala, za delavke je še celo padla.	•
Omenjal je bednostni fond, ki znaša 6 milijonov dinarjev in se ga porabi okoli 4 milijone za javna dela v kmetiškiii občinah; dalje pokojninski sklad rudarjev, ki se je zvišal na jugu, pri nas pa ne, dasi so naši rudarji prispevali največji del v iond. Le majhna doikla-da na produkcijo, bi mnogo koristila potrebnim upokojencem in provizijonistom.
Dve važni vprašanji sta obrtniško in kmeti-ško. Oboji so v enakem položaju kakor dfe-lavci.
V svojem govoru je posebej .poudaril referent, da je politična socialistična stranka važna tudi za strokovno organizirano delavstvo. Vse stvari se rešujejo politično. Strokovne organizacije vrše svoje socialnopolitične naloge, kulturne naloge, ne morejo pa posegati Politično v borbo tam, kjer se odloča ci zakonih, o izvrševanju zakonov. Zaradi tega je tako važno, da se strokovno organizirano delavstvo zanima tudi za politiko in si izvojuje politični vpliv potoni socialistične -stranke na merodajnih mestih.
Končno je referent pojasnil še novi volilni zakon, ki sicer ni tak povsem, kakor bi ga mi želeli, vendar je v njem podlaga za uveljavljanje zlasti m pravcu koncentracije demokratič-nič političnih sil.
V debati so govorili še štirje sodrugi o formalnostih glede obnovitve socialistične stranke. na kar je bila soglasno odobrena resolucija (teze) v smislu navedenih izvajanj.
Konferenca je bila jako animirana ter pomeni obsežnejši pričetek delovanja za ustanovitev naše stranke.
Kako najti pokritje za izdatke banovine Hr-vatske. »Hrvatski dnevnik« se peča z izjavami nekih političnih osebnosti, .ki so zadnje čase javno trdile, da ima Hrvatska banovina vsega skupaj komaj 700 milijonov dinarjev lastnih dohodkov in da ji bo ostanek .od ens milijarde dinarjev morala dati država. Omenjeni časopis pravi, da te trditve niso točne. Država ima velike dohodke od pasivnih krajev Hrvatske, kjer sade tobak, ki ga država poceni kupuje, pa silno drago prodaja. Hrvati nočejo ničesar podarjeno od države. Koliko bodo znašali dohodki .banovine, je odvisno od finančne pogodbe, ki bo sklenjena med centralno državno vlado in banovino Hrvatsko. Vsekakor bodo pripadli banovini vsi neposredni davki, razen mogoče davka na poslovni promet, ki se plačuje na uvoženo blago. Nadalje bo Hrvatska dobila vse takse, ki se plačujejo na področju banovine, dočim bi državi ostale carine in dohodki monopolov, dasi bi Hrvatska z vso pravico lahko zahtevala upravo monopolov za sebe. Kaj bi naj potem ostalo državi ne vemo, vemo pa, da bodo Hrvati imeli financijelne težave, kakor so jih imeli do sedaj, tudi potem, ko bodo sami upravljali s financami, ako ne bodo težave postale še večje, kot pa so bile doslej. Govorniki, ki so slikali blagodati finančne samostojnosti Hrvatske hrvatskemu ljudstvu, so vzbudili v množicah napačne predstave o teh čudih. Ako bo banovina hotela imeti denar, ga bo morala dobiti od ljudi, ljudje pa so si mislili, da bo banovina znala dobiti denar, tudi če oni ne bodo ničesar plačali.
Naredba o naglih vojaških sodiščih. Vlada je izdala naredbo o vojaških sodiščih. Vojaška sodišča poslujejo ob mobilnem in vojnem stanju ter v primeru večjih neredov. To sodišče sodi le vojake in civilne osebe, ki bi bile zapletene z vojaštvom v kaznjiva dejanja, kakor je hujskanje k uporu. Sodišče tvori pet častnikov, od katerih naj bo vsaj eden pravnik. Sodišče sodi .po preudarku. V slučaju krivde .obtoženca se izvrši smrtna kazen, če glasujeta vsaj dva častnika sodišča proti smrtni obsodbi, se zadeva odstopi rednemu vojaškemu sodišču. — Smrtna kazen se izvrši takoj po obsodbi.
Jugoslovansko-romunska trgovinska zbornica je bila te dlni ob prisotnosti številnih zastopnikov Romunije ustanovljena v Beogradu.
Poldrugo milijardo dinarjev bo predvidoma znašal prvi proračun hrvatske banovine.
Za podporo družinam onih vojaških obveznikov, ki so bili vpoklicani na orožne vaje, je bilo doslej izplačanih 50 milijonov dinarjev. Od tega zneska ja prejela dravska banovina okrog 45 milijonov. V to svrlio je odobren nov kredit v znesku 50 milijonov dinarjev.
20 milijard lir kredita za oborožitev je določila italijanska vlada.
Med Romunijo in Italijo se vršijo pogajanja radi dobave romunskega petroleja Italiji, tem pogajanjam pa bo sledila raziprava o sklenitvi nove trgovinske pogodbe med obema državama.
Albanski parlament je bil s posebnim dekretom razpuščen oziroma zamenjan s korporacijskim svetom.
Pogajanja za nov konkordat med Nemčijo in Vatikanom so se po švicarskih vesteh pričela v Berlinu.
12 milijonov ton premoga se je obvezal«
Nemčija, da bo letno dobavila Italiji. Z ozir«® na angleško blokado in .ker morajo nemške ze-leznice predvsem služiti za vojne svrhe, pr<>' učujejo sedaj v Berlinu, kako ibi najlažje dobavili premog Italiji.
Angleška vlada je vpoklicala vojne obvez' nike letnika 1915 in 1914, s čemur se bo 'britafl' ska vojska baje zopet povečala za pol milijo113 mož.
Sovjetski zunanji komisar Molotov bo baje
v kratkem orisal zunanjo .politiko Sovjetske Rusije. Po pariških poročilih se -bo Sovjetska Rusija baje odločila zopet za politiko nevtral" nosti.
Za načelnka ozemlja Karelijske ožine, ki s°
jo Finci po .mirovni pogodbi odstopili sovjeti' Rusiji, je bil imenovan Kuusinen, ki je sestali takozvano »Finsko ljudsko vlado«, ki so jo Pa Rusi pustili pasti takoj po sklenitvi miru s pravo finsko vlado.
Ncrveika vlada je naročala za poldrugi milijon dolarjev letalskega materijala v Ameriki'
Jugoslovanski parnik »Slavija« se je potopil' Ob obali Walesa se je v soboto, dne 17. t. 0>; potopil jugoslovanski 4500 tonski trgovinsk* parnik »Slavija. Domneva se, da je parnik po' stal žrtev mine. Enega mornarja pogrešajo ostali pa so se rešili z rešilnimi čolni.
Silna poplava v Banovini Hrvatski, Radi na-gljega tajenja snega je silno narastla Kolpa in Lonja ter poplavila več vasi in obsežna polja-
Tečaj papirjev Trboveljske drnžbe pada-Delnice Trboveljske družbe so padle od dio 250 na din 235 do 240.
Angleški kolonijalni minister Macdonald se bo te dni sestal v Parmi s francoskim .koloni' jalnim ministrom Mandelom. Razpravljala bosta o kolonijalnih vprašanjih obeh držav.
Skupno jugoslovansko-madžarsko poljedelsko razstavo nameravajo po vesteh madžarskih listov ustanoviti z namenom, da bi se dvignil napredek poljedelstva na svetovnem tržišču.
Na Danskem otoku Loland je te dni padlo na tla nemško letalo. Dva člana posadke sta se rešila s padalom. Nato sta sežgala ostanke svojega letala.
Tudi Masarykova hčerka v inozemstvu. — Po zasedbi Češkoslovaške je še precej časa vztrajala v Pragi Masarykova hčerka dr. Aliče Masarykovav ki se je posvetila predvsem socijalnemu delu kot predsednica češkega .Rdečega križa. Potem o njej dolgo časa ni bilo ničesar slišati. V zadnji številki »Cesko-slovenskega Boja« v. Parizu pa objavlja med drugimi tudi dr. Aliče Masarvkova sponi'11*^ članek na svojega očeta, v katerem opisuje njegovo knjižnico, iz česar je sklepati, da je medtem tudi ona dospela v Franncijo. Njen brat,' edini še živeči Masarykov sin, Jan Masaryk, pa biva v Londonu ter vrši stalno, propagandna predavanja po Angleškem.
Umrla je Selma Lagerloi, slavna švedska Pisateljica, dne 15. inarca, stara 81 let. Poleg Strindberga je največ ona pripomogla, da ie švedska literatura zaslovela po vsem Svetu. Kot mlada učiteljica je napisala svoj, najbolj znani narodno epski roman »Gosta Berling«t ki ji je leta 1909 prinesel Noblovo nagrado. Poleg drugih lepih del je napisala švedski kmečki roman »Jeruzalem«, »Kristusove legende«. »Antikristove skrivnosti«, »Potovanje Nilsa Hotgersona« in1 več krasnih mladinskih knjig. Njena dela so prevedena na vse kulturne jezike: v slovenščini imamo njenega »Go-sa Berlinga« in »Kristusove legende«. Selma Lagerlof je v svojem zasebnem. kakor tudi v javnem življenju vedno zagovarjala demokratična in miroljubna načela.; še pred kratkim je darovala ves svoi nakit za pomoč Fincem. Njeno ime bo v kulturnem svetu vedno živelo. — T. M.
Zane Grey:
83
Mož iz ^ozda
Petnajsto poglavje.
Dale je stal z dvignjeno roko in navzor obrnjenim obrazom ter opazoval Helen, ko je odjezdila s skalnate police in izginila v gozdovih. Zdelo se mu je, kakor da jo je požrlo to neskončno s smrekami poraslo pobočje. Izginila je! Počasi je Dale povesil svojo roko, z obraza se mu je brala odpoved in obup, ki si ga ni bil niti svest.
Obrnil se je zopet proti travniku in taborišču ter se podal po opravkih, ki čakajo vsakega lovca. Travnik ni bil več tisto kot poprej in tudi koča je bila čisto drugačna in delo.
»Zdi se mi, da je to čisto naraven občutek«, je rekel resignirano sam pri sebi; »toda za mene vsekakor nekaj nevsakdanjega. To pride od tega, ako človek sklene prijateljstvo. Nel in Bo sta prinesli neko spremembo v to življenje, ki je pop»rej nisem po-znal.«
Preudaril je in prišel do zaključka, da je bila sprememba posledica odgovornosti, ki jo je občutil, — in potem dražljaj in svežost, ki jio je vzbujalo poznanstvo z mladima dekletoma — in nazadnje prijateljstvo. Vse to bo sedaj minilo, ko so odstranjeni vzroki.
Ni še delal v taborišču več kot eno uro, ko je lahko ugotovil spremembo, — toda ne spremembo, ki jo je pričakoval. Poprej je vedno z nedeljeno pozornostjo šel na svojo delo, kakršnokoli je že bilo;
sedaj pa je delal, med tem ko so njegove misli blodile kdo ve kod.
Mali medvedek se mu je smukal okrog nog, udomačena srna ga je gledala s svojimi globokimi, vprašujočimi očmi, veliki kuguar je hodil z neslišnim korakom sem in tja, kot da bi nekaj iskal.
»Vi vsi ju sedaj pogrešate, — se mi zdi«, je rekel Dale. »Odšli sta in sedaj se boste pač morali zadovoljiti z menoj.«
Začutil je neke vrste razdraženosti napram svojim udomačenim živalim. Nenadoma se je razjezil sam nad seboj, obšlo ga je — neko razpoloženje, ki mu je bilo poprej nekoč docela tuje. Večkrat, kadar je po stari navadi pozabil na vse, se je zalotil pri tem, da se je ozrl okrog sebe in iskal Helen ter Bo. In vsakokrat se je bolj močno prestrašil te ugotovitve. Odšli sta, dah njune prisotnosti je ostal. Potem ko je opravil svoje taborne dolžnosti, je zavil okrog skale, do koče, ki je služila dekletoma za prebivanje, da bi jo podrl.
Smrečje veje so zvenele, postale so rujave in suhe, streha se je pod vetrom nagnila na stran, stene so se ukrivile na znotraj. Ker to majhno bivališče ni bilo več uporabljivo, je najbolje da se podre. Dale si ni hotel priznati, da se je njegov pogled večkrat skrivaj kradel proti tej utici; zato je sklenil da jo poruši.
Prvič, odkar je z Royem postavil to utico, je stopil v njeno notranjost. Nič ni bilo bolj gotovega, kakor dejstvo, da ga je prevzel čuden in čisto nepojmljiv občutek. Tu so ležale na smrečju odeje, po-svalkane in v naglici odgmjene, a vedno so še kazale nekaj gub, kjer so počivala vitka telesa. —
Črna ovratna ruta, ki jo je Bo večkrat nosila, ije pokrivala blazino, napolnjeno s smrečnimi iglami; rdeči trak, ki ga je Helen nosila v laseh, je visel na neki veji. Razen teh predmetov nista ničesar pozabili. Dale jih je dolgo opazoval, potem se je zastrmel v odeje in se oziral po utici polni opajajočega vonja; na to pa je šel ven, z nerodnim občutkom, da pač ne more porušiti kraja, kjer sta Bo in Helen toliko ur preživeli.
In na to je Dale udobrovoljen posegel po puški in se podal na lov. Njegova zimska zaloga na divjačini še ni bila izpopolnjena. Telesno gibanje je njegovemu razpoloženju dobro delo; plezal je daleč preko obronkov in srečal je marsikaterega začudenega srnjaka, ki pa se mu je zdelo, da bi izvršil umor, če b' ga ustrelil; končno je nameril na enega, ki je bil plašen in divji in je v dolgih skokih zbežal. Tega je podrl in si naložil herkulično nalogo, celo žival odnesti v svoj tabor. Tako obložen se je opotekal pod drevjem, se potil in večkrat lovil sapo, dokler nl končno, skelečih udov, dosegel svoje taborišče. Tan1 ie spustil mrtvo divjad raz pleč, se nagnil nad njo jo opazoval, medtem ko so njegove prsi burno delovale. Bil je to nailepši mladi srnjak, kar jih je kdal' koli videl. A vendar niti pri svojem lovu, niti po iz' vrstneip strelu, niti pri podvigu, da je sam nesel domov težo, ki bi jo zmogla komaj dva moža, niti Prl opazovanju krasnega plena, ni Dale občutil niti sen ce svojega starega lovskega zadovoljstva.
»Zdim se sam sebi nekako iztirjen«, je modroval, medtem ko si je brisal znoj s potnega obraza. »Mor sem postal nekoliko prismojen, kakor sem včasi Alu rekel? No, pa to bo minilo.«
L J U B L J A IM A
LAŠKO
Kaj bo z rudnikom Hudo jamo? Iz vrst rudarjev so se razširile alarmantne vesti o od-1	Gostinskih obratov v	Ljubljani je razmero-, 15	poslovodkinj, . kuhinjski šefi, 31 plačilnih	nahodu 55 rudarjevi v Kočevje. Dalje govore o	'na mnogo. Občni zbor	Združenja	gostilniških	j takarjev, 24 plačilnih natakaric, 252 natakaric,
6 nameščencih, ki bodo ali upokojeni ali pa	podjetij v Ljubljani, ki	se je vršil	v nedeljo,	j 85	natakarjev, 124 kuharic, 18 kuharjev, 6	sla-
Premeščeni v druge rudnike. Sedanji ravna-
telj Kloc bo odšel v. pokoj in rudnik naj bi sčasoma likvidiral, dasi ima danes skupno z nameščenci okrog 380 ljudi (dritž. članov/ okrog 8C0). Nekaj obrtnikov in trgovcev bi z opustitvijo rudnika zadela katastrofa. Isto bi se zgcdilo z občino sv. Krištof, ki bi doživela s tem žalostnim dejstvom gospodarski polom. Nedosledne posledice bi nastale tudi za mesto Laško. Dolžnost vseh čiuiteljev je, da se opustitev tega rudnika na vsak način prepreči, dokler je še čas. Mi vemo prav dcbro, da družbi TPD ni do večjih investicij. Nje delni-carji poznajo samo suhe številke. Oni dobro vedo, da je po drugih rudnikih dovolj premogovnih žil že na odprtem odkopu. pri čemer odpadejo investicije. Pri vsem tem kapital "nikdar ne računa na krajevne potrebe starih Proletarcev, ki so zanje le delovna sila. odnosno strojni aparat, ki ga je mogoče premestiti v drug kraj ne oziraje na to, da jih s-eli-tev težko prizadene. — Večina naših dudarjev je revnih kočarjev. S premestitvami bodo družine razbite na dvoje, s čimer bo njih gmotni položaj obupno poslabšan. Dandanes, ko je premogovna konjunktura na višku, je ■^Puščanje rudniških obratov v resnici nekaj ^razumljivega. Pred par leti smo imeli po laškem okraju več premogovnih ležišč, last privatnikov, ki jih je pa TPD pokupila samo zato, da je ubila konkurenco. Iz enakih razlogov je pred leti kupila cementarno v Zidnem mostu. Tako tudi sedaj trde. da ni ^l|di jami več premogovnih plasti, da množi-na Premoga vedno bolj ipojema in da bodo {korali še čez par let rudnik docela zapečatiti. Ugotavljamo: če bi imeli privatniki v rokah ysa tista premogovna ležišča, ki jih TPD ne izkorišča, bi danes še vedno primanjkovalo ^moga Za izvoz in celo za domačo potrebo
adi vedno bolj rastoče konjunkture. Baš to
* ie prisililo delničarje TPD, da premeščajo ®r°'etarijat tja. kjer je ob najmanjši režiji mo-kar največja produkcija. Tako so pričeli ^scodje ustvarjati umetno »stahanovstvo*. ^>da |e v prid velekap. v inozemstvu. Tudi če bi imeli s strani države še toliko naročil, se bo .TPd še vedno izogibala investicij in prevelikih režij. Kadar bo TPD že izrabila vsa odprta ležišča in to lahko traja celo stoletje, tedaj se bo šele morala zateči k novim investicijam v manj rentabilnih rudnikih: vse dotlej ^oo pa imela slične »nerentabilne hude jame« ^vno zapečatene kot rezerva. V tem slu-kerU 0 odpomorejo samo oblastni ukrepi, Pe ,ffre tu samo za socialnogospodarsko vprašanje, ampak za bodočnost iprosperitete blovemie sploh, zilasti pa v morebitnem ua-rodonobrambnem oziru. Treba pa je naglih ukrepov, sicer bomo doživeli novo tragedijo Drobnega dola.
Premestitev. Od okrajnega cestnega odbora v Laškem je premeščen v Litijo banovinski tehnik g. Kodrič, na njegovo mesto pa pride v Laško tehnik iz Brežic g- Levstik.
Tujska statistika. Rimske toplice izkazujejo y>iska za 1. 1939: Jugoslovanov ,359 (nočnin .?**), Nemcev 101 (995), Madžarov 16 (209),
1 talijana 2 (285), Francoz 1 (16), ostalih F.v-T°PCev 3 (30): skitono inozemcev 123 (1278); VS£li gostov 482 (5582).
HRASTNIK
Zakaj se »Delavsko Politiko« ne dostavlja redno? Uprava našega lista je prejela številne Pritožbe radi nerednega dostavljanja »Delavske Politike«, ki jo naročniki v Hrastniku dobivajo en dan pozneje. Ker uprava našega lista redno dostavi pošti ipošiljke tudi za Hrast-'ik in v redu seveda tudi plačuje poštne pristojbine, zato je tembolj obsojanja vredno, da ^ baš našemu listu delajo ®vire. Zaenkrat prosimo vse prizadete naroč-*!! ’ da pa potrpijo, ker upamo, da bo poštna irekcija, kainor smo se pritožili, v kratkem ’0t*kravila tudi te nedostatke.
je mnenja, dia vi Ljubljani ni potreba še več I ščičarjev, 2 slaščičarki in 55 blagajničark, 37 gostinskih obratov in naj občina ne daje no- vajencev, 14 vratarjev in 334 ostalega pomož-vih koncesij. Združenje šteje v Ljubljani 345 j nega osebja. Če bi bili vsi ti uslužbenci orga-članov, med njimi 168 moških in 164 ženskih, j nizirani \i svoji svobodni strokovni organiza-Obratov gostinskih, ker jih imajo eni po več,1 ciji, kako lahko bi izvojevali boljše službene je pa 352. Pri vseh podjetjih je zaposlenih 910 razmere, kakor jih imajo, uslužbencev, ki se dele tako-le: 9 poslovodij,	------
MARIBOR Veličasten pogreb s. Simona Gajifika
Bil je krasen nedeljski popoldan s pomladanskim soncem, ko so se zgrinjale množice naroda ob krsti umrlega predseciniKa »uias-benega društva železniških delavcev in uslužbencev«, s. Simona U a j š e k a. Malokdaj se je zbrala tako oigromna množica naroua na zadnji poti delavskega bojevnika.
la pogreb je zopet enkrat pokazal, kako znajo tuui delavci, zlasti pa železničarji, počastiti spomin onih, ki so žrtvovali svoje življenje za napredek delavstva. Prišli niso samo železničarji, ampak tudi njihove rocibine, kakor sodrugi in sodružice iz tovarn. Deset- in desetletno javno delo s. Gajšeka vi političnih, kulturnih in gospodarskih organizacijali pa je bilo taKo prodorno, da je užival ugled in spoštovanje tudi daleko preko delavskih vrst in tako smo videli v nedeljo okrog njegove krste tudi izredno mnogo meščanstva.
Svojemu neumornemu predsedniku je zaigrala v slovo naša železničarska godba pod taktirko kapelnika g. Schonnherja, pevski zbor »Krilato kolo«, pod vodstvom pevovodje s. Germana, pa je poleg železničarjev pomnožen s pevci iz drugih sorodnih društev, krasno zapel »Vigred se povrne« in «Blagor mu«.
Imenom vseh društev in organizacij, pri katerih je pokojni s. Gajšek deloval, se je po-
slovil od njega ob grobu s. dr. A. R e i s m a n,
ki je nasliKal pokojnega takšnega, kot je bil vsa dolga le;a v službi, rodbini in v vsaki prosti uri na delu za druge, v politiki, na zadružnem polju, pir železmcarskin kulturnih pokre-tili, posebno v: pevskem društvu, najbolj pa zadnja leta kot predsednik naše godbe. Govornik' je zlasti poudaril one lepe lastnosti pokojnika, ki so dandanes tako redke, a ravno delavstvu najbolj potrebne. Kiji* bolezni in starosti ni odložil dela, posebno pa se ni nikdar umaknil v ozadje ali vrgel puške v koruzo, če je doživel razočaranje ali celo poraz. Nasprotno, ostal je na ruševinah in začel graditivnovič. Pri vsem tem ni nikdar komu Kaj očital, ni kritiziral, ampak je vedno samo zbiral, dajal korajže in pobude drugim, ki so omahovali in s svojim neupogljivim značajem \ zdržal postojanke. On za nas ni umrl, ampak bo živel naprej med nami v spominih na njegovo dobro srce, zvesto dušo in neizčrpno krepko voljo in nesebičnost. V imenu tekstilnih delavcev se je od pokojnika poslovil sodr. Klojčnik.
Nad grobom se je še enkrat sklonila rdeča zastava društva, za katero je delal skoro do zadnjega diha. še na smrtni postelji; rdeče rože so zakrile sveži grob.
Sestanek železničarjev, ki se je vršil minuli l Spisek nabornikov letnika 19žt> je dogotcv-
petek na Ruški c. 7, je obravnaval vprašanje onih železniških uslužbencev, ki so po več let — celo preko dvajset let služili pri železnici v staležu delavcev, a po tem bili nastavljeni*, pa se jim ta službena leta ne računa niti za napredovanje, niti za pokojnino, kakor se računa ostalim, ki so bili nastavljeni do leta 1923.
-	•	-	toda priza-
deti pa so še nižji, ker so vedno za nekoliko stopinj za ostalimi, ki so imeli srečo, da so bili nastavljeni pred 1. novembrom 1923. Glede pokojnine pa je zadeva še mnogo hujša. Če tudi imajo taki stari ljudje doi štirideset let celokupne službe, se jim računa samo po 10, da največ 13 let. — V svrho pridobitve izgubljene pravice, se vodi že več let akcija.
• Iz poročila, ki ga je podal delegat s. Bahun, je razvidno, da je hotel bivši prometni minister dr. Spaho, ki je med tem umrl, krivico popraviti, •	•
Sedaj je generalna direk-
Ijen ter do 20. marca t. 1. družinskim pogla varjern na vpogled pri mestnem vojaškem, oddelku.
L.va dnevničarja zvaničnika sprejme komanda vojnega okruga v Mariboru. Natančnejši pogoji se dobijo v mestnem vojaškem uradu.
Na 3 leta in 4 mesece robije je bil pred tukajšnjim okrožnim sodiščem radi vloma v trgovini Ivana Laha obsojen 'obtoženec Alojzij Milavec, njegova pomagača Arniiu Oman na eno leto in 4 mesece, Vertnik ipa na 6 mesecev strogega zapora.
Narodno gledališče. Torek, dne 19. marca ob 15. uri: »Cigan baron«, ob 20. uri: »Konto 'X«. Znižane cene, zadnjikrat. Sreda, dne 20. marca ob 20. uri: »Gejša«. Red B.
Gledališče mladega rodu se je prvič predstavilo mariborski javnosti v soboto 2. in v nedeljo 3. marca, s posrečeno izbrano Levstikovo igro »Martin Krpan«, Kljub velikim teh-
Velika železniška nesreča na progi Novo mesto — Karlovac
15 smrtnih žrtev, 25 ranjenih potnikov.
Na progi Novo mesto—Karlovac v bližini postaje Zaluke je v nedeljo, dne 17. t. m. zjutraj zavozil osebni vlak v plaz skalovja, ki se je odtrgal na nekem ovinku tik pred prihodom vlaka. Iztirila sta se dva vagona II. razreda in s potniki vred padla v Kolpo, tretji vagon pa ie obvisel na obrežju. Ostali del je k sreči ostal na progi. Reševalna dela so se takoj pričela, vendar je železniška nesreča zahtevala 15 mrtvih in okoli 25 ranjenih. Vlaku je bilo priklopljenih tudi 7 vagonov, v katerih so se vozili vojaki.
KRANJ
V uspešni borbi proti jetiki je potrebno, da si ustvarimo boljše socialne razmere za vse delovno ljudstvo. V to svrho je potrebno dati delavstvu zaslužek, ki ga rabi za kritje eksistenčnega minimuma. Delavstvo iz zdravstvenih razlogov potrebuje boljše higijenične razmere v tovarnah in skrajšanje delovnega časa predvsem v tistih oddelkih, v katerih je delo še posebno nezdravo. Potrebno je, da se omeji zaposlitev mladoletnih delavcev v tovarnah, ki se je zadnja leta zelo pomnožila. Potrebno je, da se strožje izvaja obrtni zakon glede zaščite vajencev, ki se v obrtnih delavnicah ponekod zelo grobo krši. Delo v tem smislu in pa smotreno delo na terenu samem, bo rodilo v borbj proti jetiki pozitivne uspehe.
Vsakovrstne obleke in blago za obleke v veliki izberi priporoča znana	trgovina	pri
ALBINU JAZBECU V KRANJU.
ROGAŠKA SLATINA
Pri volitvah v Bratovsko skladnico je zmagala rdeča lista. Dne 11. marca so imeli rudarji tukajšnjega premogovnika	volitve dele-
.gatov v Bratovsko,skladnico, :.... . »,	....
•Ttv •	'	pri	tukajšnjem	rudniku	je zapo-
slenih okrog 40 rudarjev, kateri so se sporazumeli med seboj, da bodo predložili samo eno listo in' to rdečo, kar so tudi dejansko storili. To je na nasprotnike tako vplivalo, da so smatrali za potrebno podati se na pot proti Rogaški Slatini, podučevat in zbirat * * za omenjene volitve.	' -
Iz tega se vidi, da so tudi ti smatrali agitiranje' za neod*-ložljivo delo.
■"*	*	‘so Pridobili štiri pripad-
nike, t. j. toliko, kolikor je bilo potrebno podpisov za predložitev liste .	•
Rdeči.
TRBOVLJE
Za mladinsko kulturno društvo »Vzajem-
je daroval neimenovani iz Ljubljane din u)0. Iskrena hvala.
VELENJE Nekoliko podrobnosti o volitvah v Bratov-skladnico. Poročali smo že o volitvah v rajevno skupščino Bratovske skladnice. Vo-so imeli priliko izbirati med dvema lista-1a: listo Zveze rudarjev Jugoslavije, katere
Nosilec je bil s. Košak, rudar in župan iz Zabukovce ter listo ZZD, z g. Vekoslavom Zaj-
na celu. S. Košak je dobil 250 glasov, g.
®lc pa 80. Pred tremi leti je dobil s. Košak
upošteva, da je
^>2 glasov, Zajc pa 90. Če se ui l5ol)t Posredovala delo v Velenju za najmanj
ljudi, kakor to sama trdi na letakih in je a;ic vrhu tega še domačin, dočim je s. Ko-
reče-
j/" ■ ^ 'iiiu	ae uumailll. uui-iiii .r1-
* daleč stran od Velenja, potem lahko > ’ da je zmagala razredna zavest rudarjev 'deja svobodne delavske strokovne organi-
tn
PriVi?' ^.er 'e ve,en.iski Bratovski skladnici ta« *?ih L3 rudnikov, bodo končni rezul-no,,.z!!?m šele, ko pridejo poročila tudi od teli dar	SC'	k°	zK°dilo	v kratkem.
R ii-
Ste
poravnali naroinlno?
cija	predložila	nov	.predlog	za	prihodnji	fin.	[niškim težkočam. ki so se prirediteljem sta
zakon,	to(ia	ona	ne	bi	rada	prignala	delavskih	vile na pot, je njihova zamisel uspela, vsaj v
moralnem pogledu. Komad je kakor nalašč za mladinsko predstavo, režiser, Emil Smasek, je črtal iz njega vse utrujajoče in dolgovezno in razdelil dogajanje na odru v revijo 17, med seboj povezanih slik, ki so se hitro vrstile druga za drugo, kar je dosegel z zelo enostavno, a zelo spretno inscenacijo, s pomočjo Premikajočih se paravanov. V izbiri igralcev je imel režiser srečno roko, vloge so bile nadpovprečno dobro podane. Krpan je bil res iPreprost in naiven hrust, kakor si ga predstavljamo, cesar možasti copatar, ki bi rad’ bil Pravičen in plemenit, pa ne pride do besede ob maščevalni in histerični cesarici, ki hoče vladati in noče imeti opravka z zabitim kmetom; minister Gregor se je izkazal kot priliznjen intrigam, Brdavs bahač, ki pa le podleže Krpanovi nadmoči in lokavosti. cesaričina komor-nica je bila dobro podan kot prefrigana prekanjeni«, ki še v svoji zaljubljenosti ne pozabi materijelnih prednosti in obrača slabosti svojih gospodarjev v svojo korist, dalje Andrej, ki svoji izvoljenki na ljubo privoli v zločin, stari ječar Rupret, lutkarski dvorjani, ib-lajtarji in stražniki, vsi so odigrali svoje vloge kar dobro. In ta auditorij! Otroci so naj-hvaležnejši gledalci iger, ki jih razumejo in v katere se zamorejo vživeti. Kako so ploskali in odobrovajoče vzklikali, ko je Krpan metal iblajtarje krog sebe, kako so se jezili nad cesarjevo neodločnostjo in cesaričino hudobnostjo. kako jim je bilo v zadoščenje, ko je Krpan podrl Brdavsa, kako so glasno svarili svojega ljubljenca naj ne pije iz steklenice, ki 11111 jo je cigan ponudil in ko je sedel v ječi so ga opominjali, da ima vendar pilo v žepu. s katero se lahko osvobodi in končno kako so dajali duška svojemu odobravanju, ko je zločinska dvojica mesto Krpana ležala zvezana v ječi. Da, otroci so najhvaležnejše občinstvo in zamisel posebnega mladinskega odra .ie vsega priznanja in podpore vredna. V nedeljo, 10. marca so igro ponovili in velika dvoran »Narodnega doma» je bila spet do zadnjega kotička napolnjena. Vsem trem predstavam je razen odraslih prisostvovalo nad 2000 otrok, ki bodo gotovo ta do«odek pomnili vse življenje. In še bi mogli parkrat napolniti dvorano, teleti bi bilo, da bi šli igralci s to igro tudi v okolico, mladina bi jih gotovo s hvaležnostjo sprejela. — T. M.
let tudi za stopnje, ampak samo za pokojnino. Prizadeti pa morajo vztrajati pri zahtevi, da se jim vsa služba prizna tudi za napredovanje, sicer lie bi bila krivica popolnoma popravljena. V to svrho bodo poslali v bližnjem času deputacijo v Beograd, da bi skušala prepričati merodajne o upravičenosti teh zahtev.
Asfaltni pločniki so razpokali. Letošnja zima je hudo prizadela mestno občino tudi s tem, da so razpokali asfaltni pločniki, ki jih je napravila mestna občina vi zadnjih letih. Opažati je, da so razpokali zlasti oni pločniki, ki jih je delala občina v poznih jesenskih mesecih, ko je bilo že vlažno in hladno vreme in bo menda iskati vzrok slabe odpornosti ravno v tem. Naslednje leto bo vnikala v te razpokline pozimi vioda, ki bo tam zmrzovala in bo nato razpokline še bolj razgnala tako da bo menda najpametneje te razpokline čimpreje zaliti.
JV	....	.	i-
| Angleške surovine za tekstilno industrijo.
|Ker so se pogajanja za dobavo bombažnega 1 prediva med zastopniki tekstilnih industrijcev in italijanskimi izvozniki radi visokih cen razbila. nameravajo tekstilni industrijci poslati posebno delegacijo v Anglijo, ki naj bi se dogovorila glede dobave potrebnih surovin za tekstilno industrijo v naši državi. V interesu delavstva in celokupnega našega gospodarstva bi bilo, da se to pereče viDrašanje čim preje reši, ker postoji upravičena bojazen, da bo sicer nastal silen zastoj v industriji, kar bo imelo hude posledice zlasti v Sloveniji.
Zveza Privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica Maribor obvešča vse člane in članice ter ostale privatne nameščence, da se njeni društveni prostori ne nahajajo več v Delavski zbornici, temveč na Slomškovem trgu št 6 (vhod Rotovški trg). Poslovne ure so vsak dan od 20. d'01 21. ure razen ob sobotah in nedeljah.
Protidraglnjski shod vseh državnih uslužbencev in upokojencev, ki je bil sklican za minulo nedeljo v »Narodnem domu« .ie bil odpovedan zaradi nenadnih zaprek.
Pojrreba železničarja Filipa Berlota, ki se je smrtno ponesrečil, se ie minulo nedeljo udeležilo veliko število železničarjev.
Občni zbor tukajšnje protltuberkulozne lige se bo vršil danes, v ponedeljek, dne 18. t. m. s pričetkom ob 18. uri v prostorih OUZD.
Iz deike
»Delovno pravo« prenehalo izhajati. Iz Prage nam poročajo, da je prenehala izhajati najstarejša in edina delavsko-strokovna revija »Od-borove združeni pravo« (Strokovno udruženje in delovno pravo). Dnevnik »Narodni Prače« dodaja k temu, da je revija dovršila 43 letnikov početnega in vzgojnega dela na polju socialne in strokovne politike ter delovnega prava. — Z ustavljeno revijo je združena bogata zgodovina strokovnega pokreta v minulih 40 letih na Češkem.
Pisateljica Helena Malirova je umrla v Pragi v starosti 64 let in bila upepeljena v tamoš-njem krematoriju. Pokojna je mnogo sodelovala zlasti v delavskih časopisih.
Še izhajajo Masarykove knjige, Te dni sta izšli v Pragi v ljudskih izdajah kar dve Masa-rykovi knjigi z njegovimi znanimi spisi: »Človekoljubni ideali« in »Kako delati?« Čehi sc torej še vedno priznavajo k svojemu Masaryku in njegovim naukom.
Čehi so proslavili spomin nemikih junakov. Dne 10. marca t. 1. so se vršile po vsej Nemčiji velike slavnosti v spomin padlih junakov. Tudi v Pragi so organizirali Nemci velike svečanosti, za katere so • i Čehi po vsej domovini razobesiti na šolah in dTugih poslopjih zastave in sicer nemško in protektoratno, i 1
Življenje se je spremenilo. Plzenska »Nova Doba« piše o sedanjem življenju po deželi na Češkem: »Narodna pesem odimeva sedaj tudi pri mizah kmetskih gostiln namesto nepotrebnega politiziranja. Namesto, da bi politizirali, čežajo perje, ali vrte kolovrate, dek^ta si šivajo naro-dne kroje, fant;e skrbe za zabavo in spremljajo petje z godbo narodnih instrumentov. Hannonika in okarina sta najbolj priljubljeni.
200.000 kron radi dražen:a klota in šifona. Dne 1. marca t. 1. so objavili Draški listi debelo tirkano obsodbo izrečeno nad Pavlom Steinerjem. trgovskim zastopnikom v. Pragi, s katero ie bil slednji radi navijanja cen .obsojen na denarno globo 209.000 kron, v slučaju neizterljivosti pa v zapor 3 mesecev ter v objavo obsodbe v 5 praških dnevnikih z razlogi vred na njegove stroške, Blago je bilo zaplenjeno v korist države. Paul Steiner je prevzel od nekega Rudolfa Helerja v Koj^ticih pri Pragi 4738m klota, šifona in kepra, da bi blago razprodal po ceni 4.25 kron za meter. Ponudil ie potem to blago in tudi prodal Jindfichu Kubiku v Pragi za ceno 31 kron meter. V tem ipa je po-sc^la vmes oblast in zasegla vso zalogo ter vs<5 udeležence obsodila radi navijanja cen. V našem denarju znaša 200.000 kron okrog 365.000 dinarjev.
Zapornimi
dospeli klobuki v najnovejših oblikah, plašči iz balonske svile, športne kape, triko srajce, kravate ter damsko perilo, bluze, nogavice itd. kupite najugodneje v modni trgovini
Mlike cene! «*« Kvalitetno blago!
Avgust lledžet, z
a r i b o r
Aleksandrova 9
ELITNA KONFEKCIJA
MASTEK
Vedno najnoizejše zet dame in gospode!
Maribor
Delavski	kolesa
Lepo uspeli občni zbor I. Delavskega kolesarskega osrednjega društva v Mariboru
Cesto smatrajo meščani, da delavski športniki ne vršijo pravilno svoje naloge, ker ne stremijo za rekordi, ki vodijo pogosto do silnega pretiravanja in puščajo iz vidika pravi smisel športa, kr naj bi predvsem imel namen, da bi športniki krepili svoje telo, poleg tega pa tudi širili izobrazbo. Vodstvo 1. Delavskega kolesarskega osrednjega društva za Slovenijo, ki je eno izmed najstarejših delavskih športnih društev ipri nas, se tega v polni meri zaveda in ne vodi rekorderstva, pač pa tein-lx>lj živahno širi med delavstvom izobrazbo,
Sledil je kratek nagovor s. Jelena o pomenu delavskih športnikov, nakar so se vršile volitve. Novi odbor tvorijo po večini dosedanji odborniki in sicer: predsednik Perko Ed-gar, podpredsednik Kocoek, blagajnik Magdič, namestnik Žnuderl, tajnik Vampi, namestnik Kaube, dalje ss. Job, Cene, Lubaj, Jaš, Paiir, Pšeničnik, Veleč, Svenšek in Peperko, nadzorstvo pa ss. Gril in Majcen, pobreška podružnica bo zastopana v centralnem odboru po ss. Cernecu in Podjaveršku, studenška po ss. Paumanu in Plečku, Slovenska Bistrica pa
H&tueU	s
Občni zboT, ki se je vršil	v nedeljo, dne	17.	po	Si Dornu. Občni zbor so pozdravili s. Pra-
t. m. v društvenem lokalu	gostilne Vernik	na	protnik iz Hrastnika, ki je zlasti doudaril važ-
Fržaški cesti, si je tudi za	v bodoče nadel	to	no	nalogo »Delavske Politike« in priporočal,
nalogo. Zastopane so bile	slcoro vse podrtiž-	da	delavski kolesarji neumorno širijo svoj de-
nice iz Slovenije, zlasti tudi iz rudarskih re- lavski list. dalje s. Šefer iz Trbovelj, Senie-\irjev, Litije, itd. Občni zbor je otvoril. in vo- nič iz Litije, Kolar iz Slovenske Bistrice, Gor-dil dolgoletni predsednik s. Perko Edgar, ki nik iz Studenc itd. V debato pa so, posegli ss. je uvodoma toplo pozdravil delegate in za- Pauman, Habjanič, Černec in Minodraž, konč-stornika »Delavske Politike«, nakar je podal no pa je spregovoril še sivolasi soustanovitelj obširno poročilo o delovanju centrale ter nje- društva s. Peperko, ki je bodril mlajše šopih podružnic. Iz poročila je bilo razvidno, da druge in jih pozival k vztrajnemu in neumorno delavski kolesarji kljub vsem težkočam tu- nemu delu za proevit delavskega kolesarske-
di v tem burnem času uspešno vršili svojo nalogo. Tajniško poročilo je podal s. Vampi, blagajniško s. Magdič, za nadzorstvo pa sta Poročala s,s. Gril in Majcen, ki sta predlagala tudi razrešnico staremu odboru, ki je bila soglasno sprejeta. Prav tako so bila soglasno odobrena tudi vsa poročila podružnic iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Litije, Slovenske Bistrice. Studenc in Pobrežja. Občni zbor je srre.iel tudi mnogo koristnih predlogov ter med drugim sklenil, da se bo vrši! ,10. junija t. 1. kolesarski dan na Pobrežju pri Mariboru, kjer bo tamošnja podružnica ob tej Priliki praznovala tudi HMetnico svojega ob'toja. O tem vprašanju sta posebej poročala ss. Minodraž in č>rnpr. kot delegata nobrežko podružnice.
ga društva. Vsem se je z lepim nagovorom zahvalil društveni predsednik s. P e r k o. ki je ofj zaključku predlagal, da naj navzoči tudi ob tej priliki darujejo po svojih močeh za tiskovni sklad »Delavske Politike«. Temu pozivu so se vsi navzoči odzvali in je podpredsednik s. Kocbek zbral na nabiralni ipoli din 150. Ta občni zbor I. Delavskega osrednjega kolesarskega društva je znova pokazal, da se tako delegati kakor tudi odborniki in člani v polni meri zavedajo važne naloge, ki si jo .ie nadelo društvo, in so zastopniki podružnic odnesli gotovo najiepše vtise iz 43. rednega letnega občnega zbora našega delavskega kolesarskega društva.
Delavski pravni svetovalec
Obrtno dovoljenje (Hrastnik)
Vprašanje: Imam žago na vodni pogon, na 'kateri obratujem sam po končanem delu. Sre-sko načelstvo zahteva, da si moram pribaviti obrtni list. Ali sem res dolžan to storiti?
Odgovor: Obrtni zakon smatra za obrt vsako redno in samostojno in ne prepovedano pridobitno poslovanje. Če so torej ti pogoji v Vašem primeru podani, si boste morali oskrbeti obrtni list, odnosno obrtno dovoljenje. Bistveno vprašanje pri tem ni, ali redno obratujete z žago in sicer samostojno ter ali imate odi tega zaslužek. Pri tem pa ni toliko važno vprašanje, ali obratujete na žagi ves dan ali le pol dneva, če pa delate le za sebe ali zastonj ali neredno in nesamostojno, v tem primeru pa Vam ni treba si pribaviti za obratovanje z Vašo žago obrtnega dovoljenja 'odnosno obrtnega lista,
Dclg pri trgovcu (Mežica)
Vprašanje: Pri trgovcu sem bil dolžan din 720.—. Do danes sem mu že plačal din 730.—, toda kljub temu me sedaj rubi za obresti v znesku din 420.—. Ali moram plačati?
Odgovor: Trgovec sme zahtevati poleg dolgovanega zneska še 6 odst. zakonite obresti, vse pravdne in izvršilne stroške, ki jih je imel
v zvezi s tem dolgom. Če torej obresti in sodni stroški znašajo toliko, kakor so gornji zneski, potem ste to dolžni poravnati. Če pa trgovec zahteva še preko tega, morete upravičeno odkloniti plačilo. Toda, če ste že bili obsojeni in če v tej stvari teče zoper Vas izvršba, morate trgovca tožiti z zahtevkom,, da je izvršba nedopustna, ker ste že ves dolg skupno s pri-padlki plačali. Trgovec sme zahtevati -redno le 3 letne obresti, razen če ste se sami zavezali pidnosno priznali za -dialjšo dobo.
ZajBOtovanle
Ročne kovčege, nahrbtnike, listnice, denarnice, nogometne žoge, gamaše itd. priproča
Ivan Kravo*, Harlbor
Aleksandrova c. 13
Telef. 22-07
Zopet strašna rudniška nesreča. V premogovniku Savagerse v Čile v južni Ameriki je nastala strašna eksplozija jamskih plinov, pri kateri je bilo 300 rudarjev ubitih, 100 pa ranjenih.
Smrtna obsodba v Madridu. Te dni je bil v
Madridu obsojen na smrt bivši predstojnik vojaške informacijske službe za časa republikanskega režima, Angelo Ped’rero. Obsodba je poslala takoj pravomočna in obsojenca so že ustrelili.
Kako pridete najceneje do velikonočne innke? Čisto enostavno 1
Doma na podstrešju, dvorišču, vrtu, drvarnici, kleti in drugod leži polno starega že-lezja, pločevine, cunj. steklenine in papirja, kar najugodneje prodate pri znani tvrdki
Justin Gustinčič,
Maribor, Kneza Koclja ul. 14 Tezno, vogal PlujsKe in TržaiKe c. Naj letos ne ostane nobena hiša v Mariboru brez velikonočne šunke!
Tašča in sinaha
Ali ni čudno, da tako proslavljamo mater, za taščo, ki je tudi mati, pa imamo v javnosti in zasebnem življenju samo slabe šale, posmeh in roganje. S tem pa nezavedno zbujam-o v mladih ljudeh obojega spola nekak predisodek pred) taščo, ki se ga mnogi pozneje, ko imajo res taščo, kar ne morejo znebiti in jim je pogosto že v naprej skaljen pravi odnošaj do tašče.
Najtežje stališče imajo tiste mlade žene, ki zaradi gospodarskih in socialnih prilik po poroki ne odidejo v svoje lastno stanovanje, kmečke in tudi delavske neveste, ki jih usoda odtrga od predpasnika lastne matere in # priveže na predpasnik moževe matere. Če ni na obeh straneh dovolj) uvidevnosti, prijaznosti in ljubezni, se kar hitro vgnezdijo v hiši prepiri in kmalu postane življenje vsem zagrenjeno.
In vendar leži večja odgovornost na strani mlade neveste, saj je ona tista, ki prinaša v hišo srečo ali nesrečo, dasi se to morda ne zdi na -prvi hip, dasi jo je morda celo strah pred novim domom, pred novo materjo. A mati se še bolj boji neveste kakor nevesta matere, saj ima sinaha zaslombo v možu in v svoji mladosti, mati pa čuti, da odslej) prav za prav v -tej hiši ne pomeni ničesar več. Zato je dolžnost sinahe, da olajša materi svojega moža te bridke trenutke, ko mora ona, ki je vse življenje trpela in delala v tej hiši, stopiti v ozadje in izročiti gospodinjstvo drugim rokam in se ji zdi, da bo kmalu v hiši odveč, nikomur potrebna.
Nikoli ne sme snaha materi kar prvi dan oblastno pokazati, da je ona sedaj gospodinja, nikoli ne sme kar -prvi dan iztrgati tašči kuhalnice iz rok. Koliko je mladih žen, ki so prej doma vse drugo raje kakor kuhale, a taščo bi rade že kar prvi dan pregnale iz kuhinje. Dovolj še bodo imele gospodinj sikih skrbi, stokrat se bodo še naveličale kuhinje in si želele, da bi kdo drug namesto njih opravljal delo, zakaj bi že prvi dan žalile svojo novo mater in jo odrivale od gospodinjstva, na katerem ravno tedaj tako visi, ko čuti, da se ji odmika.
Ne skušaj kar prvi dan postaviti novega doma na glavo, ne uvajaj kar prvo uro novotarij. Najbolje je, dk pustiš dom še nekaj časa tak, kakršen je, medi tem si pa pazno ogleduj njegov ustroj. Vsako gospodinjstvo ima nekaj dobrega in to dobro si ti prisvoji, Kar pa ti veš in znaš boljšega, boš vse lahko polagoma uvedla v gospodinjstvo in ne da bi kdo čutil, si boš lahko dom preuredila po svojem okusu. Včasih boš pri gospodinjstvu prišla morda navzkriž z mnenjem matere. Mordk bo celo res tvoje stališče pravilnejše, morda boš eno ali drugo opravilo znala res bolje kakor mati tvojega moža. Toda če ne gre za res važne zadeve, raje potrpi, saj pri malenkostih je vseeno, če je tisto delo napravljeno tako ali drugače. Nikoli pa ne žali stare žene in je ne ponižuj, da nič ne zna. Starega človeka, kateremu se življenje nagiba h koncu, taka žalitev vse huje zadene kakor mladega, pred katerim je še vse življenje. Ker si mlada, je tvoja naloga, da razumevaš staro ženo, ne pa da pričakuješ, da bo ona razumela tebe in tvoje korake.
Vse bo šlo dobro, če boš vedno vesela in ljubezniva, pridna in redna, čista in varčna, če boš imela za vsakogar prijazno besedo. — Glavni pogoj tvoje sreče in sreče vse hiše pa je v tvoji diebroti, ne samo do moža, ampak tudi do matere in očeta tvojega moža. Pusti, naj še slej ko prej velja materina beseda v hiši. Izpolni želje, če le mogoče, postrezi ji v bolezni, ne priganjaj je k delu. Ne zametuj nasvetov stare žene, ki je marsikaj izkusila v življenju in ti hoče le dobro. Nikoli ne brani svojemu možu, da podpira mater z denarjem ali ji kako drugače izkazuje svojo hvaležnost. Ne skušaj razdvojiti svojega moža od njegove matere, drugače se ti prav lahko zgodi, da boš sama postala tujka med dvema človekoma, ki se po-
ABOZA-obleRe,
srajce, kravate, klobuke, nogavice kupite najceneje pri
M. KOTNIK
MARIBOR, Grajski trg 1
V
Moško perilo v največji izbiri ceneno samo pri
IVANU	BABIČU
Maribor, Gosposka ulica štev. 24
znata dalje med seboj kakor poznata tebe. — Vedno bodi s taščo tako ljubezniva, kakor bi s svojo lastno materjo, če bi bila tvoja tašča. Spoštuj staro ženo, da boš dala svojim otrokom lep zgled, da boš sama spoštovana, ko pridejo tvoja stara leta. Vedno misli na to, da boš tudi sama nekoč tašča, da boš tudi ti nekoč sprejemala nevesto v hišo. Bodi materi svojega moža vedno to, kar si želiš, da bi bila tebi nekoč sinova žena, pa boš dobro shajala vse življenje.
Česen — naš prijatelj in zdravnik
Česen kot začimba spada vsak dan v vsako kuhinjo. Nobene zelenjave, nobenega sočivja bi ne smeli pripraviti brez česna, ko pa česen tako neverjetno povzdiguje okus. Bolj pa kakor pri vsaki drugi začimbi je pri česnu potrebna prava mera. Znana je zgodba o tistem slavnem kuharju, ki je znal krompir tako nedosežno speči. Šele na starost je razodel skrivnost svojih pečenih krompirčkov — skledo, v kateri so se pekli, je samo namazal s česnom. Pusto, staro meso dobi okus po divjačini, če ga prebodemo s česnom.
Danes nas pa 'bolj zanma česen kot zdravnik. Vse premalo še vemo, za kaj je vse česen dober. Prav za prav ga poznamo samo kot zdravilo proti glistam-, katere res prežene iz vseh kotov in sploh na temeljiteje osnaži želodec in čreva. Zato bi naj matere otrokom pogosto dajale česen. Za prav majhne o'roke skuhamo česen na vodi ali mleku in dajemo otroku na tešče piti nekaj požirkov. Klistiranje s česnovo vodo prežene žive niti ali podančice, pa tudi gliste v danki. Za malo večje otroke pa je najboljše, če česen drobno nasekljamo in jim ga namažemo prav na tanko na kruh. S takimi kruhki, ki imajo prijeten okus kakor po klobasi, najhitreje priljubimo otrokom česen, da ga prav radi zaužijejo.
Zoper grižo priporočajo mešanico krompirjevega in česnovega soka. — Pljučno jetiko zdravijo mnogi zdravniki s česnom in pravijo, da se po njem hitro poleže krčeviti, suhi kašelj jetičnikov. Tudi pri bronhitisu se česnov sok obnese. Zoper poapnenje žil in starostno ope-šanje je česen najboljše zdravilo, prav tako svetujejo onim, ki so živčno razdraženi, ki jins srce nagaja, ki so oslabeli in se brž utru-dtfor da se naj zdravijo s česnom. — Zlasti važen pa je česen za bolne na ledvicah, ker jim pripomore, da lažje uživajo jedila brez soli. — Česen dušimo v malo vodč, nato pa ga damo v zelenjavo toliko, da se nič več ne pozna, da ni jed slana. Tako dobimo naravno nadomestilo za sol, obenem pa vpliva česen 'dobro na izločanje vode.
Zdravljenje s česnom je pa neprijetno radi hudega dtoha. Res je, da ljudje na jugu, ki uživajo mnogo česna, dišijo že na petdeset korakov po njem, a zato pa nimajo tam1 spodaj polovico toliko glist kakor drugod. Nekoliko se izgubi duh po česnu, če piješ nato črno kavo. Ravno zaradi hudega dluha imamo v nove, |šem času že mnoge izcedke in izvlečke, ki so brez duha, mnogo česnovih zdravil, -tekočin, tablet in praškov. Najbolje pa je, če se od časa do časa zdravimo kar neposredno ,s strokom česna, tega izvrstnega in cenenega zdravila.
Bučno olje,
vedno sveže In dobro, nudi Tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska utica 7
Zn praznike dobite za dom najboljša
vina z znatnim popustom pri
Senici, rnriber, KneznKocliti ul.
Klobuke in čepice za velikonočne praznike kupite najceneje in najbolje pri
BaboSek Vladko
klobučarstvo Maribor. Vatrlnlska ulica
KLOBUKE
otroške od din 30,34,42, moške 42,52,72 Obleke, perilo, čevlje, nogavice, pomladanske plašče itd. nudi najugodneje konfekcija
s I JoKon Lah, Harmor. Glavni til 2
ABOZA-
obleke za gospode in fante, plašči za da me in gospode. — Največja izbira. — Se ugodne cene!
J« Preac, Maribor, Glavni trg IB
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni mož, oče, stric, tast in stari oče
GAJŠEK SIMON
vlakovodja v p.
v petek, dne 15. marca t. 1. po dolgi mučni bolezni umrl.
Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 17. marca t. 1. na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Maribor, dne 18. marca 1940.
Žalujoča žena in otroci ter ostalo sorodstvo.
Za kamardl Mala In ureluje Adoll Jelen v Mariboru. —- Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Maribora.